NO. 131 I AMCRICAN IN SPIRIT jFORCIGN IN LAN&UAG6 ONLY SLOV6NIAN MORNING N6WSPAPGR Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver, Tn^nžjv^i.«, Florida, Phoenla, *ly, Pueblo, EockSpringi Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, SEPTEMBER 6, 1977 LETO LXXIX. — Vol. LXXIX BREZPOSELNOST POSEBNO PRITISKA MLADE CRNCE Brezposelnost je med črnci v avgustu porastla od 13.2 na 14.5% na splošno, ko je med mladimi črnci dosegla 40.4%. Povprečno pridejo na vsakega belega brezposelnega 2.4 črni brezposelni. WASHINGTON, D.C. — Brez-posenost se stvarno drži. povprečno že od pomladi na ravni okoli 7%; v juliju se je ponovno spustila na 6.9%, pa se v avgustu zopet dvignila na 7.1%. Drugačen je položaj med črnci, med njimi je bilo v avgustu povprečno kar 14.5% brezposelnih, med onimi črnimi, ki so stari izpod 20 let, pa celo kar 40.4%-. Položaj je težak in nekateri vidijo v njem hudo nevarnost za socialni mir v naših velikih mestih, kjer predstavljajo črnci velik del prebivalstva. Vodniki črncev, vodniki delavstva in nekaj uglednih članov Kongresa so takoj po objavi novih podatkov o stanju brezposelnosti opozorili na izredno težaven položaj med črnci ter revnimi v velikih mestih. Podatki v glavnem potrjujejo in podpirajo zahteve črnskih vodnikov, objavljenih zadnji teden. Predsednik Carter je naročil načelniku svojega gospodarskega sveta C. L. Schultzeju in delavskemu tajniku R. Marshallu, naj mu sestavita poročilo o položaju in skušata dognati razloge zanj. Poročilo hoče predsednik Carter še pred svojim sestankom s predstavniki skupine ornih kongresnikov ta teden v Beli hiši. Carter hoče poleg ugotovitve Vzrokov za sedanje stanje tudi Predloge za njegovo izboljšanje. Predsednikov tiskovni tajnik 3ody Powell je na tiskovni konferenci trdil, da je po “našem Mnenju splošno gospodarsko stanje dobro za zdravo nadaljne okrevanje”, pa dodal, da je Predsednik Carter zaskrbljen 2aradi izrednega porasta brezposelnosti med manjšin ami (črnci). Novi grobovi Henry F. Skcdel Smith bo načrt proučil, četudi se mu zdi "nor" I Predsednik rodezijske vlade je izjavil, da bo načrt, ki so ga izdelale Vel. Britanija in ZDA, proučil, toda nekatera njegova določila je označil za “nora”. SALISBURY, Rod. — lan (Smith je sprejel hritansko-ame-riški načrt za novo ureditev Ro-Pretekli petek je umrl v Cie- dezije pretekli četrtek iz rok bri-veland Clinic 52 let stari Henry tanskega zunanjega ministra D. F. Skedel, mož Eleanor, r°j- 0wena in poslanika ZDA pri ZN Credence, oče Mrs. Rod (Elaine) L younga na več ur trajajočem Irwin, Mrs. Tom (Marie) Craw- sestanku in obljubil, da ga bo ford, Daniela, Henryja Jr., The- proučil Anglež in Amerikanec rese in Andrewa, 4-krat stari nista bila p0Sebn0 optimistična, oče, brat pok. Josepha Skedela ko sta zapUŽčala Rodezijo, pa in Dorothy Cecelic. Pokojnik je vendar tudi ne čisto brez vsake bil zaposlen pri General Motor's nade na nadaijevanje razgovo-Corp. na raznih krajih skozi 30LOV let, zadnjič kot preddelavec v predsednik rodezijske vlade Lordstownu. Bil je veteran |je g svojjmj p^p^ohanii druge svetovne vojne. Pogreb k načrtu v javnosti, dokler niso bo jutri, v sredo, ob 8.30 iz Grdi- jtega odklonili predstavniki črn-novega pogrebnega zavoda na ske < v družbi vojaških Vezposelnosti je zakrivil izre- d“ 'u f..Inlfltat°1riev ^ LaU”ska den porast delovne sile, skupno!™1« 14 let star, članek Enver-lAmenke. .IdfiAAr, r i . ,-i . ja Hodze, ki dolži Tita revizio- ^feooo v avgustu, ko je bil ta v Clanek nos. naslov ( nih krajev. Lep prizor je bil, ko je joliet-ski škof sprejel votivno svečo iz rodne domovine — z Brezij. Med mašo so prepevali zbori iz vseh krajev, kjer živi slovenski človek. Videl sem pevce-rojake iz Minnesote, Chicaga, Milwau- vložile v nove naprave, ko go-keeja, Toronta, Hamiltona,ispodarstvo počasnejše raste. Iz Clevelanda in okolice Pevska vaja— Pevski zbor Korotan ima v petek ob pol osmih zvečer pevsko vajo v navadnih prostorih. Velika udeležba— Letalske predstave na letališču Burke se je udeležilo na deset.tisoče ljudi in bilo navdušeno nad nastopi posameznikov skupin. V soboto se je eden udeležencev sporeda smrtno ponesrečil, ko je njegovo malo etalo treščilo v jezero. Razgovori o Srednjem vzhodu v septembru v glavnem mestu ZDA WASHINGTON, D.C. — Po vesteh iz vladnih virov bodo sredi septembra prišli v Washington zunanji ministri arabskih držav in Izraela na razgovore o reševanju arabsko-izrael-skega spora. Zunanji ministri bodo govori-z državnim tajnikom Vance-jem in verjetno tudi s predsednikom Carterjem in njegovimi sodelavci, ne bo pa nobenega neposrednega razgovora med zunanjim ministrom Izraela in zunanjimi ministri arabskih držav. Zadnje vesti WASHINGTON, D.C. — Demokratski in rep'dblikansiii vodnik Senatnega odbora za upravo sta včeraj predsednika Carterja obvestila, da odbor razpolaga z gradivom, ki kaže na “nezakonita” dela Berta Lan-ceja. Predsedniku sta izjavila, da bi naj Bert Lance odstopil kot proračunski direktor, ker pri sedanjem položaju ne more svojih službenih dolžnosti v redu opravljati. WASHINGTON, D.C. — Glavni predsednik AFL-CIO G. Men-ny je včeraj v svojem nagovoru za Delavski dan opozoril na gonjo proti delavskim unijam. KOELN, ZRN. — Teroristi so včeraj napadli avto, v katerem se je vozil predsednik Zveze industrijcev dr. Hans Martin Schleyer. Štiri osebe so pri tem napadu ubili, Schleyerja pa ugrabili. Napadalci so pobegnili. Pozno popoldne včeraj je nekdo tele-fonično klical uredništvo znanega lista Bild Zeitung v Muenchenu in zahteval, da morajo izpustiti zaprte teroriste skupine Andreasa Baaderja ali pa bo ugrabljeni H. M. Schleyer umorjen. PARIZ, Fr. — V letošnjem poletju se je pri nesrečah v Alpah ubilo 329 oseb, kar je izredno veliko število. SAN FRANCISCO, Kalif. — Trije nasilniki, ki so prišli v kitajsko restavracijo Goldeh Dragon in začeli streljati r nedeljo zjutraj, naj bi bili to storili iz maščevanja. Pri napadu je bilo 5 oseb mrtvih, večje število pa ranjenih. Napadalci so po kratkem napadu mirno izginili. ISLAMABAD, Pak. — Bivšega predsednika vlade Zulfikarja Alija Bhutta s«^ prijeli in zaprli, ker je bil obtožen, da je ukazal umoriti svojega političnega tekmeca. Sedaj so ga obtožili še drugega sličnega umora. Prijem Bhutta utegne onemogočiti nove parlamentarne volitve, napovedane za 18. oktober letos. Vse kaže, da bo vojska še dolgo vladala v Pakistanu, ki je doslej upal na nagel povratek v demokracijo. ^|]|j jlMEMŽIŽA DOSIOVMA »117 St Clair Aye. - 481-0628 - Cleveland, Ohio 44108 National and International Circulation Published daily except Wed., Sat., Sun., holidays, 1st two weeks in July NAROČNINA2 Združene države: \ 128.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 ta 3 mesec« Kanada in dežele izven Združenih držav: $30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesec« Petkova izdaja $10.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $28.00 por year; $14.00 for 6 months; $8,00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $30 00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months Friday Edition $10.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 131 Tuesday, Sept. 6, 1977 Slovenci v zamejstvu Ob teh besedah mislimo predvsem na slovenske ljudi v domo ini, toda zunaj jugoslovanske Slovenije, to je starih pokrajin Kranjske in Sp. štajerske, dela Primorske in Istre. Na one slovenske rojake, ki živijo na avstrijskem južnem Koroškem, na italijanskem Primorskem in pod ogrsko državo na tistem koščku Panonije, Ti mu pravimo sedaj Porabje. Slovenski ljudje zunaj domovine, oziroma svoje nekdanje domovine ali starega Kraja, kot-pravimo v Ameriki, živijo v zdomstvu. Slovenski živelj v zamejstvu je izpostavljen velikemu pritisku, potujčevanju, zatiranju, zapostavljanju in vsem drugim oblikam posrednega in neposrednega pritiska. Tako. kot je bilo v zadnjem stoletju pod staro monarhijo. Toda slovenskega človeka vse do danes niso mogli streti, dasi je škoda velika, celo ogromna. Skorajda nimamo več čisto slovenskih krajev, ampak že narodnostno, ozroma jezikovno mešane. Toda slovenski Človek kliuh vsemu vztraja in se zadnja leta že čutijo znaki po'ivljanja slovenstva v zamejstvu, tako na Primorskem kot na Koroškem. Mlajši rod kaže bojevitost, ki je rod njihovih staršev ni poznal. In to nam daje upanje. Boje\ Ttost sama še ni vse, dasi je predpogoj za vse druga Narodno-obrambne pripravljenosti in tudi same bojevitosti tudi v preteklosti ni manjkalo in vendar smo utrpeli toliko škode. Zakaj? Prvi vzrok je idejne narave. Naša -preproščina, naše samoponiževanje pred tujo imenitnostjo. Vse, kar so nam vrgli nemški ali italijanski sosedje, smo si vzeli k srcu in verjeli, da smo'bili od zmeraj sužnji, nekulturni, kmetavzarski, hlapci in dekle, vsi drugi pa imenitna gospoda. Ta lažnjiva in poceni propagadna je pustila v nas duševne posledice, ki jih čutimo še danes, največ ravno v zamejstvu. Škodila nam je ogromno in še nam škodi. Zakaj veiik del naših ljudi, ki nima priložnosti, da bi se bolje poučil o slovenstvu, njegovi kulturi in duhovnih vrednotah, zajadra v- tuje vode, pričakovaje, da bo tukaj postal imeniten in ne bo več pripadal revnemu in majhnemu slovenstvu. Taka odločitev je zelo varljiva, naivna, kar tak človek kmalu uvidi. Toda ne upal si bo tega priznati, ne sebi ne drugim, saj bi priznal nič drugega, kot to, da je ravnal neumno. In tako živi naprej s svojo samoprevaro dvojno življenje nemira in nezadovoljstva. Pi ugi vzrok je tvarne narave, pa tudi socialne. Slo-, venski ljudje v zamejstvu so sloj zapostavljenih. Skoraj povsem izločeni iz javnih'služb, njih izobraženost in informiranost je nezadostna, zato si v prostih poklicih in v zasebnem gospodarstvu niso mogli ustvariti boljših položajev. Nekdanje kmetije ne uspevajo več in morajo se delno zaposliti, toda s tem postajajo odvisni in izpostavljeni pritisku. ' , Kaj storiti? Veliko izboljšanje poprej skoraj brezupnega položaja je prinesla odprta meja z Jugoslavijo. Ogromen nakupovalni promet je znanju slovenščine dvignil vrednost. Brez znanja tega jezika danes je v Trstu težko dobiti službo v trgovini, prevozništvu in drugih dejavnostih. Slabše je v teni pogledu na Koroškerp. Tu se namreč “boljši” ljudje iz Slovenije na vse načine trudijo lomiti nemščino, preizkušati svoje znanje tujega jezika in očarati tujca. Posledica je drugačna, tih posmeh nemčui jev, češ kako se morate poniževati, ter slabe posledice za koroške rojake, zakaj delodajalci bi bili prisojeni vzeti v službo več ljudi z znanjem slovenščine, če bi kupci iz Slovenije vztrajali pri svojem jeziku. Vse možnosti, ki jih prinaša znanje dveh jezikov, še niso izčrpane, toda zamejski slovenski ljudje se jih n° znajo poslužiti, ker jim manjka prave razgledanosti. Imaja nenehno kulturne in prosvetne prireditve, manjka pr, poslovnih podvigov, gospodarjenja in ustvarjanja premoženja, kapitala, da ne bi bili toliko odvisni od tujcev. Manjka nekaj strokovnjakov, ki bi znali organi-zuiti, povezati gospodarstvenike, manjka skratka menrgerjev. Odkod jih dobiti? Zakaj na zamejskih šo-/ab aii*pa v bližnji matični deželi se v ta namen ne bodo izšolaj i. Možnost bi bila, dahi se po končanih študijih izpo-pGinm na ameriških šolah. Seveda bi morali biti taki izr aienci skrbno izbrani, taki, ki bi res čutili, da se mm-a.jo po izpopolnjevanju vrniti in začeti graditi doma. AmerKka vlada daje veliko pomoči za nerazvite, tudi studijske štipendije. Poddbno tudi druge številne organizacije za pomoč tretjemu svetu. Kaj pa smo Slovenci v zanejstvu drugega kot nerazviti, ogroženi? In kaj sc dogaja? Koliko take pomoči sploh ne doseže namena. Spomnimo se, kako je Indija porabila pomoč za IZPOD ZVONA SV. ŠTEFANA IN OKOLICE CHICAGO, 111. — Naraščanje zločinov povzroča resne skrbi javni upravi. Zapori so polni, prenapolnjeni. Ob koncu tedna, sobota in nedelja, 21. avgusta, je bilo v Chicagu v 36 urah' 17 smrtnih slučajev. Največ zločinov napravijo mlado stniki. Kje so vzroki? Razbrzdana mladina prihaja predvsem iz razbitih družin. Oče je šel z drugo ženo, žena spet z drugim možem. Otroci pa vsak svojo pot. Mamila, spolna razvratnost, dom ni več dom. Je le nekaka prisilna delavnica, ki ne vleče. Cesta privablja. V takih domovih Bog nima več mesta. Otrok se tukaj ni naučil moliti: Oče naš, ki si v nebesih ... Sola, zlasti javne šole, ne izpolnjujejo svoje naloge. Šola ni več vzgojna ustanova. Ni discipline, učenec določ^ učitelju, kako naj uči. Bog v teh šolah ni-jna mesta. Kako dobesedno vzamejo v teh šolah ustavno določilo ločitve Cerkve od države. Trpajo v glave sicer svetno znanje, nikdar pa ni govora o spoštovanju do zakonov, do tuje lastnine in o kakšni odgovornosti pred skupnostjo. Morda celo v katoliških šolah, j Televizija igra pomembno vlogo pri kvarjenju mladine. Film, v katerem igra glavno vlogo seksualnost, poveličevanje zločinov, streljanje in uboji, prevara in zakonska nezvestoba, je kriv razvratnosti sodobne j mladine. V filmu ne vidi nič (vzgojnega, dobrega, nasprotno 'le surovost. In ni v družini nikogar, ki bi otroku svetoval dober filtn. “Naj gledajo, tako |imamo vsaj mir,” pravijo starši, j Ponekod imajo kar dva televizorja. En^ega za mlade, drugega pa za očeta, mamo, morda še z^ staro mamo in očeta, tako da vsak pride na svoj račun. Pornografija, židovski izmeček, razni dvomljivi romani, vodijo nujno mladi svet k odpadu od Boga. Kako spretno znajo lastniki takih podjetij zagovarjati svoj način pohujševanja mladine. Sklicujejo se celo na ustavo, v kateri je zajamčena svoboda pisanja, govorjenja, zborovanja itd. Celo ustava naj torej služi podlim ndmenom židovstva. Če policija zapre take prostore, vrhovno državno sodišče, skli- cujoč se na ustavo, večkrat odloči v prid takim brezvestnim ljudem. Če bi imel pri rokah statistiko, bi s številkami dokazal, da največ zločincev prihaja iz razbitih družin. Dalje bi dokazal, da je od teh velika večina zločincev, ki so obiskovali javne šole. Ne bom trdil, da se kaj takega ne more zgoditi tudi pri ljudeh, ki so imeli doma dobro vzgojo, ki so hodili v katoliške šole. Vpliv ceste, filma, skratka brezbožnega okolja je tak, da pade tudi dober človek. Toda dejstva govorijo dovolj jasno, iz kakšnega okolja prihajajo sodobni zločinci, pred katerimi nihče ni več varen, niti v svoji hiši ne. Ali zakonodajalci-kaj mislijo na to? * V soboto, 6. avgusta, je bila položena k večnemu počitku ga. Lojzka Robin, vdova po komunistih ubitega moža I. Drab-a. Dočakala je 64 let. Pokojnica je menda 1. 1958 prišla iz Draga-tuša pri Novem mestu na obisk v Ameriko. Z njo sta prišla tudi sina Stanko in Tone. Ko je rok bivanja v Aiheriki potekel, se je odločila, da bi rada ostala tukaj v svobodni Ameriki. Iz zadrege jo je rešil dobri župnik George Kuzma. Našel je za^pjo ženina, katoliškega Irca Robina. Poročila sta se. Ker je bil g. Robin ameriški državljan, s6 Dra-bovi lahko ostali tukaj. Sinova Stanko in Tone sta tukaj doštudirala. Stanko je danes ugledni dentist v Wheatonu, 111. Oba fanta sta bila člana odličnega Mladinskega pevskega zbora, katerega je vodil p. Vendelin. Ga. Robinova je bila pokopana na Willmington pokppališču. G. Robinu, zlasti pa obema sinovoma dr. Stanku in Tonetu, naše iskreno sožalje. * V nedeljo, 11. septembra, bo svetoštefansko društvo Najsv. Imena obhajalo svojo 50-letnico. Prvo v čikaški nadškofiji. Seveda je bilo takrat le slovensko. Danes tega ni več. Slovesnosti se bo udeležil tudi kardinal Cody- J!« Ob smrti Elwis Presley-ja so se časopisi zelo razpisali. Povedali so, da je njegova glasba “pretresla celo generacijo”. Najbolj prav je povedal tisti, ki je odkrito zapisal: “Z njegovim nastopom je izumrla plemenita glasba.” Ponorela mladina ga je napravila za “kralja” surove muzike in za milijonarja ... * Protest dr. Kalana v AD o u-deležbi Slovencev na “Balkanskem dnevu” je bil popolnoma upravičen. Stoodstotno podpišem. Le kaj imamo mi Slovenci iskati na “Balkanskem dnevu”? Sloveniji smo bili za balkanski Beograd vedno le molzna krava. Menda bo tudi v Chicagu, ali je že bil tudi nekdk ‘Oktoberfest’. Je nemška prireditev. Četudi morda tam igra kaka slovenska godba, pameten Slovenec bo re-k^l: Tam nisem nič izgubil, zato tja tudi ne grem . .. V soboto, 22. oktobra, bo v Chicagu Slovenski dan. Prireja ga Slovenska radijska ura, ki letos obhaja 27-letnico obstoja. A =8 Je čas takozvane “senene mrzlice” (Hey Fever)). Imam jo naprodaj. Dam tudi garancijo za povratek prihodnje leto v drugi polovici avgusta. V soboto, 27. avgusta, je veliki, moderni avtobus odpeljal izpred cerkve sv. Štefana kakih 50 romarjev in romaric, njihov cilj je bila božja pot na Holy Hill, Wig. Romanje je organiziral Slomškov krožek, katerega predsednica je agilna Mrs. Gi-zella Hozian. Spremljal jih je duhovni vodja krožka p. dr. Ka-list Langerholz. — Župnik hrvaške fare sv. Trojstva p. Bud-rovich je tudi organiziral kar dva busa. Kako je bilo na rorna-nju, bo gotovo popisala v Prekmurskem kotičku ga. Hozian. * Lepe pozdrave vsem štajerskim rojakom in vsem čitalcem AD! “Toti Štajerc” — izdelava atomske bombe. Spomnimo se, kako nerazvite države kupujejo orožje, kujejo zarote, kako se birokracija okorišča, kako cvete korupcija, kako si nerazviti diktatorji gradijo palače itd. Če bi vsaj nekaj od te zavržene pomoči prišlo v pomoč ogroženim kulturam? Saj imamo tudi manjšinske organizaci je v Evropi, ki bi lahko jamčile, tako da bi bilo zadoščeno formalnostim! In s tem ne bi bilo samo pomagano starim kulturam, duhovnim vrednotam, bila bi v veliki meri tudi odpravljena prikrita žarišča napetosti. Če bi bili koroški Slovenci npr. gospodarsko uspeli, potem bi med njimi ne našla mesta kaka komunistična' propaganda, ki se sedaj nekaterim mladim med njimi ponuja kot odrešitev njihovega položaja. Kakšna odrešitev je to, vidimo na primeru tržaškega mesta, kjer je pomenila smrt slovenstvu v njega okrilju, bodisi znotraj mesta kot tudi v najbližji okolici. Zalo Slovenci v zamejstvu res potrebujejo razgledanosti in izobrazbe. Na Koroškem to niti ni težko, saj se jim kai ponuja ustoličevanje in slovenska zgodovina, samo odstraniti je treba nemškutarske poneverbe, s katerimi je prevlečena. Težje pa je na Primorskem, kjer vlada rilen pritisk na polju informiranja, bodisi s strani itaMjanskih listov in televizije, boefisi preko posebnega levičarskega dnevnika. Vse to pripaša slovenstvu nenehen idejni razkroj. Temu nasproti imajo neodvisni slovenski ljudje samo en tednik, kar je odločno premalo, zaka j mesečnikov ne štejemo med redno obveščanje. Manjka torej zares menagerja, ki bi zaoral v gospodarske in socialno ledino našega zamejstva. Slovenski rojaki v svetu, ali ne bi mogli sprožiti tega problema v tisku naših držav in opozoriti na vprašanje, ki ni; zgnij naše slovensko, kot smo videli, ampak tudi svetovno, saj se z izboljšanjem zamejskega položaja odpravi jajo morebitna žarišča mednarodne napetosti; če pomislimo na krhko stanje prav slovenskega zamejstva, na pragu zavezništva NATO. S. R. * N Novo šolsko leto CLEVELAND, O. — V soboto, 10. septembra, se bo ob 9. uri žjutraj začel pouk na slovenski šoli sv. Vida. Otroci se bodo zbrali V šoli, kjer bodo dobili vsa potrebna navodila za šolsko leto 1977/78. Ob 11. uri dopoldne bo v cerkvi sv. Vida sv. maša, ki jo bo daroval ravnatelj slovenske šole g. Jože Božnar. Na to sv. mašo so lepo vabljeni tudi starši otrok in vsi prijatelji slovenske šole. V skupni molitvi bomo prosili nebeškega o-četa za pomoč in blagoslov pri delu v novem šolskem letu. Mesto upravitelja slovenske šole sv. Vida je za leto 1977/78 prevzel g. Jože Odar. Želimo mu veliko uspeha pri njegovem delu za šolo in se mu toplo zahvaljujemo, da je prevzel to odgovorno mesto. Lepo pozdravljamo ravnatelja slovenske šole g. Jožeta Božnarja, ki se že dolgo let trudi z nami pri delu za našo šolo. Naši pozdravi veljajo tud; učiteljskemu zboru, ki toliko žrtvuje za slovensko vzgojo naših otrok. Dragi starši, slovenska šola sv. Vida more uspešno delovati le z vašo podporo. Novo šolsko leto bp uspešno, ako boste aktivno sodelovali pri vseh dejavnostih n^še šole. Nihče naj ne stoji ob strani. Žrtve so nujno potrebne, ker brez njih ne bo uspehov. Bodimo ponosni na našo šolpj ki je del našega zamejskega življenja. Vabimo vse, ki še ne pošiljajo svpjih otrokov slovensko šolo, naj se nam pridružijo. V nedeljo, 9- oktobra, bo ob šestih zvečer v družabni sobi (Social Room) občni zbor staršev. Pokažimo s polno udeležbo, da nam je slovenska šola pri srcu! Slovenska šola sv. Vida -----o------ Priporočite AMERIŠKO DOMOVINO svojemu slovenskemu sosedu in prijatelju! Razkristjanjevanje v Sloveniji Pred štirimi leti je ljubljanski verski, list “Družina” prinesel članek o verskem stanju v Sloveniji, kjer med drugim pove tudi naslednje: “Verska statistika kaže, da zadnji čas vsako leto ostane v Ljubljani nekršČe- čev poroči samo civilno. Povrh vsega nekaj odstotkov krščenih otrok ne doživi nobene verske vzgoje, saj ne pristopijo k prve-mu sv. obhajilu. Več odstotkov prvoobhajancev kasneje ne gre k birmi. Take so razmere v Ljubljanl’ podobne, lahko tudi slabše, v nih 15% novorojenih otrok, to- j Mariboru. V celi Sloveniji Pa ie rej do 4000 otrok vsako leto. Nič j krščenih 85% otrok, od teh j*h se ne borpo zmotili v oceni, če j prejme prvo sv. obhajilo 82'% rečemo, da je v Ljubljani okrog 30,000 nekrščenih.” Tako je bilo pred štirimi leti. Če tej številkFprištejemo še čas od tedaj do danes, potem je sedaj v Ljubljani okrog 46,000 poganov, lahko pa tudi 50,000, če upoštevamo še del nekrščenih priseljencev in njih otrok. Pri- K verouku jih prihaja 65!% Vsaj ena tretjina slovenske mla' dine ne osvoji nič krščanskega ali vsaj ne v zadostni meri. Med vzroki za takšno stanje je gotovo na prvem mestu zaP° stavljanje vernih ljudi v jaV' nem življenju in na delovne^ mestu. Versko prepričanje je seljencev je v Ljubljani vsako glavtia ovira za napredovanje ^ leto za 2500. V Ljubljani se nadalje 25 do 30% novoporočen- poklicu. Pod pretnjo izgube de lovnega mqsta pa se ne smejo n deleževati božje službe in spre' jemati zakramente šolniki, v° IZ NAŠIH VRST iSUfSiSSS-tS javnih službah. Za vzroke takšnega stanja ^ doumevati tudi spremembo 21 ^ Ijenjskega okolja, ki nastane ^ begem v mesta in s tem pove2S no zavračanje domače duhov tradicije v sedanji verski os ^ Cleveland, O. — Tukaj Vam pošiljam naročnino za eno leto za Ameriško Domovino. Rad jo berem in mi ugaja. Kar je več, naj bo pa zo tiskovni sklad. Ameriško Domovino sem bral že leta 1913. Potem sem šel v prvi svetovni vojni k vojakom in jo nisem bral nekaj let. Nekoč sem srečal starega prijatelja pokojnega Johna Jadricha, ki je bil zaposlen pri Ameriški Domovini kot tiskar. Govorila sva o raznih stvareh in novicah, pa me je vprašal, če nisem bral bi, ki hoče “prenovo” po v ^ zahodne porabniške družbe, ševaje probleme, ki jih v SI° niji (še) ni. Nov prostor za špottri’ letališče v okolici Ljubiji • v v • iščejo Ljubljanski aeroklub v Ameriški Domovini. Odgovoril sem, da ne, ker da jo ne do- kaj časa brez letališča. St?f le-bivam, da pa jo bom zopet na- Mostah, ki jo uporabljajo od ročil. Zmenila sva se, da bo on ta 1933 je. namreč kupila So^ naročil v upravi lista, naj mi ga ka, da bi na njej gradili in ^ j začnejo zopet pošiljati. Od tedaj Ameriško Domovino zopet red- zida' no dobivanji in berem. Naj lepši pozdrav vsem pri A-meriški Domovini! John Sivec trijsko cono. Ker pa bi P0 je. va ljubljanskega športnega tališča pomenila smrtni u za aeroklub, morajo inter6 za gradnjo v industrijski ^ čakati, toda jasno je, da moral aeroklub preseliti- ' j : Analiza možnih 1 o k a 6 J gradnjo letališča, ki so j° ^ ^ dili leta 1974, je pokazala, j bil najugodnejši prostor Brezovici, na meji med v_ j,i ko ip viško občino. Ven%. ji-i morali na tamkajšnjih J oj skih tleh graditi letališko .M na nasipu. Armadno P°ve1yVati pa ni pripravljeno s_ e„0 l)i| Bridgeport, Conn. — Hvala za pismo! Nisem pozabila na naročnino, sem imela že-pripravljeno, da odpošljem in da naročim še za obletnico smrti mojega moža. 8. avgusta je bilo štiri leta, odkar smo ga položili k večnemu počitku in to ravno na moj rojstni dan. Na Veliki Šmaren,^ ... , e letos bi obhajala 50-letnico naji- j pri gradnji take steze, ki ne poroke. Poročila sva se v | bila dovolj varna, bila pa ^ Šmartnem pri Kranju. Mož je ! draga. Ker aeroklub n*1*1 je- bil 10 let starejši od mene in j narja, da bi sam Srac^i Bog ga je poklical k sebi, nas pa (tališče, je ta odločitev za ^ pustil v žalosti. i ga pol leta zavbla potek ^eio' Bila sem v bolnišnici in se * dobivanje lokacije P1* vrnila šele pred enim mesecem Vici- _ 0j i domov. Zlomila sem si bila reb- Medtem je gradbeni o ^ 0pi ra, težave pa mi dela tudi srce. izgradnjo novega leta is6 Ameriško Domovino rada či- zpval avtocpSt® Lk- - r * ff; roman. Težko čakam, da list , „Hiip P0» zo pocenile m zadovoljne i pride, ker je v njem veliko no- . v, , r„ vega tudi iz Slovenije. Sc od V0Jaskega Poveljstva. ^ moje pokojne mame sem čitala, člani IS ljubljanske ko je njen bratranec umrl in je skupščine so opozorili še na M njegova žena pisala o tem. Tu-ig0 možnost: da bi gradili !<% di več posameznih imen z Jese- ^ pri Šentjakobu. Slab05 ^ nic, kjer serfi bila rojena, sem 'lokacije sta bližina brala v listu. G. Cvetko mi piše, j transformatorske postaje ^ ^ da je zelo vesel, ko ima ta čašo- jčevo, prednost pa, ugodn6 ®fj, pis, da iz njega zve, kaj je no-j loške lastnosti tal, ki nlS° vega v Ameriki in drugod. Pred |merna za kmetijstvo. ■ Sklenili so, da bodo skUP g{i. štirimi leti smo bili moja hčerka, njeni otroci in jaz v Evropi, pa smo tudi njega obiskali. Tam imajo male plače, toda on veliko dela, ima velik vrt z zelenjavo, sadnim drevjem, redi kokoši. Vsako leto kupi prašiča in ga doma zakolje. Sam veliko dela, ima pa,še služkinjo, da mu pomaga. Moji vnuki so se čudili, ko so videli, koliko dela. On je jako dober in skrben duhovnik. Nas je peljal na Višarje, pa tudi preko Karavank ra Brezje. Bilo je lepo. Pozdrav vsem sodelavcem in čitateljem Ameriške Domovine! armadnim poveljstvom . krat pretehtali obe v*ria izbrali ugodnejšo, 'da bo *^0° končno le stezo. dobil novo Čitateljem na P0<*T0C^arrin 11 kerja Clevelanda pripor°c. novice iz Slovenijo PoS. slovenske radijske stni in melodije iz leVe je” na univerzitetni po siti \\‘CSB 89.3 FM vsak dan g'^ nedeljka do četrtka ob ;9 jo čer 1 nedeljah ‘od P0' 6. od l2' . popoldne, ki jo vodlt^čic. 0' Maria Lagoja Ipn in (ja. Barbara Pdv KANADSKA DOMOVINA Iz slovenskega Toronta Zgodba za naše dni “Nimam cerkve, ne oltarja, kjer bi daroval naj svetejšo daritev; nimam prižnice, kjer bi pridigal; ni spovednice, kjer bi skesani grešnik pričakoval nasveta in odveze z mojih ustnic; ni krstnega studenca, kjer bi mogel v zakramentu prerojenja dati večnemu Očetu novega o-troka. Duhovnik sem, Kristusov pastir, a nimam črede.’’ To so besede, ki jih je izgovoril E. Boyd Barret leta 1959. Bil je odpadli jezuit. Njegova duša je 20 let tavala v temi, dokler ni znova postal jezuit. V tem času odsotnosti se je poročil, imel sina, opravljal službo psihiatra in je napadal Cerkev, kjerkoli se mu je ponudila prilika. Pri vsem tem pa ga je vedno žejalo, ker se je stalno zavedal, da je drugačen, kot drugi možje; neprestano so ga zasledovala Nebesa. Sam je dejal. “Duhovništvo spremeni moža za vedno.” V času odpaništva je trpel svoje vice na tem svetu. To so misli iz članka, ki ga je za T. C. napisal John A. Vitello 21. avgusta letos. Romanje v Midland V nedeljo, 11. septembra, bo zopet veliko slovensko romanje na grobove kanadskih mučencev. To romanje je gotovo naj-starejša slovenska prireditev v Kanadi. Vsako leto se ponavlja od naselitve prvih povojnih e-migrantov. In cilj je vsako leto isti: zahvala živih, spomin mrtvih mučenih, prošnja za narod in za njegovo svobodo doma in za vztrajanje vseh, ki so po svetu razkropljeni. Spored romanja bo kot običajno: Od lOh dopoldne bo spovedovanje. Ob lih zbor ob slovenskem spominskem križu, nato križev pot na prostem. Sv. maša bo ob Ih .popoldne. Vsakdo naj prinese s seboj obilico romarskega duha. Na svidenje! Por. V sklad Rožman III 50.00 Slovenskemu gledališču v Torontu 60.00 Božji Besedi v Torontu 50.00 Zahvala vsem, ki so zastonj garali in vsem, ki so se Slovenskega dneva udeležili in s tem pripomogli, da je Društvo moglo nakloniti 'omenjeno p o d po r o. Karel Mauser se tega gotovo veseli na onem svetu. Za odbor D. S. B. blagajnik A. M. Duhovne vaje Od 23. do 25. septembra se bodo zbrale v Domu duhovnih vaj T-, • i , , v Port Credit, Ont., slovenske Pri branju je spoznal, da mu v . , , ’ ’ . . , , , . ^ , v ’ , žene m dekleta. Najmanj 80 praznih mest čaka, da bi jih za- | sedle žene in dekleta, ki si že- : pokora, ki mu je naložena, tudi če je še tako težka, samo po- glablja njegovo veselje. Na nek ^ j način mu pokora daje zagotovi- v , J , t n „ . . , ; . j , česa drugega kot zemeljskih do- lo, da Peter m spal, ko se je od- , , . & _. . brot, zabav, ugodja m vsakda- ločil za odpuščanje. Ni namen teh besed razkrivati rane Cerkve, ki jih povzročajo zgubljeni pastirji; niti ni najbolj primerno kazati na moderne Judeže in kopičiti bridkosti, kje jih je že itak preveč. Tudi ni treba iskati vzrokov za odpade. Odpadniki so kakor zakladi v lastnem izgnanstvu, ki jih je treba dobiti nazaj. Znan je primer, da se v Los Angelesu mesečno zbirajo ti odpadli duhovniki; izmenjavajoči svoje'bridkosti in težave, obujajo spomine na pretekle čase in si dajejo upanja, da bo nekoč Cerkev dovolila, da se vrne jo kot poročeni duhovniki. Pred leti je neki laik poiskal bivšega duhovnika, ki je poročil bivšo redovnico. Želel je kupiti od njega duhovnški brevir. Da bi se ločil od svojega brevirja, je bilo pa za bivšega duhovnika preveč. Ni se mogel odločiti za kaj takega. In s tem, da je bil tako navezan na simbol svojega prejšnjega življenja, je glasno izpričeval, da je duhovništvo v njem nepretrgano in upanje na i novo rojstvo neugasljivo. nje nervoze. Samo v tihoti in zbranosti je možno slišati božji glas. Katera ga želi slišati; naj kliče tel.: 532-7259 ali pa 531-7743. Škof Fulton Sheen je nekje zajsal: “Človekov duh je kakor stenska ura na uteži; utež se stalno niža in niža; vsak dan jo je treba navijati. Takega navijanja z dobrimi mislimi potrebuje tudi človekov duh.” Por. Misli modrih za vsak dan Kaj je t. žv. pomoč tujini? Prečesto se dogaja, da revni ljudje bogatega naroda pošiljajo denar bogatim ljudem revnega naroda. * O tistem, ki dandanes ni nervozen, ljudje mislijo, da je nekaj narobe z njim. * Kdor misli samo nase in o tem, koliko bo zaslužil, si pridobil in koliko bo imel od življenja, ta je definitivno del današnjega problema. Starostni dom Lipa TORONTO, Ont. — Pripravljalni odbor za slovenski starostni dom Lipa je v letošnjem letu nadaljeval z rednim delom, ki obsega pripravo načrtov, zbiranje idej in denarnih sredstev, sestavljanje pravil in iskanje uradnega priznanja naše organizacije (Charter), po katerem so vsi prispevki za starostni dom oproščeni davka. Različne družabne prireditve, ki jih organizira pripravljalni odbor, so najbolj uspešen način širjenja ideje o slovenskem starostnem domu, ki bo nudil potrebnim rojakom varno zavetje in počitek, o-skrbo in primerno družabno o-kolje, ko se začno leta iztekati k zatonu. Ideja o slovenskem starostnem domu v Ontariju živi med ljudstvom. To kaže vsota 30,000 dolarjev, ki sestavlja prvi temelj praktičnega dela. Pripravljalni odbor sestavlja seznam vseh Slovencev v Ontariju, na podlagi katerega pokrajinska vlada dovoljuje graditev doma. Dosedanji predsednik g. Franci Cerar je vsled prezaposlenosti odstopil in predal odgovornost predsedstva g. Viktorju Trčku, sedanjemu podpredsedniku. Pripravljalni odbor se na tem mestu g. Francu Cerarju, organizatorju in pionirju slovenskega starostnega doma Lipa za njegov trud in delo iskreno zahvaljuje, novemu predsedniku pa obljublja pomoč in zvestobo. Letošnji program obsega poleg piknika, ki se je vršil 14. avgusta na pristavi Simon Gregorčič, še jesenski banket 17. septembra v dvorani Brezmadežne in dražbo v zimskem času ali v zgodnji pomladi. Vsem rojakom priporočamo obisk naših prireditev in razumevanje ideje slovenskega starostnega doma LIPA. Pripravljalni odbor naj takoj kaj okrene in očisti u lico Yonge, da bodo dečki in deklice spet lahko vamo po njej hodili in da ne bo novih žrtev kot je bil ta deček. Torontski nadškof je že lani dvignil glas zoper pornografijo v Torontd in zoper javno nemoralo, ki se dogaja zlasti na u-lici Yonge, a pravega odziva ni bilo. Potrebna je bila žrtev mladega dečka, da so se oblastem in Torontčanom odprle oči in so spoznali strašno zlo, ki se koti na ulici Yonge. Višek je doseglo ogorčenje v četrtek, 4. avgusta, ko je bil deček pokopan na pokopališču Holy Cross. Pogrebno mašo z obredi je opravil v cerkvi St. Agnes škof dr. Lojze Ambrožič ob asistenci petih duhovnikov. Cerkev je bila nabito polna in še pred cerkvijo se je nabralo nad 3000 ljudi, škof Ambrožič je govoril v portugalščini in v angleščini. Del govora v angleščini je prjnesel dnevnik The Toronto Star: “Po molitvah Marije, božje matere, ki je stala pod križem, ko je na njem umiral njen sin, smo ji hvaležni, da je stala tudi pri teh starših njihovi silni bolečini. Naj Bog okrepi in potolaži E-manuelove starše in prijatelje ter naj v nas vseh zbudi hrepenenje po nebeškem veselju.” Prerfekateri so p o l j u b l jali krsto, v kateri je ležalo truplo umorjenega dečka, ker so gledali v njem mučenca. Eden od mladi fantov je dejal: “Je kakor da smo danes vsi zgubili sina. Smrt tega dečka je naredila več, da poveže Torontčane v eno, kakor katerikoli drugi dogodek, ki se ga spominjam.” Staršem umorjenega dečka so dobrotniki zbrali lepo vsoto denarja, vendar denar ne more odtehtati staršem vrednosti sina. Lepo pa je, da so tudi na ta način pokazali sočutje do žalujočih staršev. Dopisnik dnevnika The Toronto Star je zapisal: “Emanuel Jacque je bil pokopan danes ob 11.30 z vsemi svojimi sanjami o srečnem življenju v Kanadi. Dvanajstletni portugalski deček, umorjen na ulici Yonge, je postal mučenec za Torontčane kot so pokazali pri pogrebu.” B. B. Poslanstvo Slovenskega letovišča v Kdor pa hoče ' nekaj prispe- Mogoce ne bo nikdar priŠio vatij nekaj ^ti, nekaj' doprine-do tega, da bi imeli poročene je pa ^ ocjgovora na da. duhovnike. Danes se Cerkev te- našnji problem. (Roger Hull) mu trdno upira. Upajmo, da bo . * celibat še za naprej pravilo za | Cim manj dela ima kd0; tem duhovnike.^ Duhovniški poklic'manj časa najde) da bi tistp na. redil, pravi Lord Chesterfield. * Kadar ti ljudje zaupajo svoj strah, deli z njimi svoj pogum! leži namreč v pqpolni in absolutni sveti zapuščenosti in predanosti. Sam, a ves predan službi drugih. Glede tistih pa, ki so zapustili ta sveti poklic, velja zgled, ki Q rl ga pove sledeči dogodek. Zgodil Vt rn| - & °V11 , se je v Rochesterju, N.Y., ko je •^•*111. slovenskega dne bil'tam za škofa Fulton Sheen. Osemnajsti slovenski dgn v Eden izmed duhovnikov jz ško- '^anac^Je ^ posvečen prijate-fijskih uradov je odhajal v ne- ;^u’ ve^'kemu in nesebičnemu ko mesto na srednjem zahodu ls^ov^ns^emu kuUurnernu delav-po uradnih opravkih. V istem ,cu ^ar^u Mauserju. mestu je živel tudi neki odpad-I Odbor Društva Slovencev Bali duhovnik iz Rochestra. Imel ra&a ^;e v ^asu pripravljanja je ženo in otroke, ki jih je ojia *e^a ^ne sklonil, da bo, če bo imela iz prejšnjega zakona, škof c*an P™686! kaj čistega dobič-Fulton Sheen je zahteval, da od- lka’ ^4 razdelil v kulturne nahajajoči obišče tega odpadlega , mene, kar bi pok. Karel Mauser duhovnika. “Kakšen smisel pa S°tovo z veseljem odobril, naj ima ta moj obisk, prevzviše- ! P0SPr‘u'i Je odbor Diuštva ni, saj je poročen in se ne da nič ^ovencev Baraga določil: več napraviti?” Tako se je pomišljal duhovnik ob škofovem naročilu. Škofov odgovor pa se je glasil: “Cisto preprosto mu povej, da ga imamo radi... da mislimo nauj ... da molirpo zanj. Družbi sv. Mohorja v Celovcu $100.00 Slovenski Kulturni Akciji v Bs. As. 50.00 Ameriški Domovini 50.00 Za slovenske študente v domovih Mohorjeve 50.00 žrrfvovan za ociščesija ulice Yonge v Torontu TORONTO, Ont. — Zlepa še ni tako zelo razburil Torontča- J nov kak dogodek, kakor jih je nasilna smrt 12-letnega dečka Emanuela Jacque. Nič hudega sluteč je hodil čistit čevlje mi-mohodečim na Yonge in Dun- | das St. sredi Toronta, da si je s i tem prislužil nekaj dolarjev; a zadnji teden v juliju je postal žrtev spolnih razvratnežev, katerih je ulica Yonge polna. Zlorabili so dečka in ga utopili v sinku ter nato vrgli v posodo za smeti. Starši so ga že nekaj dni pogrešali in so končno zvedeli za žalostno smrt svojega sina. Novica je presunila vso torontsko javnost. Protesti zoper spolne orgije, ki se dogajajo na Yonge St., so se začeli oglašati od vseh strani. Torontški župan Crombe in ontarijski premier Davis sta začela dobivati prošnje, naj vendar odstranijo hy sramoto iz sredine Toronta ter očistijo to ulico vse pornografije in nudističnih zabavišč, kjer se zbirajo spplno perverzni ljudje in uganjajo razne spolne orgije. Torontska mladina je sama od sebe začela zbirati podpise s prošnjo na predsednika pokrajinske vlade Ontaria Davisa, Slovensko letovišče, ki ga u-pravjajo slovenski misijonarji s pomočjo upravnega odbora iz o-be.h slovenskih župnij v Torontu, vrši pomembno poslanstvo. Najprej in predvsem nudi Slovencem razvedrilo in pomaga, da se slovenske družine z otroki poleti zdravstveno okrepe; nekatere prežive glavni del svojih počitnic na njem. Vendar pa vrši letovišče, tudi važno versko in slovensko poslanstvo. Nedeljska Vnaša s pridigo in večkrat še med tednom med poletjem nudi - Slovencem priliko za poglobitev v verskem življenju; zlasti pa še Telova procesija in katoliški ter Baragov dan. Na praznik sv. Rešnjega telesa in krvi se v nas poživi vera v presveti Zakrament. Vsako leto se za ta praznik zbere nad 3000 Slovencev na Slovenskem letovišču k Telovi procesiji. 'Tudi letos je bila udeležba izredno velika. Telovo procesijo je vodil mladi novodošli misijonar g. Franc Letonja, C.M. Letos je bil prvi blagoslov pred Baragovim kipom, da se je mogla procesija že takoj v začetku dovolj razviti. Katoliški dan je bil letos posvečen cerkvenemu petju. Bil je že 15. pb številu. Vedno se zbere na njem veliko število Slovencev in poživi v Slovencih zdaj to zdaj ono versko resnico ali kak bolj važen dogodek v Cerkvi. Baragov dan, ki ga imamo že nekaj let na naše dolžnosti do slovenskega naroda. Tudi popoldanska proslava je bila zanimiva, a na žalost jo je prekinil vihar in je tako skoraj polovica sporeda odpadla. Večkrat so že taborili na Slovenskem letovišču skavti in skavtinje obeh slovenskih župnij v Torontu, celo svoje dneve so že priredili s prav pestrim sporedom. Včasih smo s pikniki podprli slovenske misijonarje in slovenske kulturne ustanove. Da se dogode od časa do časa kake nerodnosti, je pač razumljivo ob tolikem zbiranju mladine. Sicer jih obžalujemo in mladino, pa tudi starše prosimo, da bi bili disciplinirani, a nam kljub temu vedno ne uspe. Nekateri so tudi zelo proti, ker imamo od časa do časa v Baragovem domu veselico s plesom; a mladine ne bomo držali skupaj le z mašami in pridigami; poleg tega je Baragov dom bolj primeren za veselico kakor cerkvene dvorane, ki so pod cerkvijo ali zraven cerkve in včasih godba celo moti bogoslužje v cerkvi. Če bo pa kdaj katera slovenska ali župnijska organizacija hotela v Baragovem domu priediti kako kulturno prireditev ali kaj več, kot je veselica, ji bomo radi dali dvorano tudi zastonj. Letos smo imeli velike težave tudi s plavalnim bazenom. Bil je sicer zelo dobro obnovljen in letno sezono na njem bomo pa 'noafriških deželah osvoji pušča-zaključili v nedeljo, 9. oktobra, jva letno kakih tisoč kvadratnih z zahvalnim kosilom in vinsko j kilometrov prej rodovitne zem- trgatvijo, na kateri bo igral orkester “Zvonček”. B. B. Washington in Ottawa zmenjena o plinovodu UlMzaBjj—j«, Ije. Vzroke vidi zavod predvsem v naglem naraščanju prebivalstva, v sekanju gozdov za drva in v uničevanju rastlin, ki varujejo zemljo pred erozijo. Zastopniki ZDA in Kanade so se sporazumeli o plinovodu, ki naj bi prenašal naravni plin z Aljaske na jug. OTTAWA, Kan. — Pretekli petek je bil dosežen splošni sporazum o plinovodu z Aljaske na jug vzdolž znane aljaščanske ceste-preko Kanade v 48 južnih držav ZDA. Gradnja plinovoda 30 stala nekako 10 bilijonov. Podrobnosti bo treba še .urediti. ZDA je pri pogajanjih zastopal James Schlesinger, zvezni tafnik za energetiko, Kanado pa Allan MacEachen. Sporazum bo ta teden predložen obema vladama. James Schlesinger je dejal, da bosta predsednik ZDA Carter in predsednik vlade Pierre E. Trudeau pripravljena jutri, m bo Trudeau v Washingtonu navzoč pri podpisu sporazuma o Panamskem prekopu, tudi na razgovor o plinovodu z Aljaske preko Kanade v ZDA. Sporazum je bil objavljen po nad sedem ur dolgem sestanku, ki se je zavlekel pozno v noč. Obq strani sta se pogajali o sporazumu v četrtek skupno okoli Det ur. Kanada se je zavzemala za nekaj spremenjeno smer in zahtevala 200 milijonov dolarjev od ZDA za pokritje škode, ki jo bo plinovod povzročil Kanadi v pogledu okolja in drugih vplivov. ZDA so kanadske zahteve odklonile, ker da bi te že tako dragi plinovod še podražile. Plinvod bo delno služil tudi Kanadi, ko bo gotov. prvo nedeljo v septembru, nam voda v njem stalno zelo čista, so pa razkriva veličino Baragove osebnosti te nas vabi k posnemanju Baraga in k molitvi,'da bi bil čimprej prištet med svetnike sv. Cerkve. ga nam vendar za nekaj dni zaprli. Letos so namreč pri vseh plavalnih bazenih inšpektorji žejo strogi in hočejo, da se do črke držimo vseh predpisov za Vrši pa Slovensko letovišče I javne plavalne bazene. Pod ime “javni plavalni bazen” spada vsak, v katerem se koplje nad pet družin. Plavalni bazen je privabil letos več ljudi, zlasti tiste dni, ko je bila izredna vročina in ravno tiste dni smo imeli ponovno inšpekcijo in vedno preveč ljudi v plavalnem bazenu brez varstva — “lifeguard”. Tako smo morali iskati kvalifi-za to službo enega za ne- CaSifano odločno proti odložitvi polne pokopne Social Security do 68. leta WASHINGTON, D. C. — Zvezni tajnik za zdravstvo, prosveto in socialno skrbstvo Joseph A. Califano Jr. je odločno proti temu, da bi podaljšali sedanjo starostno dobo 65 let na 68 let za pravico ido polne pokojnine So-, cial Security. Tako rešitev težave sklada Social Security je pred časom predložila zvezna trgovinska tajnica Juanita Kreps. “Jaz se s tem absolutno ne strinjam,” je izjavil Califano, ki vidi v taki spremembi prelom i-tev obveznosti vlade ZDA do milijonov zavarovancev Social Security. Dejal je: “Če hočemo ukiniti obvezfto dobo za upokojitev, je to‘čisto v redu, toda mi ne smemo prelomiti besede ameriškemu delavcu, da more iti v pokoj s 65 leti, kot določa sedanji zakon.” Bela hiša je o predlogu K. Kreps dejala, da bo morda utegnil priti v razpravo v naslednjem stoletju, ko bodo odhajali v pokoj milijoni Amerikancev, rojenih v prvih 10 letih po koncu druge svetovne vojne. tudi važno slovensko poslanstvo. Mladi fantje in dekleta, ki se tu shajajo, se med seboj bolj spoznavajo in'se potem tudi med seboj poročajo. Več slovenskih poročnih parov je dalo prav Slovensko letovišče ali vsaj bistveno doprineslo, da je do takih porok prišlo. Slovenski dnevi, ki jih prireja na njem društvo “Baraga”, tudi zelo krepe v Sloven-1 ciranega človeka cih slovensko zavest. Na slo-j med tednom in še venskem dnevu se zbere vedno deljo. Odslej bo to stalno poželo veliko število _ Slovencev, j trebno in vsi kopalci bodo mo-letps je bil obisk še posebno ve-j rali ubejgati “lifeguard”. Upaj-lik, ker so prireditelji posvetili mo. da bomo dobili drugo leto slovenski dan pokojnemu Karlu dovolj slovenskih fantov in de-Mauserju; zlasti je bilo izredno klet za to službo, da ne bo treba veliko svetih obhajil med sv. najemati kanadskih in nje pla- ___________ ____ mašo, ki jo je opravil za vse ži- čevati, ko je poleti toliko naših j V dvanajstih sušnih Puščava se širi Zaradi širjenja puščav je o-grožen obstoj vsaj 50 milijonov ljudi, je ugotovil zavod ža oko-Ije, ki je delal po naročilu ZN. V študiji, pripravljeni za sve-•lovno konferenco o sirjenju puščav — začela se je 29. avgusta v Nairobiju — ugotavlja zavod,, da se puščave in sušna območ--ja širijo na štirih celinah, K temu veliko prispevajo ljudje, ki sekajo gozdove in ki z intenzivno obdelavo zahtevajo preveč od, zemlje, precej sušnih območij pa nastane zaradi pretirane paše. deželah povzroča obsežno škodo KANSAS CITY. Kan. —y Posebna študija raziskovalne ustanove za Srednji zahod je dognala, da stane onesnažen zrak prebivalce velikih mest v naši deželi letno skupno preko 5 bilijonov dolarjev. Škoda je na lastnini, še večja pa na zdravju. Mesto New York je po tej študiji imelo leta 1970 1 bilijon škode, več kot katerikoli Idrugo mesto v ZDA. Sledil je Chicago z 981 milijoni ‘dolarjev, nato Los Angeles s 611 milijoni. V Ohiu je utrpel naj večjo škodo Ceveland z 320,358 milijoni, nato pa Cincinnati z 91 milijoni dolarjev. ’ Carter bo govoril glavni skupščini ZN WASHINGTON, D.C. — Pretekli petek je bilo objavljeno, da bo predsednik ZDA Jimmy Ca r t e r govoril pred glavno skupščino ZN na jesenskem zasedanju 4. oktobra 1977. CLEVELAND, O. PrijateTs Pharmacy St. Clair Avc. & E. 68 St. 361-411* IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO AID FOR AGED PRESCRIPTIONS MALI OGLASI V NAJEM Petsobno stanovanje zgoraj oddajo v najem na Bonna Ave. Kličite 944-9687 (132) STORE FOR RENT 7110 St. Clair ave. 20 x 100. Off street parkin. Hot water heat plus other features. $185 per month plus utilities. Will sell $38,000. — 361-6014. (134) 16mm Sound Movie Projector $100. Call 361-4088, ask for Jim (x) V Willowkku je naprodaj ranč, 3 spalnice, ves podkleten, blizu šole, trgovin in igrišč. Ima dve garaži. V gornjih 40-tih. UPSON REALTY UMLA 499 E. 260 St. 731-1070 Odprto od 9. do 9. (133) Prime Area Jrlouse For Sale Frame & stone ranch in Euclid’s Indian Hills estates, extra large living-dining room and enclosed porch with beautiful wooded lot view, 3 bedrooms, 1 l/z baths, 2 fireplaces, basement with rec room, 2 car garage, central air. Upper 60’s. Principals only. 481-1983. -(131)' BY OWNER — IN EUCLID North of Lake Shore Blvd. 3 bedrooms, 1 baths, dining room, kitchen with built in nook, rec. room, screen porch, dourile garage. Low 5'0’s. 289-7755. (133) ODDAJO Tri sobe in kopalnico oddajo pa' 5902 Prosser. Nič -otrok. Kričite 881-0955! 1875 Chev. Camero 16,000 miles! Cali after 7:00 p.m. — 381-1318. (2:) Help Wanted ve in umrle Slovence g. Jože študentov brez dela in zaslužka, se je pridelek žita na prebivalca | cook. Help Wanted WAITRESS' — COOK With some experience.- P;art time for waitress, full time for Božnar, kaplan pri župniji sv. Vida v Clevelandu; imel je tudi lep govor, v katerem je naglasil po prvi nedelji v septembru, jpo- za Če ne bp kake izredne vrpči- predvsem zaradi širjenja pušča- j ne, bomo zaprli plavalni bazen ve zmanjšal v minulih 25 letih 40 odstotkov. Samo v sever-! CROATIAN TAVERN 3214 St. Clair Ave. . /• t Svetloba ob potresu Dr. Ivan Pregelj: MLADA BREDA POVEST ! ;V' 12. Tatica S tresočimi se rokami je poiskala predalček, kjer je hranila spomine na mater in kamor je bila spravila zjutraj desetak, ki ga ji je bil dal Luka, da mu ga shrani. Vse to je delala pod vtisom, da ne sme niti minute trpeti tega denarja pri sebi, da ga mora izročiti takoj Luki. Ali je Luka denar ukradel ali kdo drugi, o tem ni mogla premišljati, dasi ji je zvenel starčev proseči glas venomer v ušesih: ne izdajte me, našel sem! Te glasove je prevpila njena lastna bolest, udarec, ko je bil nekdo zamahnil proti njenemu srcu, in s stisnjenimi zobmi je drhtela: “Za tatico me imajo!” V tej razburjenosti je bila premetala vso skrinjo in se stoprav domislila, da v temi ničesar ne najde. Prižgala je luč. Kmalu je našla denar in si ga vdela v nedra. Odhitela je v kuhinjo. Našla je Marjanico samo. Nato je planila v sobo in srečala na vratih Nežo, kličočo posle k večerji. Anica je vstopila in se ozrla na peč. Luke ni bilo več za pečjo. Nato je odhitela zopet v-kuhinjo, ali vpričo Neže si ni upala vprašati Marjanice po Luki. Nekaj hipov pozheje je prišla Katra in Anica je uvidela, da nocoj Luke naj brže niti videla ne bo več, in nevolja se ji je zbirala nadenj. Venomer pa ji je šumelo po ušesih, naj ga ne izda. Sla je z drugimi k večerji. V sobo je bil prišel tudi Jurij in sedel. Jedel pa ni. Anici nasproti je sedela tašča, njej ob strani Tomaž. Ob Anici je ždela Jerica in s težavo rinila mimo Šimna k skledi. Dokaj spretnejši in srečnejši je bil Anže na drugem robu mize ob Neži. Marjanica ni jedla nikoli skupaj z, drugimi, češ da kot kuharica najlepše uživa v kuhinji, drugi pa so pravili, da jo je svoj čas užalil Tomaž}, ki da cmoka z ustnicami. V s»bi je bilo tiho, Tudi v slast, kakor je bilo videti, ni šla Idilo nekaj groznega, nekaj ostud- vito odporno silo. Planila je kvišku in stopila tik pred taščo; s tresočim se, a čudovito jasnim, žalostnim glasom je rekla: “Jaz nisem vzela!” Tašča se je po sili nasmejala in se obrnila proti hlapcem in dekli: “Ali ji je kdo kaj rekel?” Nato se je obrnila k Anici: “Saj si gospodinja in lahko vzameš. Zato pa ne zapiram!” Anici je udaril vzduh po žganju v obraz, obenem jo je palil prezirljivi taščin pogled. “Še dotalcnerri se ne vašega denarja!” je ječala. Tedaj se je Katra zasmejala. Anica je zgubila zavednost. Brezmejna jeza jo je napolnila do žene, ki se ji je rogala. “Spat pojdite, saj ste pijani!” je viknila. V hipu se je tašči zresnilo lice, porogljivost se je prelila v sovraštvo. “Kaj?” je zahropla, “to meni v obraz, ti, ti? Tatica!” “Tu imate!” je viknila zdajci Anica vsa iz sebe in udarila taščo po licu. Katra je prvi hip odrevenela, v naslednjem pa je divje kriknila; Anica je pričakovala, da se ženska vrže na njo. Tedaj pa je začutila, da je nekdo položil roko na njeno ramo; neka druga roka jo je prijela za komolec. “Pusti,” je kriknila Anica in se obrnila. F^ka je ni izpustila. Za Anico je stal Jurij in jo stiskal za roko. Oči so mu bile jezne, sopel je burno, žila po sredi čela se mu je bila napela. “Ti?” se je izvilo pol plašno, pol porogljivo Anici iz grla. “Pojdi!” je velel mož trdo. V tem hipu je v divje zatulila tašča, si pokrila obraz in sedla tja, kjer je sedel malo prej Ju rij- “Podiš me?” je zaječala Anica. S silovito močjo se je otresla moževe roke in planila iz sobe. Zdelo se ji je, da se je zgo- WASHINGTON, D.C. — Ljudje, ki so doživeli potres, trdijo že vrsto let, da so videli v daljavi nenavadno svetlobo pred potresom, med potresnimi sunki in takoj za njimi. Govorijo o dolgotrajnih bliskih na nebu, pa tudi o snopih svetlobe, kakor da bi letel meteor ali bi gorela ladja na morju. Ameriški geofizik John Kerr pravi, da se doslej niso zmenili za takšne trditve ljudi, vznemirjenih zaradi potresa, po njegovem mnenju pa je ta svetloba ugotovljeno dejstvo, ki mu je treba posvečati pozornost. Potresni strokovnjak z univerze Nova Mehika, ki je nedavno obiskal Kitajsko, je izjavil, da so mu zatrjevali, da so videli svetlobo ob hudem potresu, ki je lani julija prizadel to deželo. Okoli središče potresa je bila svetloba tako močna, da se je noč spremenila v dan, v oddaljenosti 250 milj pa je ljudi budila iz spanja. O “potresni svetlobi” je več domnev. Po eni izmed njih je svetloba posledica e 1 e k t rične napetosti v kremenčevih stenah. KOLEDAR društvenih prireditev AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JE0N0TA »»»——»»—fr—« AMERIŠKO DOMOVINO v vsako slovensko družino v ZDA in Kanadi! jed mikom ur, razen Anžetu. Hipoma pa se je zgodilo nekaj, česar ni\ nihče pričakoval. Tomaž se je zasmejal. Anica se je Ozrla nanj in opazila, da jo gleda. Nehote j e povesila oči. “"Kaj se smeješ?” je vprašala Katra, t ‘1Tak}o,” se je smejal Tomaž in odloibl žlico. Anici se je zdelo, da gledajo sedaj vsi na njo. Zadrega jii je začela gnati kri v glavo. § lišala je, da je nekdo vrgel žlioo ob mizo.. Pogledala je kvišku. Vse, kar je opazila v prvem lupu/ je bilo dvoje zlobnih, drobnih oči, uprtih naravnost vanjo. Anica je zatrepetala; tolike sovražnosti, škodoželjnosti, Veseleče se zlovolje ni videla še V nobenih očeh. Kakor ometena je strmela Anica tašči v obraz, razvnet od prezirljive zlobe. Kipoma je tašča odprla usta in tekla: “Taka predrznost, še norčevati se hoče iz mene!” Udarila je z roko po mizi, Tomaž se je zasmejal znova. Anica je pogledala krog mize po obrazih. Neža je strmela pred se, Šime je hlinil veliko lakoto, Anže je gledal plaho na Katro, Jerico je slišala Anica šepetati: Jezus, Marija! Onstran mize na klopi pa je bil divignil Jurij glavo in z nekako nestrpnostjo pogledal na njo, ko da čaka. “Kaj imajo z menoj?” je pomislila Anica in se ozrla z zadnjo močjo na Katro in Tomaža. “I, skrijte no!" je zaklical zdaj Tomaž. “Kaj naj skrijem?" si je mislila Anica in rdečica sramežljivosti ji je zalila dbraz. Segla si je čez nedra in — otipala bankovec, ki ji je gledal izpod obleke. Zazdelo se ji je, da se mora pogrezniti. Nato je začutila silo- nega. Odvihrala je gor v sobo. Med prsti je občutila nekaj zmečkanega. Bil je usodni bankovec. Vrgla ga je od sebe kot grdo, nečedno golazen. Nato se je začela oblačiti praznično. Materine spomine je povezala v nato. Potem je čutila, da jo boli in duši, in je vzdihovala: “Spodil me je, spodil me je!” Silno jo je žgalo, kjer jo je bil prijel mož. “Saj grem, saj grem!” je ihtela brez solz, vstala odločno in odšla proti vratom. Tam je obstala, se vrnila in pobrala proč vrženi denar. Nato je dvignila oči in opazila pogled vsevidnega očesa. “Saj moram!” je zaihtela in se odtrgala od slike. Šinila je skozi vežo v mrzlo, zvezdnato noč. Komaj pa je storila nekaj korakov, se ji je zazdelo, da se mora vrniti. Obstala je in poslušala. Sprva je slišala samo šum viharja v gozdu in utripanje svojega lastnega srca. Potem pa jb zašli šala, da tuli tašča. Prav jasno je razumela: ' “O, to bo plačala, spaka, nemarna tatica!” Tedaj je stopil nekdo na prag. Bil je Jurij. Prihajalo mu je slabo v sobi. Oprijemal se je stene, preden je prilezel na prag. Zdelo se mu je, da čuje ženin glas: “Jurij, zbogom!” Potem ni slišal nič več ... (Dalje prihodnjič) V BLAG SPOMIN ob prve obletnice odkar je za vedno zatisnil svoje blage oči moj ljubljeni soprog Stanley (Slavko) Zupan ki je mirno v Gospodu zaspal 5. sept. 197(i Dragi, nepozabni! Eno leto je že minilo, odkar si Ti zapustil me, črna zemlja Te pokriva, dan izbrisal ni še čas. Žalujoča soproga Pauline Zupan Cleveland, Ohio, 6. sept. 977. SEPTEMBER 10. — Balincarski krožek Slovenske pristave priredi družabni večer na Pristavi. 18. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi. 18. — Oltarno društvo pri Sv. Vidu priredi običajno vsakoletno kosilo v farni dvorani. 25. — Društvo S.P.B. Cleveland priredi romanje v Frank, Ohio. OKTOBER 1. — Folklorna skupina Kres priredi svoj nastop v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. 2. — Slovensko kulturno društvo Triglav, Milwaukee, Wis., priredi Vinsko trgatev s kosilom in zabavo v Triglavskem parku. 2. — Občni zbor Balincarkega krožka Slovenske pristave. 9. — Občni zbor staršev Slovenske šole sv. Vida ob 6. zvečer v društveni sobi farnega avditorija. 8 — Društvo S.P.B. Cleveland priredi družabni večer v avditoriju Sv. Vida. 9. — Društvo Kras št. 8 ADZ obhaja 65-letnico svojega obstoja in delovanja z banketom v Slovenskem domu na Holmes Avenue. 15. — Tabor DSPB priredi svoj jesenski DRUŽABNI VEČER v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo Veseli Slovenci. 15. — Klub slovenskih upokojencev, Newburg, priredi Večerjo s plesom v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti. 16. — Občni zbor Slovenske pristave. 23. — Podružnica št. 14 SŽZ proslavi 50-letnico obstoja z obedom in plesom v Sloven- skem društvenem domu na Recher Avenue. Začetek ob 3.30 popoldne. 30. — Klub slovenskih upokojencev za Holmes Avenue okrožje priredi banket v Slovenskem domu na Holmes Avenue. NOVEMBER 5. — Štajerski klub priredi vsakoletno martinovanje v avditoriju pri Sv. Vidu. Igrajo Veseli Slovenci. 6. — Glasbena Matica priredi jesenski koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. 12. — Belokranjski klub priredi vsakoletno martinovanje v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. 13. — Slomškovo kosilo v farni dvorani pri Sv. Vidu. 20. — Fara Marije Vnebovzete priredi vsakoletni Zahvalni festival od 3. popoldne do 9. zvečer. 27. — Pevski zbor Slovenske ženske zveze “Dawn”’ priredi vsakoletni koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue. Po koncertu zabava in ples ob zvokih Jeff Pecon orkestra. DECEMBER 3. — Slovenska šola fare sv. Vida priredi Miklavževanje v avditoriju. 1978 FEBRUAR 26. — Slovenska šola fare sv. Vida priredi vsakoletno kosilo v avditoriju. MAJ 7. — Slovenska šola fare sv. Vida priredi materinsko proslavo. oup1! NAJSTAREJSA SLOVENSKA KATOLIŠKA ZAVAROVALNA ORGANIZACIJA V AMERIKI • Mi izdajamo najmodernejše celo-življenske in ustanovne (endowments) certifikate za mladino in odrasle od rojstva do 60. leta; vsote so neomejene nad $1,000. • Naša ugledna bratska organizacija Vam poleg zavarovalnine nudi tudi verske, športne, družabne in druge aktivnosti. Pri nas imate, na primer, priložnost udeležbe pri kegljanju, igranju košarke, itd.; nadalje se lahko udeležite plesov, poletnih piknikov, športnih turnej in božičnih prireditev za otroke. • SLOVENCI! PRIDRUŽITE SE SLOVENCEM! • ZAPOMNITE SI — PRI NAS DOBITE OSEBNO POZORNOST! Za podrobnosti fen pojasnila stopite takoj v stik s sledečimi tajniki/tajnicami (ali pa pišite v glavni urad: 351-353 N. Chicago St., Joliet, 111. 60431). RALPH GODEC, društvo št. 63, Tel. 524-5201 847 E. Hillsdale Drive, Seven Hills, Ohio 44131 GIZELLA HOZIAN, društvo št. 170, Tel. 251-2579 1500 Sheridan Road, Wilmette, Dl. 60091 PAUL H. KOKAL, društvo št. 210, Tel. 793-6629 2811 Reiter Road, Pittsburgh, Pa. 15235 Oglašajte v “Amer. DomovInJ” 6RDIN0VA P0GRERNA ZAVODA 1053 East 62 S& 17010 Lake Share 31 vd. i < 431-2088 531-6300 GRDIN0VA TRGOVINA S POHIŠTVOM 15301 Waterloo Road 531-1235 NO VICE- z vsega svela NOVICE- ki iih polrebujefe NOVICE- ki jih dobile ie sveže NOVICE- popolnoma nepristranske LEPO PROSIMO: Poravnajte zapadlo naročnino Prihranite nam delo in nepotrebne stroške. Omogočite našemu listu dober nadaljni razvoj. Hvala! NOVICE- kolikor mogoče originalne NOVICE- ki so zanimive ČE SE SELITE Izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Moj stari naslov: ) Moj novi naslov: MOJE IME: PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO J CLEVELAND’S NEWEST ETHNIC RESTAURANT • Featuring superb Old World and American Food, — REASONABLY PRICED — vam vsak dan prinaša v hišo Ameriška Domovina Povejte to sosedu, ki še ni naročen nanjo RESTAURANT Enjoy dining in the relaxing atmosphere of Old Vienna BREAKFAST — LUNCH — DINNER BANQUET FACILITIES FOR 150 1385 E. 36 SI. Phone 881-1118 LET YOUR LIFE INSURANCE ' WORK FOR YOU American Mutual has a new concept which combines your life insurance with an exciting new benefit program. This program includes low interest certificate loans, low interest mortgage loans, scholarships, social activities, and recreational facilities provided by one of the largest Slovenian Fraternal Associations in Ohio. For further information, just complete and mail the below coupon. To: American Mutual Life Assoc. 6401 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 My date of birth is........................ ' Name ...................................... Street ................................ ~ City..;............... State........... ZiR.. £1 gttmtm»i»i»»»min»mm}»»»Hi»»mii»i»»»»«itt