122. HBllta.
UlitiW i <w> I. ImOi Bđ.
UH. hti.

**■!• "ik *«■ popoldne, lm«Kil n«4*l|« la pramalfc«.
fnserafi: Prostor 1 m/m X *>4 m!m za male oglase do 27 m/m visine 1 \C
nad to vištno vsi oglasi 1 mfm X 54 mim 1 K 50 v.  Uradni  razglasi in
poslana ter notice isti prostor po 2 K, ženltne ponudbe in poroke pavšalno
80 K. — Pri naročilih nad 10 objav popust.
Vprašanjem   glede  inseratov naj  se   odloži   znamka za odgovor.
Đpr vnittvo N81ov. Naroda" in   .Narodna  TUkaraa"   Snaflora nlica sL 5, pritlićno. — Telefon st 334.
„■te'tsskft  mmtm*   *•*!■ * M«M|nl ta p# psi« t
v Jmjoalarlfi:
celoletao ntprej plačan   .   K   180 —
pol I etno .......   M     90 —
3 mesečno......M     45 —
1           ..                  ..«..>.       1j*~"~
celoktao......K240 —
poUetno........,120*—
3 mcse6io ..♦..♦„ 60-— ..              ...••« 20"^
Pri morebitnem povISaaju se ima dalji« naroCnlaa dopteEati.
Novi   nar očni ki nai   posijelo v prvič  naročnino   vedno   £^S~   po nakaznid.
Ma samo pismena narobila brez poslatve denarie se ne moremo ozlrati.
gr—Istr« *tltw. *ar*4a" luHm iUm it I, L ■■is»ip|s<
Tslafoa «tv. S4.
»•piša tpftlMM to p+tpt—a ia  isisati) fraaksjmtv
Posmmmtnm Itevilka veli« 1 krone.
Poftnina platana v gotovini.
KaMo se pri nas delajo zakoni.
(Iz pravniških krosov.)
IL
Pravilnik, ki se je dodal zakonu O dvanajstinah in fisk. odredbah in ki Ra uaj komentira, pa šega še bolj v javno življenje, nego začasni zakon.
Namen tega pravilnika je, da se morajo pristojbine takoj plaćati, princip pa, da država niče-saruekreditira. Ali je pa tu ta princip umesten, je drugo vprašanie.
Vsled tega se morajo, kakor je že v začasnem zakonu določeno. vse pristojbine. lestvične in stalne, kakor tuđi odstotne pristojbine, katere nišo določene za prenos nepremični-ne in za zemljeknjižno zavarovanie ne glede na njih veličino takoj plaćati.
Da je to navadiio popoinoma iz-ključeno, da, ćelo nemosoče. smo že zgoraj dokazali.
Vrhovni princip vsega pravo-sodstva je, da sodnik resi vsak pred-logr — pozitivno ali negativno, ne glede na to, ali je predlos zadostno kolkovan, ali je sploh kolkovan ali ne. To velja tuđi za vsa druj?a obla-stva. Ako stranke ne zadoste kol-kovni dolžnosti, ne kaznuje jih sad-nik ali dotično oblastvo, pač pa prl-stojbinski urad, ki prejdeduie radi kolkovanja spise in listine vsako le-to pri raznih uradih.
Pravilnik pa trdi nasprotno. Glavna stvar je, da je predlog: kolkovan. vse drugo pa je postranska srvaj in sodnik ali oblastvo ne srne resiti, odnosno sprejeti predloga, dokler ni zadostno kolkovana vlojra.
Pravilnik dela tu razloček med vlogami. ki jih stranka osebno vloži, in pa med vlogami. ki prihajaj.o do pošti.
Ako stranka osebno predlož! spis, ga oblastvo ne srne sprejeti. ako ni zadostno kolkovan. Ako priđe spis po pošti, pa ni dovelj kolkovan, j?a mora doposlati dotično oblastvo pri-stoinemu finančnermi oblastvu. da pozove vložnika, da kolkuje pravilno spis, ker se preje ne bo rešil.
Pri vsakem oblastvu bo moral, če ta pravilnik ostane v veljavi, poslovati eden ali več uradnikov, ki so popoinoma izvežbani v pristojbin-skih zadevah. da bo spis nrerešetal na vse načine, da-li ie zadostno kolkovan ali ne. Zakaf pa imamo za boga svetega pristoibinske urade, če se bodo v bodoče morala s pristoibin-skimi zadevami pečati še druga oblastva?
Vzemimo pa taJe drastičen slučaj. Stranka v   Ljubljani   pošlie  po
svojem zastopniku po pošti nujen predlog za začasno naredbo ali pa izvršilni predlog na sodisče v Celju. Začasne naredbe so vse nujne. v tem slučaju si pa hoće stranka osigurati svojo tirjatev. ki znaša pol milijona kron.
Zastopnik je v naglici ta predio« nezadostno kolkoval. povod je tedaj dan, da sodnik predloga ne srne resiti. Po pravilniku bo odstopil sodnik v Celju ta predloj? pristojnemu fi-nančnemu oblastvu v Mariboru, kl bo prilično v 14 dneh ali v enem me-secu pozval predlagatelja, da ta predlog zadostno kolkuje. Predno priđe ta predlog zopet sodniku v roke, se je dotičnik, zoper katerega se je glasil ta predlog, znebil vse svoje imovine, predlagatelj pa je zgubil veliki del. če ne vso svojo imovino! To bodo posledice tega pravilnika?
To določilo bije torej naravnost v obraz modernemu zakon odajstvu ter onemogočuje vsak promet.
Razloga za nerešitev predloga, ki ni zadostno kolkovan, ni, ker do-Ioča pristojbinski zakon, da se nezadostno kolkovane vloge nocijonirafo in s tem je vse rečeno. Gotovo pa ima stranka pravni interes na tem. da svojo vlogo pravilno kolkuje. ker zapade v nasDrotnem slučaiu  globi.
Najmanj. kar se more trditi, Ie. da se bodo vsled tega določila za-vlačevale rešitve včasfh mrinih pravnih poslov, s tem ogrožala pravna sigurnost, strankam pa povzro-čala v nekaterih slučajih nepovrač-ljiva gmotna škoda.
Še bolj kruta pa je doloČba, da se ne smejo resiti zemljeknji*ni predlogi, dokler ni pristojbina plaćana. S tem pa je ogrožen ves realni promet in kredit. Med tem ko se napravi pogodba in odmeri pristojbina. preteče navadno več mesecev. v tem času pa se lahko prodano posestvo per nefas obremeni. Samo ob sebi ie umevno. da stranka preje ne more plaćati pristojbine. dokler ni odmer-jena. Kdo bo pa stranki novrnil škodo za primerliai. da ni bila pravoČas-no prepisana?
Mogoče je tuđi. da bo kupovalec plačal kupnino za kupljeno posestvo večinoma ali deloma iz posoilla. ki mu ga je dovolil denarni zavod na to posestvo proti intabulaciii. Denarni zavod ne bo preje izplačal posolila, dokler ni zavarovano. posofilo se pa ne more preje zavarovati, dokler se prepis na ime kupovalca ni izvr-šil. Po tem takem bodo nekatere kupčiie popoinoma nemogoče.
■   - — —                                      - — ^^^^^_^_^^^^_^^
Ta odredba pa Je tem mani do-trebna. ker določuie § 72. prist zakona, da se pristojbina drži predmeta, ki predstavlja prenos in da imajo pristojbinske tirlatve prednost pred vsemi iz privatnih pravnih naslovov izvirjajočimi terjatvami. (Die Ge-buhr haftet auf der Sache, welche den Gegenstand der Obertra^une ausmacht und geht allen aus Privat-rechtstiteln entspringenden Forde-rungen vor.)
Državi se teda.i ni bati, da zgub! svoje pristojbine v Sloveniji in Dalmaciji, kjer velja ta pristojbinski zakon .in to tem manj. če se VDoSteva. da jamčiio po tem pristoibinsketn zakonu neposredno za pristoibine in kolke vsi. ki so bili pri dotičnem aktu udeleženi.                                              .
To preventivno postojanje, ki ovira ves pravni promet, ie tedaj po- I
polnoma   neutemeljeno    in     nepotrebno.
Pridemo tedaj do upravičene*a zaključka, da te naredbe ovirajo ves javni promet, ogrožajo ves zemljiški promet hi kredit in pravno sigurnost. Ker so te naredbe, kakor smo dokazali, za Slovenijo popoinoma nepotrebne in za javni promet kvarne, državo oa ščiti za pristoibine in kolke pristojbinski zakon v polnem obseeu. predlagamo, da se vse te odredbe iz javnih ozirov tako i razveliavijo hi da ostane pri starem poslovanju glede kolkovanja in plačila pristojbin. ki se je izkazalo kot dobro za stranko in državo, razveliavi naj se pa tuđi vsak povi-šek pristoibin. dokler ga ni temeljito
, orerešetal in odobril po ustavi edino poklicani faktor — parlament.
I                                                         ------------*------------
Pismo Iz Korotana.
Po vseh naših novinah so se počeli zadnji čas oglašati razni dopisnik! s Koroške, kar je zelo hvale vredno, ker s tem dokazujejo, da imajo najboljšo voljo stvari prisko-xit? na pomoč. PriporočUivo bi Ie bilo, da se grospodfe včasfh ne prenag-iijo, ker vsak članek, pp*san v naših novinah, ki vsebuje grajo proti <ej ali oni korporaciii, oblasti alt osebi, izrabijo celovške »ovine, ga po svoje tolmačijo in v popačenem prevodn vporabliaio v agitacijske svrhe proti nam. Takih člankov so celovške novine polne, in s tem več ali manj uspešno begajo naše ljudstvo. Do se-daj se je po krivem napadala tuđi ta ali ona stranka: pribiti pa je treba, da dela vsak po svojih tnoceh za osvoboiente raših koro?vin bratov, ki so se do danes že popoinoma otresli strahu, da bodo Netnci %e kdai sro-snodarili na naši zemlti. Naši konv ški bratje prevzelf so danes že sami vateti v roke in kdor pozna dobro njih delovanje, ta ie tuđi prepričan, da Korošci svojega voza ne bodo za-vozili. Ne rečem, da ni tud? na Kom-škem že poedinih oseb. ki hočejo speliati vodo na svoj mlin, a to so !e poedinci, kf v spl^nem stvnr" škodo-vati ne morefo. Res ie tuđi, da tvo-rijo glavno nem^nr^ko arrrado dela vci horoveljsk'h tovarn, ki so organizirani v soc. dec. strpnitf N^mške Avstr""e in nočeio o nriVinriitvi k J. S. D S. ničesar si'^ti. pri Čemer pa •'OT^t ne zadene krivda naš'h soci-mlnih deir^kratov, ki so si res dovolj ^rizadpvali, da tfh spravio Dod svo-ie okr?h>, a se Hm to ni p^^rečio iz
pwn«t^^rn<»*3  T-z»r1e>**p. V#*r <^ t* l'ii^?e.
vsaj njih voditelji, najbolj zagrizeni Nemci.
Najbolj žalostna resnica je pa đejstvo, da nas ozadje vse premalo podpira, Če nam je zmaga na Koro-škem zasigurana, še vedno ni rečeno, da ne potrebujemo izdatne podpore y vsakem oziru. Naj vsakdo pomisli, da je bila cona A popoinoma izropa-na, da Je bilo mnogo imetka od nem-ških tolovajev uničenega in đa se mora to vse sedaj ponraviti in ljudstvu pomagati. — Zirni zavod in tuđ! Gospodarska družba se ie hvafevredno trudila za Koroško, a slavna vlada v Beogradu naj stori svojo dolžnost in naj boli točno in hitro izpolrinjje priporočila in zahteve vlade za Slovenijo. Saj je to vendar sknpni interes. Pripraviti moramo rudi vse za cono B. Tam je pomanjkanje tako grozno, kakor na Dunaju m v ostali Avstrifi. Iz Celovca in Be-b'aka so izvozili Ttaliian! vse, kar se je dalo nremaknrti. a kar se ne da premaknHi in ]e kai vredno, so pokupili. Lnidie cone B vidno v Avstriji nronast. v Italiii nrnatelte, ki jih samo izraHia. a v Jugoslaviii pravično in svobodno država v kateri jim ie obstoj za^icmran. Sev^da kriče še danes :»rfeil Dent^rb - Oesterrefch«r. ker se bofe celovških teroristov, ki jim še vedno lažejo, da cona A za Avstrijo ni izgubljena. Je to trik dr. remischa. Schumvia. Aneereria in dn'gih. ki hoČejo položaj izrabiti v svo*-o korist prav do zadnjega trenutka.
Narodni svet za Koroško vrsi svojo nalog"o vestno in točno vse-^ff-a-n^i-o ?ff ^^ fnif pe tnor^ očitati no-
bene nekorektnosti, tako tuđi ne raznim oblastim. Ce kaj ni storjeno tako, kakor se zahteva, tedaj zadene krivda Ie naše oblasti ali rojake ono-stran Karavank, radi česar jih tuđi ni potreba do skrajne sile javno napadati, ampak ukreniti osebno, da se stvar nredi, ker včasih obstoja tuđi kak tehtni vzrok, katerega ni mogo-če obesiti na veliki zvon in razbob-nati po svetu.
Torej rojaki, onostran KaravanK, opustite nepotrebno kritiko, ker nam s tem pri delu škodujete, a podajate' našemu sovražniku orožje v roke, s katerim se proti nam na nepošten način bori. Ukrenite vse, da nam bo delo olajšano, ker imate takih sred-stev v izobilju. Javnost bo pa o vsem, kar se dogaja na Koroškem, vedno točno informirana, Imejte za-upanje v ljudi, ki so pohiteli na po-moč na5im koroškim bratom, in pod-pirajte akcijo z vsemi močmi. Pohitite k nam v lepo Koroško, ki vain nudi dovolj naravnih krasot, hi prišli bodete do prepričanja, da naš koro-ški narod ne spi.                    V. T.
IZ P<SPl91IICllf9«
Đianklni proti IUUjanom. — Prodanović proti korupciji.
Beograd, 2& maja. (Nadal)evanle 93. seje začasnega Narodnega predstavnBtva.> Narodni poslanec gosp. Biankinl povzarac bcsedo in izjavi začetkom svojega govora, da bo govoril v svojem Imenu kot še neosvoboien suženi In v Imenu svojih bratov na Jadranskem morju, k! so pod tulim italijanskim jarmom, ki je hujši kakor av~ strtiski jarem. Potem obtofuje v 2xk ure dolgem govoru >bivše propadle zavezni-ke-, ker gledajo pasivno, kako postopajo Italijani z našim narodom v okupiranih krajih. Govornik n avaj a ćelo vrsto grozot In strahot* ki se dogaiajo pod okupacijsko oblastio v Dalmaciji, posebno pa na otoku Korčuli, kjer je divfa italijanska soldateska posUievala Žene in dekleia s pretvezo. da jih mora pregledati iz zdravstveno - političnih ozirov. Nekatere ženske so se one-svestlle, nekatere pa so pobegnile. One, kf so se onesvestile, je italijanska soldateska posilila. Dalje obtožuje govornik »bivše ia propadle zaveznike*. da minio gledajo, kako Italijani trpfnčijo one nesreČmke, kl so jih odvedli v deportacijo. Navaja prf-mer svojega osebnega prijatelja Perkovi-5a, kl so ga zato, ker je nabil na svnjo hišo članek proti postopanju italijanskih" oblasti, deportirali v Jalan in obsodlli na deset let ječe. Po intervenciji pokojneza Btssolatija je to postopanje italijanske vlade nekoliko popustilo, vendar pa trpinče-nje še ni prenehalo. Dalje govori o veli-d bedi dalmatinskih beguncev. kl prihaja!o v Ameriko, na Francosko in v Beograd. Beo-srajska vlada jim žalibog ne daje toliko pomoči, kakor bi mogla. fMino največjo pomoč dobivajo begtutci  od ameriške misi-
Dr. I. L.
Slovenski Desnih o Hmerfltl.
Med dnifirimi darovi, ki so prišli letos za velikonoč iz Amerike, ie bilo tuđi nekaj knjte: med njimi je bila v temnozelene platnice vezana knjiga z zlatim napisom: Ivan Zorman. Poezije.  (Cleveland. Ohio,  191Q.)
Kolikor je meni znano, je to prva slovenska pesniška zbirka, ki Je izšla v Ameriki. Oni nadarieni naši mladi ltudie, ki so od§i? preko moria in so skuSali kulturno delati med našim! Amerikanci, so se oftlašali po raznih naših amerikanskih časooislh in ko-ledanih tuđi s pesnimi, do s^mostoi-ne zbfrke pa si ni nobeden povzoel. 7ato fe prva slovenska pesniška 7bfrka v Ameriki zanimiv pojav v naš^^n kulrurnem žlvlfetiju.
Priznati moramo, da ie med na-So domačo in ameriSko kulturo !e r-a1o vezi: drtJ^rf. n. pr Cenr in Po-liaVf. so s? v Amerik! ustvarfli ćelo svtvo prekmorsko kulturo In caso-ni$:- naz? na to. da je med staro tn novo domovino stalna zveza. Nata zveza je boli osehna In denarna ne-'
ko kulturna: in vendar imamo Slovenci v Ameriki skoraj četrt miliiorta liudij t. i. skoraj šestino vsesra našega naroda.
Naši Amerikanci so zdražrn? po mestih v svo'a društva, imaio leno društveno življenje in hraniio med seboi še zvesto Jnibezen do stare domovine in do rodnesra jezika: nove-mu naraščaiu oreti nevarnost, da se noamerikani, dasi tud? pri teh mladih IJudeh. ki n'so nikoti vldeli domovine svojih staršev, opažamo mno«ro na-rod. ponosa fa domovinske Ihibeznl. Amerikanski Slovenci so si ustvarili «?ami svoje orrani'zactfe in lahko rečemo, da ie b'la Amerika dobra 5ola ra rrtarMVRterecra raS**<fa Človeka. kf ^oma ni znal £!v*tf. Hrtiltveno žfv-l?en»V \e v marstVom sele vzbudflo "arr»fi«o zavest, kl le doma sploh n) »m^l Ob čavi ^vetovne vojne so na$f jZcjMfAncf ntaHnvo zfvral! đenar za na35*» I^fffle. Srnritt W bW $e ?jwo«ro več. **a so pri?H med nte pravi Ifnd-«e. t?»Vo na sr> 9<HtatoHf fzrabfit nrHf-ko v svnte n?»fn*?ii** 1« so r*1o hnf^Va-li r\fi*« !Mt r^«»d s^bni Po volnt se fe r»??!» ArrerTi^a t^rs) ndaVla S OO-rrtofno rokn za naS^ fr^mano d^^no-I vino. Mnojri so poslali bla^a.   drugi
denarja: nekateri so prišli domov, pa so se vrnlli. ker so videli, da Jueo-slavi^a še ni obnovHena. Tako živi amerikanski del našega naroda v zvesti misli na domovino — in tak ie t"df nrvi pesnik, ki je Izšel te te*a naroda.
Ko sem čital v amerisTcih listih. ^a je f7?'a ta zbirka, me le zanimala tem boli. Ver sem pozval avtoiia kot dečka. V osemd-setih letlh ie prišel v ŠmarHo na nolertiskem kot orjra-"ist mlad lep č'ovek Ivan Zorman. Rodom ie bll Oorenlec Iz Velesove-^a., pevec In jrlasbetifk z dušo !n te->sf3*n. dob^r drnžabnlk In prttatelj. navduš**n Slovence fn spreten pevo-vodla. SmarHa ta^rat Se nf bila tako ?an#»marietia vas kakor đandanes: fm»l^ fe svole *Bralno droStvo* In nrf Pozm9«nt se 'e sHIala v«ela Hntfba va5V^ int^orence. V to drnf-Ko te prinA«i»l mladi or<r§Ti|<it noveea *?vilAtria. zbral «e 0V0II sebe &evce In \n*?hi umo im^ll i*n melait zbor.
SD«fr?Tif?ni se. kaVo so takrat nam otrovom \ti*\ donele zntw? ^^smf: &**** v nfanfnsM ral K dr "pio «r *p ^a1r^*»* rrno«T» r»a ^vptbah
Kanist se ie kmalu ooročli in njegov'
prvi sinček je dobil očetovo ime Ivan. Spominjani se dobro, kako je nostajal kot otrok pred staro šmar-sko cerkviio in ie jtfedal po svetu na okropr. L. 1892. je odšel naš orpanist z vso družino v Amerika Razmere v domovini so nostaiale čim dalfe težie in nenriietneiše. Zato si je poiskal mož, kl je aitil v sebi več zmožnosti, negro ilh je rabi! za ubožno dolertjsko vas. svojo srečo za modem.
Takrat ie bilo izseljevanje na dnevnem redu In znanci so pri tem drujr drusrecra podpIraJI.
Ivan Zorman ie ostaj v Cleve-landu. sestavil si ie kmahi svojo god-bo In ta slovenska crodba ie mnoeo nrfoomoria. da se ie naša slovenska Vokmtta v Clevelandu lepo razvijala. Danes ie tii naša največia naselbina. t nad 30.000 Inidmi. Kler ie bfl Ivan Zorman, tam ie bila nesem in rod-ba: zmožen Človek najde oovsod mnoTO priiateliev. tako si ie Zorman v Clevelandu ustvaril lepo živlienj© in fe plsal svojim prijatelicm v domovino pisma« polna navduScnli in ^dravejra hnmorla. Za nekaj časa le -♦osla! svoto ženo In otroke đomov, ^a 9p 35II po«^*dat v staro domovino. Divili so v Velesovem in v Klanju.
^^—i^^^.—ii^^^^—^^^j—■■■ i   ■         ■■■!.■    ■    ^^==j   ■■   iMiM^^smm
Prvi sin Ivan je bil pravi sin svojega očeta: rojen jrlasbe^mk: kot deček je že isrral v očetovi jrodbi, pri tem se je pod očetovim vodstvom izpopolnjeval v raznih mštrumentih. pofefr tej?a je pohajal amerikanske sole in v niem se je orfasila tuđi pev-ska žila. Tako so nastale pesmi. ki jih je zbral v knjteo »Poezije«. Njejarov oče je umri in v poezijah jro-vori na par krajih mladi pesnik o njem. V zadnji pesmi »Spornin na očeta« pravi:
Ko flolnčn© vesne gledam lepi svet, prirode aUliain divne hArmoidJe, pač e tabo I«pKi bil bi sleđa^ crti, sl&dkej^e bile bi vse melodije.
O da, slovenske gore bil si list,
ti   vedel   si,   kaj   mlado   sroe   dviga,
in bil vse žive dni si optimist, ,
ki maogo v6y kar ne pov« ssm knjiga.
Ufivsl si nsođft redki dar, da, Ml po »mi si mUdenič vrten, živ&hen, upa poln vsekAr,        _ sato ob tebi bil Mm Mjoolf srsfsn*
Kdor le poznal peuritfovon očeta. ta ve. kakio resnKSne so te be-sede. Zato ortvi MS8U m dlW< pesmi:
2« stran.
»SLOVENSKI NAROD*, dne 1. JmlJ« 1020.
122. Jtev.
jkt ta »Kola sesfar 8HS«. Za to pomoč a« Ifm Iskreno zahvaljuje. Obttrno covorl po-fem, kako Itaajani v okupiranih kraj ih upropa£ča|o materijalno blagostanje, zapi-rajo Sob to tmlčtijelo administracijo. Zelo oštro krlttiira itdnji londonski ultimatum zavemikov (kl gm Imenuje »Noo plus nl-tra diplomatske brezdušnostl in ferezohslr-nosti«. Z Iskrenim! besedami se sahvaljufe Aroerikl In posebno Wilsomi za pomoč, ker ie edbd knel tofiho moči, da se Je uprl za-htevam »veznlkov. Malo razpravlja o WiJsoaori Srtt to govori obzirno o važnosti Trst*. Oorice ta posebno Reke. Govornik zaJdJnCuJe s pozivom na Narodno predstavništvo, naj stori vse, ktr Je mofo-č«, da se rešljo okupirani kraji. Predsed-nik odred! 10 minut odmora.
Po odmoru govori Jaša ProdanoviČ (republikanec), ki pondarja posebno to, če-sar ol v vladni deklaraciji. Obširno govori o kornpclji, kl je znak na$e moralne deka-dence. Govor* o korupciji bank in anarhiji uradnfStva, o gaženju zakonov ter navaja kot primer cenzuro ter kritizira obliko naše uprave. Posebno poudarja, da republikanci v Srbiji smejo Izdajati svoje liste in prirejati shode. česar na Hrvatskem in v Sloveniji nL Govornik oštro kritizira vladne naredbe o sklepanja ustave za. kra-ttestvo SHS in zahteva, da se sklene ustava samo za državo SHS. — Predsednik zaključi sejo ob 21. uri ter odredi prihod-■fo za jntrf ob 9. zjutrai.
vladoa  deklaracija. — Naše  stallšte napram Italiji.
I.DU Beograd, 29. mala. Podpredsed-nfk dr. Ribar otvori 94. redno sejo zača-snega Narodnega predstavništva. Ko pre-Cita tajnik dr. Lončar zapisnik in ko se opravijo formalnosti, dobi prvi besedo poslanec Kne*evič, ki obširno govori o socijalizmu in boljševizmu in o razlikah, kl obstajajo med njima. 2a njim govori posl. Petrovič v Imenu radikalnega kluba, Jd Lz-tavlja, da bo glasova! za zaupnico vladi. Za njim dobi besedo poslanec Drašković v Imenu Demokratske zajednice, potem pa poda mmistrskt predsednik dr. Vesnić svojo deklaracijo: Gospoda! Prosim Vas. ozi-raite se na to, da nikakor ne bom mogel odgovoriti na vse, fcar se je razpravljalo v tem parlamentu radi vladne izjave, go-?ovo se to tuđi vam zdi nepotrebno, ker bi se diskusija o vladni Izjavi preveč za-vlekla in izzvala nova pojasnila, za katera sedaj ni mesta. Preden preidem na vprasa-nja, o katerih bom pojasnil stališče vlade, bom poda! dve klavzuli. Mislim, da bom s tem podal naziranje vlade in naziranje četudi ne celokupnega, pa vendar velikega dela začasnega Narodnega predstavništva samega. Prvo klavzulo podajam proti izrazom, Jđ so morila tudf nehote bili izrečen!, io je proti izrazu gosp. poslanca Popadiča. Gospoda, nikakor ne moremo pripustiti, da bi se v parlamentu delala kakršr»akoK razlika v patrijotizmu naših državljanov vsega našega kraljestva. (Tako je, vrlo dobro!), ker vemo, da ako je šumadijski kmet. x> svojem geografskem položaju in tradiciji doprinese! gotovo in nesporno naj-večje žrtve za narodno ujedinjenje, vemo tuđi, da so od prve vstaje našega naroda leta 1734. sodelovalt na enako patrijotičm način naši brarje. ki so prihajali iz svojih krajev v našo domovino in s tem dopolnili "to veliko skupno de!o. (Tako je!) — Rav-ootako podajam klavzulo proti izrazom in gotovim izjavam preČastitega in spoštova-nega člana gospoda poslanca Biankinija. Vsi curimo In z njim đelimo trpljenje, ki ga moraio sedaj prenaSati njegovi bližnji ro-jaki. V tem pogledu mislim, da med nami ni razlike. Naloga nas vseh ie, da storimo vse, da se ta bol vsaj ublaži, ako se ne prekine popolnoma. Ako bi se bil prečastiti in spoStovani gosp. poslanec Biankini ome-jil na izražanje tega čuta. bi se morali mi vsi s svojo dušo zlagati z njim. Ali gospoda, spoStovani gosp. poslanec je pod vti-som razpoloženja šel dalje in privedel ne samo našo vlado, temveč obenem tuđi za-časno Narodno predstavništvo in vso deželo v položaj, kakršnega nam on vseka-kor ni želei in kakršneea nam on po svoji politični izkušn'ri ne more želeti. Mi ne smatramo svoiih zaveznfleov niti za »bivše«, niti za ^propadle«. S temi zaveznik!. s temi prijatelji smo se tk>r?!i, z njlmi smo bili skupa], z njim! smo 1111 I« meSali našo lorf, samo z njimi smo mogrll dovrSIti naše veliko narodno ujedinjenje, In samo z njimi nam bo inogoče dovršiti ono, kar fe v tem ozlrn ostalo nepopolno. Ali, gospoda, da borno to mogli In da borno lahko računali na   zaveznike,    to   je,   apelirali   na  njihovo
sodeiovanje, no smemo n*dar sahteTalt d» m oevobodtaio *rc#h <*vn, kl nam |fli nalaga Istočasoo naš tovarlikl potoiaj. Mi mo dolžnlki zaveznikov. (Tttaaktirt varala: »AH nam oni nifiesar ne dolculefA?j Mi moramo, gospoda, kot trgovci voflU račun o tem dolgu in obveznosti To hm dedall dosedaj, pa borno tuđi v bodočtb m smo uverjenl, da bodo tuđi naU zavMBOd, ka-kor dosedaj, tako tudl v bodofit Ittotako nastopali proti nam. Nadejaroo s# oaio, da bodo mogli storiti to v bodofie v večji meri, kakor dosedtj, ker s# bodo tttdl sami pottgoma oprostili obvez, ker bodo v bo-doče vedno bolj uvidevali, kolika je stvar, za katero so se vsi borili In it katero se borimo pravično.
'Prva, in resna opomba glede vlaidne izjave obstaja v tem, da se je stavilo vprašanje, zakaj vlada v svoji izjavi ni uičesar povedala o jadran#kem vpraža-njit. To so nam očitali g. Šegvift in ze-lo spoštovani s:. Biankini* kakor tuđi, ako se ne motim, g. Korač. Meni je, gospoda drago, da se je vlada od raznih sirani složno ocrnila. Upam pa, da mi bo ravno tako lahko dati odgovor in pojasnilo glede te očrnitve. Goepoda! V vladni izjavi se nismo dotaknili ja-dranskega \^>raSanja prviS vsled tega, ker je v tem trenotku v teku. Tega nismo storiji iz taktičnih razlogov vsled tega ni bilo treba vedeti za to, kar 60 v Rimu delali prej, niti za to, kajr de-iajo v Rimu danoe. Smatramo za pravilno mednarodno zahtevo, da je red-stavništvo, v katero imamo popolno in neđeljeno zanpanje, vedno informirano, kadar zacnemo kak posel. Svojim man-datarjein moramo dati navodila, da mo-rejo vršiti evojo dolžnost s čim vedjim nspehom za narodno stvar. Obenem smo smatrali, da bi, karkoli bi dejali v tem vprašanju v svojo izjavo, s tem izzvali diskusijo, ki bi utegnila otež-kočiti položaj vlade in naše delegacije. Kakor vidite, gospoda, je imela vlada razlog, da je posrtopala tako, ker, ako se o tem vprašanju toliko govori, ko se vlada o njem sploh ni izjavila, koliko bi se govorilo, ako bi bila vlada to vprašanje omilila v svoji izjavi. Ali gospoda, še drug in mnogo važnejši razlog je, vseld katerega smo smatrali, da ne omenimo tega vprašanja v tem trenotku, in sicer razlog, da je bilo ne samo nepotrebno, temvec da je bilo tuđi nesporno odveč o tem govoriti. Ta razlog je, da niti trenotek nismo dvomili, da je vse na^e narodno predstavništvo brez razlike, ali je v vladi zastopano ali ne, v tem vprašanju enodušno. (Ođ vseh strani se čujejo glasovi: Tako je! Burno odobravanje). Gospoda, mi smo smatrali za dolžnost, da za&asnemu na-rodnemu predsta\*ništvri objavimo v prvi ^Tsti to. kar nismo smatrali, da je potrebno s splošnega vidika, pa nam je bilo potrebno njegovo sodeiovanje. To, gospoda, samo od sebe dovede do vprašanja, ki ga je omenil in tako dol-go pretresa! v svojem govoru g. Biankini in katero je v tem trenotku omenil tuđi g. Draškovič. To je vprašanje naših zapadnih mej in naših odnošajev napram Italiji. V tem trenotku smatram za svojo dolžnost da o tem vprašanju povem ono, kar je nepotrebno in kar se samo po sebi lahko re5e. Na prvem mestu moram izjaviti — in v tem j© ©na izmed klavzul glede vč-erajšnjih govor-nikov, — da niti vlada, niti narodno predstavništvo ne more, niti jima ni treba smatrati Italijo kot neprijateljsko deželo. Z I talijo moramo, gospoda, raz-pravljati o težkem in velikem vpra-J^anju.
Tu moramo pokazati odločnost in energijo, da resimo to vprašanje z vse-mi sredstvi, ki so nam na razpolago. Ra\raotako je treba, da imamo v tej borbi v prvi vrsti razlog©, s katerimi prisilimo nasprotno stranko, da regno pretresa vae naše zahteve.
Vsi smo složni v tem, da moreio biti med nami in Italijo prijateljski in normalni sosednii odnošaji v obojestransko korist samo teđaj, ako ostane v teh odnosajih čim manj vzrokov za spore. MI vsi in ves svet ve, đa bi bila najpravilneJSa pot za rešenje našega spora ta, ako M Jadransko morje t>o sredini postalo meja med nalo mlado In svezo državo in Italrjo, m«la, preko katere bi eden đrugenra lahko nudili prijateljsko roko. Toda, gospoda, zelo verjetno |e v današnjem trenotku, da takc rešftve z Italijo na i brže ne borno mogli do-sečl,    ko je ni mogel    doseči niti naš naj-
rroHh »tarfc )e4Hi p«l binm Uomch U )o ie ta impoiao in popolnom« sasiiižiL Naši na)boliH prtlatel}! tmm tdao mo«H pomagati, da * lem treaodni de—žeio tako resite v; ztto flejmo, it reMMO nai« tpore t Italtio, kaJnr sem rtkeU M nafta, kl U omogočfl dobre in priJa*«U»ke odnosa)« med đvopa državama, U ti pustil na naiem narodne« talesn na] manj ran in ki bi obenem ountočil  našim brttan, kakor tuđi
ItanTaaom, ki octuielo pri nas, Hvljenje ▼ ten krajfli ta nonsales razvo) in da tako todi pripravimo dtlelo za izboijiaDje te reJHtv«, kolikor ne bi mogla zadovoliitt nttt ea«, niti druge strani, posebno nas ne. V tei averi in duhu mora delati kr. vlada, v tel tmeri ta duhu nora delaU naša dele-gadja In sa to smer ta ta duh prodmo pri* volltva ta »otlasnosti začasnega Narodnega pradatavniitva.
-----*-----
Telcfonsha in brzolaona poročtla.
Dv ANNUNZUEVI KORAKI  W NAŠE  PREDSTAVNIŠTVO.
LDU Đeosmd, 29. maja. 93. redni sestanek Narodnega predstavništva je včeraj podpredsednik dr. Ribar otvoril ob pol 5. popoldne. Poslanec dr. Lončar je prečital zapisnik zadnje seje, ki se je odobri] brez ugovora. Po prečitaniu pro-šenj in interpelacij je bil predložen zakonski predlog o občinah v Bosni in Hercegovini. Nato je stavil poslanec dr. Angjelinović na ministrske-ga predsednika kratko vprašanje, k! slove: Kakor se doznava iz raznih vesti, je D' Annunzio s svojim! ardl-tl prešel preko reškega področja ter zasedel one dele, ki jih je dosedai držala v svojih rokah italijanska vojska. Namerava zavzeti tuđi Sušak in preiti demarkacijsko crto, đa zavzame kraje, ki so v naših rokah, predvsem Bakar. Z ozirom na te vesti vprašam ministrskega predsednika kraljevske vlade, ali je vlada dobila o tem obvestilo in kaj namerava podvzeti, da se ta korak D* Annunzia, ki ni izključen, prepreci. — Gospod ministrski predsednik dr. Vesnić je odgovori! na to vpra-šanje: Na vprašanje gosp. poslanca dr. Angjelinovića mi je čast odgovoriti: Vlada ie obveščena, đa namerava D' Annunzio s svojrrrri četa-ml gotovega dne fn gotove ure za-vzetf Sušak. Isti trenutek, ko je vlada dobila to poročflo, je v pni vrsti abvestfla kraljevsko italljansko vlado, da bi tako postopanje izzvalo vv na$l zemlji zelo nepovoljno razpolo- * ženje in da bi bila naša kraljevska vlada primorana, proti temu činu podvzeti korake, ki jih }1 nalaga njena dolžnost. Kraljevska vlada Je že vnaprej odklonfla vsako odgovornost za sebe In za posledfce, ki bi mogle nastati tz tega dejanja. Istočasno Je obvestila o tem svojem koraku zaveznfške in prijateljske vlade ter naročita naši delegaciji na mirovni konferend, da o tem s svoje strani obvestf vrhovni svet odnosno konferenco ambasadorjev. Obenem so bile Izdane prfanerne naredbe naši vojski. (Dolgotrajno ploska-nje in odobravanje po vsej zbornici.) Nato Je govorfl poslanec in bivši minister Biankini.
MINISTER DR T?ENEŠ O POLOŽAJU.
LDU. Curft, 29. maja. (CTU.) Češki zunanji minister Beneš je v pogovoru z zastopnikom lista »Temps« povdarjal miroljubno tendenco politike. ČehoslovaŠka vlada hoče živeti s poljsko in sovjetsko Rusijo v prijateljskih odnošatfh. Ako bi imela poljska ofenziva slab uspeh, bi se boljše-viki približali češki meii in s tem bi bila podana možnost nove vojne y Srednji Evropi. Da se to r>repreči, hoče biti čehoslovaška vlada s Poljsko in x Rusijo na čistem. Odnošaji % Avstrifo so prijateljski, ako tuđi se ne UDošteva sklep carinske in gospodarske zveze. Od Madžarske zahteva Cehoslovaška vestno izvedbo pogodbe in hoče z nio ozpostaviti normalne odnošaje. Mir v južni Srednji Evropi bi se zaščitil najbolje s sodc-lovanjem Čehoslovaške, Jugoslaviie in Romunije.
PROTI POLJSKL
LDU. KođmU 29. maja. (DKU.) »Berlfngske Tidenđec javlja iz Kov-na: V zadnji štervilkl vodilnega bolj-ševiškega lista »Izvestijae priobčuje
Radek članek, v katerem zelo odloč-io opozarja na nevamost, ki preti Rusiji od Poljske. Radek izjavlja, da si mora biti Rusija na fcsnem, da je Poljska nevaren in moćan sovražnik in da se more vojna Ie tedaj hitro in zmagovito končati, ako vrže sovjetska Rusija proti Poljski vse Ćete, ki ji stoje na razpolaso. Nujna potreba Je za sovjetsko Rusijo, da uniči belo Poljsko. Sovjetska Rusija bele Poljske ne more trpeti poleg   sebe.
Sovjetski sistem je zasrotovljen Ie te-daj, ako bo imela sovjetska republika ob svoji strani boljševiŠko Poljsko.
LDU. Barel, 29. maja. (ČTU.) »Daflv Mail« poroča iz Varšave: varsava je pripravljena za obrambo. Kakor javljalo »Times«, so pomak-nili boljŠevikl fronto Vilna - Minsk dalje. Boljševiki obstreljujejo Mlnsk iz težkih topov. Železnlca proti Var-šavi je pod artiljerijskim ognietn boljševikov.
IZ RUSIJE.
LDU. KodanJ, 29, maja. (DKU.) Po brzojavki iz Helsingforsa so se pričele finske operacije proti boljše-vikonu ki prodirajo v vzhodno Karelijo. V četrtek zjutraj so dospeii prvi begunci v Kajano. V sredo že }e prišlo do srx>padov med boljševiškl-mi m finskimi četami. Po kratkem boju so se boljševiki umaknili.
LDU. Moskva, 29. maja. (DKU.
—  Brezžično.) Po poročilih s kavkaske fronte se izkrcavajo r>od okriljem angleških vojnih ladij pri Batumu indijske čete, ki bodo prodirale proti Baku.     Oeorgiia in Aserbejdžan sta proti zasedbi svojih pokrajin po an-gleških četah protestirali.     Dne 23. t m. je prišla v Moskvo   čerkeska komisija, da se začne s sovjetsko Rusijo pogajati glede miru.
RUSKA FRONTA. LDU. Moskva. 29. maja. (DKU.
—  Brezžično.) Frontno poročilo  od 28. t. m.: V smeri Droti Svenzanvm je bilo osvojenih nekaj krafev   okoli kraja Postavy. V smeri proti Molo-dečnu so naše čete prekoračile Dvi-noso. Osvojale so Krivice in   Dolsri-nov. Pri izllvu Uže ie poskuŠal sovražnik vreči naše čete v Berezino. Njegovi napadi so se izjalovili. Naša letala so obmetavala z bombami že-leznico Borisov - Mlnsk. Okrog Kijeva se naše srdito bore proti utrje-nim postojankam sovražnika,    k! se trdovratno upira. Pri TaraŠč! so naše čete zlomile sovražnl odpor.   Za-sedle so mesto Traščo fn nmogo kra-jev 40 vrst severo - vzhodno od tega mesta.
RUSUA IN JAPONSKA.
LDU. London. 29. maja. (DKU.
—  Reuter.) Sovražnosti med Rusijo in Japonsko so se končale 25. maja. Komisiji za premirje sta   dospeH   v Habarovsk.
MOHAMEDANSKA SVETA VOJNA.
LDU. BeroHn, 28. maja. (DKU.) »Berliner Tageblatt« javlia te Bazla: Anerleški listi poročajo iz Carijrrada, da razSiriaio v Štanibulu mohame-danski oroelas na sveto vojno. Listi poročajo dalje, da je Galileja preplavljena z arabskimi bandami. Franco-ski pas se rrahaja v uporniškfh rokah. Francozl imajo velike izgube. Pre-bivalstvo beži v angleško cono, ki je tuđi ogrožena. Tudfi v Mezopotamiji Arabci bate napređufejo. Damask in Bagdad sta obkrožena. Arabci se pri-bližujejo tuđi Jeruzalemu.
PolltICne uestt.
= Politični UUb JDS  ima  da-
nes (ponedeljek) zvečer ob Vs9. uri v Narodnera domu   važno selo.
= Vprafianje rekonstnkeije po-krsaldcik vlad. Pod naslovom »Kaj de-lajo klerikalcic pide beogradska >PraTda<: > Akcija Veenićev© vlade se omejuj«, kakor Be sdi, samo na vodstvo postav r Beograda Znano Je, da obstoja sporazum o erpremembah. v okri-Ijn pokrajinskih vlađ. Ta sporasun Je Istoveten glede sestave koalicijske vIa-de v Beogradu. Đoslej so ne opažamo, đa bi se izvršile premembe pri pokrajinskih vladah v Zafrebn, Sarajevu Jn SpUtu, opaiamo takisto, da skuia v LiBbliani Korosdevm stranka prepre-«ti sklenjeni sporasnm. Porobila, ki smo jih dobili iz Ljubljane, satrfrjejo, da se ie poskms demokratske stranke glade sporasnraa s drjem Brejceni, predsednikom slovenske vlade, pone-arećiL Slovenski klerikalni so mali po-I gatanja savlacevaii in so |S1& oalo odgodili sa kasneiU čas. Strankarakl In-
da se sporazum glede rekonstrukcije deželnih vlad po možnosti prepreci, Naše mnenje je, da mora Vesnieev kabinet storiti vse potrebno, da sporazum glede pokrajinskih vlad dm najpreje izvede.*
= Ustanovftev agrarnoga Umba. LDU. Beograd, 29. maja. V Beogradu se je nstanovil agrarni klub od članov seljačke stranke in dragih strank. Njegov cilj je. da izdela novo ideologijo agrarne stranke, oziroma se-ljacicega petoeta. V khib so vstopili odlični »ani: Miljntin Avramovic\ predsednik Zveze poljeđelskih zadrug, Jovan Jovanovifi, bivši poslanik v Londonu, dr. Mika Popovid, bivši minister, Košta Glavini*, bivši predstojnik beogradske obeine. Ljuba MihajloviS, bivši poslanik v Washingtonu, dr. Bogumil Voinjak, vseučiliški profesor, Milenko Vukičevie; gimnazijski profesor, Miloje Vasić, vseaciliški profesor, MiUn Gav-rilovi^ legacijski svetnik, Ilija Sumen-ković, legadjski svetnik y Londonu, in I drugi Ražen teh je vstopilo v klub tuđi I
goslavije. Klub namerava čim najprej organizirati podružnice po vsej Jugoslaviji. Klub je pajodločneje protestiral proti ustanovit vi središzic zadruge in zahteva njeno ukinjenje.
= Odprava atkvestrov. Mlni-strstvo za trgovino in industrijo Je izdalo dne 27. maja pod št. 4829 naredbo, da se sekvestri nad imetjem avstrijskih podanikov ne bodo preje odpravili, đokler avstrijska vlada ne vrne našim državljanom vse objekte, stvari in vrednosti, kl Jih sedal neupravičeno in v nasprotju s saint-germainsko mirovno pogodbo še drži v svojih rokah.
= Ženska volflna pravica v Sloveniji. Beogradska »Epoha« poroča: »Klub demokratske zajednice je razpravljal o naredbi odstopivše Protićeve vlade, glasom katere se Je dala volilna pravica za občinske volitve vsem ženskam v Sloveniji. Verjetno je, da bo klub protestiral v parlamentu proti tej naredbi, ker se smatra, da Je to naredbo izposloval dr. Korošec z namenom, da za svojo stranko izkoristl slovensko žen-stvo, ki stoji večinoma pod vplivom katoliškega syečeništva.«
= Mirovni poskusi bivšega oesar-
|* Karla. V >Reichsposti< priobfcoje sekcijeki šef zunanje^a ministrstv« Schager nova razkritja o mirovnih po-»Iragih bivS^ga cesarja Karla. V j&nn-arju 1917 je pozval prrof Czernin av-stro • ogrskepra poslanika v Berlinu, naj eporoči Nemčijli, da je Avstrija na kraju in đa je pripravljena ođatopiti posamezna ozemlja. Dne 3. aprila 1917 se je vršil v Hombargu sestanek med Karlom in Viljemom. KarI je predla-gal, naj Nemčija ođetopi Alzacijo-Lo-reno, Avstrija Trident Italiji in Gali-cijo Poljgki, kl bo združena z NemM-Jo. Viljem Je zavrnil te predloge. Potrt se je vrnil Karl s Czerninom na Du-naj. 12. aprila pa je poslal v Berlin znani Czeminov memorandum, ki tuđi ni imel uspeh a vsled Viljemove trdo-vratnosti. 20. a-rgusta 1917. j«> poelal Karl nemškemu pre&tolonflsledrtiku pismo, v kateram piše, da je notranji položaj avstro-ogrsKe monarhije nevzdrž-Ijiv in zahteva konec vojne še pred rimo. Tuđi Turčija in Bolgarija sta bili že na kraju. Toda Karl ni dosege! no-benega uspeha,
— Poljska kopija nemške politike na vzbodu? >Čeeke Slovo« izvaja iz sedanjih operacij Poljakov v Ukrajini ter sploh iz vsega sedanjega poljskoga stremljenja, da poetopanje Poljakov moćno sporni nja na krušno politiko Kublman - Czerninovo leto 191 a Poljakom, kakor se dozdeva, ni toliko mar k&ka teritorijalna prilutltev, marveč mika jih leto&nja obilna žetev bogate Ukrajine. List dostavlja Se, đa je krušna politika tuđi poljske socijalne demokrate v naročje imperijalizma. Ako bi se Poljakom pcsreMlo prebiti rusko fronto, bi diktirali Rusom mir v kakem Brest - LitovBku novega iz« danja, ako ne, pa jih ima krušna akcija v Ukrajini znatno odškodovati za do-sedanje bojevanje.
= Obnova Francije.    A. Tardteu,
eden glavnih sodel&voev Clemenceati-ovih, je govoril te dni v Rueilu o obnovi Franciji, da pobije oči tka naeprot-nikov, ki trde, da je Franci ja zaigrala mir in da delo obnove ne napreduje. T&rdieu navaja: Frandja je imela 2,700.000 begnnoev z zasedenega ozenv lja, vrnilo se je jih 1,600.000, od 600.000 domov, porušenih v vojni, je eopet postavljenih 182.000, nekaj provizorno, od od 3,200.000 ha zemlje, po&kodovane % razstrelbami in parki, je o£i&5enih že 3,000.000 in 1,000.000 je ie sposobno sa obdelovanje. Od 5000 km uni&enih želex-nic je popravljenih 4000 km, od 1L500 uničenih tovam jih delnje 35000. Navo-del je ćelo vrsto števiik, ki pričajo, kako lepo se obnavlja po vojni prizadeti del Franolje na vseh poljlh, vendar pe> je to nekaterim Se vse prepocasno. Frandja si bo temeljito opomogla p« vojni Đa bi si mogli tako tuđi Jugoslo-vani, zadeti po vojni I
=s AmeriSka petrolejska   politika.
Bedford, predsednik največjega petro-lejakega trusta na svetu, je povdarjal v svojem govoru v S. Francisco, da so> ameriski finančniki pripravljeni, da bi si prilastili vse vrelee petroleja na svetu s pogojem. da bo vlada delala >petrolejsko politikoc. Ameriške drui-be v tujini ie delujejo tostvarno z ns-pehom. Bedford je pomembno pripom-nil da narod, ki bode gospodar petrolejskih vrelcev, bo obvladal vso sve-tovno trgovino. In kdor bo to obvladal, bo obvladal tud! svetovno politiko, dostavljamo mi v Evropi Po takem ob* vladanju streme Amerikanci.
Prua vozna dirka
slimeiiskega dlrhal-
nega hlnba.
V nedetio dne 30. t. m. vršila se je na voiaškera vežbališču prva vc»-na dirka, ki 1c kljub slabemu vremenu dobro vspela. Radi pomanjkanja prostora, priobčimo tu Ie kratek iz-vleček iz kwičnih uspehov. Prvo se Je vršila enovorežna dirka za toplokrvne konje. Daliava 1000 m. Tekme se je udeležtto 11 dirkačev in so do-speli na celj: Prvi »Pubi« z. černeta 950 m 2*15 minut prvi dobitek 1500 kron. Drui?i »Suzi« sr. 2ab^ka 920 m
12*16 minut 1000 K. Tretii »Panicac g. KodeUe 920 m 2-18 minut 600 K to »Minka^g;, Stunn igpQ m tSk uđmu
Ti nisi bil mi Ie telesni oče.
H bi! si več kot brat, to dobro vem-------
Ti prvi si mi kazal tajna pota
y deželo  glasbe, v svet tak plemenit.
odkril, kako je čudovita nota,
če ona duše naSe je odevit.
Pozneje   sva   sama   sladko  kramljala,
o petju, o lepoti vseh modric,
a srči nama rajsko sta igrala,
ko v dražbi  pevala sva jasnili Hc.
Nezabni oni blaženi so dnevi, ko  si razkrival mi Slovenije tras, ko  čaraH  so  naju  gozdni  spevi, ko  nama  majnik  je vedril obra«.
Tu je tako dobro fn priprosto povedano ono prisrčno razmerje med očetom in sinom, ko je oba družila skupna Uufoezen do slovenske pesmi. Pesem je bila življenje pevcu Ivanu Zormanu in je ostala tuđi nje-^ovemu stan, Takoi prva pesem te zbirke se fdasf: »Slovenska pesem«:
Le đoni mi slovenski spev, ti več&i vir radosti, naj vedno zvonki tvoj ođmev, budi spomin mladoetf!
Življenje si krasila ti, tam v dragi domovini, Kftfrj^ prevzviaen mobo si,
»V veseli družbi« sliŠlmo, kako »pesem domovini, slovesno zadoni.«
>Ceprav je domovina Ie borna ped zemlje, je rajska nje milina bogastvo za srce.
Se eno domovini zapojmo iz srca, in bratom tu v tuiini na| sreća se smehlja.
Istotako se v »Želji« Izraza hre-penenje po domovini. Še enkrat bi hotel pesnik videti slovenski maf. tam, kier je raj Tririava in Grtatov-ca. Razumemo to željo ,če se spotn-nlmo, da je mladi pevec preživel svoje zadnje čaše v domovini na po-ljn za starim Kranjem .. •
Mnoflre pesmi izražajo Iepe misli iz prirode in družbe. To je priprosta naravna lirika« kl ima tu in tam pflero in šaljivo miseL
Prijatelj svetnje pesaikn. naj misli praktično:
In res, moj dragi, morda aodii pravo, kupci ji U posvečaš vae mo«, jas ljubim pesem zvonko, iivotvorno, kl jo kipeca srefina kri rodi...
122. gtcv.
„SLOVfiNSKI NAKUU-, auc I. Juni ja liftu.
3. ftrin.
400 K. Totalizator 1. blagajna 10: 16, 20: —: dnura blajrajna 10: —, 30: 524. Sledila je enovprežna dirka za mrzlokrvne konje, voeniki in vozni-ce v narodni naši, daljava 800 nu tekmecev 4. Prvi dosocl na cm »Cenz!« z. Olihana 800 m 2*55 minut 1500 K: dnutf »Herman« sr. Novaka. 800 nu 3 minute 1000 K: »Luča« g. AvbeD 830 m 3*05 minut 600 K: »CencU jr. Pecar, 800 m 3*09 minut 400 K. Totalizator: Prva blagajna 10 : 14, 20 : 24, druga blagajna 10:21 20 : 64. Enovprežne dirke za toplokrvne konje so se udeležil! triie dir. kaci. Daljava 2000 metrov. Prvi do-spel na cilj »Junker« *. Stupica 2120 metrov, 3*05 minut 3000 K: »Duci« ff. Stupice 2000 iru 3'46 minut, 1500 kron; »Lizkac z. Krapeža 19C0 m. 4*18 nrinut 800 K; totalizator. prva blagajna 10 : 64, 20 : 16. drusra blagajna 10 : 16. 20 : 35. Sledila ie dvo-vprežna dirka za toplokrvne konje, daljava 2000 m. Udeležilo se je dirke 7 tekmecev. Prva dospela na cilj »Miloš«, »Ivo« k. Rakovca. 2000 m, 508 minut, 1500 K; »Lađi«, »Daras« r. Habjana. 2000 m. 5*11 minut. 1000 kron; »Luča«. »Mica« x. Kolderia, 2000 m, 515 minut. 600 K; »Danica«. *AJmi« gr. Kodela 2000 m. 5*55 minut, 400 K. TotaUzator, prva blaaratna 0 : 0, drtura blaeajna 10 : 32. 20 : 50. Dvovprežne dirke za mrzlokrvne konje, voznik in voznrea v narodni nosi so se udeležile trije tekmeci. Da-Hava 1000 m. Na cilj so dosneli v sle-deče vrstnem redu: »Hansi«, »Hansi« gr. Glihe, 3*02 minut 1500 K; »Herman«, >Cila« g. Novaka 3*07 minut, 1000 K: »Luča«. »Cfla« %. Avbe-lja 4-06 minut 600 K. Dvovprežna dirka za toplokrvne konje ie vsled tegra. da je bil prijavljen samo eden dirkač odstavljena z dnevnecra reda. Dirko je zaključila dvovr>režna tek-ma za mrzlokrvne konje, lestvični voz na njem z voznikom vštevši 10 Unđi v narodni nosi. Predpisana vožnja v koraku. Daliava 400 m. tekme-ca dva. na čili dosnela orva »Blas«. g. A. Pečarja iz Udmata, 1500 K: »Herman«. »Čila«, sr. Fran Novaka iz Most, 1000 K. — Tekma je vseskosl dobro uspela in vlada veliko zanimanje za eaJopno dirko, ki se vrši 3. Junfla na istem prostoru.
OdbrUJe nagrobnega
spomenika dr. J. E. Krekn.
V nedejja. dne 30. t m. se je na slovesen način odkril na pokopališču pri Sv. Križu nasrobni spomenik dr. Jan. Ev. Kreku. Ob K12. uri dopol-dne bilo je zbrano pri Sv. Križu pre-cei številno ljubljansko občinstvo s predstavniki kulturnih društev in vojaških ter civilnih oblastL PevsM zbor »Glasbene Matice« je zapel pod vodstvom ravnatelja konzervatorija z. Hubada žalostinko, na kar se ie odkril spomenik predstavljajoč dva orjaka, ki sta žalujoče sklonjena nad grobom. Spomenik ie deio kipana L. Dolinaria. Slavnostni Kovor ie lmel župnik g. F i n ž k a r ♦ ki ie očr-tal delovanje pokojnika y njegovih glavnih potezah, na kar je fcovoril v imenu hrvatskejca katoliškesra seni-jorata dr. Menđer, v imenu hrvatske pučke stranke dr. Markulm. Za njlmi je ffovoril v imenu Ruskeira kružoka bivši guverner v Odesi Markov ter položil na OT*ob I ep venec. Istotako fe položil zastopnik konzula češko-slovaške republike na grob krasen šopek. V pretresUivih besedab te očrtal pokojnikovo življenje pred-sednik odbora za postavitev Kreko-vesra spomenika vladL svetnik dr. Pr. Detela. ter na to izročil spomenik v varstvo mestni občlni. Župan dr. Iv. Tavčar je v svojem nagovoru po-udarjal vrline pokojne« dr. Kreka. pozivUajoč k spravMivosti, ter pre-vzel v imenu ofočtne spomenik v varstva Arhivar Oton Zupančič Je prečital na to brzojavki ministra Protića in dr. Korošca, na kar Je »Glasbena Matica« zapela še dve Ža-lostinki. Po končanem odkrittu so se poklonile navzoče zastave kulturnih in pevskih društev »Slavca«, »Ljub-Ijanskega Zvona«, »LfpbHane«, »Kršćansko socijalne zveze« in »St Pe-terskega prosvetnesra društva« pred grobom odlične« prvoborflea za Jn> goslovensko hlejo.
Datume uesfL
V Ljubljani, St. maja 1920.
— Pranovalt TOtotnict knezo-škoia dr. Antona Donarentani Tcjđh
ča, V nedello predpoldne Je predsed-nlk deželne vlade dr. Brejc v sprem-stvu ostalih članov   deželne   vlade obiskal ljubllanskeica knesofkofa dn Je»rliča in nra imenom vlade fzrazil čestitke o priliki njegove sedemdc- j setletnice.   V svoiem    na^rovoni   te ! predsednik deželne vlade    najnašal. j da čestitke, kl Jlh Izraza   kot   pred- j stavnik kraljeve vlade, nlso ggoB fgr- | mallteta vUndposti. o^^, PWQiiWjgy i
Untu, kot eamni ismod davnih «ra-diteljev naše države, ker se Je ob Času majnlške deklaracije v trenotkn, ko se ie bilo batu da io doleti usoda. ki je zadela vsa preiinja stremljenja sa združenje Slovenije, namreč dm ostane samo Ideia. samo politična fraza ali ćelo farsa, zastavil vso svih io avtoriteto za uveljavijenJe te deklaracije, da jo te presadil v ljudsko solo. v dušo vseira naroda, ki v niesra zaupa. V ćasu, ko ie bilo nevarno postaviti se na tako stallšče, se ie Jubi-lant z nenavadnim posrumom zavzei za mainiško deklaracijo, jo populari-ziral ter tako pripravil v naši iavno-sti potrebno dispozicijo za izvedbo iste. Zato mora država biti jubilantu hvaležna, ker je on resnični sosrrađi-telj te države. Knežoškof dr. JegliC se je v jEfinjenih besedah zahvatu predsedniku deželne vlade za Izražene čestitke. V soboto dne 29. t m. se Ie vršil v veliki ^dvorani hotela Unfon koncert pevske zveze »Ljubljana« v proslavo 7O!etnice 5kofa dr. Antona Bonaventure Jejrllča. Pri koncertu so bili navzoči zastonniki kulturnih oblasti deželne vlade, mestneea magistrata, voteštva itd. Po prvih dveh pesmfh Je nacrovoril predsednik »Ljubljane« kanonik sr. dr. Kimovec Skofa častitaioč mu k redkemu fabileui. Knezo^kof se ie v skromnih besed*h zaHvaltl za častit-ke hi ovacite. Pevsk^ to^Ve so vse-skozi dobro usoele. V nedeHo donol-dne se je vršila v stolni ci slavnostna instrumentalna pnntfffkalna m^5a. Dri kateri je ime! slavnostno nrfdfeo msgr. Karlin. ki je obenem prečftal pismo papeževecra drfavnetra tainfica kardinala Oasparita. Cerkvene svečanosti so se udeležili predstointki vojaških in civilnih oblasti in mnogobrojno občinstvo. Knezo^kof dr. Je-elič fe podelil navzočim naneževbla-eoslov. V nedelio Dopo'dne se ie vršila v veliki dvorarti hotela Union fstotako v proslavo 70. letnice kne-zoškofa slavnostna orlovska telo-vadna aVademfia.
—  Zairrebške lice^ke tnatiini^t* ke na Slovenskem. 7 včeral5njim do-poldanskim zaerebšidm   vlakom   se je T>rit»elfajo pod vodstvom   svoiesra ravnatelia «r. dr. Mihovila Kombo-la in štirih profesoric 36 maturantV zafirrebškeea liceja. Na kolodvoru iih je sprejel šesti razred tnkai^ni^ra liceja pod vodstvom nekaterih članov učiteliskejfa zbora. — S kolodvora so jih naše  Hcejke   spremile v »Mladi-kcK, kjer stanujejo kot gostje uospe Županje dr. TavČarjeve in društva »Mladike«. V poslopju internata »Mladike« je mlade gospodične pre-srčno pozdravila srospa Županja, nu-deč jim naše bratstvo in želeč    jim najlepših    dni na    lepih    slovenskih tleh. Ob šestih zvečer se je vršil lep presrČen prijateljski sestanek. ki so i se era udeležile tuđi gojenke šestecra I liceja in većina   učiteljske«   zbora Mestnecra dekliškesra licela. Iz lepih govorov, ki so se srovorili. se ie vi-delo. kako veseli so naši   flrostje   in hvaležni srospć Županji dr. T a v č ar-
j e v i, ki je imela dosti truda, da se morejo naše mile sestre srečno po-čutiti med namL Zvečer so se udeležile operetne predstave. Danes jrredo v dramsko jtfedišče. potem na Btei v Bohinj In na Vrbsko jezero. Dobrodošle mlade naše sestre, naj bi Vam bili dnevi. ki jih boste preživele na naših tleh, lepi In nai Vam dose-šejo naš^ toni«* s'mpatiie.
—   Z   našega   vseočnttčm.   Za rednega profesorja finančne vede In flnančnega prava na juridičnl fakulteti našega vseučilišča je imenovan dr. Fr. Č11 e r, višji finančni svetnik pri delegaciji ministrstva financ
—  Iz poHtlčne službe.   Minister za notranja dela je pomaknil dvor-nega svetnika    pri poverjeniŠtvu za notranja dela Janka KremenSka ad personam v IV. činovni razred.
—  Iz gozdarske službe. Oozdar-ski svetnik pri gozdarskem oddelku v Ljubljani Anton 51 v 1 c Je imenovan za višjega gozdarskega svetnika v VI. čin. razredu.
—  Poroka. Poročil se Je danes gosp. dr. Pranjo Župan, zdravnl-ški vodja kopališča Doberne pri Celju, z gdč. Franko   KobiJevo  te znane rodbine KobUeve v Borovnici. Obilo sreče!
—  Obrtnlike ▼•stL   Obče   slovensko obrtno društvo v Celju je na svojem sestanku    dne    27, majnikm sklenllo    prirediti izlet   slovenskega obrtništva na KoroSko 27. do 29. Ju-nUa t. 1. (nedelja. Vldov dan, Petrovo). Društvo ie Ie ragposlalo *«*-devne okrointee na obrtna OFCanl* zadje, na katere se ten potom opo-sarja. PozdrtvUamo to Ideft nafefi ■ vrlopridno .delujofiega     obrtništva. ] Ne dvomlmo,   da bo t obrtništvom poletelo   na Koroško ob tej   priliki jako   mnogo   narodnega  občinstva vseh stanov.   Podrobnosti   te bodo od časa do Časa v slovenskem časo-pisju oUavljale.                                  '
w^ PogpožHT poleta* Ttakov
I. Jmrija t L d«Mf vo*Mm u pmgl Jesenice-Blstiica Bob, jezero oseb-na vlaka it 14 tn 15 dnevno redno: Odhod Iz Bistrice Bob. jezero 13.02. prihod v Jesenice ob 14.04; odhod ix JesetUc ob 1432 in prihod v Bistrico Boh. Jezero ob 15.25. Slednji ima na Jesenlcah naposredno zvezo s ljubljanskim opoldanskim vlakom. Nadalje vozi ljubljanski opoldanski vlak ob sobotah tn dnevih pred praz-niki od 2. junija t. I. dalje direktno do Planice, kamor dospe ob 15J0. Ob nedeljah in praznikih pa vozi od Planice do Jesenic turi^tovski vlak St. 1719 z odhodom Iz Planice ob 20.23 ter ima na Jesenicah zvezo na bohinjskf oziroma koroški nedeljski vlak, kl dospe ob 23.22 v LJubijano. S tem Je omocročeno turistom pose-čanje tHcrlavskega pogoria.
—  št Jurlj ob iuž. žei. Dne 25 maja so prepefiali truplo pokofnepra ravnatelja    Henrika Schreinerja    i7 Maribora v St. Jur In ga   položili k večnemu      počitku    na    tukajšnjem pokopaffšču.
—  Ruski koncert v Celju, ki  je bil dne 26. maja napovedan v hotelu  »Unfon«, se ni mogel vršiti, ker je došlo na koncert samo 30 oseb.
—  V Mariboru Je v soboto do-poldne skočila s starega  dravskega mo^tu v Dravo tSletna Ana Oaspa-rč in vtonlla.   Vzrok samomora   ni znan.
—  Ureditev PUtvlikih jezer. Mlni-atrstvo za Sumo  in rado n&mer&va ob PHtviSldh   Jezerih   ustnnnvitl   1*»tovl§ko kolonijo,    kjer bo tuđi  letovi&Se    kra-ljevftk« hiie.
Hniturff.
»Prltoine bvkr««. LetoSnfa sesotia Je
p^Ine^ia jako rralo Ijcer veselcs:a zna^afa. Zato bi bilo občinstvo fledaliSkema vodstvu hvaležno tudf za Cttilncerleve »Prltoine bakve«, ko bi bfle količktj vredne. Pa nlso, vsa] za nas ne. Pri predvSeral-Snji prvi uprfzoritvt pač nikogar niti za trenutak nf ob^ta mlsel. da bi se de]an)e te ljudske Igre sploh ntecnflo vrStti v planinski vaši na Oorcnjsketn, kamor ta prc-stavlja slovenska prireditcv. Ta župnik, ki prenagljeno razpoloži v 2upniSču svojim župljanom pritožno knHso, da lahko vsak-do vanjo zapf^uje pritožbe zoper ljubo so-seSSIno, n! naš Slovek; ta tcrojaC Roza-mernik, ki za Je svetohiinskl Rogovilec ne-
tedao okaiifl sa o£etovo dadščiao: ta Ua- ; da Nae«, ki na I« k«ik kakor priraste! na guluuiec; ti kmetiild razgrajači in prete-paa, kl najprei kočejo pritožno knjigo, pa Jo naposled zmagoslavno ražgo — vsi ti nlto nali IJudle. To to zabiti nemSkopla-ninskU morda bavarski kmetje In zato otegnejo zanimati «a nemSldh odrih, ne morejo pa zanimati na slovenskem, nalsl lim stokrat tiCI boca pod gorenlsklm klobukom. Po vsel priliki slonl ta ljudska Igra na Ideji, da nastanejo zgoll zdražbe, falltve, trfbe In kar Ie fe taklh reCI, ako se dd Ifudstvu mofnost, da svobodno Izraza svoje misli: ako torej nečeš pobune, upora, mu ne snemaj »nasobčnlka«. — Ni dobro u^evno, za'aj so »Pritožne bukve« l/kopalt Iz g'edalKkejca arhiva, ako Jih nfso morda na ljubo gospodu D a n 11 u, kl se mu je zahotelo Igrati krojača Koza-niemika. To vlogo Je tudl nvelltvll s vnemo, kl bi bila vredna boljSe stvari. Kot RoTovilec Je zanlmal gospod Ločnfk z. TnaCIlno masko In z dobro premiSlJeno fsrro, ki v droeem dejanju ni bila brez po-flrlobftve: naibrl!« pa Ie bil ^ospnd Ro-z o z Yn\ staHnar ClzelJ, čtear Židovske a!ure Ie Izredno spretno dni*fl s slovensko »tovorlco . Gospod Rogoz sploh ie snaria rvrf rafboU^e člane liubljanskega odra: Inteligentna pridnost s katero si je osvolll privllnl slovenski Jerlk, pa Je lah-i"» ma^ikrvmn zn zarled Župnik gospoda P r e sr a r c a ie bil pojfofen po pisateljevffi fnteTT*Pah. t^vJa posebnih vrlfn ni mogel karati, ker iih v ter! sploh ni; ŽupnlVovo ««»«tro Ie igrala gospa Juvanova Je-rično, VaVor ie treba. Onstllnlčarfa in Re-^'Ve ništa rospod Z o r m a n In gospodična M D a n 11 o v a dvicmfla nad Šablono; oe^čico stavkov, VI je dodeHena Načetu, Je govoril gosnod M a 11J e v I £ v pooolnoma nemoRoči slovenMCinf. Kar se vobče tiče f#vr|Vat so u*>orablfaH jfovorteo. kl na! bi bila srorenUko narečfe: toda sliSal si oblike: sem bila. sem govorila«, kakor bi se taVe besede na Oorenjskem ne govorile z debelim w fblwt. govorlwaV Polejj tega so bfle zvete: »ni za povedat«, »ni za ele-đat«, »pustim ga pozdravt« same lepe reci, kf |fh p»*3v gotovo ni v slovenskem pre*» vodu. kl pa pričalo dovolj glasno« kolik Je zmisei naSih igraJcev za pravilno Izra-žanie.                                                          n
Dru1*«!!* tfffitl In prlredltoe.
— Osrednja zrveza javnih name-§fencev ima v gredo. 2. t, m. ob 20. ari nufno eejfo ŠirSeea odbora v obi^ajnem lokalu. IDelesratom se bo izkazati z le-cn tim arijo strokovnih oreranizacij, ki so jih nominiralo..  Predsedstvo.               k
llalnooefSa nnrnCfla.
NITTI IN RESKA DELEGACIJA.
(Naše poročflo.)
Trst, 30. maja. »PIccolo« poro-ča iz Rima: Včeraj se je vrSfla v palači Braschf konferenca med ml-nistrskim predscdnlkom Nlttijem In resko delegacijo. Časoptsfe poroča, da je Nitt? izjavil delegaciji, da so njegova pogajanja z Jugoslovenf stremila vedno predvsem po zago-* tovitvi {talijanske suverenitete nad Reko. Kakor se zdl, so Jugoslovenl že priznali to pravico Italije z resig-nacijo. Prof. Orossich in njegovi to-varlSi so nato pretresali razne mož-nosrl rešitve jadranskega vpraSanja v Interesu Reke in izrazili željo po železnici Vo!osko-St. Peter in po upravi reškega prlstanišČa. Ni tri Jim je obljubi], da bo storil vse za obrambo pravičnih gospodarskih iti moralnih interesov Rečanov. Jadransko misijo je sprejel tudl zuna-nji minister Sdaloja. kakor tuđi ministra Torre In Rodino.
Trst» 30. maja, »Plccolo« poro-ča Iz Rima: Ministrskl predsednik Nitti je sprejel včeraj ponovno jadransko delegacijo, kl je protestirala proti aretacijam Rečanov in Dal-matincev in za h te vala izvrši te v lon-donskega dogovora, ki edinl more garantirati Italiji nedotakljivost njenih mej. Nitti je obžaloval znane do-godke in izjavil. da je odredil v tem oziru strogo preiskavo. V razgovoru o jadranskom vprašanju se je vnela živahna debata, pri kateri je Jadranska delegacljt vztrajala na svoji zahtevi.
CESA SO VSE KRIVI  JUGOSLO-VENI...
Rta, 30. mala. V političnih kro-glh In v časoptsjrj se z vso resnostlo zatrjule, da so povzročilJ zadnje krvave dogođke jogoslovenskl agen-«(?!) Vatikanski »Popolo Romano« poroča o tem sledeče: Po naših in-fbrmadjah Ie sporočil admiral Milio tri ali itiri imena Jugotlovenskib agentov, ki nišo Dalmatfncl, ki pa tud! nlso MI aretiranL Z odrom na to Je Interesantno vedetl, da sta prišla 24. maja v orestotnico en Ju-f osloven In en {talijanski renegat kf prebiva sicer v Rimu, toda Je vedno na potovanju. ki sta po Žafosftnlh dogodkih in no aretacOl Dalmatin-cev — ne vemo, če se je to nanaSalo na te docrodke ali na kal dmgega — rekla: Udarce Je izveden, tedaj fe Dalmacija tacotovUena Jnsoslavlji. Jacrosloven Je 2e odpotnval v kraj, o katerem bi morale mati i^ig^riru oUasU sa Javno vanoat
POKOLJ   KRISTIANOV   V PALE-
SHNL
Cnrich, 30. maja. »Neue Zdf-dier Zeitung« poroča \z Jafe o groz-nem masakriranju kristjanov v Tiru. V nočl od 7. na 8. maja je oKoli 600 oboroženih Bedulnov napadlo vas Ain Abel pred Tirom. Kristjanl so se branili celih osem urt naposled so jih premagali Beduini. Otroci In starci, kl so se zbrali v cerkvt, so bili masakrirani. Zrtev je nad 1500. Beduini so poruSili cerkev In zažgall vas. Nato so se podali v Maalajo ob angleški demarkacijski Crti, kjer so uropali vso živino In naložili prebl-valcem 300 Sterlingov odkupnine. Francoske vojne ladje pred Tirom so bombardirale Beduine, toda brez uspeha. Dopisnik pristavlja: Prebi-valstvo Palestine je prepričano, da so vojaSke oblasti zlasti francoske odgovorne za to masakriranje kristjanov. Razdelitev svete dežele v franeosko in angleško zono Je neposredni uzrok masakriranja židov in kristjanov.
PLEBISCITN4  »TOMISUA ZA KOROSKO.
(Naše poročilo). Paria. 30   maja. Pri včerajšnfl sef noslanlkov se ie sestavila   Dle-blscitna komlsiia za Koroško.
Df ANNUNZIO ZASEDEL  SUŠAK.
— NOTA NAŠE VLADE. Pariz, 30. maiaj. »Petit Parisi-en« poroča, da so D' Annunzijeve čete zasedle Sušak, kar bo provzro-čflo z nova velike težkoče pri jujro-slovensko - itallianskem soorazumu, osobito sedaj, ko se je določil rok za nove pregovore med oberna državama. Kakor doznava pariški list ie taffoslovenska vlada ooslala tako Itamanskl, kakor vsem zveznim vladam obvesdlo, da nikakor ne bo ori-poičala vmešavanle, oziroma nasiHe nad juffosiovensklm narodom, pa bo-disl v ka^*-emfroll ozemlin,
NASA MIROVNA DELEGACIJA. LDU Beograd, 30. maja. NalJ delegati na mirovni konferencl v Pa* rizu Andrija Radović, dr. RybaF in đr. Zolger so oproSCeni dolžnosti kot Clani jugoslovenske mirovne delegacije, NaSo državo bosta za-stopala na mirovni konferend odslej samo Se dr. Tnimblč in Pašič.
NAS ATAŠE V BUKARESTL
LDU Beograd* 30. maja. Za vo-jaSkega ataSeja v Đukareštl je Ime« novan   generalštabni   podpolkovnik : Mfljutin Nedić.                                   i
VSESOKOLSKI ZLET. ^_^ i LDUPnoja.  30. maja.   (CTU) J
Pariški občlnskl svet je sprejel po-vabilo praškega občinskega zastopa k Sokolski slavnostL
GRKI V MAKEDONUL
LDU Atene. 29. maja. (Dtm. kor. ur. — Havas,) Uradno se javlja, da so močne grške čete brez nezgod zasedle Dedeagač in QH-mflldjino.
RAZPUST PROSTOZIDARSKIH LO2 NA MAD2ARSKEJVL
(Naše poročilo.)
Budimpešta« 30. maja. MinJstr-stvo notranih zadev je izdalo naredbo, s katero se razpuščajo vse pro. stozidarske lože po Madžarskem ^| njihovo premoženje konfiscira*
KOMPLOT NA KORIST HABS-BUR2ANOM?
(Naše Doročilo). DunaL 30. maja. Tu so aretiraD nadporočnika Kuna Hovnljrsra, kl Je znan še izza. časa prevrata, ko je se-stavil nekako srardo. ki naj bi branila v Schonbrunu bivšega cesarja Karla. Dolže era novih monarhističnih spletk. Kolikor se je dalo dojrnatl, je stal Hoynif3rj? v stalnih zvezah z monarhisti v vseh državah. nastallh na teritoriju bivše Avstro - Ojrrskeu
VROCINA V ITALIJI.
Rim, 30. maja. Po ćeli Italijf vlada izredno huda vročina. V Rimu ni bilo že 88 let v tem času take temperature.
POLJSKA V NEVARNOSTI.
Rim, 29. maja. Po poročilih ia V«r-šave se je priftela poljska protiofenzivmi proti boljševikom, dne 27. maja.
Baselj, 29. maja. »Dayll MaiU poroča iz Varšave, da je dala poljska vlada naj bi po mestih plakate v katerih poziva narod, da naj se združi, ker ee vsled prodiranja ruskih ftet nahaja domovina v nevarnosti. Poleg tega Je poljska vlada vpoklicala več rezervnUi letnikov.
Raznoterostfl.
*   Umetoitka nzstaTa ▼ Đenetkab se
otvori dno 12. zntjt. Udeleže se Je tudl umetnikl Iz Amerike. Tzmeđ Slovanar bodo zastopani  Čehl  in  Poljak!.
♦    Poman|kani« ospirja  v Budimpešti Zveza    lastnlkov    budImpeštankih llstov }• sklenlla,   da   radi  pomanjkanja  papirja   dne 10. Junlla odpusti   vsi   delavca In nama-Ščence v urednIStvib.
REPERTOIR  KR. GLEDALI9CA.
Drama:
Ponedeljek, 81. maja! PritoŽrj# bn-kve D,
Torek, 1. junija: PohuJSanje t dolini šentflorjanski, E.
Sreda,     2.  junija:     Pritožne    lm* kve, A.
Četrtek, S. iunija: Ponnjianje v dolini šentflorjanskl, B.
Petek, 4. Junija: zaprto.
Sobota, 5. junija: Dvoboj, D.          ?
Nedelja, 6. Junija: Pritožne ffc* kve, OL
Opera:
PoneđelJ, 31. maja: zaprto.
Torek, 1. junija: PagUacd. \jem Svlphidee, A.
Sreda, 2. junija: II Travotore, D.
Četrtek, 3. iunija: Vesele *en« winđsopeke, izven ftbnm.
Petek, 4. iunija: >Pagliacd. Les Svlphides, B.
Sobota, 5. junija: II Trovatore, B.
Nedelja, 6. junija: >Vesele žena windsor8ket D.                               _.., .
Hproulzaclja.
+ Uradiiiska menza   v   Ljubljani
(paviljon Narodnega doma) sprejerna' nove člane veak dan od 14.—15. ure in od 19.—20. ure. Dnevni prispevek za kosilo in večerjo 17 K.
Polzoeđbe.
Izsrublla je včeraj popoldne revna služkinja volneno šerpo. Naj-* dftelj se prosi   da   jo odda v Novi
ulid št. 7/III.
—  Kateremu Sitateljn je ka] znano*' o mojem   sinu,   poddesetniku Debevcai Pavlu, roj. 1. 1896 v Tržiču, Gorenjskcr?! Služil je pri gorskem strelskem poUnrj št. 2, pri 8. stotniji, III. odd. Izgubil soj je dne pri 9. ofenzivi na eo&ki fronti,' pri Kostanjevici, dne 1. do 5. novembra.. L 1916. Prosim, ako kdo kaj ve o njem,] naj   sporoči   na naslov Ivan Debertv Tržič, hiš. št. 170, Gorenjsko.
—  Ia^nibila se je ▼ noći od 22.—23.1 t. m. na poti od Jesenic đo   koes   p©4^ Oolieo siva volnena ženska jopa a be-lim robom. Dotični pospod, ki jo je na-, šel in iskal v imenovani koči Ufitnioo, se naprofta, naj jo posije na upravnifitro Slov. Naroda.
—  Izgubila ee Je mala rojava đe-: narniea x malo »voto đenarja In ovrain©1 srebrno veriHco.   Prosi   «e poltenegA; najditelja ako ođda verižico in dem^ nioo Jemejeva cesta SS, Biftka.             i
—  Na koncertu v Union« dne 29. maja t. L jo bil pozabljen v garderobi; đeSnik,    dobi    se ga nasaj v Hrenovi nL 13, I. nadstr., desno.
Olavu! ttrednik: Ras^o Paittoslemi^E OdcoTomf urednik: BlHlaiVAitJI^        *
4. stran.
.SLOVENSKI KAftOD*, dne I. jgnfja 1920.
122. stcv.
fgtai bHniti 5 — 10-OCO rr :me ba-IflMI Bipill krene žice \'> m/m v premeru Ponudbe na Scbw^r: i dre?. Zagreb, PrcnđoTićeva ul. i.                SS34
hninhia hira komad p°80 vin
po 40 vfn.  nudi   Em. Savane v Kogatca
3749
—im----------■-----               i
tene sole kmole po naivci m\
Sever ft Komp., Ljubljana, VVolfofi ni. 12
________________________________3796
Pristn nalhiBf ec se kapi z^.
Pismene ponudbe na poštni pređa 1 št 27 ljamama.                                             3801
ffajafe v 3. letu krasen šesterak, po-■001 polnoma vdomačen ter 2 jas»c-
a* mladica prav krotka na prodaj. Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda                                                 3830
9  ■flHri  kfllOfi      dobro ohranjeni z { flUflt lUIKSl  novo   pnevrratiko    se prodaste.    Alojiij    Vavpoti'č.    LjabHana, Baška ceata 21.                                  3858
bit 11 V t  z novo pnevmaiiko, ia-
llll L"t I\. 0. hek, v dobrem stanju, 4 sedeži, se proda. Vprašanja pod .Arto M E. S. 38S8" na upravništvo Slo.en-4Ng* Naroda.                                     3838
riifcl teiomi ai X%;°^
tabljen z dobrim gumijem na prodaj. Ponudbe pod: .2 tonski to?croi avto IM* na   upravništvo   S!oven.   Naroda.
3839
DMlh"   \nh <>*>$toječo li 2 sob, veta, riDDu     hfSI    klet, hlev.   Hiia Je pri Zatir         s Vir St 19.   Itib Orel   lak-
Djarci. Il./atsko.                                  3388
linfi lC0 n* belega dobrega blzeljanca UHO lastnega pridelka. Odda se tuđi v manjSih količinih. Vzord in naslov pri tvrdki F. Terilii, LjBbljaaa, Stari tif.
3877
Hm prodaj! snko ktfifin
Adolf Walas, Hitar Bistrica, Sr*
vatskau                                         3784
Rf3 CD za takoJ$ni° dobavo v vsaki lolG qZ množini: Cinkov oxyađ, svin-čeno belilo, borvjev sulfat Čist, zmlet, gliceiin. kem. čist — Cenjene ponudbe z navedbo cene in množine pod »Barva* na aioočno eksoeđkljo Al. BUTELl£, Lfi-bl;aoa.                                                  3870
i                      Nadim
I konopljen motvoz
(špago)   za   vezanje   vreč iz Beograda kg K 52-—.
£npnfam   lntmsta   vrata.
Gjorgje Grujić
Beograd, jVCiletiaa «L 15.
Hestni poflrtini uvotf v UubUuL
Potrti gioboke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je na£a nad vse ljubljena mati, stara mati in tašča, gospa
Ivana Schu/eiger
vdora lobozdravnlka
v ponedeljek,   dne 31.  maja,  po dolgi, mučni bolezni, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek, dne 1. junija t. !* ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Beethovnova ulica štev. 6, na pokopallSče k Sv. Križu.
▼ LJnblianl, dne 31. maja 1920.
Dr. Avgaat 8chwe!ger, sin.   Bosa Schirelger,  Ana Maru, beeri. Mary 8ehwalger, sinaba. Rndolf Maru, zet Val ranki
!n vankinfe.
Krasna umeiniSka reprodukcija v već barvak
ZNAMENITE GROHAHJEVE SLIKE
mm mm
USTANOVITELJA  SLOVENSKE KNJIŽEVNOST«
Visoka 66 cm in širotta 55 om fe nai-lepal okraa vsake slovenske hlie. Ta raprodnkcifa fa aploh naflepša in naf-dOTršeneHa kar [ih Imamo SlovenoL
Cena s pošto  kron 3.50
HAR. KNJIGURNA
V LJDBLJAHI, PRE-SERN9VA DL ST. 7
Hitah kttM lm* M v™** v#c*°
Nlifll ■illl    množino po ucođal ceal druiba .SAD«, UaitJaaA, iettat«-am alka Jt.                                 3863
Mphbbi akml   nova  blato ti imi« mirnega časa, In kompletna SOKOLSKA OBLEKA člato nova, se samea)ata sa KLAVIR.   Naslov pi upnvniStvu Usta.                      3842
proda tuđi elektrlčen klavir. Naslov pove apravništvo Slov. Naroda                ^848
PiiiiriBTiiTtaBiF^^^''
spod (trg vcc) za takoj kfe v Sv. Petra okraju proti nagrada Ponudbe ce prosi m poštni predal 103.             3846
Drifaia lil9    'Zv^tn^?a naravnega rl9Vf|I  fllfl  dalmatfnik^ga Čroe^a in belega na malo  in veliko po  zmern'h cenah.   Naročb; se   izvrSujeJo Kno in takoj po   ćeli   Ju^oc1aviii.   Vzorpc   na zahtevo.   Novi  Dalmatinski ftdnra   Pe-trialska al  55 57, Zafret.   Vlasnik  Dru k#Tić.                                                    3820
Samoitojna kokarica ii iiiiif ha
k večii družini v Ljubljani se sprejme v službo Vstop, plača In drugo po dogovoru. Pismene ponudbe na unravo Slov. Naroda pod .Samostofoa kahaiica 3800" Za ustmene ponudbe pa pove nasl >v tuđi upravništvo Slovenskega Naroda.                                                3800
Mu caaljaai* trt, catt sa Ikropil-alca, plafcH lm cevi sa koksa, venttlae cevi, gunijero raztocito itd. fe aajceaeje kupi pri tvrdki KJN   VOK. LfnMiaaa.                                      38«
ItsajU laj ■o^««. od 15 cm debdtae MH ■ aa aredini in od 2 m dol'ine naarej se kupi vsaka roaofhu sa ta-kojiajo dobavo. Pooadbe H4 šcntjanfki pfemoffoaap Krmelj, Dolenjako.      3S34
mUIIh n iprqK Titfj.
Plača teto visoka. Zadostuje neka prakse v sodnfh (ttvareta. Odve ni^k risarna tfr. Ivaaa LtfreifiCt f U«b'J«» Miktottteva cesta a.                             3831
Jurila   grofa  Thurtisffega | * Marna na Ravnali
(GuStanj-Ravne, Koroiko, nesporno ozemlje)
sprejme  v  službo  za  pomožna dela v knjigovodstvu
uradnticp
s primerno predizobrazbo, vešče-ga slov. in nera. jezika, knjigovodstva ter strojepisja. Ob enakib predpogojih imajo prednost vojni invalidi in dobrovoljci. Ponudbe naj se vpošljejo do 10. juni ja t. L; prilože naj se prepisi izpričeval.
Pnrovrstaa   ingoslaTanaka tavama cementnih  Uialkav.
Vantveaa znaaka                   I   ^A K^J ^^L      P^d poiiređbo te STari.
Izdeluie nainovejii in naiboliii strelnik#
Kakovost zajamčena. NaroČila pod TAGA, Rožna dolina pri Ljubljani. Lastnika: Cal* kama., Tabor.                    3430
1 Gospadarska pisama I tene'
posojila, vrednostni papirji. promet z zemljišči in posestvi, areditev denarnih poSiliatev iz Amerike in amenških zapuščin. nakazila v inozemstvo, trgovske pogodbe in poravnave, ustanovitev novih podjetij in družb
i UĐmiano. Hlliloilievo l6, telef. 31.
Naznanilo.
Podpisani vljudno naznanja p. n. občinstvu v Ljubljani in na deieli, da otvori s 1. ju nijem 11. prađala vseh vrst mesalh Is dalkov kakor tuđi prodajo avaiaga mesa, slanfae In masti
na drobno in debelo.
Cenjenje odmake se bodem potrudil postreči vedno s sve-žim po lastnih mesarjih izdelanim blagom.
Prodaja na drobno na novo postavljeni stojnici v Solskem drevoredu in v mesnici A. Sagmeister v  ŠiSki.
Razpošiljatev na debelo iz skladišča v Trnovem, Cesta v mestnl log št. 15.
Naročila sprejema in se priporoča.
Jaako PopAvlif L}a;bllaBa,
skladište na veliko                           na malo
fotografskih potrebština
Zagreb« Ilica 12.
laka Mfa naal Cattaik- begonee, aa« MPJ U   mec Ponudbe pod .tašti itstatk umm   ria   npravniitvo  Sloven-tkega Naroda                                 8879
M r jataM taj m 7«Z£
tuđi dobro v voiu. Vcč te izve: Uccl si aUttrtije teM U__________ 3^0
Dnhara kni   fe n« kompletno pa
nlini Upi vsaj slede^e:   Ceber za
razmakanje perila, sod za kuhanje pe-
ila, stroj za Upliknenje, omara za su-
enje $   knli$aml  in  munga.   Ponudbe
na upravo hotela „Stoa* Ljibljaaa.   3758
P'fnfjf'l traž m    dohro   uvedenoga   u IHl^fl  vinskoj struci za Sloveniju, samo prvovr■ tr? «'Ie sa dohrirn   »efcen-cama. As«?       ^n!aib!o\ lagreb. S71t
Kupujem
po najvišiih cenah hlode, rezan in tesan jelov kakor rrd les ter vsakovrstna drva za kurivo. — VIKTOR GLASER, lesna trgovina, Ruše pri Mariboru.              9919
aay*      Tratt aa i^iraaaasi     "V^f
baštovan
(vrtaar)
Imam oko 500 prozora (700 m*) za tople leje. Hoću da podignem u Beogradu baštovanu 2a proizvodnju ranog povija, a poglavito cveća. Tražim dobro izvežbanog baStovana koji bi oiao u taj posao kao kompanjon ili kao plaćeni baStovan. — Kapital ulje po* trebam. Ponude sa uslovima slati A. E. Blre-a Dra BogojeTiča - Beegrai, Srevska 9.   pod   litrom:  „aaitovaa".
Visoko
[nagrado
J plaćam tistemu, ki zamenja stanovanje r 2 ali več so- I bami v mestu, s stanovanjem 2 sob oddaljeno 20 minut od glavne pošte. Naslov pove upravnlitvo Slovenskoga Naroda.
Vabilo
občni zbor
P«ajilBitt i Briftii m 11 l
ki se bo vrtil
dne 16. junifa 1920 ob 7. uri zveter v lastni plsarni.
DNEVNI RED:
1.  Porodio načelstva.
2.  Poročilo oadzorstia.
3.  Odobrenje računskih   zaključkov  za Ieto 1919.
4.  Volitev načelstva.
5.  Volitev nadzorstva.
6.  Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor 6b 7. uri ne bil sklepčen, se vrti isti dan in v istem prostoru dragi občni zbor, ki sklepa takrat pri vsakem številu zadružflikov.               3S87
NaCelstvo.
h?ssssssi aaaMaVs aasprotl  jrlame BPK |sfJIfW polte r. 6a«aa
Kb k iMh ii piHni rtarica
in služkinja » vsa hlSaa dela, proti dobri hrani in plači v tr^ovsko hllo. Istotam se sprej-ne Mvflja na dom za šivanje peilla takoj. Naslov pove upravništvo Slov. Naroda.                         3378
SBF"     Stavliasa poAfatfa     ~aaa
Tavtar & Svetina
Ljablfaaa,  ftesaesvetika  cesta   itev.  f
9^tT        — »rl»OT»aa.            aunj
a^BaajaaBJBBaaaajsssssssssaaaaBBsi
Prodajo se
>tir|e kolesa °d ozkotirne železnice in nekaj rraven spadaločega Seleza. Proda <e tuđi 50 kgr. TitakOT razne veHkost. Naslov se izve pri u^mv. Slov. N roda.
Vino
iz Haloz, Štajersko, ima po v\i-kih cenah na prodaj Jakob •ClemontlC, Mezgovd, Mo-ikanjci, Štajersko.                 3882
fLTaf" BroSnra ~9RI
M novini orlom"
je Ušla v portali su.— Dobi se v „Na* rotai knUffaral" w LtvUianl, Pre-šernova utica 7. — Ceaa s poštnino 18 S. Naročila se reSujejo le proti poSiljatvl zneska v napraj ali pa po poTiativ.
PrllnoštT
Oljnaie slike, portreti in pokrajine velike in male po ugodnih cenah na prodaj. Poizve se: Anoućoi in informaCni zavod »Vedež* Maribor, Gregorčičeva ulica št. 6. Telefon 132.
Vabilo
na
občni zbor
fniHiCE h pmihin v tearH ari VSA. m. air. z mt uh
In se bo vrifl             3883
dne 10. junija 1920 ob 13. uri v pisarniških prostorih
s sledečim DNEVNIM REDOM:
1.  Pocočito načelstva.
2.  Poročilo nadzorstva.
3.  Odobrenje računa za opr. Ieto 1919.
4.  Volitev eaega člana v nadzorstvo.
5.  Slučajnosti.
V slučaju nesklepčnosti se vrši občni zbor eno uro pozneje z istim dnevnim redom neglede aa število došlih zadružnikov.
NaCelstvo.
Služkinja
9SJ aprttjfn« dobro izurjena v hišnem dela in tuđi vajena v kuhanju, z do-Mml izpričevali. Dobra plača in oskrba. Vstop takoj ali do 10. junija. Ljubljana, Onditte 14, 1. oađstr. irita 2.         3845
Gospodična
aelidna, inteligentna, ia li Će, ki bi približno za dobo enega meseea, evenL aamo čez dan, zastopala mater 3 otro-kom (14, 12, 6 let). — Dobra plača in hrana po dogovoru. Nastop takoj. — Naslov pove upravništvo »Slcvenskega Naroda«.                                             3876
liče se pridna In poštena
M0                             %l^B^      *<5S              SSBSft                         4^HBi
k 2 otrokoma z vso uskrbo in tnesečno piačo 150 K. Naslov pove upravniStvo Siovenskega Naroda.                         3^60
Kupim bukov
mi ii Mods
Ponudbe ie poslati: Linbljaca. po&ial predal 151.                               3840
Kupujem sn zemenjam
staro   zlato   in   srebro.    Velika   zaloga zlatnine in briljantov. Lastna delavnica.
ABojzij   Fuchs,
SelOBlmrgova ul. f.      1607
Kirizia ni''i
Ia ovaa aa slebelo NajfinejSa kvaliteta najnižje cene Vzorc 1. t d. „Magaate*4 Praialrova ml. 4.    S7M
Jodransho hotelsko in KupnliJno dlon. društvo
Suiak-Rekai Zvonimirova ulica itav* IO2.
____________WST   LMtalk altdgMh hotelom !■ BVUtuHm I   *ai___________
Hotel Pension
f,SPBllA!fZA''
,HIFIB^A-1' OiTsUfau
Hotel-Pensi<n in morska kopaliiče JUUT SHrt^rtt
Telefon  nterurb   2-14.
Hotel-Pens:on m  morsko
kopaliSCe .JABlAJf-
Bakar.
Sanatorij in veliko morsko kopaliiče IVTSBAPIYAU Crikvealca.
Vsi hoteli in sanatoriji so najmoderaeje z vsem konfortom ure ent. — Oskrba Izvrs'na. — Otvor-jeni skozi ćelo Ieto. — Vse naročbe prejema ir date nojasnita za Crikvenico: uprava hotela .Miranare" v Crikvenici: za Novi: uprava hotela .San-Maris*' v Novom:zaSuSak; SrediSaJi are* 4ra-ir»a, SaUk-Reka. - Naslov za brsoiave Jastram-eamraU Iciaah-Eaaa, atwrm ataai fcf. H-i
Palače-Hotel Crlkreaica Ta¥w Mai tt.
Hotel-Pension
„SAjf-MAanro«
■fii TmtMski TtL aanr. 5.
letel-Peasieaia veUke
BMrsk« ktaaHUe .IISAMJ« Meti ?laad<ilski
Jadranska banka
sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod najugodneišimi pogoji.
. Prevaeaui vae aaatae poito poi BaiaaoaaefttBl peaejL
Beograd,   Cel|ef   Dubrovnik,   Kotor, KranJ, Ljubljana, Maribor, Metković, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb, Trst, Wien.
Poslovne   zveze   z  vsemi  večj nu kraji v
tu- in inozemstvu.
UMM k tf* »NmtfM tbkMM«
U iMtcattliM odMvoni Mprnit* K«»lUf.