ZSS. Jtnllta I UMiaL i mk. 21. iktilfi nm. bio. .Slovenski Narod" velja v Ljm!>lja»l na dom dostavljen: celo leto naprej . • • • K 24'— pol leta m • • • • ■ 12-— četrt leta „ • • • • • 6'— na mesec . » • • • » 2*— t upravniStvu prejeman: celo leto naprej • $ • • K 22-~ pol leta m a • • » m 11 — četrt leta m * • . • . 5*50 na mesec - • ■ • ■ ■ 190 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. CredaUtvo: EnaHora ulica it 9 (v pritličju levoj teltloa AL 34. Utaja vMk šmm »Hir UmwMI Bedelje ta pranih«. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih Insercijah po dogovoru. Upiavništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. 1 d, to je administrativne stvari. —— PiiUMiu številka val|a 10 vtaar|av. —— Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. .Naroda* tUkarua" telelea it Si. .Slovenski Narod* val]« po p o t« t za Avstro-Ogrsko: celo leto skupaj naprej • pol leta „ „ # i četrt leta M „ • • ■ na mesce m „ . . K 25-. 13-. 650 . 2-30 za Nemčijo: celo leto naprej . . . K dO*-«, za Ameriko in vse druge dežele::. celo leto naprej ...» K 35.— Vprašanjem plede inseralov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka, VpraralSfro (spodaj, dvorišče levo), Kaaflova ulica it 5, telefon it 89. Svetovna vojna. Po 4-dnevnem zasledovanju je naša armada pri Višegradu potisnila Srbe preko Drine. — Dve srbski utrdbi pri Ravnju v Mačvi zavzeti. — Položaj v osrednji Galiciji neizpremenjen. — Bitka pred Ivangorodom. — Eden naših korov je vjel 10.000 Rusov. — Nemci prodirajo proti Augustovu in so odbili ruske napade jugozapadno od Varšave. — Na zapadnem bojišču se bitka pri Ypresu in Lillu nadaljuje. BITKA JUGOZAPADNO OD IVAN- GORODA, — 10.000 RUSOV VJE- TIH. Dunaj, 27. oktobra. (Kor. urad.) Uradno razglašalo dne 27. oktobra opoldne: Položaj v srednji Galiciji je ne« spremenjen. Jugozapadno od Ivangoroda se nahajajo naši. z nenrekosijivo bravuro se boreči kori. izmed katerih je eden vjel 10.000 Rusov, v boju proti nadmoćnim četam. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, generalni major. . NEMŠKI GLAS O PRODIRANJU RUSOV PR! IVANGORODU. Beroiin. 27. oktobra. (Kor. urad.) »Lokaianzei^er«- piše o današnjem dunajskem komunikeju: Rusi so oči-:no odločeni, da ravno pri Ivango-rodu ne štedijo s svojimi silami, toda samo masa njihovih čet bo tokrat ravno tako malo prizadjala kakor pri Tannenbergu in Ortelsburgu. Veliko število ruskih vjetnikov smemo smatrati kot dober omen za izid sedanjih težkih bojev. Položaj pod Starim Samborom. Krakovska »Nowa Reformac poroča: »Naša vojska potiska korak za korakom, a nevzdržno Ruse z njihovih pozicij. Na severni strani te-ga terena je naša armada zavzela tako važno točko, kakor je hrib Ma-giera, ki se nahaja v področju občine Kruszatvce. Na jugu od tega hriba, ki ie visok 320 metrov, teče potok Czvszki, na vzhodu in zapadu pa omejujeta to višino dva druga potoka. Magiera je torej izvrstna pozicija. Nadalje smo zavzeli hribovje se-verno-vzhodno od Tvszkouic in gričevje severno od Mižvniec. Nekaj dni so se vršile hude borbe za Kundieško goro, ki leži v občini \Vola KoManska, v okraju staro-samborskem. Ta hrib je visok 668 metrov. Stary Sambor je točka, kjer se lomi ruska fronta, ki se razteza od Medvke do Starega Sambora v smeri od severa na jug, tu pa se »krene proti vzhodu. Prebitje rusk fronte pod Starim Samborom bi za lo katastrofo za vso rusko defenz vo na tej črti. Zat-> pritiska naša rmada tako silno bas na tej točki na Ruse, zato se tu branijo Rusi z vso obup-nostjo. Kakor že povedano, je naša armada zavzela tudi Kundieško goro, ki se nahaja jugovzhodno od Starega Sambora. To je velik uspeli. Kun-dieška gora je namreč odlična obrambna točka, a tudi v ofenzivne namene je velike važnosti. Od Kundieške gore se raztezajo proti jugovzhodu hribi, ki so vsi v naših rokah in ki tvorijo celoto s pozicijami na KundieŠKi gori. Ta hrib je osvojila avstrijska kolona, ki je prodirala iz Karpatov na Turko proti Podbužu. Del te kolone je zavzel Podbuž in osvojil U rož ter ostalo hribovje. VESTI IZ GALICIJE. Rusi so zapustili Kolomejo, So-lotwino in Birkow. Ta mesta niso preveč trpela. V Perehinsku so pobrali Rusi 4000 K vojnega davka. Ja-roslav je baje hudo trpel. Več hiš je oropanih. Mesto Dembira je oropano in opustošeno, enako Parkosz, La-toszvn (s palačo kneza Poninskega), WoIica. Ocieka, Lubzin, Sepnica, Pustvnia, Straszencin. Goramotvcz-na, Borek brzeznicki in Zawada. V zadnjem kraju so Rusi odpeljali na 18 vozovih slike in biblioteko ter starine iz grada grofa Roczynskega. V Przeworsku je oropana tovarna za sladkor. Mesti Biecz in Zmigrod sta le malo trpeli. Rusija proti avtrijskim in nemškim državljanom. Korespondenčni urad javlja iz Petrograda, da pripravlja ruska vlada zakon o likvidaciji posestev, ki so v rokah nemških in avstrijskih državljanov. Po tem zakonu naj avstrijski in nemški državljani sploh izgube pravico, imeti nepremičnine na Ruskem izven mest in sicer v 25 gubernijah. Tudi tisti Nemci naj izgube pravico, imeti posestva na Ruskem, ki so že pridobili rusko državljanstvo. Tudi naj določi ta zakon, da Nemci in Avstrijci ne morejo biti ne najemniki ne oskrbniki. Likvidacija se naj izvrši tekom nekaterih mesecev. Opomniti je, da je na Ruskem ogromno število zlasti Nemcev pa tudi Avstrijcev, ki imajo posestva ali so tam kot oskrbniki nastavljeni. VZHODNA BOSNA IZČIŠĆENA. — ZNAMENIT USPEH NAŠIH ČET V MACVI. Dunaj, 26. oktobra. (Kor. urad.) Srbske čete, ki smo jih porazili na Romanji planini, smo po štiridnevnem neprestanem preganjanju potisnili pri Višegradu in Goraždi čez Drino. Naše čete so pri tem vpleniie v šoli pri Hanu Stjenica mnogo in-fanterijske in artiljerijske municije. V bojih z zadnjimi srbskimi voji na Velikem brdu — Vračivici smo vzeli tudi strojne puške in gorske topove. Vzhodna Bosna je tore] do Drine izčiščena sovražnikov. Isti dan, ko smo potisnili Srbe in Črnogorce čez Drino, so dosegle naše čete tudi v Srbiji znamenit uspeh. Vzele so v naskoku dve utrjeni sovražni poziciji pri Ravnju v Mačvi ter pri tem vpleniie 4 strojne puške, 600 pušk in bomb in zajele mnogo neprijateljeva P o t i o r e k , fcm. Zahvala mesta Sarajeva. Sarajevo, 27. oktobra. (Kor. ur.) Ko so bile srbske čete iz Romanje-planine pregnane, so poslali župan sarajevski Curčič-efendi in oba podžupana armadnemu poveljniku feld-eajgmostru Potioreku naslednji telegram : »V imenu deželnega glavnega mesta Sarajeva in celega prebivalstva se globoko vdano zahvaljujemo Vaši ekscelenci za akcijo, katero ste izvedli z energijo in preračunjenjem, in katera je deželno stolno mesto za vedno osvobodila mogoče sovražne invazije. Vaši ekscelenci častitamo k sijajnim uspehom armade* ki je zaupana Vašemu modremu in junaškemu vodstvu. Prepričani smo, da bo-dete, ekscelenca, vodili naše hrabre čete od zmage do zmage ter se tako ovekovečili v zgodovini mornarhije.« Feldcajgmojster Potiorek se je za čestitko zahvalil z brzojavko na župana, v kateri pravi: >Da smo odvrnili obstoječo nevarnost, da bi bil sovražnik vznemirjal glavno mesto, za to se moramo zahvaliti požrtvovalnemu, nad vsako hvalo vzvišenemu postopanju naših čet. ki so brez razlike vere in jezika vsak čas pripravljene v plemenitem tekmovanju storiti vse, kar morejo za Čast in slavo domovine.« Poročilo francoske mornarice. Iz Pariza poročajo preko Chri-stianije: Komunike francoskega mornariškega ministrstva govori o zad-. njih operacijah zavezniškega bro-dovja ter pravi, da je dne 18. oktobra neki avstro-ogrski podmorski čoln brezuspešno napadal francosko križarko »Waldeck-Rosseau« pred Kotorom. Cesar prebivalstvu Ogrske In Sla« vonije. J Dunaj, 27. oktobra. Cesar je napisal ogrskemu ministrskemu predsedniku grofu Tiszi podobno pismo, kakor ministrskemu predsedniku grofu Sturgkhu. V tem pismu izreka vladar svoje obžalovanje nad izgubami, ki jih je trpelo prebivalstvo nekaterih ogrskih komitatov in slavonskih okrajev vsled sovražnih vpadov ter naroča vladi, da posveti prebivalstvu teh krajev svojo posebno skrb. • m • VELIKA BITKA PROTI RUSIJI. — NA ČRTI PLOCK. — VARŠAVA, — IVANGOROD, — SAN, — PR- ZEMYSL, — KARPATI. V Galiciji in na ruskem Poljskem se vrši velikanska bitka. Slišali smo o uspehih naše armade in a: made našega zaveznika. Ne smemo se pa motiti. Dasiravno so vsi ti veliki in lepi uspehi gotovo le člen v vrsti naših zmag, moramo biti vendar pripravljeni, da bo bitka trajala še dolgo. Če tudi zaupamo v zmago našega orožja, vendar smo si svesti, da bo treba še mnogo žrtev, predno se bo bitka končala z našo zmago. To je povsem naravno. Bitka se bije na skoro nepretrgani fronti 600 km in velikanske so množine vojaštva, ki je tam zbrano. Število Rusov, ki stoje od izliva Sana v Visio pa do Plocka. cenijo na skoraj 1,700.000 mož. Sedaj so postavili Rusi na bojišče 37 aktivnih armadnih zborov in 36 rezervnih divizij, torej skupaj 108 divizij. Te vojske stoji kakih 600.000 mož v srednji Galiciji in južno od Dnjestra v močno utrjenih pozicijah. Ruska vojska, ki operira proti vzhodnji Pruski, šteje kakih 300.000 mož. V tem trenotku se vrše najhujši boji ob srednji Visli. Pri Varšavi se je posrečilo Nemcem pognati Ruse nazaj. Tudi ruski poskus pri Plocku LISTEK. Spomini iz Italije. (Popotnik.) (Dalje.) Vlak je zletel z nami čez romantične pijemonteške hribe in doline, čez Ligurijsko gorovje v Genovo, nekdanjo svetovnoznano ljudovlado. Mesto leži amfiteatralno ob Ligurii-skem morju, na nebeško lepi Rivijeri. Veličasten je pogled nanj z morja. Staro mesto je nesnažno, ima 2—3 m široke ulice in do sedem nadstropij visoke hiše, tako, da ne morejo v nje solnčni žarki. V teh ulicah so visoko zgoraj razpete vrvi, na katerih se suši perilo in razne cunje. Novi del mesta pa je snažen. 2al, da sva se mudila v Genovi samo dva dni, kajti to mesto bi nudilo veliko, če bi se človek vglobil v tamošnje življenje. — Genevsko pokopališče prištevajo k najlepšim na svetu. Ima sicer res krasno lego, a spomeniki na grobeh pa zaostajajo za onimi v Milanu. Okrog mesta stoječi hribi nosijo utrdbe. Pred kolodvorom stoji spomenik srčnega mornarja Krištofa Kolumba. Na rotovžu še najdeš njegova lastnoročna pisma. Kar zraven ie znana Paganinijeva vijolina, za katero obetajo Amerikanci več stoti-soč dolarjev. Kolikor morem sklepati iz tega. kar sem videl v naglici, je tudi v tem mestu umetnost še precej dobro zastopana. Peljali smo se proti Pizi. Vlak se je vedno držal morja. Na eni strani so padali strmo k morju očarujoči griči, polni vrtov, hiš in hišic, na drugi so pa pljuskali ob skalnato obrežje peneči, modrozeleni valovi, ki so se pripodili iz motnih dalj. Med hišami na hribih so dremali vinogradi, oljke in o melanholiji sanjajoče pinije. Piza, nekdanje glavno mesto pi-zanske republike, je dandanes tiho provincijalno mesto z univerzo. Največje zanimivosti so tehnično občudovanja vreden poševni zvonik, velik in lep, v romanskem slogu postavljen dom in staro pokopališče, za katerega so vozili zemljo celo iz Palestine. Ob umazanomodrem Arnu smo se peljali v Florenco. Na obeh straneh so nas pozdravljali toliko opevani toskanski holmci, tuintam s pinije-vimi gozdi. Da bi svoja čuvstva nekoliko razbremenil, sem začel hvahti nasproti sedečemu italijanskemu vi-sokošolcu lepoto Toskane. Naenkrat se Je zasvetilo tam daleč mesto. Pustil sem Italijana in prijatelja ter upiral oči v belo liso v daliavi ki se ie tem bolj večala, čim bližje smo ji bili. Slednjič smo prigrmeli na kolodvor. Postreščki in drugi taki ljudje so nas spet kar napadli, kakor je to navada v vseh italijanskih mestih. Enemu izmed njih sva zaupala s prijateljem prtljago. Najprej sva si ogledala mesto z okolico. Florenca res zasluži ime »LepaTageblatta« z dne 24. t. m.: Železniška zveza sega zopet preko Sano-ka, kar bistveno pomaga pri prevažanju ranjencev, vjetnikov, živeža in municije. Višji železniški uradniki se s svojimi rodbinami vračajo na svoja mesta. Močno razorane ceste popravljajo. Pred Przemvslom traja boj, pri čemer se je bojna črta počasi izpremenila iz oblike vprašaja v obliko polmeseca i Przemvslom v sredi, tako da oba skrajna dela ogrožata rusko krilo. Na severni fronti je našel neki avstrijski tren v neki opekarni 200 ruskih vojakov, ki so se bili tja skrili in so bili že dva dni brez hrane. Rusi so se udali. Tekom 24. oktobra je dospelo v Przemvsl 5800 ruskih vjetnikov. Nadaljnih 15.000 ruskih vjetnikov je na poti iz Przemvsla v Jaroslav. Usmiljenja vredni so ruski ranjenci, ki prihajajo iz Chyrowa ter dostikrat napol onemogli čakajo v cestnem blatu, da jih S vlaki odpošljejo. Ti ranjenci pripovedujejo, da pri Chvrouu ne more naprej 300 ruskih topov, ki so bili poslani kot ojačenje. ker jih avstrijska artilerija pri vsakem poskusu priti v fronto, strahovito obstreljuje. Povsod na fronti se torej vrše silni boji, odločilni za posamezne oddelke te fronte, celotne odločitve pa še ni, dasiravno kaže vse, da na bomo čakali več dolgo, da bomo slišali o odločilni zmagi naših. Ruski generalni štab je izdal dne 24. t. m. uradno porodio o bitki pri Varšavi, ki pravi, de energična ofenziva ruske armade, ki je prekoračila Vislo, nikjer ni naletela na odpor Nemcev. Avstro-ogrske armade se bojujejo neprestano z veliko silo ob Visli od Solca višje, ob Sanu in zlasti okrog Przemysla. Položaj v vzhodnji Pruski je neizpremenjen. TRDOVRATNI BOJI V BELGIJI. — RUSKI NAPAD! PRED VARŠAVO ODBITI. — SEVERNO OD IVANGORODA PRODIRA NOVA RUSKA VOJSKA CEZ VISLO. Berlin, 27. okt (Kor. bur.) Woi-ffo? bureau javlja : Veliki glavni stan 27. oktobra dopoldne: Sporočilo naj-višjega armadnepa vodstva: Boji v sektoru prekopa Yser-Ypres, pri Ypres in iužnozapadno od Liile se nadaljuje o z edn*ko trdovratnost o. Nemške čete so dosegle tudi včeraj uspehe Na ostal h točkah glavne fronte na zapadu se ni dogodilo ničesar važnega. Zapadno od Augustova napad počasi napredu e Južnozapadno od Varšave so odbite naše čete vse napade močnih ruskih sil. Severno od Ivangoroda so prekoračili novi ruski armadni zbori reko Vislo. Nemško zračno brodovje nad Varšavo? Berolin. 27. oktobra. (Kor. urad.) Listi poročajo: Nemško zračno bro-dovje. obstoieče iz Zeppelinov in ae-roplancv. obstreljuje od včeraj zjutraj Varšavo. Rusi se branijo s strojnimi puškami, katere so namestili na zvonikih. Nemški listi računajo, du se bo morala Varšava skoraj vdati. * • Pred obstreljevanjem Varšave. »Kurver Zaglenbia , ki izhaja v Sosnovcu, z dne 21. t. m. poroča, da so dobili vsi uradniki v Varšavi, ki se nahajajo v državni službi, ukaz, da se na] pripravijo za odhod. Odpotovati morajo v trenotku, čim prične sovražnik obstreljevati mesto. Prebivalcem, ki hočejo že sedaj odpotovati, ne dela vlada prav nobenih zaprek. Na vogalih mestnih ulic so na-kplieni lepaki, v katerih vojna uprava razglaša: »Varšavo bomo branili do skrajnosti.« • * ■ BOJI NA FRANCOSKEM IN V BELGIJI. Boji ofr belgijski obali prihajajo, kakor poročajo iz Haaga, vedno sil-nejši. Sklepati se da to iz grmenja topov, ki vedno narašča. Mesto Roussellaere so nemške Čete že tretjič zasedle. To dejstvo se v vseh poročilih potrjuje. Iz Londona poročajo, da sta dve angleški topničarki na poti na argleško obal. Iz 1 utticha prinašajo holandski listi vest. da je prišlo tam skczi 20 vagono angle-ško-indijskih vojnih vjetniko- . Glasom zanesljivih holandskih poročil so Nemci zasedli vse kra med Lillom in Bailleulom. Južno od DinutkUaa te pomika nemška fronta polagoma proti zapadu. Kakor poročajo iz Rosendaala so poslali Francozi v podporo angleške mornariške akcije pred Osten-dom tja eno svojih podmorskih flotil in 5 torpednih ruSlcev. Tudi tri stare francoske križarke, ki leie v pristanišču v Cherbourgu, bodo podpirale Angleže. Za 28. oktober pričakujejo tudi novo zgrajeno oklopno križarko »Flandre«. V St Paulu pri Dunker-quu delajo dan in noč na utrdbah. Mornariški minister Je dospel v spremstvu nadinženirja Bertina tja. Iz Toulona so na poti v Kanal ladje za polaganje min. »Dai!y Telegrapru poroča, da nadaljujejo Nemci svoje napade od Nieuporta do tik morja. Napadi so strahovito silni, zlasti severno od Dixmuidena, kjer se je Nemcem posrečilo zavzeti nekaj pozicij. Tudi so poskusili Nemci silen napad na Schoorbake, bili pa so od tam proti Nieuportu zavrnjeni. Zavezniki so baje uspešno prodrli v smeri na Lombartzyde. • Iz Rosendaala prihaja dne 26. t. m. še tole poročilo: O francoskem porazu pri Flirevu se izvedo sedaj iz privatnih poročil razne podrobnosti. Glasom teh poročil sta se generala Sarreil in Castelnau zedinila. da utrdita silno ogroženo pozicijo Toul-Bar le duc-Chalons sur Marne, poskusiti prijeti od strani čete, ki so stale med St Mihielom in Thiau-courtom. Pod vodstvom Vedrinesa so določili silno drzni piloti, toda brez vojaškega znanja, pozicije nemške artilerije ter poročali v Toul, da je opažati v nemških vrstah vrzeli in da so videli na celi črti kako so se nekateri bataljoni umikali. Ob enem je dospelo tudi iz glavnega taborišča poročilo, ki je poveljniku naročalo, da naj z vso silo prežene sovražnika iz St. Mihiela. Apremonta in Thiaucourta. Vsied hudih bojev pri St. Mihielu se je preložil naskok za 4S ur, med katerim časom na so prihajala močna ojačenja. Francoske čete so dospele do Flireya, južno od Thiaucourta. Z zaupanjem v zmago so Francozi prodirali naprej. V tem hipu so padle prve granate. Pričel se je silen artilerijski ogenj in v hipu so bile sprednje vrste pokošene. Tri ure so stale francoske čete v silnem ognju, končno so odredili častniki umikanje. Na več krajih se je izpre-menilo umikanje v pravi beg. V Toulu je poraz teh čet, ki so stale kot izredno dobre, silno razočaral. Krožile so vesti o padcu Verduna in govorilo se je, da so Nemci zasedli Nancv. \ ossische Zeitung« poroča o resnem artilerijskem boju v južnem Sundgavu. Francozi so poskusili v naskoku zavzeti nemške pozicije pri Septu in Largitznu. Nemška artiljerija je streljala iz Bisela in Feldba-cha. Vojaške operacije so se pričele ob 6. zvečer in so trajale do 7. zjutraj. Dva francoska balona je videti pri Rechesvju in Pammerkirchu. Neki nemški balon stoji v okolici Ferretta. Francozi so zapustili Sept. Pričakovati je važne akcije med Bi-selom, Septom in Feldbachom. Francoske konjeniške in pehotne patrulje neprestanopatrulirajo med Rechesv-jein in Mnosom. Od Belforta do Miiiilhausna je opažati mrzlično delovanje. Kraje v trdnjavskem rajonu pretvarjajo v majhne trdnjave. Iz bojazni pred obleganjem trdnjave s težko nemško artilerijo jih močno utrjujejo ter zbirajo v trdnjavi močne čete, kakor je tudi vsa okolica zase-* dene od močnih francoskih čeu Neki nemški »golob« je preletel 25. t. m. med Vs3. in */43. Belfort. Francozi so močno streljali na »goloba«« tako da se je moral hitro umakniti. »Gazette de Lausanne« piše, kakor poročajo z Dunaja, da oficijalni francoski krogi že priznavajo večjo silo Nemcev, ker pošiljajo ti vedno nove rezerve v boj. Kljub temu, da stoje meseca septembra vpoklicani letniki že v fronti, zaostaja Francija za četrt milijona za nemškimi četami. Ta primanjklaj more izenačiti Anglija najprej šele čez dva meseca. Šele spomladi bo prinesla druga angleška vojska odločitev. V tem trenutku umikanje zaveznikov ni izključeno. »Vossischc Zeitung« prinaša madridsko poročilo z dne 7. oktobra, ki pravi, da je na Francoskem nad 400.000 ranjencev in bolnih. Pri tem manjka medicinskega materijala. V Biarritzu leži 400 neranjenih angleških vojakov, ki imajo revmatizem in se morejo komaj gibati. Iz Bordeauxa poročajo, da govore rojalistični listi za imenovanje Poincareia za konzula. Francosko uradno poročilo. Pariz, 27. oktobra. (Kor. urad.) Uradno poročilo z dne 26. oktobra ob 3. uri 25 minut popoldne pravi: V nedeljo je bila naša fronta na glavni liniji Nieuport-Dixmuiden (nemške sile, ki so med tema mestoma prekoračile Ysero, niso mogle naprej prodirati), dalje med Ypernom in Roulersom, med Armentieresom in Lilleom, zapadno od La Bassee-je in Lensa, vzhodno od Arrasa. Ta linija se nadaljuje navprek tako. kakor je bilo že razglašeno. Zdi se. da je imel sovražnik v zadnjih dnevni znatne izgube. — Uradni razglas z istega dne pravi: Nieuport v Belgiji je hudo napaden. Poskusi Nemcev, prodreti na liniji Nieunort-Dixmiuden. se nadaljujejo, ne da bi bili glasom zadnjih poročil imeli kaj uspehov. Vsa fronta med La Bass^etom in med Sommo je bi!a predmet hudih nočnih napadov, ki pa so bili vsi odbiti. O ostali fronti ni ničesar poročati. * * * Japonci na Francoskem? V Rimu se širijo vesti, da se bodo mM Francoskem izkrcale, odnosno da se že izkrcavajo neke tuje čete. o katerih se ne ve, od kod prihajajo, sodi pa se. da so to Japonci. Dočim nekateri domnevajo, da so to čete, ki so jih poslali zaveznikom na pomoč Kanadijci, menijo drugi, da so to novi kori, ki so dospeli iz Indije. Italijanski listi vse to zanikajo ter zatrjujejo, da se izkrcava na Francoskem armada, ki so jo dolžni Angležem poslati na pomoč Japonci. Dasi je oddaljenost Japonske od Evrope naravnost ogromna, vendar je prevoz japonskih čet v Marzelj mogoč. Ako so namreč Angleži prepeljali cel armadni kor svojih čet iz Indije na Francosko, potem je pač mogoče, da lahko tudi Japonci store isto. Neki španski list je nedavno tega poročal, da se nahaja v Jokahami in v drugih japonskih lukah veliko število francoskih trgovskih in transportnih parnikov. Ti so bili nemara namenje- ni za to; da prepeljejo Japonske čete v Evropo. V koliko ie to res in kako številna je ta japonska armada, se sedaj ne more vedeti, pokazala pa bo to bodočnost. Angleži in Francozi se Iz Belgije umaknejo? Frankofilska »Gazette de Lausanne« poroča, da so po mnenju francoskih krogov Nemci na belgijskem bojišču v znatni premoči, in to navzlic dejstvu, da je Francija poslala že tudi svoj najmlajši v septembru sklicani letnik na fronto. Ker prispejo velika angleška ojačenja Še le čez kaka dva meseca in ker bi mogla tkzv. velika angleška armada poseči Še le spomladi v boj in izvojevati odločitev, ni izključeno, da se zavezniki sedaj zopet umaknejo proti jugu. * « Strašni boji ob Yseri. Berolin, 21. oktobra. Listi poročajo preko Rotterdama: Mesto Dix-muiden je le še razvalina. Nemška in francoska artiljerija se merite s silno Ijutostjo. Francozi so namestili na svojih pozicijah nove težke havbice ter jih dobro zavarovali. Nemci naskakujejo sovražne pozicije od časa do časa z bajonetom. Neko noč so izvršili navzlic strašnemu ognju sovražnih mitraljez 8 naskokov na nož. V četrtek ponoči so prekoračile prve nemške čete reko Yser in prekop Yser-Ypres ter zavzele, nekatere belgijske pozicije. Kanonada pred Ost-endom je prenehala. Belgijska kraljevska dvojica v boini črti. Berolin, 27. oktobra. Listi javljajo čez Rotterdam: Belgijski kralj in kraljica se nahajata dan in noč v prvih vrstah armade. Od časa do časa obiskujeta okope belgijske armade in navdušujeta vojake. Vojaštvo pozdravlja kraljico s posebno ganlji-vostjo, ko vidi, kako junaško hodi mlada žena od ranjenca do ranjenca, pomaga, kjer more, tolaži in navdušuje. * m m Goreča angleška bojna ladja. Holandski korespondenti poročajo: Nemški mornariški artiljeriji je očividno uspelo zadeti eno izmed angleških bojnih ladij, ki so bombardirale nemške pozicije pred Nieupor-tom s smrtonosnim strelom. Korespondenti so videli, kako so švignili plameni iz te bojne ladje. — Begunci pripovedujejo, da se bombardira mesto Rousselaer (Roulers). * • Šef angleškega generalštaba umrl. London, 27. oktobra. Še! angleškega generalštaba in prvi član vojnega sveta, general sir Charles Dou-glas, je 64 let star umrl. Pariz. Berolin, 27. oktobra. (Kor. urad.) >Lokalanzeiger- javlja iz Rotterdama: Vojni poročevalec lista Niemde Rotterdamsche CouranU, ki se je naravnost skozi francosko linijo peljal v Pariz, je popisal razmere v Parizu. Ulice so take, kakor bi bile izumrle. Mnoge trdnjave razsvetljujejo nebo. da je preiščejo, če niso tam nemški zrakoplovi. Glasom »Lokal- hli čez zemljo. Jaz nisem čutil tal pod seboj. Na krilih nasičenega hrepenenja sem se vzpel v raj zadovoljnih. ?e le pozno v noči sem se vrnil v mesto. Tudi iz Uffizijeve in Pittijeve galerije ter Medicevih grobov se človek komaj strga. Saj niti ne vem več, kateri mojster me je bolj očaral! Samo to vem, da so ustvarile vse te umetnine v meni idealnejšo in popolnejšo sliko o umetnosti kot sem jo imel do tedaj. Ko sem odhajal na kolodvor, sem vzkliknil na glas: »Florenca, ne pozabim te nikdar!« Napotili smo se v Rim. Ljubki toskanski holmci in nižave so izginjali. Peljali smo se mimo Trasimen-skega jezera. Od jutranjih žarkov razsvetljeno gladino so črtali* čolniči in jadrnice. V Umbriji smo se dotaknili Tibera ter mu sledili. Potem je prišla zapuščena Romana. Poln nemirnega pričakovanja sem stal pri oknu z Orazijem (voznim redom) v roki in štel postaje. Tudi sopotniki so se radovedno ozirali proti jugu. Odprla se je pusta Campagna. Še malo! Že je žarela v vročih opoldanskih žarkih kupola San Pietra. čez nekoliko minut smo že bili v »večnem mestu«. Srce je kipelo v vzviša-nih Čuvstvih. Kako pa tudi ne? Ima li človeštvo še enak kraj na vsem svetu? To se pravi: Atene bi morale biti še več, toda nehvaležen človek je pozabil, da mu je dal Grk najmanj dvakrat toliko kot KimUaou Papežki Rim je bil le senca nekdanjega. Italijanska vlada se trudi, da bi povzdignila mesto do iste veljave kot jo je imelo v antičnih časih. Reči memo, da se ji je že veliko posrečilo. Će prehodimo Vio Nazio-nale in Corso Vittorio Emanuele, že vidimo veliko. Ako pa vidimo še Corso Umberto, Via die venti settem-bre in Kapitoisko stran, že poznamo notranje mesto. Toda tujca vleče onstran Tibera. Pred nami sanja Michelangelov San Pietro. Machar pravi, da je Peter bolj podoben dvorani kot cerkvi. Šestkrat sem bil v njem in res -brez predsodkov«, pa nisem mogel uvideti tega. To ie pač res, da ne pride kupola radi podaljšane podolžne ladije do veljave! — Ti mozaiki, te skulpture in potem pa ti veličastno zaokroženi oboki bi bili pač malo pre-bahat kras dvorane! In slednjič še pa v oblake hrepeneča kupola! — Kakšne misli je le imel oni. ki te je ustvaril? Niso li bile večje nego nesmrtno delo samo? O gotovo! toda kdo jih bo analizoval. ko jih niti sam mojster ni mogel udejstviti! Michelangelo, sprejmi še od mene hvalo za ta umotvor! Veš li, koliko jih je že dvignil gori pred tvoj prestol. S prijateljem sva šla v vatikanske zbirke. V njih*so se valile velike množice Francozov, Angležev in Rusov z Baedekerji in katalogi v rokah. Dvorane kipov in raznih zanimivosti iz preteklosti so se odprle pred nama. CudnoL tukai ie vzela zagriženo konservativna cerkev izrazito hrepenenje človeka po svobodi rod svojo streho! Tukaj spet uvidimo, da je zadnji cilj pri vseh narodih isti. snmo da je v razstavnem oknu v različnih zavitkih, da je veliko tega. kar hoče cerkev danes, bilo že več sto let pred njenim rojstvom. Tukaj postoj obiskovalec in občuduj dovršenost nekaterih kipov! Že Michelangelo je rad vasoval pri njih. Laokon, Apollo, Zeus, Perseus. Faon, Nil, muze itd. so že čisto popularni. Poleg starinskih zbirk so Ralfae-love stance (nekdanje, za papeža namenjeno stanovanje). Julij II. je imel zelo dalekosežen pogled. Kako imenitno je znal vse izrabiti! Kako je vzgojil Mihhelangela in Raffaela! Ko je zapazil v mladem Raftaelu talent, ga je takoj povzdignil nad druge. Potem mu je postavil ob stran še Michelangela, tako, da sta se obojestransko vzgoje vala; seveda je ostala med obema še vedno zev, ki je nekakopodobna oni med Goethejem in Schillerjem. Na stene teh stane (sob) so vdahnjena globoka čuvstva, zavita v harmonične barve, ki so res vredna, da si jih boljše pogledamo kot pa Machar, ki je romal tod samo kot fanatičen strankar. Malo od tam ie Sikstinska kapela, kjer je ovekovečena Michelan-gelova slikarka ženijalnost Kako je le čuti! oni, ki je bil ženij v slikarstvu, podobarstvu in stavbarstvu? — Ti močni ljudje na Poslednji sodbi (sliki v Sikstinski kapeli) so sami mali Michelangeli, ki hodijo skozi življenje s »peklom in nebom« v srcih. Vsi so bili nekdaj v naravnem kostumu; zato se ie zdelo papežu Pavlu IV. potrebno, jim kupiti umetno obleko, da bi ne delali pohujšanja v cerkvi. Šla sva v naravo, r^ila je ravno nedelja. Cele procesije vozov so ro-maie čez Piazza del popolo izza razbeljenih zidov na Monte Pincio. Sla sva za njimi. Na planoti za gozdom blizu Ville Borghese je bilo mnogo ljudi. Iz njihove sredine se je slišal grozeč glas. To protestno zborovanje je trpelo kakšni dve uri. Nato se ie zbralo ljudstvo v procesijo in odrinilo prepevaje v mesto, kjer se je steplo, kakor sem čital drugi dan v časopsu, z romarji, ki so šli častit start davno Marijo Transteversko. Šla sva dalje na gtavrio cesto. Dolga nepretrgana vrsta vozov z radovednimi in črnookimi Rimljaukami in njihovimi spremljevalci se ie premikala proti Zoološkemu vrtu. Med gteče^c/ ob straneh je bilo vse ool-no duhovnov različ. starosti in v raznih oblekah. Nižje ljudstvo je drvelo v Zoolcški vrt, kočije so se pa cepile na desno in levo. Pinci reprezentuje ob nedeljah ves Rim. V ospredju sprehajališča stojijo doprsni kipi znamenitih Italijanov. Ce vemo o vsakem nekaj, že vemo veliko italijanske zgodovine. Vzada] bolj stoji Goethejev spomenik, dar cesarja Viljema rimskemu mestu. Sobice se je nagibalo za Petro- vo kupolo. Blizu spomenika bratov Cairoli, ki so padli v italijanskih osvobojevalnih bojih, je zaigrala godba. Stopila sva k zidu na razgle-dišče. Pred nama je bil razgrnjen ves Rim. Mnogoštevilne kupole so gledale izmed streh kot krtine v aprilu iz trave, nad vsemi pa je carovala Petrova. Na nasprotni strani je stal hrib Janicolo, na desni Monte Maria, na levi pa so dremali tam daleč za Campagno v sinjino oblečeni Sabin-ski vrhi. Zdaj je začelo solnce uga-ševati za morjem. Oblito je bilo s kr-vavordečega v rumeno prehajajoči-mi toni barv. Pogled na to večerno zarjo je oživil v srcu hrepenenje tja za gore, kjer je izginjala že tolikokrat Čutena, pa Še nikdar dovolj živo naslikana in opisana harmonija. Mrak je že izšepetal svoje skrivnosti, ko sva se vračala v mesto. Ulice so bile kot navadno ob večerih zopet napolnjene z ljudmi. NaPiazzi Colo-nna sva našla poleg najinega znanca iz Florence še enega tržaškega Slovenca. Vpeljali smo ga z velikim veseljem v naš krožek. Od zdaj smo imeli v tisti kavarni vsak večer po gledališču dolge pogovore. Govorili smo o vsem, o čemer lahko govori mlad človek, o umetnosti, politiki, zgodovini, Rimljankah to- in onstran Tibera, da, še slovnico smo mlatili. Če smo pa govorili o domovini, se nas ie lotila vseh žalost, ki pa ni bila mogoče domotožje, kajti v Rimu smo se čutili že čisto domače. (DaUe prihodnjič^ 255. ttcv •MMJVCNSftU NAKOU-, one 28 oktobra 1914. Stran 3« anzcigerjac vzbujajo v Parizu veliko žalost in potrtost tz Švicarskih obmejnih krajev doSle vesti o silnih francoskih izgubah pri Woevre-u. Odkar so Nemci zavzeli Saint Mi-hiel, Je v vojni liniji Toul-Verdun padlo nad 40.000 mož, ne da bi se bU dosegel zadovoljiv uspeh. Kvaliteta novih vojakov Je manj vredna in pritožbam vojnih zapovednikov ni konca. Vznemirljiva je izguba moderne artiljerije. Prebivalstvo je proti generalu Joffre-u jako razburjeno, ker zakriva slabe rezultate okrog Woevre-a z brezpomembnimi poročili. Anversa. Mannheim, 27. oktobra. Spedi-cflsfca družba Rhenania je dobila iz Anverse poročilo, da so ondi potopljene ladje v toliko dvignene, da je plovba na reki zopet mogoča. Transport blaga je pa glasom lista »Neue badisehe Landeszeitung« Še prepovedan, dokler ne bo komisija dognala, koliko je blaga. To bo trajalo še kak teden. Anversa je mirna. Zopet »Eraden«. Frankfurter Zeitung« poroča iz Curiha, da je nemška krizarki »Em-den« potopila veliki japonski parnik ^Kamasata Maru* med Kobejem in Singaporom. Nadalje poročajo, da je križarka »Emden« zaplenila tudi angleški ladji »Oxford* in »Buresk« s premogom. PaniKa v Beirutu. Berolinski »Tageblatt« poroča iz Rima, da beži prebivalstvo iz Bei-ruta v Libanon ker se boji, da bodo .Angleži mesto obstreljevali. UPORNIKI V JU2M AFRIKI PORAŽENI. Kapstadt. 27. oktobra. (Kor. urad.) Reuter javlja: Polkovnik Ma-ritz je bil poražen ter je ranjen zbežal na nemško ozemlje. Ogrski ministrski predsednik grof Tisza o nevtralnih državah in o dolgosti vojne. Berlinska »Vossische Ztg.« objavlja interview svojega korespon-denta z ministrskim predsednikom grofom Tiszo. Na vprašanje ali so se odnošaji monarhije napram nevtralnim državam znatno zboljšali, odgovarja grof Tisza: »Brezdvomno. Kar se tiče Romunije, je bila stvar pred mesecem zelo huda, zelo. Rusi so razširjali o razkroju monarhije na;grozovitejše vesti. Nekaj časa so jim v Romuniji verjeli. Tudi mnogo denarja je šlo v Romunijo. Neki škof, moj prijatelj, ki je bil nedavno v Romuniji, pripoveduje, da mu je uradnik v neki tamošnji banki dejal: »Odkar služim, nisem izmenjal toliko rubljev, kakor zadnji teden.* Denar je seveda učinkoval. Toda romunskka inteligenca, dostojni in misleči ljudje, sploh nikdar niso verjeli geslom o osvoboditvi Erdeljske. Vi veste, da se romunskim kmetom na Odrskem dobro godi. Nočem primerjati. Romunska inteligenca vč, da bi bila od Rusije odvisna Romunija le pastorka Slovan-stva. In končno veste tudi, koliko so vredne vesti o ruskih zmagah.* »In Italija?« je vprašal dopisnik. Grof Tisza je odgovoril: »Lahko smo popolnoma zadovoljni. O Salandrovi pošteni nevtralnosti ni dvomiti.* Dopisnik je min. predsednika opozoril, da pišejo veliki italijanski listi zelo neprijazno o monarhiji. Tisza je dejal: »Prepričan sem, da rubel ni igral v Italiji velike vloge. Med Italijani in Francozi eksistira duševna intimnost, s katero moramo računa-ti.Tudi historični momenti sodelujejo. Mnogi še ne vedo, da Avstrija od 1. 1^-67. sem nima nikakršnih aspiracij več. Prepričan sem, da postaja razpoloženje Italije za nevtralnost od dne do dne jačje.« »Kako dolgo bo trajala vojna, o tem pač nimamo smisla govoriti.« »Prav res. Niti čas še ni, da bi o tem resno razmišljali. Opraviti moramo preje še mnogo.« Orof Tisza je na to izjavil, da bodo vse naše čete za zimsko vojno dobro pripravljene ter je končno poudarjal, kako dobro mu dene složnost vseh madžarskih strank in obnovljenje energije madžarskega naroda. Japonska in Kitajska. Kakor poroča »Vossische Zei-tung* iz Petrograda, je sporočila japonska vlada Juanšikaju, da bo japonsko vojaštvo udušiio nemire v Šantungu, če bi slučajno izbruhnili. Zvt«a w*4Tarči* *an|» hi Fraokfert, 27. oktobra, »Franki Ztg.« javlja iz Carigrada: Smatra se, da ste Turčija is Afganistan podpisali zavezniško pogodbo in da je Turčija sklenila zvezo tudi s Perzijo, kamor pošlje svoje instrtikcijske častnike. • POLOŽAJ V ALBANIJI. »Lokalanzeiger« poroča iz Milana: Položaj v Valom je neznosen. Prebivalci željno pričakujejo italijanskih ladij. Epirci so se bili zatekli pred dežjem v dve mošeji, od koder pa so jih pregnali. Vsled tega je dal italijanski konzul Lori izkrcati oboroženo moštvo s torpednega rušilca »Agordat«. Zagrozil je, da bo dal mesto orstrelevati, če se ponovi tako nasilje. Najbrže se bo italijanska akcija za varstvo beguncev opirala na otok Saseno, Baje pa ima italijansko brodovje tudi nalogo ščititi Valono pred mladoturškimi agitatorji, ki so baje v Smirni zhrali prostovoljce, ki naj se odpeljejo v Valono in Albanijo ter razglase nekega turške-ga princa za kneza. Pred Valono stoječih pet italijanskih ladij ima 50 častnikov in 1500 mož. GRŠKA ODPOŠLJE SVOJE ČETE V EPIR. V dunajskih diplomatičnih krogih se zalrjuje. da pripravlja Orška ekspedie;jo svoje armade v albanski Epir, kjer hoče pod pretvezo varstva tamkajšnih Grkov zasesti najvažnejše kraje m. dr. tudi Argvroka-s*rr>n in Premeti Atene, 27. oktobra. (Kor. urad.) Grška vlada upravičuje v daljšem komunikeju svoj sklep poslati grške čete v okraie Argvrokastron in Premeti, da napravijo tu mir. Ta korak grške vlade ie sam provz^ričen, sicer se bo grčka vlada ravnala popolnoma po sklepih veiesiL • * S!OVEvSKI VOJAK* NA BOJI-SClH V BELGIJI IN FRANCIJI. Kakor ie znano, je dala Avstro Ogrska več svojih motornih baterij na razpolago svoji zaveznici Nemčiji. Te baterije vporatlia seda i Nemčija na zapadnem bojišču. Pri teh baterijah službujejo tudi slovenski vojaki. Kakor povsodi. bore se Slovenci tudi tu hrabro in neustrašeno, kar dokazujejo visoka odlikovanja, katera jim je podelil v priznanje njihovega junaštva sam nemški cc-ar. Slovenski vojaki so se udeležili s svojo motorno baterijo tudi obleganja belgijske trdnja\ e Antwerpna, Fden izmed teh. bivši načelni Sokola v Kostanievici, Vi. O z w a 1 d ie poslal iz Antwerpna pismo, datirano z dne 14. oktobra. V tem pismu piše med drugim: »Prepotovali smo velik del Avstrije, Bavarsko in Luk^enhurško. Prišli smo v Begiio in v Frnnci^o, kjer smo prvič posegli v boj s svojimi motorskimi baterijami. In uspeh je bil na naši strani. Iz Francije smo se zopet vrnili v Bc!gi:~>, da sodelujemo pri obleganju trdnjave Ant-vs erpen. Tudi to trdnjavo smo zavzeli, kakor preje Namur in "laubeuge fjMobež). Do sedaj smo bili neprestano v boju, brez vsakec i počitka. Danes je odmor. d:>r>iJ; «• o en dan oddihliaja. Kakšen užitek! Sedaj i imamo vsaj ležišče, da <^imo pod streho, če tndi na trdih tl< Pree smo prenočevali tedne, mesece zunaj na prosrom, ne glede na to, ali je bilo leno vreme ali pa dež in vihar. Zdeli smo noč in dan v svojih postojankah, granate in šrapneli pa so padali nad pdavami kot toča. Bilo je strašno. Najstrašnejše pa je bilo pred Mobcgem (Maubeuge). Nikdar, dokler živim, ne pozabim na one grozne noči, ki smo jih prebili tukaj. Pravijo, da smo bili izdani, kaj je na stvari, ne vem. vem pa. da je bila naša osveta strašna. Mesto s 16.000 prebivalci smo razstrelili v prah in pepel, niti opeka ni ostala na opeki... Danes smo tu v Antwernnu. Pripravljamo se na nove napore, na nove boje, ker konca še ne ho skoro. Pravkar smo dobili poročilo, da je kraj belgijski Albert ranjen in da je pobegnil. Revež, zadostil je svoji dolžnosti napram domovini, a sedaj je moral bežati in izgubil je vse, vse. Revnejši je sedaj kakor zadnji berač. Nehote se spominjam na »ubežnega kralja«, pesem, ki smo se jo učili v šoli... V mojem oddelku sta tudi dva Novomeščana: B u č a r, ki igra gosli v salonskem orhestru, in črnomaljski učitelj Mikolič, sin novomeškega krojača. Ubožca, oba sta ranjena v nogo... Vse bi bilo dobro, samo v skrbeh sem radi svolcev doma. Osemnaist-letni najstarejši moj Vrat je šel prostovoljno k vojakom in se morda že bori na severu proti Rus m, mlajši brat in sestra pa sta oba bolna. Edi- no to me tolaži, da dobiva mati zame državno podporo po 1 krono na dan, da moji Hudie vsaj od sladu ne bodo poginili. Ne, ne bodo, vsaj do-ker bom jaz živ! Pravkar sem jim poslal domov 10 mark ali 12 kron, vse, kar sem si mogel tu na bojišču prihraniti In ne obupavam, notranji glas mi pravi, da se bo vse preokre-nilo na bolje...« Kako daleč streljajo topovi? V raznih nevojaških krogih se trdi, da streljajo novi nemški 42cen-timetrski topovi 44 km daleč, torej na približno daljavo Ljubljana - Zidani most. Profesor praške univerze, znani fizik dr. Kučera, označuje to trditev za neutemeljeno. »2e s fizikalnega stališča je izključeno, da bi mogel kak projektil iz topa preleteti 44 km. Izstreljeni projektil popiše, kakor znano, parabolo. Ta parabola je tem daTša t. j. projektil se tem počasneje približuje tlom, čim večja je prvotna sila, s katero je bil izstre-Men, oziroma, čim večja je prvotna brzina, s katero zapusti projektil topovsko cev. Da bi mogel preleteti 40.000 m = 40 km, bi morala znašati njegova začetna brzina vsaj 2000 m v sekundi. Največje tozadevne uspehe se je dosedaj doseglo pri Kruppovih topovih. Kruppov 15centi-metrski možnar strelja 9 km daleč, projekti! je 41 kg težak in razvija začetno brzino 380 m v sekundi: havbica kalibra 28 cm, donese do <^>00 m, projektil je 45 kg težak in ima začetno brzino 335 m. Specijalna LScentimetrska havbica z 41 kg te-šk m projektilom in začetno brzino 640 m pa doseže 14.500 m. Projektil mora na svojem potu premagati znatni zračni odpor. Ta odpor narašča v kubičnem razmerju z brzino. Ako je torej brzina trikrat večja, je zračm odpor 27 krat močnejši. Poleg zračnega odpora pa ovirajo let nro-rektila tudi prazni zračni prostori, ki se pojavljajo za letečim strelom in ki potrebujejo silno mnogo energije. Tudi zračne razmere, kakor tlak, vlažnost in temperatura, ter končno velikost, teža in oblika projektila, vplivajo na njegovo pot po zraku. Poseg projektila se da v glavnem povečati le s povečanjem prvotne brzine. Prvotna brzina pa je tem večja, Čim močnejše ekspanzivne siie vplivajo na projekti! in čim dalje vplivajo. Reče se iahko, da strelja top tembolj daleč, čim daljša je njegova cev. V tem oziru pa so dane gotove meje. ki jih ni mogoče prekoračiti, ravno-t^ko kakor se da jakost in množina eksplozivnih snovi stopnjevati le do gotove točke, ker je trdnost ■ jakost revi <=3me tudi ze*o omeiena. Končno se odpor zraka in brzina strela izenačita in stopnjevanje brzine ne more več zmeniti, oziroma povečati daljave, katero prelet' projekt 1. V zadnjih letih so iskali učenjaki dru^e metode za izstreljevanje pro'ektilo^. Profesor BirkHand je pred tremi leti pre^la^al konstrniran;e e!ektr~m~g-netičnega topa. Njegova ideja pa ni imela praktičnih uspehov in tudi elektroimgretičcn tor. bi ne premo-cel večnb dalav, kakor eksplozivni. Prof. Kufera sod: iz vsega tega, da ^e mnogo večie daljave, kakor jih prelete projektili že fedaj zr.arih topov, sploh ne dalo doječi. — Artile-ristični krogi rodijo, da tudi 4?centi-metrski top rie more premagati večje daljave, kakor približno 14 kilometrov. KOLIKO ČRNOVOJMKOV OD 24. DO 36. LETA BO ŠLO NA NABOR? Kakor je znano, se morajo po najnovejši odredb; vsi Čmovojniki od 24. do 36. leta, v koHkor že sedaj niso poklicani pod orožje, podvreči novemu naboru. Zanimivo bi bilo dognati vsaj približno, koliko mož bo slo na ta nabor Na podlagi statističnih podatkov izza ljudskega štetja 1, 1910. vemo. kakor pišejo praški »Narodni Listv«, da je bile 1. 1910. v avstrijski državni polovici moških od 20 do 24. leta 1 milijon 169.794, od 25. do 29. leta 1 milijon 18.780, od 30. do M. leta 932.668, a od 35. do 39. leta 867.172. Ako vzamemo iz razreda 20—24 letnih petino, iz zadnjega razreda pa dve petini, dobimo to-le sliko: V Avstriji je: 241etnih moških 233.959; od 25—29 let 1,018.760; od 30—34 let 932.668; od 34—36 let 346.876, torej skupaj od 24—36 let starih moških 2,532.277. Ako se poslužujemo istega načina štetja tudi na Ogrskem, v Bosni hi Hercegovini dobimo za 24—361et-ne moške število 1,816.298 na Ogrskem, v Bosni in Hercegovini pa število 178.988. Po teh računih je torej moških od 24 do 36 let v Avstriji 2,532.277, na Ogrskem 1,816.298. v Bosni 278.988, skupaj 4 527.E63. L. 1910. ie torej znašalo število vseh moških v starosti od 24. do 36. leta v avstro - ogrski monarhiji 4 milttotte «7 tteoc M3. Od tega časa so gotovo nastale spremembe in sicer v toliko, da je število teh moških poskočilo. Od končnega Števila pa je treba odračuniti vse tiste, ki so oproščeni od nabora, odbiti pa je treba tudi vse one, ki so že služili ali še služijo vojake. Na podlagi rekrutnega kontingenta za 13 letnikov moramo odbiti okrog 2 milijona moških. Nadalje je treba odšteti še nadaljnih 300.000 mož, ki so glasom naredbe oproščeni od nabora. Ako vse to odštejemo, dobimo najvišje število onih moških, ki bodo morali znova na nabor. če torej odbijemo 2 milijona 300.000 od zgoraj izračunjenih 4 milijonov 527.563, dobimo okroglo število 2 milijona 200.000, ki se bodo morali podvreči novemu naboru. In koliko jih bodo potrdili za vojake? Tega ne ve sedaj še nihče. Morda 1 milijon in pol, ali še več! Dnevne vesti. — Avstrijski državni zbor. Nekateri listi hočejo vedeti, da bo najbrž sklican državni zbor. Sklicujejo se na to, da bo prihodnji mesec zboroval ogrski državni zbor in tudi nemški državni zbor. — General Auffenberg. Nekateri dunajski listi vedo poročati, da prevzame vpokojeni general Auffenberg skoraj višje poveljstvo na jugu. — Odlikovanje. Notar Oton P1 o j v Črnomlju je odlikovan s častnim znamenjem II. razreda za zasluge za Rdeči križ. — Ranjen je bil na severnem bojišču že koncem avgusta profesor I. državne gimnazije v Ljubljani, rezervni poročnik g. Rud. Grošelj. Zadet je bil v roko in so mu v bolnici v Lvovu odrezali spodnii laket desne roke. Dne 15. septembra je bil še v Lvovu, od koder je pisal svojim staršem. Njegova karta je prišla čez Stockholm v Ljubljano. Seveda bo ostal v vojnem vjetništvu. — Ranjen. Na severnem bojišču je bil ranjen od šrapnela v hrbet Aleš D r o 1 k a, lovskega bataljona št. 7 ter leži sedaj ranjen v Budimpešti. Doma je iz Komende pri Kamniku. Ranjenec je sorodnik are. Taškarieve. — Pogreša se od 1. oktobra nadomestni rezervist 7. polka, 7. marš-stotnije, Alojzij Macarol, naduči-telj v Šempolaju. — Zadnje pismo je pisal 1. oktobra t I. iz Tarnova iz Galicije. Komur je kaj znano o njem, se naproša, da sporoči njegovemu bratu Josipu M a c a r o 1 u, učitelju na Vojščici, pošta Rnbije, Goriško. — V seznamu izgub kot mrtev naveden stotnik v ruskem vjetništvu. -Polaer Tagblatt« poroča: Stotnik 87. pehotnega polka, Josip K r e -g a r. ki je v seznamku izgub naveden kot mrtev, je poslal svoji ženi pismo, doslo 24. oktobra, v katerem ji naznanja, da se nahaja v ruskem vjetništvu. — Poroka ranjenecs častnika. Stotnik 79. pespolka, B i b e r, o katerem poroča »Laihacher Zeitung«, da se ie poročil v Brčki. je pristojen v Ljubljano. Ranjen je bil prvokrat dne 20. avgusta v levo nogo: dne 16. septembra je dobil dva strela v trebuh. Vrhutega mu je strel razbil zaročni prstan in znatno poškodoval dva prsta desne roke. Leži že pet tednov v Bielini, oziroma Brčki, ker je transport še nevaren. — Nevesta (soproga) je pristojna v Hrenovice pri Postojni. Poročil ju je vojaški superijor, priče sta bila dva zdravnika. — Seznamek izgub št. 36 z dne 26. oktobra 1914 je nabit na deski pred glavnim vhodom mestnega magistrata, — Poročili o ranjencih in bolnikih št. 42 in 43 z dne 25. oktobra 1914 sta razpoloženi v mestnem vojaškem uradu v Mestnem domu na vpogled. — Podpora svojcem nadomestnih rezervistov. Vprašanje, ali imajo svojci nadomestnih rezervistov, ki se nahajajo pod orožjem in ki so vzdržavali svoje starše itd., tudi pravico do podpore, se je smatralo za sporno. Sedaj je Češko cesarsko na-mestništvo opozorilo, da veljajo glede nadmestnih rezervistov določbe zakona z dne 21. julija 1908 in z dne 26. decembra 1912. Po prvem zakonu imajo nadomestni rezervisti, ki so vzdrževatelji rodbine za dobo svojega vežbanja, pravico do podpore, svojci takih nadomestnih rezervistov pa uživajo v smislu zakona z dne 26. decembra 1912 pravico podpornega prispevka. Ta podpora, oziroma prispevek znaša 50% normalne dnevnine. Prositi je zanjo pri onem okrajnem glavarstvu, oziroma magistratu, ki je nadomestnemu rezervistu izročilo vpoklicni list. Pri tem se je treba izkazati s spričevalom okrajnega glavarstva, da so dani predpogoji § 31 brambnega zakona. Drugi, v (eno-, dve-, triletni) prezentno 1 službujoči vojaki, oziroma svojci teh vojakov, tudi v vojnem času nimajo pravice do podpore. — Hvaležni ranjenci. Mnogi ranjenci, ki so se nahajali v azilu cesarja Franca Jožefa pod oskrbo Rdečega križa, so poslali zahvalne razglednice, iz katerih navajamo: Kunci pri Chrudimu. Dovolim si, poslati, jaz, kakor moja cela rodbina, najlepši pozdrav in obenem najlepša hvala za vzorno postrežbo vsem gospodom in damam cenj. oskrbe Rdečega križa. Z vsem spoštovanjem bilježim Josip R a d o c h, kmetovalec. Prisrčna hvala za postrežbo mojemu možu. Frančiška Radochova* — Iglava. Prisrčne pozdrave in prijetne spomine pošilja P o s p i š i 1 Anton. Živio!-------Dunaj. Srčne pozdrave dovoli si poslati s potovanja Rudolf H i e k e, narednik. Prosim tudi, prijateljske pozdrave ostalim damam. Jožef Plachv, Vohrinek Ivan, K a 1 o m s e k Jožef. — Schluckenau. Spominjam se še velikokrat in prav rad na Ljubljano. Najlepše pozdrave iz domovine pošilja vdani Rudolf li i e c k e. — Dunaj. Bolniki iz azila, kateri so z menoj potovali na Dunaj, si dovolijo, še enkrat najtoplejše zahvaliti. S spoštovanjem Frank, korporal. — Dunaj. Podpisani si dovolim, gospodom zdravnikom in dragim sestram za ljubeznjiv sprejem izreči najtoplejšo zahvalo. Vaš vdani Luka Pleszczvnski. — Gradec. Najvdanejše pozdrave si dovoli poslati Vaš hvaležni pacijent Henrik Hinterherger. — Iz Stevra na Gornjem Avstrijskem smo sprejeli to-le zahvalo: Ranjeni slovenski vojaki se srčno zahvaljujejo vsem dobrotnikom, ki so jim poslali knjige in časopise v rezervno bolnico v Stevr. Sedaj imamo knjig in časopisov toliko, da jih dobi vsak slovenski vojak in da ima pri sebi 6 do 10 knjig ali časopisov. Mnogi izmed njih čita jo ves dan in si knjige medsebojno zamenjujejo. Še enkrat izrekam s tem v imenu ranjenih slovenskih vojakov vsem dobrotnikom in darovateljem knjig in časopisov iskreno zahvalo in prosim, da bi to zahvalo dobrohotno objavili. — S t e y r, dne 25. oktobra 1914. — Bedrich P r o k o š, c. in kr. vojni kurat. — Konfekcija uniform in dobava krznarskega blaga je razpisana za uradni okraj c. kr. ravnateljstva državni železnic v Trstu. Ponudbe do 26. novembra ob 12. opoldne. Pogoji in drugi pripomočki se lahko vpogle-dajo pri c. kr. ravnateljstvu državne železrice. oddelek II., v Trstu, ki jih tudi pošlje proti plačilu poštnine. — Avstrijski zrakoplovec nad francoskim brodovjem. Črnovojniški stražmojster Josip Anigo iz Velikega Varadina je sporočil svojim sorodnikom, kako se je 4. oktobra iz Pulja odpeljal po zraku pregledat Jadransko morje. Vozil se je tričetrt ure in dospel nad Dubrovnik, kjer je videl v dveh linijah razpostavljeno francosko brodovje, obstoječe iz mnogih oklopnic, križark in torpedovk. Fotografiral je brodovje od različnih strani, a ko so ga Francozi zagledali, so ga začeli obstreljevati tako, da se je mogel dvigniti v višino 2000 metrov. Čim so Francozi zapazili, da plove nad njihovimi vojnimi ladjami, so hitro pobegnili. Bržčas so se bali bomb. — Vaclav Kotlar t. V Pragi je umrl včeraj češko-agrarni drž. poslanec Vaclav Kotlar v 44. letu svoje starosti. Vaclav Kotlar je že dalj časa bolehal. Bil je eden izmed najsposobnejših čeških agrarnih poslancev ter poseben prijatelj Slovencev. Njegova žena, ki mu je pred par leti umrla je bila Slovenka. Kotlar sam je prav dobro govoril slovensko in je imel pri nas mnogo prijateljev. Služboval je kot veterinami nadzornik pri češki ces. namestniji v Pragi. V parlament je bil prvič izvoljen 1. 1907 ter je slovel tam kot strokovnjak v raznih poljedelskih vprašanjih. Kot izvrsten govornik je opetovano nastopil tudi v narodnih vprašanjih. Odličnemu možu naj bo zemljica lahka! — Zakaj je ustavljen list »La Voce de Popolo« na Reki? O tem poroča zagrebški »Obzor« to-le: Ogrska vlada je, kakor smo že poročali, ustavila stari avtonomaški list »La Voce de Popolo«, ki je izhajal že 26 let Kot razlog, da je bil list ustav-. Ijen, navajajo to, da je »Voce« pona-tiskovala članke iz italijanskih listov v kraljevini, kar je na Ogrskem prepovedano. V naredbi vlade, ki so jo dobili reški listi, se dovoljuje priob-čevanje samo onih vesti, ki jih daje korespondenčni urad in brzojavni biro ministrskega predsedstva, odnosno onih vesti, ki jih prinašajo peštan-ski listi. Toda »La Voce« je vkljub tej prepovedi priobčevala vesti listov iz kraljevine Italije in za to jo je vlada tudi ustavila. Na Reki izhaja še italijanski list »H Popolo«, toda le-ta je brezbarven, nepolitičen in naklonjen vsaki vladi. Lastnik tega lista je tiskarnar Mohovich. Na Reki se Stran 4. .SLOVENSKI NAROD', da* 3t» •Mote« 1914. °5b. štev. tiskajo Se ti-Ie dnevniki: »Bilanci*«, »II Giornale«, (italijanska lista), »Riečki Novi List« (hrvatski), in dva madžarska dnevnika »A Tengerpart« in »Esti lap«. — Cena živil. Na Dunaju je cena masti poskočila kar za osem kron, med tem ko je druga leta v tem času vedno padla za osem do de* set kron. — Tudi krompir je postal jako drag. Zdravstveno stanje v Ljubljani. V času od II. do 17. oktobra se je rodilo v Ljubljani 20 otrok, mrtvorojen je bil eden; umrlo je pa 25 oseb. med njimi 12 tujcev, in sicer za le-garjem 2, en tujec, za kolero 1 (vojak), za jetiko 5. dva tujca. V zavodih je umrlo 15 oseb. Za tifuzom je zbolelo 9 oseb, med njimi s vojakov, za difterijo 2 tujca; za trahomo 1. Gozdno oskrbovalce in skrivališče. Od zadnjega vloma na Visokem na Golovcu, ko je bila suma gospa Klasekova v restavraciji ponoči, ni dalo državni policiji miru, da je zasledovala in je pred par dnevi, po zaslugi gospoda Klaseka, izsledila neko skrivališče, kamor so nosili tatovi svoje pokradene stvari. Našli so lonce za kuhanje, svečo, krompir, koruzno moko z vrečo, ra7no perilo, otročje obleke, vse to v nekem jarku, jako strmo, nedostopno, v neki duplini. Na tleh je bila deska na deski, vse stvari pajepo složene. V bližini so dobili nekega dečka, ki je v družbi tatov stal na sti^ži. Tega so takoj aretirali in vsa njegova izpovedanja so dokazala, da se nahaja v tej dražbi znani, že 17 krat kaznovani Šolar. Da se dobi tega nevarnega ptička, je treba kakega sumljivega človeka takoj naznaniti orožništvu ali državni policiji in jima iti na roko. Spi no raznih šupah, kozolcih, in ima več privržencev, ki mu gredo na roke. Pokradel je že mnogo, med drugim tudi kolo in je s kolesom srečno ušel detektivu, ki je tudi s kolesom drvil za niim. Toda redarju je počila cevka in zločinec je utekel. Tudi dejansko napada ljudi, zato je v javnem interesu, da pride čim najpreje pod ključ. Tatvine. Včeraj se je zgodilo v raznih lokalih ljubljanskih polno tatvin. Občinstvo naj bo pozorno pred laško govorečimi ljudmi. — V kavarni »Leon« na Starem trgu je bilo snoči iz zaprte omare ukradenih 8 butiljk in 3 steklenice šampanjca »Derbv Sect*. Sp!ošno sumijo, da so to tatvino izvršili neki tujci, ki so se snoči potepali po Starem trga. Jezdni konj se bode proda! potom |avnc dražbe v četrtek, dne 29. oktobra 1014 ob 10 dopoldne na Cesarja Jo^ef.i trgu v Ljubljani. — Kupci se vabijo. Itmi ?*a Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem. Starka na straži. Odkar se je vojna začela, *e je vpeljala v Trbo-jah straža in sicer pri kapelici sredi vasi. Ponoči strazita 2, podnevi pa 1 moški. Vsaka hiša je dolžna po sporedu dati enega moškega, ali si pa preskrbeti namestnika. Dne 27. avgusta t. L je zadela vrsta hišo kova-čice 77 let stare vdove Marije Šeti-na: ker je pa te sin v vojski, prevzela je po nasvetu soseda sama stražo. V to svrho je držala v roki železen drog takozvano *vahtarico«. To pa ni bilo po volii delavcu Jožefu Zumu. da bi ženska možka delo opravljala. Iztrgal ji je iz rok vahtarico in s krikom: »Kaj imate tukaj vahtat« jo udaril s tem orodjem na hrbtišče desne in na podlehtnice leve roke, ter ji prizadejal težke poškodbe. /!un ne taji dejanja in pravi, da je to v pijanosti lotil Obsojen je bil na 10 mesecev ječe. Uboj. Pred pomožnim senatom se je moral zagovarjati Janez Trelc, dninar na Rakeku zaradi hudodelstva uboja. Obdolženec je popival v Stržajevi gostilni, kjer se je nahajalo drugih gostov. Pogovarjali so se o izbruhu vojske med našo državo in Srbijo. V ta pogovor se je vtikal tudi Trelc, kar je imelo za posledico, da so ga iztirali iz gostilne. Cez nekaj časa je odprl Anton Milavc vrata in pogledal, ali se nahaja obdolženec še v veži. Ko ga je pa obdolženec zagledal, je takoj segel po nož. Stari Andrej Petrovčič je dvignil stol in ga držeč pred seboj $el proti obdolžencu. V tem trenotku je Trelc prijel z levico za stol in ga odrinil od sebe z desnico pa sunil Petroviča z odprtim nožem v srce, tako da je starec po poteku nekaj minut vsled notranjega izkrvavljenja umri. Obdolženec se izgovarja, da je ravnal v silobranu, kar zaslišane priče zanikajo. Sodišče ga je obsodilo na 3 in pol leta težke ječe. Skrajna neprevidnost, Živinski kupec Janez Koren iz BudanL je prenočil v Petričevcni hlevu v če-vicah pri Logatcu. Zjutraj je mož zapazil, da mu je nekdo notranji žep pri telovniku prereza! in mu izmaknil listnico z vsebino 2400 K. Tatvine so bili osumljeni 4 moški, ki so ravno takrat s Korenom v tem hlevu noćili. Orožniki so pri osumljencih takoj uvedli strogo preiskavo, a niso našli ničesar. Skrajna lahkomišljenost je privedla Korena do te Škode, da si pri tolikem denarju, ki ga je nosil pri sebi, ni privoščil za prenočišče sobe. Dobro jo je skupit Matevž Škof, 18 let stari delavec iz Zaklanca, je velik malopridnež. Služil je letošnjo pomlad za hlapca pri posestniku in trgovcu Francetu Kobalu Podsmre-ko. Majnika meseca tega leta je svo-iemu gospodarju iz kleti izmaknil svinjsko pleče in 10 litrov vina, ki sta ga hlapcem Janezom Jamnikom popila. To mu pa ni bilo zadosti, zakaj začetkom junija se je vtihotapil v gospodarjevo spalnico in tam iz zaklenjene omare vzel iz listnice 400 kron. Obdolženec je še nekaj Časa služil, da bi sum tatvine odvrnil od sebe, ker pa takrat niso zasledili tatvine, je zapustil službo, šel na Vič, kjer je našel svojega prijatelja, dru-goobdolženca, IS let starega Antona Oblaka, delavca z Gline. Le - temu je zaupal storjeno tatvino in mu prigovarjal, naj ga spremi v Trst. In res sta jo drugi dan potem, ko sta si razdelila plen, mahnila preko Trsta na Reko in v Zagreb, z ostankom ukradenega denarja sta se pa vrnila zo-net v Trst. Tam sta obiskala bivšega Škofovega hlapca Antona Jamnika, 21 let starega kočijaža, ki je s svojo ljubimko. Marijo Tršar. 21 let staro zasebnico, stanoval v Via Rigutti. Škof in Oblak sta nekaj dni stanovala pri prej imenovanima, katerima sta o tatvini povedala, ter so vsi štirje živeli od tega plena. Ko ie pa denar pošel, so sklenili, da naj $kof pri Kobalu izvrši drugo, a bolj izdatno tatvino in jim pridobi nova sredstva za nadaljnje potratno življenje. In res, dne 17. junija t. !. se je Škof zopet napotil v Podsmreko ter čakal na nekem griču ugodne prilike, da Kobalovi zapuste hišo. Med 1. in 2. uro se je pa vtihotapil v Kobalovo spalno sobo ter iz zaklenjenega predala vzel listnico z vsebino 2950 K in Jo s tem plenom odkuril nazaj v Trst, kjer so vsi štirje obdolženci s tem denarjem tako potratno živeli, da je bilo v kratkem času po njem. Medtem, ko obdolženec dejanje priznava, tajita Oblak in Jamnik, da bi ga bila nagovarjala k tatvini, temveč, da sta mu le rekla, da naj gre, če mi«Ii dobiti denar, priznata pa, da sta ga spremila na kolodvor in da mu je dal Oblak za na pot 1 krono. Tudi .Marija Tršar taji. da bi bila ona £kofa nagovarjala k tatvini, a obdolženec je izpovedal, da je tudi ona vedela, za kaj gre in bila udeležena pri skupni porabi ukradenega denarja. — Sodišče je vse štiri obdolžence spoznalo krivim in obsodilo, in sicer, Matevža rikofa na tri leta, Antona Oblaka na poldrugo leto, Antona Jamnika na dve leti, vse tri v težko ječo, Marija Teršar pa je bila obsojena na 4 mesece ječe. Razne stvari. * Borba med ,> suhimi« in * mokrimi*-. V Združenih državah ; neri-skih se vodi ljuta borba med suhimi in »mokrimi^. »Mokri« so pristaši alkohola, »suhi« pa so nasprotniki alkoholnih pijač. Ta borba se je raztegnila že na volitve v občinske zrAdmiral Oauteumc* iz Calaisa v Havre. V bližini Bouillona je »Admiral Gauteume« zadel ob mino. Med paniko, ki je nastala na parniku, in pri prevozu pomnikov na krov parni-ka »Queen*, je utonilo 30 oseb. Dvakrat ukradeni podmorski čoln. Berolin, 21. oktobra. Ruski podmorski čoln 43., ki je bil ukraden iz Spezije in je ležal v Ajacciju, je bil zopet ukraden. Francoske mornariške oblasti podmorskega čolna niso hotele izročiti tovarni Fiat, vsled tega ga je odpeljal neki podravnatelj te tovarne in ga pripeljal zopet nazaj v Spezijo. Srbska skup*čina. Iz Sofije poročajo, da bo srbska skupščina v kratkem sklicana, da se pc svetuje o zunanjem pofr>žaju. Izpremenbe v srbska« zunanjem ministrstva. Iz Budimpešte poročajo, da je srbski kralj poveril zastopstvo Pa-šića kot zunanjega ministra bivšemu srbskemu poslaniku na Dunaju Jovo Jovanoviću. Ali bo Jovanović ostal definitivno zunanji minister in zakaj je moral Palic odložiti to mer sto. poročilo ne nove. Volitve v švtearaki parlament. Curin, 26. oktobra. Po vsej Švici so se vršile včeraj volitve v narodni svet, v nekateri kantonih tudi v stanovski svet. Izvečine so se volitve izvršile brez strankarskih bojev. Strankarska sestava parlamenta ne bo bistveno izpremenjena. Svobodo-miselno-demokratična stranka ima slej kot prej veliko večino. Ob enem z volitvami je izvršil narod revizijo zvezne ustave, ki dovoljuje uvedbo upravnih sodišč. Komponist Heuberger t. Dunaj, 27. oktobra. (Kor. urad.) Znani nemški komponist Rihard Heuberger Je umrl. Brata Buxton ozdravela. Bukarešta, 27. oktobra. (Kor. urad.) Brata Buxton sta ozdravela in odpotujeta prihodnje dni v Anglijo. Potres v Italiji. Rim, Z7. oktobra. (Kor. urad.) Brzojavke iz Florence, Pistoje, Livarne, Piše, Lucce in Masse javljajo, da je bilo čutiti ob 10. uri 20 minut potres, ki pa ni napravil nobene škode. Le v Massi in Lucci so se pojavile male poškodbe. Potres so čutili tudi na EIbi, v Bologni, Benetkah, Turinu, Genui, Milanu in Jakinu. Lucca, 21. oktobra. (Kor. urad.) V Uzzanu se je vsled potresa podrl zvonik. V Pietra Santa se je podrla cerkev, v kateri je bil nastanjen oddelek infanterije. Trije vojaki so ranjeni. Kolera. Dunaj, 28. oktobra. (Kor. urad.) Sanitetni departma ministrstva notranjih del javlja: Dne 27. oktobra so bili bakteriologično dognani 3 slu-č; i: azijske kolere na Dunaju, 4 v S^honVirchenu, 2 v Kremsu na Donavi in 29 slučajev v drugih pokrajinah. V Schonkirchenu so na koleri oboleli ogrski poljedelski delavci, drugod pa osebe, ki so dospele s severnega bojišča. V Galiciji se je po poročilu z dne 27. oktobra prigodilo 5 slučajev. Darila. Izmed darov v naturalijah, katera je sprejelo nabirališče darov v naturalijah c. kr. deželne vlade v Ljubljani do 17. oktobra t. 1. za naše vojake v vojni, se je oddalo domačim krdelom: 1081 srajc, 156 spodnjih hlač, 54 volnenih jopičev, 1983 parov volnenih nogavic. 756 snežnih oglav-nic, 181 parov golenk, 1899 parov zapestnikov, 45 šalov, 395 opasnic, 405 parov zimskih rokavic, 635 parov rokavic brez prstov, 15 spodnjih jopičev. 200 parov dokolenic, 430 parov krp za noge. Pri tej priliki je c. in kr. poveljstvo dopolnilnega bataljona domačega pešpolka št. 17 tukajšnjemu c. kr. deželnemu predsed-nrštvu sledeče pismo pisalo: »C. in kr. poveljstvo dopolnitvenega bataljona si usoja v imenu obdarovanega moštva pešpolka št. 17 izreči najsrčnejšo zahvalo za velikodušen dar v zimskem perilu in branilih proti mrazu. Ob enem se prosi, da se sporoči darujočemu občinstvu za njegov velepatrijotičen trud najtoplejša zahvala Častnikov in moštva. O vele-plemenitem podpiranju se bode javilo polkovnemu poveljstvu.« M e t n i t z , stotnik m. p. Nabirališče darov v naturalijah pri c. kr. deželni vladi v Ljubljani, Simon Gregorčičeva ulica št. 20, v pritličju na desno prosi slej kakor prej nadaljnih daril. Upravništvu naših listov je poslal: Za Rdeči križ: Josip Ažman, nadučitelj v Breznici, 6 K 20 v (5 K 20 v je darovalo omizje v gostilni 5. Mežeka v Žirovnici, 1 K pa Jožef Dobrajc). Srčna hvala! fai**iH list nfataa 6 stran'. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina In tisk »Narodne tiskarne«. m (Menjali»*»n GMatttal* K£XS iesshiible slatina. ••••••u U3 ^Ltffirk, Sanatorij 1 HfflffiA-ff 1 en zj '**i|Cajirhofadt(rl8S(US^ier£ko. ProspeMij X Zlet« svetinja) S ^/MBeraiio. Pariz, Rim M.yT Najboljše kozm. J^-jg^ ^* flffl n /&&s * C^ /O. Seydl y ^^ v^StrlUrjeva ollc«7. I ^T Kemik dr. Ing. Hirsc'n, Olomnc. Ke- mično-tehnična preiskava fe izpričala, da je „Sejdlin" prav izvrstno uporabna ustna voda, ker so njeni podatki popolnoma neškodljivi in se ž njo lahko razkužuje. Neteorološično poročilo. ViSina :.a<1 morjem 304*2 SredaH tračni tlak 730 nm, >. Stanje «*?, ' £ opaz°- tl\°-l !•« Veti ovi ! Nebo * vanfa metrI S I *a J ? mm »r E 27. 2.pop. 7319 j 10 lisi. jug oblačno M 9. zv. 731 9 6 1 si. szaii. jasno 28. 7. zj. 7319 84 ! si. jvzh. - megla Srednja včerajšnja temperatura 60n, norm. 8 3' Padavina v 24 urah mm 0 0. ZaS&irala. Ob bridki izgubi naše ljubljene gospe tete Mije mi ni. Sialaii izrekamo vsem in vsakomur najtoplejšo zahva'o, ki so prišli spremit drage rajnko k večnemu počitku. Ljubljana, 27. oktobra 1914. Žalujoči ostali. ISče se 3638 stanovanje z 2 ali 3 sobami {z najemnino 6OO-70O kron) za takoj« Ponude pod „Tak©!" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. Proda se vsled selitve t vdiika (1 65. 0.95, 0.70). nov pisalni stroj, pisalne mize. Stari trg 6t. 30.1. 3585 Prešernove slike predaja in petilj s do postnem ponetjo Iv. Bonač v Ljubljani. fena sliki 5 kron. 372 Stonouonje se odda obstoječe iz 3 velikih sob, s kuhinjo in zaprtim hodnikom v Stritarjevi ulici štev. 7. I. nadstropje z razgledom na Ribjo ulico Z a takoj. Povprašati je istotam v II. nadstropju. 3629 Lepo, zračno stanovanje v I. nadstropju, tri sobe s parketi, s predsobo, kuhinjo, kletjo, drvarnico, obsežen vrt z uto. SO Odda takoj na Gosti na Jntno železnico štev. 32. 2630 Zenitna ponudba. Uradnik 5« Smli poročiti s gospodično, ve/ife močne postave, 20 do 24 det staro. Dopisi ako mogoče s sliko, pod „2ve3dal36t4" na upravn. „Slov. /taroda" 3614 256. »ev. »SLOVENSKI NAROD«, ene 3t. oktobra 1914* Stran 5. B. GBtll KfM- -¥^jMurta m jnntdn eska, aovTŠsikov eeeaeeene MMii Za MfMh po meri nn|vtf)a izbere - " n = ta- ta inozemskega blaga. ■twtaatawa-i tonoma nostrošeni Mnpj|||i ——l LJUBLJANA, Mostni trg st. 19. - ■ ■ i,, ]------------------------------------------------------------------------------------------------------------r Priporočamo našim r. gospodinjam z KOLINSKO CIKORIJO iz edine slovenske g tovarne v Ljubljani MM zlatorumen, učan, zajam-|ilB41/j kg vsebine, razpo-Uli šilja po K 8-50 y|§ Cebslarstvc Ilirska Bistrica« Stanovanje z dveh sob, kopalnico in pritiklinami je oddati s 1. novembrom. Naslov pove upravniStvo »S!ov. Naroda«. 3097 Odda se za 1« november 1914 ▼ najem gostilna in mesarija skupno ali posebej. 3583 Več se izve v gostilniški zadrugi ^ariio TffrATlifi i* 16. Linhlia&S. Jabolcnik disto in snažno pretočen, prav sladek, za-lamčeno naraven, naibolise vrste, prešan iz pobnh sladkih jabolk tmošanci) razpošiiia Čo povzetja liter po 20 vinarjev od 100 litrov naprej 3SM Jari ]os. Stelzer. trgovina z moštom Wetzeladerf uri ftradeu. Več lepih in suhih drva inia nst proda) 3604 ilnton SIsrž' č Rakitna pr»i Borovnšci. u^« & 15. Skabsrne Ljubljana, Mestni trg 10. Specijalna trgovina pletenin in trikotaže. Velika zaloga različnega perila za vojake iz čiste volne in velblodje dlake in sicer: snežne kučme, telovniki, triko jopice, srajce in spodnje hlače, nogavice, sliperji, dokolenice, rokavice, različni ščitniki za vrat, prsa, kolena itd. Odeje iz velblodje dlako. — Tetra perilo. — Spalne vreče. Plašči in predpasniki za strežnice Rdečega križa. Voina za pletenje. . A[odm salon ===^===== Stuchly - jY[a$chk<5 Židovska ulica št. S Dvorski trg t. pricoroča svojo veliko zalego okusnih najnovejših damskih m otroški (Motov, šoorimh čepic m vse v modisfovsko obrt spadajoče stvari po najnižji ceni. Anton Bajne umetni in trgovski vrtnar nsznanja i!, p. a. cKimlvii. fa se nahaja njega* -7 cvetlični salon samo Pod Irančo štev. 2. poleg Čevljarskega mosta. MM im suhih ram. UeSmiji '»opisi mm, frake? M Zunanja naročila točno. Vrtnarija oa Hi cesti ši. 34. SANATORIUM • EMONA LA NOTRANJE IN KJR MG iCNE ■ BOLEZNI I PORODNIŠNICA LJUBLJANA komenskeoa ulica *J 9ef-7i*jm* fwj*>j DR FR DERGANC ^r Siuro-Thvmol-maziio A^j ^m x» l&Lko doškodbe (raso), Kkoaocolj.ne^H F ruu« i., opukliiič. Doza K. — .t-. ^ f Sidro-Lininient. Sr£ ^ Nadomestilo za sidro-PaJn-Ezpelier k Seie&ae olajšujoče mazilo a* prehlajenje. j V reumatizam, trgaaje po udih, itd. M ^^^ ^t»U-ni(^ K -60. 1 O 2- ^S S.dfa-Aibuiiiinat žeiezna-tinkiura £» Cialokrviioat in blodico. Steklenica K. 1.40. L Dobi se skoro v vsaki apoteki ali pa i tli: taktno v A Dr. Richter-jevi apoteki „pri ztatem M m*. levu'4, Praga 1, J*W /JV Fl!2abetJ!s^ass« 5- iaT^> Župnik Anton Nicolich pri Sv. Luciji poleg Labina je bil po uporabi j tinkture j za želodec 1 ] Eakarnarla Piccolifa v Ljubljani, Dunajska cesta rešen želodčne bolezni, na kateri je trpe! skozi 9 let. Steklenica 20 vin. Proti prahaiem, luskinam in izpadanja las ofrlrajr najbftl.far priznana fmnirn Mlnra 0&t ^a> ^ %aa> pš. ^bp katera oUr©p<-ul© laeiSče. odatran!u|e> lunke in preprečuje Izpadanje las. I ntfklrnlra s navodnm 1 krono. \ Razpošilja se z obratno pošto ne mani kot dve steklenici. Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicina!, vin, 8pecvec čez Salcburg na Dunaj. _ 6-36 zveeer v Grosurlje (Kočevje), Treb- r re. Novo mesto, Bubnjarci. FRI303 v Ljubljano glavni kolodvor, csebnl vlaki: 7-35 dopoiclne \z Jesenic, Kranja (Tržiča). 8-56 dopoldne iz Novega mesta, Trebnjega (St J3n?a), Grosuplja (Kočevja). 11-16 dopoldnoiz Trbiža, Jesenic, Kran i 2-35 popoldne iz Bubnjarcev, Nove^ mesta (Straže-Toplic),Trebnjega, Grosupi 8-20 ponoči iz Trbiža, Jesenic, Kranj (Tržiča). 9-23 ponoči iz Novega mesta, Straž« Toplic), Trebnjega (St Janža), Grosuplj (Kočevja). Kamniška železnica. ODHOD z državnega kolodvora v Kamni z mešanimi vlaki 7*40 dopoldne in ob 7*15 zvečer« PRIHOD iz Kamnika v Ljubil ano ob 6*42 zjutraj in ob 2-41 oonoldne. C.kr. državno-železnlško ravnatellstvo vTrstn, ljubljansko (prej angleško) skladišče oblek priporoča svojo bogato zalogo razne ^^ kp^uhovine ^^ %a dame in gospode v najnovejših krojih po priznano najnižjih cenah. "•■ Ogromna zaloga najnovejše konfekcije za dame, deklice, gospode, dečke in otroke. 0. gernafomč, Sjabljaaa, Mestni trg S»6. Jadranska banka filijalka v Ljubljani Centrala v Trstu. Filiialke v Dubrovniku, Kotoru, Metkoviću, Opatiji, Splitu, Šibeniku, Zadru. Živahna zveza z Ameriko. Dolniika nlavnica K 8.000.000. Nakazila v Ameriko la akredttlvL Kupnje in prodala vrednostne papirje j (rente, zastavna pisma, delnice, srečke j itd.) — Valute In devize. — Premene | — k vsem žrebanjem. i ■ j Sprejema vloge aa braallae ajltiee ter aa tire ta tekoči raeaa. "" Obrestovanje od dne vložitve do dne dviga. atentat davek plato banka iz svojega. ■skempttrsi menice, aevise ta inatare. — Zavarevanle vredn. papirjev proti kanal izgnal. — Revizija žrebanja srečk brezplačno. — Rembonrs-kredltt. = Bcrsnn naročila. — Inkaso. ===== Stran 6. »SLOVENSKI NAROD-, dne M oktobra 1914. !*56. štev _ r Zahtevajte vzorce! Oglejte izložbe! J. GROBELNIK. Različni ostanki, nenavadno ceno. Največja zaloga blaga Iz volne, svile, bariuna, plisa, barhenta. = Blago la površno Jopico v nek barvah. Velika Izbora preprog, zaves In odej. ZIMSKE HOVOSTL SUKNO: najboljši nakupni vir za moške obleke ^^^=E^= in površne suknje. ^^^^^^^^ J. Zamiieii čevljarski mojster v Lfablfani, Ora&iščs 4 izvršilie vsa čevljarska dela do najfinejše izvršitve in priporoča svojo zalogo storjenih čevljev. fzdchije tudi pravo -verske in telov&dske čevlje. Za naročila z dežele zadostuje kot mera oriroslan čevelj. \2S Produtttiuna zadruga ijuDlianskih mlzorlev registrovana zadrt ga z omejeno zavezo. Tovarn« na Glincah nri Ljubljani Priporoča se slavnemu občinstvu za izvrševanje Prevzema kompletne oprave za •' — Izdeluje se v lastni najmodernejše opremljeni tovarni na Glincah in se jamCi za solidno delo. — Proračune se dopoilje na zahtevo brezplačno in v najkrajšem času. Vsak petek 6106 m Mi ii Velika zaloga močno asortlranih klobas za narezke, praške in graške gnjati; ciste rcijansko Čajno maslo. Vse to se dobiva vsak dan sveže pri J. BUZZOLINI delikatesna trgovina v Lingarjevl uiicL Vojni čas! usodno priliko! Vsled obile zaloge ur, zlatnine, srebmine in lepih briljantov, nadim cenj. odjemalcem sedaj še blago po starih cenah, zato naj nihče ne zamudi ugodne prilike in naj si nabavi potrebno. 2000 budilk ur K 4-— in 5*— dokler Se stara zalogi. Krasna namizna oprava ^o znižanih cenah. — Kupuje staro srebro in zlato. V vomesa časn je neobhodno potrebna fina, zanesljivo idoca ura ali žepna budilka, kakršno dobite samo pri stari res domaČi tvrdki LJUBLJANA, Prešernova ulica št 1. Kdor nima časa v Ljubljano priti, naj naroči cenik, ki se pošlje zastonj in pošt. prosto. '3I1N0S NVAl U3qzi m\dh a m ip2U0So] qi§(aAou(^u a M|^-aoi||iiMiv|s M(ffaujapoMaf«u vooivz «i|||«A JW Slamoreznice za pogon z roko ali s silo, vratila, mline za moko, stiskalnice za sadje in grozdje, motorfe, reporesnice, patentovanc brzoparilne ketie različnih sistemov, sušilnice za sadje, kotle za žganje dobrega domačega izdelka, sefalne strofo ter vsakovrstne druge poljedelske stroje slovitih tovarn, zajamčeno brezhibnih, po znane —— najnižjih cenah priporoča sgs edina domača razpošiljalnica poljedelskih strojev m. stopica i litim parije Terezije cesta štev. 1. Velika zaloga izvrstnih pečij od najenostavnejše do najfinejše izpeljave ter razne ieleznine, orodja, strojev za industrijo, stavbnega materijala i. dr. - Cene najnižje! ■ Postrežba poštena in točna. Ceniki interesentom brezplačno na razpolago. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani u Delniška glavnica 8,000.000 kron. it Stritarjeva ulica štev. 2. Rezervni fondi okroglo 1,000.000 kron. Poslovalnica I. c. kr. avstrijske državne razredne loterije. Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprefema vloge na knjižice la na tekočI račun Jg II Oj Knpnje In prodala srečke in vrednostne papirje k ter lih obrestuje od dne vloge po čUttk s HF |2 |0 s k :: vseh vrst po dnevnem korzu. :: :; Najnižje cene. Prvi slovenski pogrebni zavod v Ljubljani. Najnižje cene. Prešernova ulica štev. 44. Prireja pogreba v Ljubljani in na deželi od najpriprostejše do najelegantnejše vrste, v odprtih kakor tudi s kristalom zaprtih vozovih. _________ ► Ime. bogato nalogo tiaak H*i««ik«2iM mm Minil i 2* kakor i kovlnaste in lepo okrašene lesene krste, čovije, vence, VSStl POirODSCIn jO luN.CB, unetne cvetlice, kovine, poroeuna in perL Zahteva naj vsakdo o potrebi cenik in se bode prepričal, da so cene znatno nižje kakor drugod! Ceniki so franko in zastonj na razpolago. Posebno so tndl priporoča ontam s si s in* sm an aoisM, U kanjo avojoo v 4«*«lni bolnici. Vo pofrobe oskrbo}« po liredao nUdfc conah. Z. M« !•»•»• m *M~ pripet. JOSIP TTTEK.