stev. 18. Velja po pošti ta celo leto naprej K za pol leta „ „ ta četrt leta „ „ ta en mesec „ „ V upravništvu: »a celo l"to naprej K ia pol leta „ „ ;ta četrt leta „ „ na n inesec ,, ,, V Ljubljani, u torek dne 22 januarja 1901 26' — 13-6-50 2-20 20--10' — 5" — 1-70 la pošllj. na dom 20 h na mesec. Posamezne Štev. 10 h. Uredništvo i« v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez - dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se me vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. (JrcdnlSkega telefona Stev. 74. OVENEC Leto xxxu. Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... II „ za trikrat . . . 9 „ za več ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, izvzemSI nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Političen list za slovenski narod Upravništvo ie '■> Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — --Vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188. Francoski škofje papežu. Objavili smo papeževo encikliko francoskemu narodu. Kmalu nato so se sešli francoski škofje. Ljudstvo jih je spoštljivo pozdravljalo, ko so prihajali v graščino La Mu-ette — še spoštljivejše morda zdaj, ko so pregnani in ubožni, nego prej, ko so bili še gospodarji v cerkvenih poslopjih. Prvo dejanje škofov je bilo, da so odgovorili papežu v pismu, ki dokazuje, kako globoko je njihovo spoštovanje in neomahljiva zvestoba do svete stolice. Izjavljajo Svetemu očetu svojo hvaležnost za zadnjo encikliko zlasti zato, ker je Sveti oče bistvene točke sedanjega vprašanja rešil z jasno besedo, ki jo mora vsakdo razumeti. Potem pravijo škofje: Z Vami — in z globoko užaljeno dušo, ker se v napadih, katere dovršuje zadnji zakon, ne spozna več duša naše ljubljene Francije, duša plemenita in poštena — protestiramo zoper nasilstvo, ki se godi nasvetejšim pravicam. »Mi izjavljamo, sledeč Vam in iz lastnega nagiba, da se verski mir, tako strašno pre-rušen, ne povrne več, kakor samo pod pogoji, ki so tako jasno izraženi v Vaši encikliki — in ravno tako jasno žive v naši zavesti — namreč: Spoštovanje do cerkvene hierarhije, nedotakljivost cerkvencga imetja in prostost. »Dotlej mi ne podpišemo izvršenega dejanja. »Vaša Svetost nam pravi, da je pogled ua našo popolno edinost — edinost med nami in edinost s sedežem svetega Petra — v takih razmerah veliko veselje za Vas. Dobrotljivo pristavlja Vaša Svetost, da hoče, da bi za ta prizor edinosti bili mi pohvaljeni pred celo cerkvijo. »Hvala Vam, Sveti oče! Tembolj občutimo to hvalo, ker je za našo krščansko domovino častna in nadaljuje slavo, ki so ji jo pridobili naši predniki v prošlih, tudi težkih dneh. »Glasno moramo izjaviti, da ta čuv-stva, ki iih tu izražamo, izvirajo radovoljno iz src francoskih škofov. »Med klevetami, s katerimi so nasprotniki obkladali Cerkev zadnje dni, je ena, ki meri hkrati na Vašo vzvišeno osebo in na nas, in na to kleveto se Vaša Svetost gotovo namenoma ni hotela ozreti v svoji encikliki. »A nam je prebolestna, da bi jo mogli zamolčati. V istem času, ko so govorili, da je Sveta stolica v sedanji borbi pod tujimi vplivi, ki so bolj ali manj oddaljeni od Vašega svetega zva-nja, so se pa hkrati drznili reči, da francoski škofje hodijo za papežem bolj iz discipline kakor iz prepričanja, in da našo edinost kazi pasivnost naše pokorščine. »Proti temu obrekovanju odgovarjamo, da bodisi po zgodovinskem dejstvu, bodisi po božjem pravu je papežev poklic potrjevati brate, ne da bi jih storil brezoblastne. »S to iziavo, močni po slogi, ki jo je pohvalila Vaša svetost, razsvetljeni po Vaših besedah, ohrabreni in okrepljeni po Vašem blagoslovu, začenjamo svoje delo v popolni svobodi. »Slednjič nam dovolite, Sveti oče, da v očigled onim zmotencem, ki nas obrekujejo, izjavimo, kako ljubimo svojo domovino; pokorni njenim postavam, spoštujoč oblast, bomo znali vedno domovini žrtvovati vse, kar se da združiti z našo vero in z na* xnstjo.« Tako francoski škofje. M.. eumnega so poročali te dni o njih libei_____ časopisi. To pismo je tasen odgovor. Uradniške plače. Z Dunaja se nam poroča z dne 21. t. m.: Danes popoldne je zbornica nadaljevala razpravo o uradniških plačah. Grof Sternberg je tako malo pazil na svoje izraze, da mu je podpredsednik dr. Začek po opetovanih opominih odtegnil besedo. Za nujnost predloga jc glasovalo 123 poslancev, proti pa 11. Nad polovico poslancev je bilo odsotnih, nekateri niso hoteli glasovati. Jutri se vrši glasovanje o zakonu. * * * Pri generalni debati o zakonu je poročevalec Skene zbornici priporočal, naj sprejme uradniški zakon, kakor ga je sklenil proračunski odsek. Nato sc oglasi Sternberg. V svojem dolgem govoru ie imeftoval justičnega ministra kandidata za samoumor, podpredsednika Začka pa, ki je Sternberga opetovano opominjal, cesarjevega lakaja, dvornega ku-lija, psa, svinjo itd., dokler mu ni bila odvzeta beseda in se je pomiril. Finančni minister Ko-ryto\vski je nasproti zastopnikom agrarnih interesov zatrjeval, da uradniška predloga ne bo zahtevala novih žrtev od davkoplačevalcev, zato pa vlada vnovič izjavlja, da nc bo predložila uradniškega zakona v potrjenje, ako ga bo poslanska zbornica le količkaj izpre-rnenila. Pri specijalni debati predlaga grof Sternberg konec debate. Ko so prešteli poslance, lih ie bilo le 92 v zbornici. Prihodnja seja 22. t. m. ob 11. zjutraj. ZADNJA DEBATA O VOLIVNI REFORMI V GOSPOSKI ZBORNICI. Gosposka zbornica je sprejela zakon o iz-premembi osnovne postave glede na državno zastopstvo v tretjem branju. V četrtek sprejme gosposka zbornica šc zakon v varstvo volivne svobode. Volivna reforma je torej sprejeta. Pri debati v gosposki zbornici je princ Karol Sclnvarzenbcrg govoril še vzadnjič proti volivni reformi. Zavračal ga je ministrski predsednik Beck, ki je med drugim izjavil, da Avstrija potrebuje novega parlamenta posebno z ozirom na naše razmerje z Ogrsko. Vlada ne želi topot zopet začasne pogodbe z Ogrsko, ampak hoče, da se ustvari trajno razmerje. Vlada mora imeti ob strani močen parlament posebno tedaj, če sc bo morala lotiti ogrskega vprašanja sama. KLERIKALNI STRAH. Umirajočemu staremu parlamentu je posvetila »N. Fr. Presse« od 21. t. m. ginljivo slovo, ki kaže staro liberalno meščanstvo v zelo žalostni luči. »Presse« izvaja sledeče: »Na Francoskem je »klerikalni« vpliv strt. Na Nemškem se Biilo\v vsaj tolaži s tem, da bo katoliškega centruma konec. V Španiji se tudi že puntajo proti klerikalcem. V Avstriji pa je vse drugače. V bodočem parlamentu bo samo nemških krščanskih socialcev skoro 90. Klerikalnih Slovanov bo tudi prišlo cel kup v novo zbornico, v prvi vrsti Slovenci. Poljaki tudi že nagibajo demokratskemu klerikalstvu, vsaj mlajši elementi. Zato sklepa »Presse« svoj članek z vzdihom: »Zadnji dnevi starega parlamenta niso začetek nadepolnc prihod-njosti, ampak prehod k težkim časom, ki bodo prizadeli hude udarce nemškemu narodu in vsem svobodomiselnim načelom v Avstriji.« Stvar jc ta: Nova doba, bodisi v Avstriji, bodisi na Francoskem ali v Nemčiji, bo eliminirala iz politiškega življenja vse srednje, vmesne liberalne frakcije; prihodnjost imajo zgolj načelne stranke. RAZPOR V NEODVISNI STRANKI. Neodvisna stranka je 21. t. m. soglasno izključila iz stranke poslanca Leugyela. Stranka je obenem izrekla pravosodnemu ministru zaupnico. AFERA POL.ONYJEVA. Ogrskemu pravosodnemu ministru gredo stvari slabo. Budimpeštanski zdravniki nameravajo postopati proti hišnemu zdravniku dr. VVeinu, ker jc svoje zaupno mesto pri Hal-mosu zlorabil za to, da je pritiskal na svojega pacijenta v prid Polonvju. Dr. Wein pa izjavlja, da ni res, kar trdijo sinovi Halmosovi, da je on pritiskal na njihovega očeta, naj prekliče svoje obtožbe proti Polonyju. »Magyar Szo« priobčuje sledeči dopis: Kraljevemu ogrskemu pravosodnemu ministru Polonyju. Jaz sem pripravljen, dokazati Vam sledeča kaznjiva dejanja: 1. Vi ste pokrivali tatvine. 2. Udeležili ste se ene tatvine. 3. Pred sodiščem ste krivo prisegli. 4. Bili ste agent bordelov. 5. Krivi ste, da ste pritiskali na stranke v različnih procesih. 6. Svoj poslaniški mandat ste porabili za to, da ste si z njim nepošteno pridobili premoženje. Gospod minister, poživljam Vas, da me tožite in mi s tem daste priliko, da Vam vse to dokažem. Dr. Edvard Palyi, glavni urednik »Magyar Szo«. OORSKE ZADEVE. Pri razpravi o pravosodnem proračunu je justični minister Polonyi napovedal reformo borze in tiskovnega zakona. Dejal je, da preventivne cenzure na Ogrskem ni moč odpraviti, ker bi voditelji nemažarskih narod-nostij tiskovno svobodo zlorabljali za to, da bi poživljali na upor proti ogrski državi, kakor se je to zgodilo zadnji čas med ogrskimi Runuinci. Ko so nato rumunski poslanci Polo-nyja pozvali, naj svoje trditve dokaže, ni mogel ničesar odgovoriti. Dejal je le, da bo vlada varovala svobodo poštenega časopisja, umazalo časopisje pa pokončala. DELAVSKI NEMIRI V PARIZU. Manifestacija delavcev za nedeljski počitek v Parizu se ic končala z velikimi nemiri. Vse vojaštvo je bilo konsignirano. Ob četrt na eno uro popoldne je vlada ukazala zapreti delavsko borzo. Ob 3. uri popoldne je policija vdrla v neko kavarno, kjer so delavci govorili proti vladi. Med manifestanti in policijo je prišlo do spopada. Delavci so v kavarni metali na policijo stole, kozarce in biljardne kroglje. Naposled se je policiji posrečilo razgnati demonstrante. Drugod so napravili mir dragon-ci. 200 demonstrantov jc plenilo v bazarju v bližini trga Plače de la Republique. Apaši so ranili šest policijskih agentov, ki so hoteli plenilce zapreti. Ob 5. uri je dospelo vojaštvo, ki je potlačilo najmanjši nered. Palačo predsednikovo in palače ministrov so morali stražiti vojaki. Socialistična in radikalna glasila ostro napadajo vlado, predvsem Cletnenceauja, ker je dovolil, da se je konsigniralo vojaštvo. Re-volucijonarni delavski sindikati objavljajo ostre proteste proti vladi in policijskemu pre-fektu. FRANCOSKI KULTURNI BOJ. R o u en, 21. jan. 30 orožnikov je moralo iztirati profesorje iz deškega semenišča. Grenoblc, 21. jan. Marquis de Baral je grcnoblskemu škofu prepustil svoj grad, da je v njem nastanil teološko semenišče. imu. Črni Peter. Angleški spisal Conan Doyle. (Dalje.) »Gotovo ste tudi brali o njegovi kajuti, gospod Holmes, toda Vaš prijatelj gotovo še tega ni slišal. Kapitan si je namreč napravil par sto metrov od svoje hiše majhno leseno barako, katero jc imenoval svojo kajuto in v kateri je navadno tudi spal .Ta mala hišica je imela lc eno sobo, ki je bila šestnajst čevljev dolga in devet široka. Ključ je nosil vedno pri sebi; posteljo si jc vedno sam pripravljal, tudi snažil je sam in sploh ni smel nikdo praga te njegove kajute prestopiti. Na dveh straneh so mala okna, ki so bila zakrita in katerih ni nikdar odprl. Eno je bilo obrnjeno proti cesti, in čc so ljudie videli ponoči luč v sobi, tedaj so drug druzega na to opozarjali in čudili so sc, kaj vendar Črni Peter počenja. To okno, gospod Holmcs, jc tudi, kakor smo pri preiskovanju mogli spoznati, edina slaba opora, katero imamo.« »Spominjali se šc boste, da je šel dva dni pred umorom neki kamnosek Slatcr iz Fo-rest Ro\va ob dveh ponoči mimo kajute in je videl še luč v njej. Ta priseže, da je natančno videl na zastoru senco moške glave, ki pa, ni bila Peter Careyeva, katerega je dobro poznal. Sicer je imel tudi brado, toda ta brada jc bila kratka in popolnoma drugačna, kot kapitanova. To ic njegov določen podatek, toda mož jc preje dve uri sedel v gostilni, in razven tega je cesta od kajute precej oddaljena. Sicer jc pa bilo to v ponedeljek, in hudodelstvo sc je zgodilo v sredo.« »V torek je bil Peter Carey strašno razpoložen, pil jc grozovito in jc bil kakor divja zver. Plazil se je okoli hiše, in ženske so uti-hale, ko so ga zaslišale. Pozno zvečer je šel doli v svojo kajuto. Ob dveh ponoči je slišala njegova hči, ki je spala pri odprtem oknu, strahovit krik od te strani. Ker pa ni lilo nenavadno, da je Peter Carcy v svoji pijanosti vpil in razbijal, se ni več za to brigala. Zjutraj jc videla ena izmed služkinj, da so vrata kajute odprta; toda imeli so vsi tako grozen strah pred tem možem, da jc bilo že opoldne, predno sc je kdo upal pogledati v kajuto. Ko so pogledali skozi odprta vrata, so videli prizor, da so bledi od strahu tekli v vas. V eni uri sem bil na mestu, da si ogledam stvar.« »Vi veste, gospod Holmes, da imam prccej močne živce, toda dam vam svojo besedo, da sem se zgrozil, ko sem stopil v hi- šico. Roj sivih muh in višnjevih zapljunkaric ic brenčal, kakor bi kdo igral na harmonij, in tla in stene so bile kakor v klavnici. Hišo jc imenoval kajuto, in v resnici je izgledalo kakor v kajuti, kajti prav lahko si je človek predstavljal, da jc ua ladji. Bila je opravljena kakor kapitanova soba, ob stenah so bile klopi in kovčegi, na stenah so viseli zemljevidi in slika ladje »Sea Unicorn«, na polici je bila vrsta vezanih ladijskih dnevnikov. Med vsemi temi stvarmi je na steni visel kapitan. Obraz jc bil grozovito spačen, iu njegova mogočna razniršena brada je po koncu štrlela. Skozi njegove široke prsi je bila zabodena železna harpuna in tičala še globoko v steni. Bil jc naboden kakor hrošč. Seveda jc bil mrtev, in sicer žc od onega trenotka, ko je tako grozovito zavpil.« »Poznam vaše metode, gospod Holmes, in uporabil sem jih. Predno sem pustil, da bi sploh kaj premaknili, sem skrbno preiskal tla zunaj in v sobi, toda našel nisem nikakršnih sledov.« »To sc pravi, vi iih niste videli?« »Zagotavljam vam, da jih sploh ni bilo.« »Moj ljubi Hopkins, preiskoval sem žc marsikatero hudodelstvo, toda še nikdar nisem našel, da jc hudodelstvo napravilo kako leteče bitje. Dokler hodijo hudodelci še po dveh nogah, morajo pustiti kake odtise, male praske ali druge neznatne sledove za seboj, katere more videti dober iu izveden opazovalec. Ne morem verjeti., da bi na tem s krvjo omadeževanem prostoru ne bilo nikakih sledov, ki bi nam naprej pomagali. Ce sem razumel preiskovalni zapisnik, ste seveda mnogo stvari pregledali.« Mladi inšpektor se jc hotel izogniti ironičnim izvajanjem mojega prijatelja. »Seveda sem nespametno ravnal, ko vas nisem takoj, gospod Holmcs, poklical na pomoč. Tega pa nc moremo več izpremeniti. Da, bila bi marsikatera stvar v sobi, ki bi se morala spccijelno preiskati. Prvič harpuna, s katero je bil kapitan umorjen. Ta je bila s stene odtrgana. Dve sta še viseli na steni, o tretji je pa pričal prazni prostor. Nadržaju je bil vžgan napis: »Sea Unicorn, Dundec.« Iz tega moramo sklepati, da je bil morilec razkačen in da jc zagrabil za prvo orožje, ki ga je imel pri roki. Iz tega, da se je umor zgodil ob dveh ponoči in da je bil Peter Carey še popolnoma oblečen, moremo sklepati, da je bil morilec pri njeni na obisku. To potrjuje tudi dejstvo, da ie bila na mizi steklenica, ruma in dva rabljena kozarca.« »Gotovo,« je rekel Holmes. »To izvajanje smatram za popolnoma dopustno. Ali so bile razven ruma šc druge špirituoze v sobi?« »Da. na kovčegu jc stal vrč s slivovko m »KULTURNI« BOJ NA ŠPANSKEM. Ker namerava liberalno ministrstvo poizkusiti vsa sredstva, da v tem parlamentarnem zasedanju spravi zakon proti cerkvenim redovom in zakon o občinskih dokladah pod streho, se proti temu dvigajo povsod katoličani. V Barceloni se ie na javnem shodu, zbralo nad 25.000 katoličanov, da protestirajo proti liberalnemu ministrstvu. Ko je bil shod končan, so napravili katoličani obhod po mestu. Pridružilo se jim jc 1000 do 1500 anarhistov, ki so streljali v množico ter devet Uudi ranili. Poseglo je vmes orožništvo z golimi sabljami. Nemiri so se šele polegli, ko se je pred neko kavarno razpočila bomba. V Madridu jc 20. t. m. zborovalo v areni 25.000 katoličanov. Pri shodu je prišlo do krvavega pretepa med udeleženci shoda in protikatoliki. Streljalo se je vsevprek. Dvajset ljudi je obležalo na mestu v krvi. Pred restavracijo »Versailles« je razpočila bomba. Orožništvo je nastopilo z orožjem ter zaprlo nebroj oseb. CERKVENOPOLITICNE RAZMERE V ŠVICI. V kantonu Neuenburg so volivci, po večini protestantje, odklonili predlog, naj se izvede ločitev cerkve od države, s 15.090 proti 8.411 glasovom. RUSIJA. Lakota. Po mnogih gubernijah vlada še hujša lakota kot leta 1891. Atentat. V okrožju Lentzyca so napadli deželnega svetovalca Paszko\vskcga ter ga s streli smrtnonevarno ranili. Izjemno stanje v Peterburgu. Car Nikolaj je s posebnim ukazom podaljšal stanje »izjemnega varstva« za Peterburg in okolico za nadaljnih šest mesecev. ITALIJANSKO VSEUCILIŠKO VPRAŠANJE. Poslanci Malfatti, Rizzi in Pitacco so 21. t. m. naučnega ministra vprašali, kako namerava vlada urediti vprašanje o veljavnosti izpitov italijanskih akademikov na vseučiliščih v italijanskem kraljestvu. Naučni minister je izjavil, da bo še ta teden glede na ureditev tega vprašanja stopil v dogovor s predsed-stvom italijanskega državnozborskega kluba. Dnevne novice. + Deželni predsednik g. Teodor Sclmarz je za več dni odpotoval na Dunaj. + Zadnja seja državnega zbora. — Nove volitve. Kakor čujemo, bode poslanska zbornica imela zadnjo sejo bodoči ponedeljek dne 28. prosinca. Za isti večer so vsi poslanci povabljeni k ministrskemu predsedniku baronu Becku. Poslanska zbornica utegne biti razpti-ščena šele koncem svečana ali začetkom sušca in nove volitve se bodo vršile šele v drugi polovici meseca maja, morda binkoštni torek. Občni zbor .»Katoliškega delavskega društva" v Mirnu pri Gorici se je vršil v nedeljo popoldne ob veliki udeležbi. Za predsednika je bil izvoljen tovariš J. Cotič, strojar v Mirnu. + Pač čudno. Kakor drugod, ima tudi tukajšnje finančno ravnateljstvo vsako leto gotovo določen kredit za podpore potrebne manipulantne uradnike, diurniste in praktikan-te. Kakor čujemo, se je nabralo žc precej prošenj za podporo — a rešitve in podpore ni. Deželna vlada naj že enkrat konec naredi takim in enakim nagajivostiin. Stari pregovor še vedno velja: Bis dat, qui cito dat! + V Kotredežu pri Zagorju ob Savi je pri občinskih volitvah dne 19. t. m. zmagala \vhiskyjem. Toda to za nas nima pomena, ker ie bil še poln in nedotaknjen.« »Vseeno ni brez pomena,« je opomnil Holmes. »Toda lc pripovedujte dalje o stvareh, katere smatrate za važne pri preiskava-nju cele zadeve.« »Na mizi je ležala ta-le mošnja za tobak.« »Kje?« »V sredi. Mošnja ic iz kosmate tulnjeve kože in je bila zavezana z jermenom. Znotraj ste bili črki P. C. in je bila skoraj cela unca močnega tobaka v njej.« »Izvrstno! Ali veste še več?« Stanlev jc potegnil umazanosivo beljež-nico iz žepa. Platnice so bile zelo obrabljene, papir pa že orumenel. Na prvi strani so bile začetnice J. H. N. in letnica 1883. Holmes je vzel knjižico ter jo je preiskal. Midva s Hop-kiitsom sva ga opazovala. Na drugi strani je bilo tiskano: C. P. R. in potem nekaj strani številk. Razven tega so bili podpisi, kakor Argcntinija.Costa Rica.Sao Paolo, in pod tetni črke in številke. »Kaj hočete s tem?« jc vprašal Holmes. »Najbrž so zaznamki borznih papirjev. Mislil sem si, da so .1. H. W. začetnice imena kakega mešetarja, C. P. R. pa začetne črke naročnikovega imena.« »Poskusite s Canadino Pacific Railway (kanadska pacifik-železnica). Hopkins jc natihoma zaklel ter sc udaril po stegnu. Dalje prihodnjič. opozicija proti dosedanjemu liberalnemu županu, ki je bil s svojimi kandidati hudo poražen na celi črti. Dopis o teh zanimivih volitvah priobčimo jutri. Pozor društva na deželi! Vse one, ki ljubijo glasbeno umetnost opozarjamo, da, se prihodnjo nedeljo ponavlja znameniti ljudski koncert »Glasbene Matice«. Kdor more, naj pribiti takrat v Ljubljano. Začetek koncerta ob pol petih popoldne. — Srebrno poroko obhajata v sredo, dne 23. t. m. gospod Alojzij Gartner, trgovec v Planini in njegova soproga.. Najiskreneje čestitke! — Nesreča. V Biljah pri Gorici so popravljali neko poslopje. Ob poslopju so rastle visoke topole, ki so jih posekali. V petek popoldne je pomagal tudi 721etni Anton Kovič. Ena topola je padla tako nesrečno, da je z eno šibo oplazila Koviča po glavi in mu prebila črepinjo. Bil je takoj mrtev. Važna razsodba upravnega sodišča. Do sedaj je bila praksa, da se je pri ženitnih pogodbah odmerila pristojbina od dote po lestvi II. in od zaženila po moževi smrti tako zvana obogatbena pristojbina (1% z doklado). Po razsodbi upravnega sodišča od 6. sušca 1906, št. 2.228, je v prihodnje tudi od zaženila odrajtati samo pristojbina po lestvi II. To je važno za c. kr. notarje in ugodno za stranke. Sitno bo samo za revizijske komisarje, ker bedo morali vsled dosedanje prakse nocijoni-rati ženitne pogodbe zadnjega leta vsled pri-mankujoče kolekovine za zaženilo. No, gotovo bo tukajšnji pristojbinski urad, ki gre strankam rad na roke, predpisal naknadno samo primanjkljaj brez vsakega poviška. — Dvojni roparski umor se je izvršil v noči od sobote na nedeljo v Lupoglavu. Nevarni lopovi so umorili posestnika Štefana Pišlolca in njegovo ženo ter ju oropali. — Kriza v zagrebškem občinskem zastopu. Tekom današnjega dne bo odložilo svoje mandate več zagrebških občinskih svetnikov, bivših mažaronov. Včeraj je odstopil g. Ivan Herer. — Blazni sin umoril očeta. V Noveni Gradu na Hrvaškem ie po noči ubil iz blaznice odpuščeni Štefan Lovriček svojega spečega očeta. Hotel je ubiti tudi svojega brata in ženo, a sta oba mu pobegnila. — CXLVIII. odborova seja »Slovenske Matice« bo v Ljubljani v ponedeljek, dne 28. prosinca t. 1. ob petih popoldne v društveni pisarni. Spored: 1. Naznanila predsed-ništva. 2. Potrditev zapisnika o 147. odborovi seji. 3. Poročilo pododseka o prošnjah za razpisano službo društvenega tajnika. 4. Taj-nikovo poročilo. 5. Eventualia. Umrl je pravnik Anton Zic, rodom iz Istre. — V Zagrebu je umrla profesorjeva vdova gospa Eleonora Bauer rojena Schuster. — Sneg. Včeraj smo dobili zopet nekoliko snega. Tudi v Zagrebu ie včeraj padal sneg. — Naša okrajna cesta. Iz Strug se nam poroča: Ze pol večnosti si prizadevamo za preložitev naše okrajne ceste. Predlanskim je deželni zbor vendar sklenil, dotično postavo, ki je tudi od cesarja potrjena. Menili smo, da se bo vendar delo pričelo, pa ni ničesar slišati o tem, a pri tem trpi izvoz iz naše doline in Suhe Krajine. Ob povodnji ustavi prevoz voda, a letos nam je še vrh tega vzela na pol kilometra daljave sneg, da je bil tudi potem promet ustavljen, ko sc je voda odtekla in se ni moglo s sanmi po kopnem. Pomagati si nismo mogli drugače, kakor da so vsi vozniki en dan vozili sneg na cesto in delali tlako, namesto da bi služili.. Skrajni čas je, da se izvrši sklep deželnega zbora in cesta preloži. — »Društvo davčnih izterjevalcev na Kranjskem® je te dni razposlalo vabila za prvi občni zbor ali ustanovni zbor, ki se bo vršil dne 3. svečana t. 1. v Ljubljani. Ako bi kateri davčni izterjevalec ne dobil vabila, naj se zanj oglasi pri tovarišu Franu Roječ v Radovljici. — Občni zbor in predavanje v Domžalah. Iz Domžal se nam poroča: V nedeljo, dne 1.3. januarja, popoludne ob 3. uri jc imelo »katoliško izobraževalno in podporno društvo« svoj redni občni zbor. Iz poročil na tem zboru posnamemo, da je imelo društvo v.letu 1906 85 moških in 102 ženska uda. Podpore je razdelilo med 30 bolnih udov 654 kron. Društvo ima dve čebelici: eno za moški, drugo za ženski odsek. V obe se ie vložilo skupno 3275 K 31 vin. Iz društvene knjižnice se je prebralo 1418 knjig. Društvo je priredilo tri veselice z godbo, petjem in dramatičnimi predstavami, ki so se vse prav dobro obnesle. Pri vseh jc sodelovala slavna domžalska godba, za kar ji bodi tudi na tem mestu izrečena najtoplejša zahvala, kakor tudi tesarskemu mojstru gosp. Fr. Kamnikarju za brezplačno prepustitev prostora. Pevski zbor je štel nad 20 pevcev in pevk. Predavanja so bila štiri. Društvo je za posamezne vasi imelo naročenih 6 izvodov »Slovenca«. Ker je gmotno stanje društva prav povoljno, jc občni zbor soglasno sklenil, da si društvo tekom letošnjega leta oskrbi svojo zastavo. Takoj po občnem zboru se .ic vršilo ob navzočnosti do 300 oseb društveno predavanje. Govoril jc dr. Aleš Ušeničnik o napredku. Vse napreduje. Iznajdba sc vrsti za iznajdbo. Tudi mi moramo s časom napredovati, sicer bo Ic naša škoda. Cas bo šel preko nas. Starokopitnost jc često osodepol-na. Za napredek pa izvrstno služi društvo s svojo knjižnico. Tisck in knjiga sta za današnji čas velikanskega pomena. Berite radi, a berite Ic dobre knjige, le dobre liste! Predavanje je bilo zares času primerno in izredno poljudno. Čast in hvala vrlemu gospodu predavatelju! Društvu pa kličemo: Po tej poti vedno naprej, nikdar nazaj! — Stavka v mestni elektrarni je v Pulju. Uslužbenci zahtevajo zvišanje plače. — Iz Črnega vrha nad Polhovim Gradcem. Naša občina je menda jedna izmed najbolj osamljenih. Razen par gorskih kolovozov nimamo nobene ceste. Do ceste je ena in pol do dve uri daleč, seveda pešpoti; z vozom se pa radi klancev, ovinkov in kamenitega terena niti ne pride v tem času. Vsled tega je umevno, da je občanu vse dražje, kar si mora kupiti; kar bi pa rad prodal, mora dati ceneje: oboje radi velikili privoznih, oziroma odvoz-nih stroškov. Tako je po leti. Kako je po zimi, ob obilnem snegu in zametih, semtertja plazovih, niti ne omenjamo. Do Vrhnike, kjer je naš davčni in sodnijski okraj, je pet ur pešpoti malone od vseh hiš. O zdravniški pomoči v kaki sili skoraj ni misliti (po zimi celo ne), ali pa bi imel vsaj občutne stroške oni, ki bi si jo hotel preskrbeti. Kako krvavo potrebna ie tedaj občini ccsta! Na mnoga trkanja je deželni zbor dne 23. novembra 1905 vendar zaukazal deželnemu odboru, naj se trasira cesta Polhov Gradec-Crni vrh. To sc je lani res izvršilo. Načrti za novo cesto od Polhovega Gradca do bližnje vasi Zalog so izdelani, proračun tudi narejen. Sedaj kličemo: Merodajni činitelji k delu, da se z zgradbo omenjene ceste prej ko prej, in še letos, more pričeti! Slavni cestni odbor vrhniški je v seji dne 14. maja 1906 v Črnem vrhu sam sprevidel in se tudi izrazil, da se omenjena cesta na vsak način mora graditi. Na možatost in dobro voljo dotičnega odbora upamo in apeliramo. Obljube, katerih je bilo do sedaj že nekaj, naj postanejo enkrat tudi dejanje! — Vesti iz Amerike. V Clevelandu je počila glavna plinova dovodna cev in zato je bil cel Cleveland 27 ur brez plina. Po tovarnah in tiskarnah, ki kurijo s plinom, so stali vsi stroji. Clevelandski listi so zato pomanjkljivo izšli. — Ameriški list »Nova Domovina« bo pobiral prispevke za Gregorčičev spomenik. + Slovensko katehetsko društvo. Kakor čujemo, se že vrše posvetovanja glede ustanovitve »Slovenskega katehetskega društva«. Pripravljalni odbor, ki ga je zasnoval ljubljanski katehet č. g. Janez Smrekar, je imel že več sej, pri katerih sc je sklepalo o pravilih novega društva. V kratkem bodo predložena deželni vladi v potrdilo. —Umrl je^v Dutovljah Franjo Bonča, star 42 let. — V Skednju je umrla gospa Marija Sancin rojena Oraš. —Z nožem v roki je divjal 15. t. m. zvečer v Devici Mariji v Polju 201etni dninar Danijel Klešnik iz Slapa. Pretil je več osebam in jih zasledoval z velikim kuhinjskim nožem. Konečno je napadel brez povoda Antona Ko-zanca, ki se je branil s polenom in poškodoval Klešnika lahko na glavi. Klešnik ga je hotel nato mahniti z nožem, a prišel je na pomoč Kozancev brat in vzel razgrajaču nož. Štajerske nouice. š Na shodu^kat. polit društva za Laški okraj v Št. Jederti so se sprejele te le resolucije: 1. Drž. in dež. poslanci se pozivljejo, naj delujejo na ustanovitev kmet. šole za Slovence. 2. Pozdravljamo kmečko zvezo, ki se jutri ustanovi v Mariboru. 3. Naši poslanci se poživljajo naj se potegujejo zato, da se v kratkem uredi zavarovanje tako, da bo ljudstvu v prid. 4. Sklene se pri bodočih volitvah voliti samo lake poslance, ki odločno prisegajo na cel program : vse za vero, dom, cesarja. Kakšna bodi ta vera, o tem sodi kat. cerkev in ne kaki cerkvi nasprotni listi. 5. Poslanci se prosijo da se naj potegujejo zato, da ostanejo meje uvoza tuje živine zaprte, da naša živina ceno obdrži. Shod je bil prav miren, zelo obiskan in poslušalci so z največjim zanimanjem poslušali govornike. Tukaj se sad dobrega berila očividno kaže; okoli 30 Slovenskih gospodarjev roma po potu bralnega društva po fari. š Predavanje na Dobrni. 18. t. m. ob 9. uri dopoldne je imel potovalni učitelj Martin Jelovšek na Dobrni v gostilni Orosel jako dober obiskan in zanimiv poduk o živinoreji. Navzoči so z občudovanja vredno pozornostjo poslušali poduk. G. župnik Vukovič se je gospodu potovalnemu učitelju, pa ludi navzočemu g. komisarju dr. Brescharju iz Celja zahvalil za prireditev tega shoda. V kratkem se ustanovi tukaj bikorejska zadruga. Dobrnčani smo že zdavnej spoznali potrebo v povzdigo kmetijstva kaj storiti, prosili smo že za podružnico kmetijske družbe, pa kakor znano se Gradec nas in sploh spodnještajerskih Slovencev brani. No! obupali ne bomo: po moč bomo že dobili od merodajne strani. š Mariborska frančiškanska cerkev prejela je iz Rima pravice bazilike; to je prva cerkev lavantinske škofije s tem imenom. V spomin izrednega odlikovanja obhajala se bo v krasnej električno razsvetljeni baziliki slovesna tridnevnica od 25. do 28. prosinca. š Shod liberalne stranke v Brezju pri Mariboru v nedeljo, dne 20. t. m. sc je klaverno obnescl. Govorila sta dr. Vekoslav Kukovec in urednik Spindlcr 12 kmetom in delavcem, dvema učiteljema, enemu kaplanu, 4 ženskam, dvema fijakerjema in šest deloma pijanim fantom, ki se nikakor niso hoteli pokoriti. Snu-1 ila sta štaierčansko stranko — saj je fašenk, Kukovec jc med drugim tudi dobesedno rekel: »Duhovniki so bili vedno prijatelji kmetov.« Posebno sta priporočala, naj sc v slovenskih ljudskih šolah dosti nemščina podučuje. (To je snubitev.) Zaganjala sta se v naše poslance, novo »Slovensko kmetsko zvezo« in z gorečimi besedami priporočala edino rešilno narodno (liberalno) štajersko stranko. No, na li-manice jima nc bo nikdo šel, razun oba učitelja Zemljiča. Ta dva pa naj le imajo. Dober tek ! š Nemška trgovska liga. Potujoči učitelj »Stidmarke«, Heeger, je predaval v Dunajskem Noveni mestu o nemški trgovski ligi. Vzpodbujal jc, naj bi se združili vsi nemški, zlasti manjši obrtniki pod geslom »Nemec k Nemcu!« Glavni namen pa je, bojkotirati vse slovanske izdelke. š V Ptuju jc umrla soproga mestnega knjigovodje gospa A. Ulrich. š Novo klavnico so otvorili v Slovenski Bistrici dne 15. t. m. š Nemška šola na — Polzeli? »Vahta-rica« prinaša med dnevnimi vestmi ponižno skrito veselo novico, da delujejo v Polzeli »vplivne osebe« na to, da »pomorejo« prebivalstvu do nemške šole in pristavlja, da hrast-niški vzgled vleče. Narodnjaki na noge, da nas ne osleparijo za našo lastno deco! š Sestra usmiljenka Fabijana Kranjc, rojena v Vrbneni št. 3. pri Št. Jurju ob Juž. žel. je umrla v Budimpešti v 34. letu svoje starosti dne 18. prosinca t. 1., ob navzočnosti njenih 4 od daleč prihitelih sorodnikov. Lahka ji tuja zemlja. R. i. p.! š Proinoviran je bil na graškem vseučilišču gospod Ivan Stojan, kandidat pri gospodu notarju Hudoverniku v Ljubljani. š Zavrnjeni tožitelji. Baronica Valerija pl. Friedau, katera je umrla pred kakima dvema letoma, je zapustila svoje premoženje, znašajoče približno tri milijone kron, Vincencijevi družbi na, Dunaju in v Gradcu. Major v pok. baron Feliks Zschok, sedanji posestnik ormoške grajščine, in baronica Henrijeta pl. Wart-burg pa sta ugovarjala testamentu, češ, da ni pravilen. Sodišče je v prvi instanci tožitelje zavrnilo; dunajsko deželno sodišče je tudi potrdilo razsodbo prve instance in tožitelje zavrnilo. Premoženje pripade Vincencijevi družbi. š Smrtna kosa. Po kratki bolezni je umrla pretečeno soboto 781etna Magdalena Pišek, vzor skrbne gospodinje in krščanske slovenske matere otrokom, med katerimi se odlikuje Franc, velezaslužni župan v Orehovi vasi pri Mariboru, zlasti v neustrašenem boju za pravico in resnico, za vernost in narodnost, za resničen napredek v gospodarstvu iu izobrazbi, in to povsod, v društvih in javnih zastopih, kjer je dobro poznan, pa tudi upoštevan. — Blaga mati naj se v Gospodu odpočije po obilnem zemeljskem trudu. — Na Har-deku pri Ormožu je umrl veleposestnik Martin Stanič. Ljubljanske nouice. lj Pesnik Anton Medved operiran. Pesnik g. Anton Medved se je včeraj1 v tukajšnjem Leonišču pogumno podvrgel jako nevarni in mučni operaciji, ki se je hvala Bogu popolnoma posrečila. Priporoča se v molitev, da kmalu okreva. — Ob sklepu lista smo dobili poročilo, da se g. Medved danes dobro počuti. lj Predavanje v »Slovenski krščansko so-cilani zvezi«. Danes predava v »Krščansko socialni zvezi« predsednik dr. Krek. Vstop vsakemu prost. K obilni udeležbi vabi odbor. Ij Nesrečna številka. Seje liberalnega »meščanskega volivnega odbora«, ki je bila sklicana na petek zvečer, se je udeležilo 13 oseb. Pa ne, da bi to kaj pomenilo? lj »Leonova družba«. Ker je bila zadnji četrtek dvorana že oddana, se bo vršilo predavanje »Leonove družbe« ta četrtek (24. t. m.) v mali dvorani »Uniona«. Predaval bo profesor dr. Iv. Janežič o socialnih načelih pri skrbi za izseljence. lj Domobranski polk iz Ljubljane v Gorico? Iz Gradca poročajo nemškim listom: V domobranskem ministrstvu so že pričeli s pripravami, da spomladi premeste domobranski pešpolk štev. 27 iz Ljubljane na Goriško. Kot zimski postaji prideta v poštev Gorica in Ljubljana. Ij Koliko je društev v Ljubljani? V včerajšnjo tozadevno notico se je vrinila tiskovna pomota. Društev je v Ljubljani 207 in ne 107. Ij V Kanalu umrli g. dekan Fran Vldic je bil rodom Ljubljančan. Rojen je bil v Ljubljani 27. septembra 1. 1842. Ij. Drugi ljudski koncert »Glasbene Matice" v nedeljo, dne 27. januarja ob pol 5. uri popoludne v dvorani hotela ..Union". Vzpored bo obsegal iste točke, kakor prvič, to je pred vsem Foersterjeve „Turke na Slevici" kot prvo točko in Ben-dlov „Švanda dudak" kot zadnjo točko, obe za zbor, orkester in soliste. — V mes bode mešan zbor pel Premrlove „Li-lije" in Nedvedov „Nazaj v planinski raj", gospod Betetto pa Hudovernikovo „V celici" z malim moškim zborom. — Gospod Cammarota bo dve laški ariji, ki jih je prvič pel, nadomestil z dvema hrvatskima, da se ustreže onim, ki so se izpodtikali nad italijanskim tekstom. Pel bo namreč Hatzejeve „Kad mlidijah umrijeti" in „Ti ..." na besede Branka Radičeviča, odnosno dr. Tr-noplesarja. Pel je ti skladbi že v Zagrebu za časa štiridesetletnice pevskega društva „Kolo" z velikim uspehom. Skladbo „Ti . .." so pri nas izvajali do sedaj samo še gojenci, a prva se pri nas še sploh ni pela. Kol zadnjo samostojno točko bo g. Cammarota pel zopet Nedvedovo „Pogled v nedolžno oko". — Po zadnjem koncertu, kojega je posetilo toliko občinstva, da so bili prav vsi prostori zasedeni, se je čulo, da mora imeti „Qlasbena Matica" velike dobitke. Pooblaščeni smo izjaviti, da temu nikakor ni tako. Dobitki so bili res veliki, a troški nič manjši. Tisti, ki zre stvar le od daleč, niti približno ne ve, koliko stanejo taki koncerti- Zato iznova apelujemo na slavno občinstvo, da tudi drugi koncert obišče in zopet napolni prostore, ker le tako bode požrtvovalna „Glasbena Matica" brez oškodovanja. Vstopnice se dobivajo po 60 h, 7a dijake po 40 h, sedeži po 1, 2, 3 in 4 krone v trafiki gospe Cešarkove v Šelen-burgovih ulicah. Ij Otrok zadušil. Danes zjutraj je pustila v kuhinji na Sv. Petra cesti št. 48 Ivana Zupančičeva svojo varovanko, dveinpolletno Marijo Vojtovo v zaprti kuhinji. Med njeno od-sotnosjo se je vnel poleg peči stoječi zaboj, kar je povzročilo, da se je dekletce zadušilo. Truplo so prenesli v mrtvašnico k svetemu Krištofu. Ij Opeharil se je. Kakor smo že poročali, je bil dne 16. t. m. ukraden izpod jaslic v stolni cerkvi nabiralnik. Ker je bil ta precej težak, je tat najbrže menil, da je mnogo denarja v njem. Ko je prišel na Sv. Petra cesto, ga je najbrže potresel in ker je JHutil, da je le malo v njem, ga je vrgel za vrt hiše št. 85 na Sv. Petra cesti, kjer ga je našla včeraj popoldne služkinja Ljudmila Deisinger-jeva in ga oddala na policiji. V nabiralniku je bilo samo 86 vin. lj Iz pisarne slovenskega gledališča. Nocoj (par) se vprizori prvič na slovenskem odru Donizettijeva tragična opera »Lucija di Lammermoor«. Lucijo poje ga. Skalova, Fd-garda g. pl. Rezunov, Henrika g. Ourednik, Arturja g. Ranek, Rajmunda g. Betetto, Elizo gca. Kočevarjeva, Normana g. Bukšek. Za četrtek (nepar) se pripravlja tridejanska drama »Arležanka«, spisal Alphonse Daudct, glasbo zložil Georges Bizet. Pri tej predstavi sodeluje ves operni zbor in orkester. V soboto (par) se vprizori prvič v sezoni Fin-žgarjev »Divji lovec«. Ij Smrtna kosa. Umrla jc včeraj soproga trgovčeva gospa Gabrijela Keber roj. Jesenko, stara 22 let. — Štefana Oven, delavčeva hči, 21 dni. — Marija Kranjc, stražnikova vdova, 47 let. — Janez Kočar, mesarjev sin, 21 let. — Fran Janežič, pleskar, 34 let. — Anton Gorjanc, delavec, 39 let. Alojzija Mayer, tovarn, poslovodja hči. 1 mesec. — Ana Vav-potič, kamnosekova hči, 2lli leta. — Neža Plak, šivilja, 62 let. — Ivan Arhar, dninar, 55 let. — Josip Jcre, dninar, 45 let. Ij Občni zbor pogrebnega društva Marijine bratovščine« se je preteklo nedeljo vršil pri živahni udeležbi v Mestnem domu. Kakor je iz letnih računov razvidno, je imelo društvo minulo leto 13.175 K 35 vin. dohodkov in 12694 K 52 vin. stroškov. Društveno premoženje znaša 50.784 K 38 vin. Za dobo treh let so bili izvoljeni odbornikom gg.: Ivan Komar, Mihael Mihelič in Franjo Tome. Preglednikom računov pa Valentin Arzelin, Ivan Jakopič in Mihael Jcločnik. Občni zbor je sprejel tudi stvarno utemeljeni predlog tajnika Alojzija Breskvarja, da se po nastalem podraženju pri pogrebih vsled katerega bi imelo društvo vsako leto 4805 K deficita letni doneski od 1 K 20 vin. na 2 K zvišajo; istotako pa tudi vpisnina, tako da bode ista znašala zanaprej do 20 let 10 K, do 30 let 14 K do 40 let 18 K. do 50 let 22 K. Od 50 let naprej pa še za vsako leto 4 K več. Zborovanje se je vršilo povsem mirno ter je bilo med navzočimi zborovalci opažati, da so v resnici za to, da se društvo tudi zanaprej razvija in.si svoje dobro ime ohrani. lj Na mestnem drsališču pod Tivolijem priredi se jutri v sredo zvečer kostumna veselica s sodelovanjem ljubljanske društvene godbe. Pričetek veselice je določen na-6. uro. Vstopnice po 80 vin. dobivale sc bodo pri bla-gajnici na drsališču. Vsled jutrajšnje veselice odpade prihodnji četrtek popoldanski koncert društvene godbe na drsališču. Ij Sejem. Dne 21. t. m. jc bilo na letni sejem prignanih 1022 konj in volov, 163 krav in telet, skupaj 1.190 glav. Kupčija je bila pri goveji živini, kakor tudi pri konjih dobra, ker so prišli po govejo živino Moravci, po konje pa Lahi. lj Velika »Slavčeva« maskarada. Letošnja maskarada pevskega društva »Slavec« bode na pustno nedeljo, dne 10. februarja. Kakor vsako leto, tako tudi letos dela pomnoženi odbor obširne priprave, da se bode ta priljubljena predpustna prireditev vredno pridružila svojim prednicam, saj je »Slavec« na najboljšem glasu v prirejanju vcselic. Maskarada sc vrši brez jednotnega naslova, kar daje povod, da bodo zastopane najraznoboj-nejše skupine in posamezne maske, katere le zmore iznajdljiva fantazija. Ker je tudi dan maskaradi najbolj primeren, saj na pustno nedeljo sc vse rado veseli in vrti, bode brez dvoma letošnja maskarada sijajno uspela, tako v maskovnem, kakor v zabavnem oziru; osobito na zabavo med plesnimi točkami polaga odbor veliko važnost ter bode poskrbel za največje presenečenje. Maskarada sc vrši v hotelu »Union«. Ij I. društvo hišnih posestnikov v Ljubljani. Odbor se jc tako-le konstituiral: Predsednik dr. V. Gregorič, namestnik dr. Karol Leskowitz, blagajnik Maurer in tajnik Ivan Petkovšek. — Odpošiljatev zastopnika k zborovanju vseh društev hišnih posestnikov v Avstriji, ki se bi moralo vršiti 13. in 14. t. m. na Dunaju, odpade, ker se je zborovanje na nedoločen čas preložilo. Iz slovanskega sueta. sl Hrvaški sabor se je včeraj zopet sešel. Začetkom seje je v imenu Starčevičeve stranke prava poslanec Horvat vložil nujni predlog v zadevi razpisov ožje volitve v Cerni. Volitev je razpisana na dan, ko je v Vinkov-cih važen sejem. Sekcijski šef pl. Nikolič je izjavil, da bo ožja volitev dne 5. februarja, nakar je poslanec Horvat umaknil svoj nujni predlog. Poslanec Starčovičeve stranke prava Zatluka je interpeliral v zadevi naraščajočih mažarskih šol na Hrvaškem ter je pokazal, kako mažarski list »Vasarnapi Ujsag« s ponosom piše o mažarskih vspehih v teh šolah. Mažarska šolska družba »Julian« napravlja Hrvatom več škode, nego »Lega nazionale« v Istri. Zatluka je zavračal krivdo na resolu-cijonaše, ki se proti Mažarom ničesar ne upajo. Zatluka je pozival hrvaško vlado, naj take šole zapre. Zatluka je ostro govoril tudi proti mažarskim igralnim družbam, ki so sedaj začele brez ovire igrati po celi Hrvaški. Sek. šef Roje je izjavljal, da jc na Hrvaškem šol 44 mažarskih, 35 nemških, 3 slovaške in 2 rusinski. To je sad žalostnih ekonomskih razmer. Vlada jc nastopila proti protestantski šoli v Zagrebu, v kolikor ni odgovarjala šolskemu zakonu. Vlada si jc dala predložiti že šolske knjige, v katerih ni govora o Hrvaški in ki tudi sicer vsebujejo stvari, ki so proti državnopravnemu razmerju. To bo vlada odpravila. Mažarsko šolsko d ruštvo »Julian« daje velike podpore in to zavaja stariše hrvaških otrok. Vlada skrbi, da se v teli šolah poučuje hrvaščina kot obligatni predmet ter sc bo pečala s sestavo nove šolske postave, ki bo marsikaj nepravega odpravila. Da bi mažarske šole kar zatrla, pa vlada zato nima zakonitih sredstev. Zatluku jc odgovoril, da jc z interpelacijo hotel spomniti resolucijo-naše na, njihovo dolžnost. Dokler bo v veljavi sedanji zistem, ne bo boljše. Starčevi-čeva stranka prava zahteva, da se vsi predmeti v šolah na Hrvaškem prednašajo v.hrvaščini. Konec seje ob tri četrt na 3^uro popoldne. Danes zopet seja. sl Dr. J. L. Pič, vseučiliški profesor v Pragi in ravnatelj predzgodovinskih zbirk češkega muzeja, obhaja tc dni svojo šestdeset-Ictnico. Dr. Pič jc izdal mnogo znanstvenih del o zgodovini Slovanov. Prvo njegovo večje delo je izšlo 1. 1875—1877 v ruskem jeziku pod naslovom »Očerk istoriji Slovanov«. Jubilant je član češke znanstvene akademije ter častni ud znanstvenih društev v Odesi, Moskvi, Peterburgu, Rjazani, Vratislavi, Kralevcu, Bruselju, Kodanju, Rimu, Parizu itd. sl Novo leto sc ie začelo za Slovake zelo slabo. Državni pravdnik je zaplenil drugo številko »Ludovych Novin« radi podlistka »Bez-inierna spokojnost« (brezmejna zadovoljnost). Torej Slovaki ne smejo biti niti brezmejno zadovoljni. Tako vsaj zapoveduje mažarski državni pravdnik. sl K demonstracijam v Sofiji se poroča: Policija jc napravila pravi lov na dijake. Več sto dijakov je aretiranih. One, ki so podvrženi vojaški službi, uvrste takoj v armado. Ranjenih oseb je bilo pri demonstracijah 30. Enega demonstranta so kavalerijski konji v pravem pomenu razbili na tleh. sl O srbskih socialistih, ki so bili po vesteh nekaterih listov pregnani iz Srbije, poroča naš dopisnik, da je dogodek lažnjiv. Iz Srbije ni bil pregnan niti eden socialist. Sploh so vse vesti, ki jih širijo nemški listi o Srbiji, neutemeljene in neresnične. Istotako je s pre-mernbo ministrov, ki so jo nekateri čisto krivo tomačili. Minister pravosodja dr. Vesnič ie vzprejel ministrstvo samo tem pogojem, da ga takoj po volitvah odpustijo in odpošljejo na staro mesto — kot poslanika v Pariz. Njegovi zahtevi so ugodili in imenovali za ministra pravosodja Marka Trifkoviča. Torej je vse ostalo izmišljotina. Trifkovič je prišel na čelu srbske deputacije k Prešernovi slavnosti v Ljubljano. Tudi k osnovanju »Slovanskega kluba« v Belgradu je veliko pripomogel. Koroške mkt k Snežni zamet. Od včeraj, 21. t .m. zvečer zopet mede po Koroškem. Mrzla burja piha in nosi sneg kakor po ruskih stepah. Smo že mislili, da letos ne bomo večjega mraza dobili. Književnost in umetnost. * »Slovenska šolska Matica« je izdala naslednje knjige: Didaktika (prvi in drugi del), Nazorni nauk, Zgodovinska učna snov za ljudske šole in Pedagoški letopis. Razne stvari. Poplave v Ameriki. Brzojavka iz Louis-ville v Kentucky poroča, da je moralo vsled poplave reke Ohio na tisoče ljudi začasno zapustiti svoja stanovanja, da so poplavljene tudi tovarne v Louisvillu, Jeffersonu in Ne-welbany-ju in da je vsled tepa na tisoče ljudi brez zaslužka. Trgovski del mesta je močno poškodovan. Škodo cenijo na ččtrt milijona dolarjev. Enaka'poročila prihajajo iz Cincinati-ja in drugih ob Ohiju ležečih krajev. Skupna Škoda, ki jo je poplava provzročila presega milijon dolarjev. Mornariška stavka v Genovi. V Genovi stavka približno 1000 mornarjev. Dne 20. t. m. so sc posvetovali, jeli naj nadaljujejo stavko. Po shodu so sc stepli mornarji s policisti. Štirje čuvarji javnega reda so bili ranjeni. Požar je nastal v belgrajskem nemškem poslaništvu. Ogenj jc uničil streho. Požarna hramba ie zadušila nadaljnji po/ar. Poškodovano japonsko brodovje. Oh vajah se jc poškodovalo pri Yokosuki japonsko brodovje. Ranjenih je bilo 30 oseb, izgubilo se je šest čolnov. Poškodovane ladje bodo kmalu popravljene. Vihar v Buffalu je napravil dne 20. t. m. več milijonov dolarjev škode. Pet parnikov se je potopilo. Dve osebi sta izgubili življenje zaradi viharja. Smodnik je razpočil v vlaku na Big Four železnici v Severni Ameriki, Ubitih je bilo 19, ranjenih pa 30 oseb. Stavkajo delavci v cesarskega mlina akcijske družbe, ker tvrdka ni hotela odpustiti ključavničarjev, ki so delali v nedeljo. Kotel razpočil je na parnem dvigalniku v rochefortskem pristanišču. Utonilo in ranjenih je približno deset oseb. Za razširjenje Južnega kolodvora v Ino-mostu prispeva inomoška občina 250.000 kron. Milijonar na zatožni klopi. Dne 11. t. m. se jc pričela proti milijonarju Harry Thauu v Novem Yorku sodnijska razprava, ker je ustrelil v veliki družbi zapeljivca svoje žene. Morilke svojih mož. Ker je zastrupila moža, so prijeli v Revi na Ogrskem vdovo Heleno Hijan. Možu je pomešala strupa v žganje. Ko jc morilka izvedela, da bo aretirana, je s pomočjo svojega ljubimca izgrebla truplo svojega moža in mu izrezala želodec in čreva. Strup je dobila od nekega Belcota, o katerem sc je sedaj dokazalo, da ie dal strup mnogim mladim ženskam, da so se tako iz-nebile svojih mož. Iglo za lase je pogoltnila neka šestletna deklica v Monakovem še februarja meseca prejšnjega leta. Zdravnik, ki so ga poklicali, jc svetoval deklici samo primerno hrano, ker je navada, da notranji organizem taka telesa navadno na čudovit način odvaja. Stariši so sc ravnali po zdravnikovem nasvetu mesec dni. Ker je bila deklica čisto zdrava in vesela, so opustili zdravljenje. Nedavno pa je nekoč padla po stopnicah in občutila od takrat v notranjosti silne bolečine. Nato so jo zdravili na monakovski polikliniki. Pregledali so jo s pomočjo Rontgenovih žarkov in videli, kie leži igla. Deklica je umrla, ker ji je igla prodrla na nekem mestu čreva. Slučaj je dokazal, da treba pri takih nesrečah preiskati bolnika takoj s pomočjo Rontgenovih žarkov in ne odlašati z operacijo. O umrlem perzijskem šahu pripovedujejo mnogo zanimivih dogodkov iz njegovega življenja. Ko jc videl prvič vožnjo na kolesu, mu je to zelo ugajalo. Kupil jc več koles in ukazal tistim, ki so bili med njegovim spremstvom najbolj debeli, voziti sc. Ker niso tega znali, a so šahovi želji vseeno ugodili, so seveda padali drug preko drugega, kar jc napravilo šahu silno veliko veselja in smeha. Ko so mu na Angleškem povedali, da jc neki mož bolj bogat kot kralj, je rekel šah takole: »Tega bi bilo treba za eno glavo skrajšati!« Nekemu vladarju je rekel nekoč, ko jc videl njegovo že priletno soprogo, sledeče: »Tvoj harem bi bilo treba osvežiti.« Šahov dvor je shranjeval dragocenosti za 12 milijonov. Med temi pa so bile tudi stvari brez vrednosti, ki so pa šahu seveda ugajale. Tako n. pr. papirnate pahljače, ki jih je kupil v Parizu in slično. Na evropskih dvorih je vzbujal šah veliko zanimanje tudi s tem, ker sc ni znal dobro posluževati jedilnega orodja. — Svoj čas je prodala neka perzijska svečeniška obitelj za visoko ceno nekemu ruskemu konzulu star kamen, ki je bil popisan s hieroglifi iz dobe Darija. Zdaj, ko jc šali obolel, so mislili, da jc vzrok bolezni ta »svečeniški« kamen, in da bi šah takoj okreval, čc bi dobili tu kamen nazaj. Perzijski modrijani so skušali dobiti nato »čarovni« kamen, ki se nahaja v muzeju v Peterburgu, nazaj, ali predno sc je moglo to zgoditi, jc šah umrl. Nova iznajdba. Šef kurilnice Juž. žel. Ivan Šilhan je izumil aparat, ki zabranjuje vlaku skočiti iz tira. Ta aparat je razstavil v Milanu in bil odlikovan s častno diplomo. Aparat se prideva sedanjim izmenjavam. Vže enkrat je zabranil aparat, da ni skočil s tira poštni vlak s 135 potniki. Ruska tajna policija ima v svoji službi 30 tisoč mož in žena, ki imajo dolžnost, da po-izvejo vse načrte revolucionarjev. Število 30 tisoč oseb ni natančno, ker tajno politično policijo vedno poninožujejo, a je v uradnih iz-vestjih ne omenjajo niti z besedico. Ce nastanejo v kakem kraju nemiri ali nasilstva, pridejo v kraj tajni policisti in razglasi se poostreno ali izredno varstvo. V tej dobi deluje ruska tajna policija. Na stotine in na tisoče sumljivih oseb zapro, preiskujejo hiše, zatvo-ri.io tiskarne. Tajni policisti imajo nalogo, da poizvedujejo preoblečeni za osumljenci ali pa da vplivajo na množico v vladnem zmislu. Tajna policija mora predvsem čuvati carja, velike kneze in ministre. Carjevo palačo obdaja vedno omrežje agentov, delavcev in drugih ljudi, ki so preoblečeni tajni policisti. Tajni policisti sc nahajajo tudi na železniških postajah in na vseh potih in mostovžih, v parkih in ob vhodih. Pleveja je spremljalo vedno več sto tajnih policistov, kljub temu so ga ubili revolucionarji z bombo ob belem dnevu. Pri napadu na Stolypinovo palačo je bilo navzočih 35 tajnih policistov preoblečenih vratarjev, slug in prosilcev, a nc glede na to veliko previdnost so vdrli revolucionarji do vrat ministrove sobe. Mnogi napadi sploh dokazujejo, da je tajna policija v mnogih slučajih brez moči kljub svoji veliki organizaciji nasproti drznim revolucionarjem. Tajne ruske policiste obdaja zagrinjalo najstrožje brezimnosti. Njihovih imen nc vodijo, označujejo jih zgolj s številkami. Vso vrednost namreč izgubi znan ogleduh in ga^umore zarotniki. Edini človek v celi Rusiji ki pozna imena in zgodovino tisočerih tajnih ruskih policijskih ogleduhov je polkovnik Gcrazujmovič, sedanji načelnik pe-terburške tajne polici c. Celo tajni policisti ne poznajo eden druzega. V tajni Št. pcterbiirški pisarni dobivajo najsposobnejši detektivi svoja navodila. Pred pisarno so ločene male predsobe, v katere spuste le posameznega moža, predno stopi v šefovo sobo in šefa zapusti skozi druga vrata, ki ga vodijo neopaženega na prosto. Tajni ruski policist se ne sme pustiti fotografirati razven po uradnem naročilu. Spoznati se sme dati le, ako je aretiran. Niso ravno redki slučaji, da primejo tajni policisti kakega tovariša. Najsposobnejši člani ruske tajne policije se rekrutirajo iz tabora ohlajenih revolucionarjev. Med ruskimi tajnimi policisti so redki taki ženi ji, kakršen jc bil Gabrijel Kabaiiov. Skozi 30 let jc izdajal policijske načrte zarotnikom in zarotnike policiji. Najvažnejših evropskih jezikov je bil zmožen por polnoma in je znal govoriti tudi 12 različnih ruskih narečij. Električno spanje. Profesor Leduc v Nantesu poskuša že več let, da bi odpravil narkozo s kloroformom in etrom in jo nadomestil z elektriko, ki naj bi vplivala na možgane toliko, da bi človek mirno zaspal. Pri tem seveda ne bi smel biti pacient oviaan pri dihanju. Poskusi pri živalih so se mu s primerno močnim električnim to kom zelo posrečili. V zadnjem Času se je dal tudi sam na ta način elektrizirati in trdi, da tako elektriziranje privede zelo miren spanec. Ko preneha električen tok, se človek zbudi brez vsakih neprijetnih posledic. Tudi zdravje ni stem oškodovano. Telefonska in brzojavna poročila. ZADNJI DNEVI DRŽAVNEGA ZBORA. D u n a j, 22. jan. Danes se je vršila seja načelnikov klubov, katere se je udeležil tudi ministrski predsednik. Soglasno so načelniki obsodili včerajšnje napade poslanca Stern-berga na podpredsednika Začeka ter so izrekli Začeku svoje simpatije. Sporočili so poslancu Abrahamoviczu, da to podpredsedniku Začeku naznani. Načelniki so sklenili, da bodo odslej trajale seje državnega zbora do 6. ure zvečer, nakar bodo seje prekinjene za dve uri ter se bodo zopet nadaljevale ob 8. zvečer. Načelniki bodo pozvali člane svojih klubov, naj govore kakor mogoče kratko. Do sobote bo vse delo končano, k večjemu bo še prihodnji ponedeljek zadnja nekaka slavnostna seja, na vsak način pa po ponedeljku ne bo nobene seje več. Po končani seji načelnikov je stopil v dvorano podpredsednik Začek, katerega je poslanec Abrahamovicz toplo po-, zdravil in ga zagotovil simpatij vseh načelnikov Tn klubov. DANAŠNJA SEJA DRŽAVNEGA ZBORA. D u n a j, 22. jan. Predsednik grof Vetter je otvoril sejo ob 11. uri 20 min. dopoldne ter je naznanil, da je umrl poslanec dr. J. Kopp, katerega se ie s toplimi besedami spominjal. Nato je predsednik grajal včerajšnji nastop grofa Sternberga. Grof Sternberg se je oglasil k besedi ter je obžaloval, da je včeraj v razburjenju tako nastopil proti podpredsedniku Začeku. Vzrok temu je bil, ker ga podpredsednik Začek skoro gotovo ni prav slišal, da mu je vzel besedo ter ga ni pustil apelirati na zbornico. Očitanja, katera je izrekel proti podpredsedniku Začeku vzame nazaj ter ga v javni seji prosi oproščenja. (Bravo-klici.) — Trgovinski minister Fort je odgovarjal na nekatere interpelacije, nakar je zbornica nadaljevala razpravo o uradniških plačah. D u n a i, 22. ian. Državna zbornica je v današnji seji sprejela predlogo za zboljšanje uradniških in profesorskih plač v drugem in tretjem branju ter je pričela debato o kon* grua-predlogi. POLONYJEVA AFERA. Budimpešta, 22. jan. Iz neodvisne stranke izključeni poslanec Lengyel objavlja v listu »A Nap« odkritia, ki pravosodnega ministra strašno obtežujejo. Lengyel dokazuje na podlagi privatnih pisem, da se je Polonyi brez vednosti koalicije s pomočjo baronese Schonberger ponujal kroni ter je špioniral dejanja kraljeva, med tem, ko se je kralj pogaial s koalicijo. Nadalje dokazuje Lengyel, da je Polonyi pritiskal v pravdi Beke na Elizabeto Beke. Lengyel odkriva še nebroj drugih uma-zanosti, katere sta izvrševala Geza Polonyi in poslanec Gabriel Ugron. Lengyel konečno apelira na vse Ogre, naj se otresejo Polonyja in Ugrona, ki sta v sramoto celi deželi. DEMISIJA POLONYJEVA. Budimpešta. 22. jan. Ministrski svet je sklenil demisijo Polonyjevo. Polonyi danes že več ni prisostvoval seji ministrstva. Namesto Polonyja vstopi v ministrstvo Ra-kovsky. SAMOMOR BARONICE SCHONBERGER. Dunaj, 22. jan. Baronica Schonberger, ki je zapletena v Poionvjevo afero, se je v svojem stanovanju poizkusila usmrtiti. Ni upanja, da b) okrevala. OGRSKI MINISTER NOTRANJIH ZADEV DEMISIJONIRAL. Budimpešta, 22. jan. Čuje se, da je ogrski notranji minister grof Andrassy podal demisijo. SILEN MRAZ V GALICIJI L v o v, 22. jan. Včeraj je bil tu tako silen mraz, da so na javnih cestah mnogim osebam zmrznili nosovi in ušesa. V šolah so skoro vsem šolskim otrokom zmrznile noge in roke. Zdravniki so morali intervenirati po šolah. Rešilna družba je bila vsled mraza poklicana na pomoč v 171 slučajih. VOJAŠKA SODIŠČA ODPRAVLJENA. Pariz, 22. ian. Minister za vojno Pic-quart je predložil zbornici zakonski predlog, ki odpravlja v mirovnem času posebni vojaški kazenski red ter podreja vojake civilnim sodiščem. Prva domača slovenska pivovarna G. Auerjevih dedičev Ustanovljena leta 1854. w Ljubljani, Wolfowe ulice štev. 12 priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje Štev. telefona 210. izborno 24 69 «5u—IU aiaapcito pivo v sodrih in steklenica. OELUSŠKa ZDRUŽENIH PltfOVUREEI ZALEG in LA&IO TRG v Ljubljani, teief. št 163.-»Hp«r«»&« • izborno pivo v sodcih in steklenicah. Zaloga v Spodnji 8ioki, tolofona stav. 187. POTRESI. P a I e r m o. 22. jan. V Trevla pri Paler-mu so čutili včeraj dva močna potresna sunka. Ljudje so prestrašeni leteli na prosto in kampirajo na prostem v barakah. Tudi v Palermu so čutili potresne sunke. PROTI PODRAŽENJU KRUHA. Madrid, 22. jan. Radi podraženja cen kruha so bili v Madridu izgredi, pri katerih je bilo ranjenih več oseb. Vlada je odredila stroge varnostne naredbe. Delavs-ki deli mesta so z vojaštvom zaprti. Tudi v senatu in v zbornici so govorniki nastopili proti podraženju kruha. Zupan je izjavil, da bo proti pekovskim mojstrom imiostrejše postopal, ako ne odnehajo. ATENTATA V RUSIJI. P e t e r b u r g, 22. jan. V Mohilc je nekdo trikrat ustrelil na policijskega mojstra, a ga ni zadel. Nato je nekdo vrgel na policijskega mojstra bombo, ki se pa ni razpočila. Napadalca sta pobegnila, policijski mojster pa je z občinstvom tekel za njima. Na begu se ie eden napadalec ustrelil, drugega so pa prijeli. Iz Revala poročajo, da je bil na kojodvoru varšavske železnice napaden načelnik železniške postaje in ranjen. DEMISIJA RUSKEGA MORNARIŠKEGA MINISTRA. P e t e r b u r g, 22. jan. Demisija mornariškega ministra Birileva je sprejeta. Listnica uredništva. Somišljeniku na Ko-rcško: Opozarjate nas na predzadnji »Mir««; zlasti na slikovito zabavljanje, ki ima svoj višek v besedah: »Kar živo jih vidimo, slovenske državne poslance, kako z »biskupom« dr. Susteršičem (»s palico«) na čelu hodijo po Koroškem.« Brez skrbi bodite: to in šc marsikaj imamo dobro spravljeno in pride na vrsto ob svojem času. Zdaj še ne! Tudi polemika mora imeti neki cilj. S takim nasprotnikom, ki Slovenski Ljudski Stranki po »Narodu« daje nasvete in naročila, ne maramo tratiti ne časa, ne prostora. A <>. v? * J ; >> ^ISljč^riiO pripor«,li runovrtttna vizitnice "SS po Dizki cen! Proda se takoj zaradi bolezni stara, dobro vpeljana 133 3—3 TCV trgovina v Ljubljani na najboljšem prostoru, zelo pripravna posebno za žensko. Denarja se zahteva 3000 gl. Samo pismene ponudbe pod »Takoj« na upravništvo „Siovenca". Borzna poročila. ,Kreditna banka' v Ljubljani. Uradni kurzi dunajske borze 22 januarja 1907 Kaloibenl papirji. I'/. majeva renta...... 4*/. srebrna renta..... I*/. avstrijska kronska renta l'/. . >lata renta. . . 4'/. ogrska kronska , . . 4*/. , »lata , . . 6*/, posojilo dežele Kranjske t1/«"/, posojila mesta Spljet . I1/,'/. , , Zader . I1/«*/, boan -herc. šel. poa. 1902 !•/. Češka deš. banka k. o. . , , , i. o. . t V/, »ast. pisma ga!, d. hip. b. »V«*/, pešt. kom. k. o. t 10*/. pr. I1///, zast. pisma Innerst. hr. t1/«"/. > • ogr.cen.dei.hr 1 V/. . n . hip. banko IV/. obl. ogr. lokalnih iel d. dr, t V/, obl. Češke ind. bank« . i'l. prior. Trst-PoreC lok . i"/, prior. dol. iel, . . . »•/. . jui. iel. kup. '/«'/, t1','/, avstr. pos. xa iel. p. e Br e 6 k ». prečke od 1. 1860'/, . S, , , 1864 . , tiiHko ... „ um. kreditna I. emisij« a » i II« , , ogr. hip. banke . . . , srbske i frs. 100—• „ turška ... araCk« iaslllka Creditne „ nomoške „ Krakovske „ (ljubljanske „ ivstr. rud. križa „ Hudolfove „ MLlcburžke „ iunajske kom. „ D • 1 n I • • luine ieleznlce ..... Državne ieleznlce . . . . , Avstr ogrske banCne delnica ivstr. kreditne banka . . . 3grške „ ..... iivnostenske „ . . . Premogokop v Mostu (Brtlx) llpinske montan..... i'raške iel. indr. druibe , . 0 KO 316 75 10 50 lf>6 75 2f 6 5 » 153 50 276 25 284 40 '63 100 — 6-1 — 2^5 148 -79 9) -f6 47 tO 28-25 U 82 497 50 175 75 691- -1780 686-50 836 75 2'4 75 744 621-60 2650 -667 60 279 -565 — 141— 11-56 9'f 8 23 55 •'4 117 675 96 50 2-5250 *■ 5 Blago 99-40 100-25 99 65 117 45 96-114 50 100 10 11366 100 86 100-'6 99-70 99-90 •'•1 35 106-80 101 — 100 2 100-35 101-101-2» 31S 75 101 50 158-75 268-50 155 ;0 2fc6 25 291-40 261 08 50 169 24 76 •u s — 85 (6 — 49 50 30-25 «0-85 -6t8 - 176 75 92 ! 790 687 60 837-6 2 5 75 747 -622 60 2667-50 6850 282-~ 667' -145"— " 40 1911 j 3 i)8 34 08 17 775 OB 70 26350 5-~ IMeteorologično poročilo. Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm a a a Caa opazovanja Stanje barometra T mm Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo > a t a ta ^ > rt v* * CL, 21 9. zveč. 746 6 - 80 sr. jvzh obl. 22 7. zjutr- 74/6 150 sr. vzh. jasno 2'i 22 2. pop. 48-9 126 sr. jvzh jasno Srednja včerajšnja temp. — 4>!)<>, norm. — 2'3°. Kupujte rmradni I^elcI^! Globoke žalosti potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša iakreno ljubljena soproga, mati, hči in sestra, gospa Gabrijela Keber roj. Jesenko danes, 21. januarja 1907, ob '/jl2. uri dopoldne v starosti 22 let, po dolgen, težkem trpljenju, previdena s svetimi zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrage pokojne bo v sredo, dne 23. januarja, ob '/s 3 uri popoldne izpred hiše žalosti, Stari trg št. 11 na pokopališče k sv. Križu. Sv. maše zadušnice so bodo darovale v farni cerkvi sv. fakoba. Predrago pokojno priporočamo v molitev in blag spomin. V Ljubljani, 21. jan. 1907. Žalujoči ostali. Zahtevajte „S'ovenca" u vseh go-stiinoM — Zahteuojte ..Slovenca" na kolodvorih! Išče se vešč in marljiv 145 21 vrtnar. Vstop in plača po dogovoru. Prosta hrana in stanovanje. — Kje, povč iz prijaznosti upravništvo „Slovenca". Sr Vsr k četrtek koncert. Onj. občinstvu najvljudneje naznanjam, da bodem prirejal ::::::::::::::• vsak četrtek v puntigamski pivnici :: Turjaški fr$ šf. 1 : Prvi koncert 24, t.mB Svira dobroznani sekstet na lok* Začetek vsakikrat točno ob pol 8. uri zvečer. Vstop prost. K mnogobrojni udeležbi vabi najvljudneje 147 l—l FR. REMICj g-ostilničar. umi i—rrrn Išče se pošten in priden mesarji pomočnik; ki bi se dobro umel zlasti na prodajo< mesa. — Več pove gospa Terezinka Kočar, Jesenice št. 3 ali pa Anton Hafner, mesar v Škofji Loki. m 5_2 Služba 136 i- 3 organista in cerkvenika se razpisuje naTrsteniku pri Kranju, Skupni dohodki 500 K in prosto stanvanje. Plačuje se mesečno. Rokodelec ima dovelj prostega časa. — Nastop 20. februarja. ■ V > > .v. .\/> >v> v-.N .\/> s'') ,\V. .W>7-1> V-"A <'V <<.V vv >V < vV < -mm m\- MmmmmmM> mmmmmmm®\ '•Vi CD Solidno blago GD iii Zmerne cene Podružnica : v Spljetu. s Delniška glavnica: : : K 2.000 OOO. : Ljubljanska kreditna banka u Ljubljani. HH/H priporoča k žrebanju dne I. februarja 1907 : Turške srečke: kurz K 169. Glavni dobitek Frs. 300.000. Srečke laškega rud. križa: kurz K 49. „ „ Lir 15.000. Promese na drž. srečke iz I. 1860 [ * ^ ] gl. dobitek K 600.000. I petinke Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun po 4 63-7 Podružnica s v Celovcu, s : Rezervni fond: : K 200.000. : K I Podružnice: Prag* a m.n|alnlcaml: Or.ben 25, Mala atran, Most ulica 17 Žlikow. Burim, Črtka Lipa. Črtka Kamilica, Horai.kl Zuniberg, norillnK, Kort JIMb, Brno, Piten, Hrllara In Llbvrc«, Menjalnice na Dunaja: I. W.llitllt 10, II. Taborstra.i. 4, III UnKargasat «9 (vogal Rtnnwega), III. LA-vengasat 27, IV WltJnti Haupl.lras.c 12, V Schflnhrunntrtlrnss. 88 a, VII ttarlaliifcritrasM 76, VIII Lerchcnlcldtrstraaat 132. IX. AlsTMra.M 32, X Favorilcnitraaa. 59. XVIII Wlbrlnfcritraii. 82, XIX. Dftblln^cr Hauulslr. 33, XXI Hwnnt.tr.... 12. Kenjalnična delniška druiba ^ 1&0-7 „M E R C U R" Dunaj, L, Wollzeile 10. Ako. kapital K 16.000 000. R««or zaklad K 7 000.000 Najkulantnejši nakup in prodaja w vseh vrst rent, državnih papirjev, akci), prioritet, rastavnic, srečk deviz, valut in denarja. Zamenjava in eskomptiranje irt.rebanib tastavnlc In oblittaci) srečk in kuponov