na
J**
„ Izhafa
«sak m«sac ankrat.
Uredništvo bi uprav-nlitvo |a v Sodni utid Slav. 4.
....im......	...	i
Oglasa sa raCuna po posabnam canfku.
Tiska tiskarna Mafcso Hrovatin v Ljubljani.
Odgovorni urednik: Ivan Frelih.
&
OlDsito Pokrajinske zvexe društev kišnik posestnikov za Slovenijo v Ljubljani.
Štev. 7
Ljubljana, 10. Julija 1924.
Leto IV.
Obtnl zbor Prvaga družtva hlinili posestnikov v Ljubljani.
Kakor je bilo objavljeno, vršil se je rine 18. maja 1924 dopoldne ob 10. uri v veliki dvorani hotela »Union' redni občni zbor Prvega društva hišnih posestnikov v Ljubljani s priobčenim dnevnim redom tetr ob zelo obilni udeležbi hišnih posestnikov in posestnic. Občni zbor otvori predsednik Frelih, konštatira sklepčnost, pozdravi tako mnogoštevilno došle člane, zlasti pa podpredsednika glavnega Saveza naše organizacije v Beogradu g. dr. Živo-jina Moskovljeviča, ki se ni ustrašil truda, da je došel tako daleč na naše zborovanje ter s tem dokumentiral solidarnost hišnih posestnikov v celi državi. Nadalje pozdravi g. predsednika polkovnika pl. Čačkovića in odbornika g. Šantla iz Zagreba, ko je naše bratsko društvo v Zagrebu s tem ponovno dokazalo, da smo edini v vseh vprašanjih našega stanu ter da hočemo skupno in složno iz vejeva ti naše pravice. Pozdravlja predsednika iz Karlovca g. Mo-drušana, mnogoletnega župan in znano politično osebnost ter konečno zastopnike naših društev iz Maribora, Studenca, Trbovelj, Tržiča,. Jesenic, Kamnika, Novo-mesto itd. Prav prisrčno pozdravi tudi zastopnike ljubljanskega gremija trgovcev kakor tudi gremija za okolico tei končno zastopnike ljubljanskih dnevnikov. Nato poda predsednik takoj poročilo o društvenem delovanju ter navaja, da je odbor delal povsod za korist hišnih posestnikov in želi, da bi se v močni organizacji še nadalje združili v dosego skupnih interesov. Skupno pa danes tudi protestiramo za vse krivice, ki se nam gode ter se hočemo še nadalje bojevati za svojo svobodo in pravico (splošno odobravanje). Nato opisuje podrobno in obširno o dlaki odbora ter preide nato na težak položaj hišnih posestnikov, zlasti v Sloveniji, kjer se stanovanjski zakon izvaja proti hišnim posestnikom najslabše ter pri tem upa, da mora brezdvomno biti temu nasilju v kratkem konce. Vabi hišne posestnike, da se tesno oprimejo organizacije, ter se vedno obračajo na naše društvo, ki bo edino v stanu jim dati potrebne nasvete. Pri stanovanjskem zakonu slika krivice, ki so združene z njegovim izvajanjem in z vso odločnostjo zastopa stališče, da se zakon ne sme več podaljšati. Država nas lahko sili k plačevanju davkov, nikakor pa hišnih posestnikov ne more siliti in primorati, da bi za najemnike vzdržavali in popravljali svoje hiše in te stroške morebiti krili iz drugih zaslužkov ali pa se zadolževali. Poroča o konferenci v Slavonskem Brodu, o prvem jugoslovanskem kongresu hišnih posestnikov v Beogradu ter dotičnih resolucijah. Obširno poroča o 30 odstotnem pribitku na hišno najemninski davek, za katerega je sedaj obljubljeno1, da se ne bo več pobiral. Kuluk je odpravljen in prvi smo bili hišni posestniki, ki
smo na našem impozantnem protestnem shodu dokazali neumestnost in krivico tega bremena. Na neštete prošenj in intervencij je bil konečno ukinjen tudi davek na nezazidane parcele, ki bi mnogo ljubljanskih posestnikov krivično obremenil. Omenja naš velik protestni shod meseca januarja 1924, na katerem smo ^pokazali moč svoja organizacije in, ki je na vso javnost napravil najboljši utis. Veliko delavnost naše organizacije se kaže s tem, da so se lansko leto ustanovila društva tudi v mnogih večjih krajih v Sloveniji. Društvo šteje sedaj 1239 članov. Odboro-vih sej je imelo društvo 15. Obširneje se bavi poročevalec o stanovanjski anketi pri /mestnem magistratu ljubljanskem glede podaljšanja stanovanjskega zakona. Socijalno - politični odsek občinskega sveta je nameč predlagal, da so sklene podaljšanje stanovanjskega zakona in je bil ta predlog stavljen že na dnevni red občinske seje v mesecu februarju t. 1. Ko je naše društvo šele iz časopisa zaznalo o tem neopravičenem predlogu, smo se takoj podali zastopniki našega društva g. županu dr. L. Periču in mu temeljito pojasnili, da ta zadeva ne spada v kompetenco občinskega sveta, da pa tudi ni umestno, da bi take sklepe delal občinski svet, ker bi bilo to v največjo škodo mestni občini sami radi izpadlih doklad in davščin, nadalje pa tudi hišnim posestnikom kot največjim davkoplačevacem ter vsem obrtnikom in trgovcem. G. županu smo izročili obširno utemeljen protest proti temu sklepu in ga prosili, da odstavi to točko z dnevnega reda, nakar je končno pristal ler odredil, da se skliče skupna anketa, ki se bo bavila s tem vprašanjem, na kate->rem bodo imeli priliko vsi interesiram krogi zavzeti svoje stališče. Na tej anketi so bile zastopane vse stanovske gospodarske korporacije in društvo hišnih posestnikov kakor tudi naša zveza. Prvi se je oglasil k besedi zastopnik našega društva v moji osebi, to pa radi tega, ker sem hotel vsem navzočim, pokazati, kaka ne-sjniselnost bi bila podaljšanje stanovanjskega zakona in kako bi bili s tem oškodovani ne samo posestniki in naiemniki, temveč tudi obrtniki in trgovci ter komeč-no tudi delavci. Vsakdo mora priznati, da se bodo hiše popravljale samo takrat, čc bo naslonila za hišne posestnike popolna prostost in le s tem bodo dobili naši obrtniki in delavci zadosti zaslužka ter bi se zopet oživela stavbena podjetnost. Vže danes nam cd vseh strani preti brezposelnost, ki bo še izdatno večja, če se stanovanjski zakon podaljša, radi česar je dolžnost vsakega obrtnika in delavca, da se izreče za odpravo' vseh izjemnih stanovanjskih omejitev. Pri tem poročevalec tudi opozarja mestno občino, da je nemogoče odpraviti stanovanjsko bedo, če mestna občina napravi nekaj hiš, ko je vendar jasno, da ljudje beže z dežele v mesto, kjer menijo dobiti lažji zaslužek kakor na
kmetih. Radi tega je danes na deželi veliko pomanjkanje delavcev, v mestu pa vlada brezposelnost. Treba je delati na to, da ljudje ostanejo doma pri svojem prvotnem delu in ne silijo po nepotrebnem v mesta. Krivično bi torej bilo, če bi se mestne davkoplačevalce obremenilo z zidanjem novih hiš. Na anketi so se izrekli za popolno odpravo stanovanjskega zakc-na zastopniki industrijalcev, trgovske in /obrtniške zbornice; zastopnik obrtnikov pa se je na naše največje začudenje izrekel za podaljšanje stanovanjskega zakona, radi česar je naše društvo pismeno protestiralo pri zvezi obrtnih zadrug, katera sa je končno ugodno izrekla za hišne posestnike. Zastopniki delavstva so bili seveda kot naoačno in demagogično informirani za podaljšanje stanovanjskega zakona; nekateri zastopniki pa so si pridržali izreči svoje mnenje pismeno. Zastopnik naše1 zveze g. dr. Regali je stvarno pobijal vse argumente, ki so se podali za podaljšanje stanovanjskega zakona. S tem našim nastopom smo pridobili na svojo stran zastopnike industrijalcev, trgovcev' ter konečno tudi obrtnikov. Odločno smo se na anketi izrekli hidi proti temu, da bi se hišne posestnike obremenilo s kakimi davki za zidanje hiš, kakor se je to predlagalo v listu »Delavec«, kar pomeni nesmiselnost in nepojmovanje resničnih razmer.
Konštatira, da društvo ni zamudilo nobene prilike, da bi se ne bilo zavzelo z vso energijo za pravice hišnih posestnikov. Veliko boja in truda je imelo društvo z zahtevo po zopehd uipeljavi davčnih plačilnih nalogov, kateri so se prav popolnoma krivično odpravili na predlog ljubljanske finančne delegacije.
Gospod finančni minister izjavlja, da jo stvar gospoda delegata, da se ti davčni plačilni nalogi zopet upeljejo. Dokazano je, da mnogo zla ne pride iz Beograda, temveč iz Ljubljane, zato ne bomo odne*-hali popreje, da dobimo zopet plačilne naloge, ki so ostali v vseh drugih pokrajinah države in je smatrala samo1 naša finančna delegacija za umestno, da je brez kakih tehtnih razlogov te za davkoplačevalce tako važna naloge odpravila. Svoj govor zaključuje s pozivom na solidarnost in zahteva, naj se pozovejo predstavniki vseh strank v skupščini,, da se stanovanjski zakon po 1. januarju 1925 ne podaljša več. (Odobravanje.)
K drugi točki dnevnega reda poroča g. Jieikl o Stanovanjskem zakonu in njegovem ozadju , katero temeljito poročilo sme natisnili že v zadnji številki »Moiega Doma .
fz blagajniškega poročila g. Urbaniča je razvidno, da so znašali dohodki ' 51.933 Din, izdatki pa 51.009 Din, torej prebitka 924 Din. Članarina, kakor tudi naročnina za društveno glasilo »Moj Dom« ostane ista kakor lansko leto. Gospod
vladni svetnik dr. Požar- poroča, da je pregledal knjige in našel vse v naj lepšem redu; izreka priznanje in najtoplejšo zalivalo g. dlanajniku, kar se jednoglasno odoori. Pri Lem omenja predsednik Frelih, s kakimi stroški je združeno izdajanje glasila >Moj dom« in da je naročnina 10 Din tako malenkostna, da je treba največje pazljivosti, da je mogoče list izdajati, zato apelira na vse one, ki naročnine Še niso poravnali, naj to takoj store, ker so položnice vsi prejeli, a do občnega zbora jih ni plačalo niti polovica. Pri volitvah je bil izvoljen sledeči društveni odbor: predsednik Ivan Frelih, podpredsednik Fr. Ks. Stare, odborniki:	dr. Josip
Regali, dr. Lovro Požar-, Josip Urbanič, Makso Hrovatin, Josip Pirc, Anton Adamič, Aleksander Gjud, kanonik Sušnik, Simon Kmetec in Aveust Jenko; pregledniki računov Antonija Kadivec, Josip Tribuč in Ivan Jeglič.
K besedi se oglasi vladni svetnik dr. Požar, izrazi veselje na tako številni udeležbi ter nadaljuje: Na današnjem rednem občnem zboru treba se je ozreti enkrat tudi nazaj, na preteklost našega društva in na tiste može, ki so z njim v posebno tesni in zaslužni zvezi. Letos praznuje naše društvo — na kar najbrže nihče izmed vas ne misli, že petindvajsetletnico svojega formelnega obstanka, a prihodnje leto bode v resnici že 30 let, kar so se začeli hišni posestniki ljubljanski zavedati kot poseben stan in se organizirati. In kaj je bilo povod takega udruževanja? Kakor običajno kaka nesreča, tako je tudi tedaj nesreča združila hišne posestnike — grozni velikonočni potres 1. 1895. v stanovsko gospodarsko organizacijo. Tedaj je vladal v Ljubljani obup. Cele ulice s tramovi podprte, dimniki leže po tleh, posamezne hiše kup šute, velike zgradbe izpraznjene in za demoliranje obsojene. Še v slučajno nepoškodovane hiše se ljudje ne upajo vrniti, ker se še vsaki čas zaziblje zemlja pod nogami. Trnovčani prenočujejo v zeljnatih kadeh; kdor le kam more, beži pa iz Ljubljane. Nihče iz prva ni imel poguma na novo zidati na potresni črti. Tedaj je res poleg kulturnega človeštva tudi država storila polno svojo dolžnost z nevračljivo podporo, z dovolitvijo brezobrestnega in 3 odstotnega posojila; a prišli so pa tudi požrtvovalni razboriti možje hišnim posestnikom na pomoč, jim dali zopet pogum, jih združili na vzajemno mesebojno pomaganje ter jim šli v vsakem oziru na roke. Med temi možmi se je posebno odlikoval primarij gospod dr. Vinko Gregorič, ki je poleg že umrlega dr. Tavčarja in še med nami bivajočega g. Korsi-ke osnoval Prvo društvo hišnih posestnikov. S prirojeno mu agilnostjo in vsestranskim gospodarskim znanjem je društvo vodil mnogo let naprej kot predsednik in potem kot podpredsednik, se trudil za olajšavo vračanja državmih posojil, za njih odpis ali podaljšanje plačilnega roka, za davčno prostost popravljenih ali na novo zgrajenih hiš, sestavljal spomenice na ministrstvo in državni zbor o stanju in zadovoljitvi hišnih posestnikov in opetovano tudi osebno posredoval pri ministrstvih in raznih oblastvih. Razen tega se je v javnih predavanjih in brošurah potegoval za i ravičnejšo uredbo hišnega davka.^ Ker se ima dr. Vinku Gregoriču, ki se še danes vedno živo zanima za vedno težavnejši položaj hišnih posestnikov, a je danes žalibog uradno zadržan od udeležbe, naše društvo tako \izredno mnogo zahvaliti, predlagam, da ga slavni občni zbor imenuje svojim častnim članom društva, po katerem je bilo ustanovljeno. (Vse ploska.) Soglasno se z navdušenjem odobri predlog, da se dr. Gregorič imenuje častnim članom. Predsednik Frelih se zahvali
g. dr. Ložarju, k je priznal zasluge tega veiezaslužnega moža in ga temu primemo ocenil.
besedo povzame zopet dr. Ložar, se zahvali zboru, da je znal ceniti zasluge prvega organizatorja ljubljanskih hišnih posestnikov ter nadaljuje, da se je treba danes tudi sedanjega za društvo in koristi društvenikov izredno požrtvovalnega moža hvaležno spominjati in priznati njegove zasluge. Ko so namreč nastopile v Ljubljani sčasom zopet normalne razmere ter so prebivalci pozabili nekdanjo kata-stroto, so postali tudi hišni lastniki malomarni in njih društvo je dalje časa s kakimi 150 člani le še životarilo. Kaj ga je pa zopet zbudilo in poživilo tako, ne samo da se zbirajo —- kakor danes tukaj — člani v mnogih stotinah, ampak da je razgrnilo svoje veje že če/ vsa mesta in mesteca cele Slovenije? Zopet sila in sicer sila še hujša nego krajevni potres, ker je zadela hišno in deloma zemljiško posest cele države. Ta sila ali nasilje je stanovanjski zakon in k njemu izdani zloglasni pravilniki. Hujši za nas tudi v tem, ko «o po potresu šli ljubljanskim hišnim posestnikom nemška ministrstva in nemška deželna vlada in uradi po možnosti na roke, danes pa, kakor ste slišali, bijejo hišne posestnike domača vlada in domači uradi po mili volji s svojimi ukrepi in sklepi, ki so jim naprtili še sovraštvo stanovanjskih najemnikov. Današnjega neznosnega položaja, današnje brezpravnosti hišnih posestnikov ni treba vam slikati, Vsakteri izmed vas ga čuti na svoji koži, drugače bi se ne zbirali v tolikem številu na naših shodih in bi ne prihajali tako pogosto in tako ogorčeni po nasvete v društveno pisarno.
Toda tudi v teh težkih časih ima društvo moža, ki je za to mesto in za to sedanjost kakor nalašč ustvarjen — in to je naš predsednik g. Ivan F' r e l i h. Trudi se na vso moč in brez prenehanja, da pripomore — ako le mogoče — vsako-mu do njemu pristoječih pravic, v vsakem oziru gre na roko posamezniku. Nevenlji-ve zasluge za naše društvo si je pridobil g. Frelih, ki dela na vse kriplje, da se stanovanjski zakon ne prolongira, da se hišni posestnik še ni vrgel iz lastne hiše, da intervinira na vseh koncih, kjer se more kaj doseči v prid hišnim posestnikom, da se pri raznih anketah ne straši nobenih težav in ovir, nobenih' groženj in potov, kjer se mora sam boriti proti večini, da brani težnje in interese hišnih posestnikov nasproti pristojni oblasti in faktorjem. Celo Zagrebčani so spoznali tega moža in mu izrekli svoje priznanje za veliko zasluge, zato predlagam, da se ta mož ime-tudi za našega častnega člana. Ta predlog se istotako navdušeno in soglasno sprejme in v znak priznanja vsi navzoči zaploskajo. G. Frelih se z lepimi besedami zahvali na časti, ki ga je presenetila in obljubuje še v naprej delati za društvo, zastopati pred oblastmi in se boriti za pravice hišnih posestnikov toliko časa, da bodemo zopet gospodarji v svojih hišah.
Povzame besedo g. dr. M os ko v-ijevič, odvetnik iz Beograda:	Mene
navdaja radost, da govorim prvič z Vami v Ljubljani, da se razgovorimo o tem, kar je diobro za nas in da se smemo razgovar-jati popolnoma svobodno, kar se tiče privatne lastnine. Pred vojno je bila privatna lastnina zavarovana z zakoni, ki se niso smeli napadati. Torej tudi ni bilo potreba organizirati se v ta namen in je imelo vse človeštvo pravi pojem o privatni lastnini. Šele v vojni, a posebno še po vojni so začeli na privatno lastnino vplivati z dveh strani in sicer: od spodaj tisti, ki ni-
so nič imeli ter so želeli, da bi privatna lastnina postala splošna, od zgoraj pa narodna skupščina pod pritiskom vlade, da se omeji prosto razpolaganje s privatno lastnino, lako smo na mah dobili stanovanjski zakon in zakon o agrarni reformi. Kaj je bilo v teh razmerah bolj naravno, kakor da so se v raznih mestih osnovala društva, da zaščitijo naše hiše in pravico prostega razpolaganja z njimi. |
Potem je prišlo do kongresa hišnih lastnikov v Slavonskem Brodu, t. j. prvega začetka našega državnega ujedinjenja hišnih posestnikov in tedaj smo uvideli, da se ujedinimo in ojačimo v eni močni skupni organizaciji. Vrlo smo delali in sklenili, da otvorimo I. zemaljski kongres 28., 29. in 30. marca 1924 v Beogradu. Vse do tega velikega kongresa nas nihče ni smatral, niti v vladi, niti v skupščini, za važne, marveč so mislili, da se zbiramo samo za to, da ščitimo vsak svoj interes, ue (pa kot organizirana družba, ki ščiti poleg privatnih obenem tudi v visoki meri državne interese. Mi smo došli do zaključka, da je v naši mili domovini velika večina ljudi, ki imajo svojo hišo in svojo zemljo in da manjša skupina nima nič. Toda na žalost, so tisti, ki nimajo nič, začeli zapovedo v ati, oni pa, ki smo kaj imeli, smo došli v tak položaj, da postanemo v kratkem siromaki. (Vse ploska, in istina klici!) In, gospoda, vprašam vas, ali naj pustimo, da ostane to vedno tako? Nikdar! Mi nočemo več služiti onim, ki nič nimajo, torej mi hočemo, da razpolagamo s svojim imetjem povsem svobodno! (Tako je! Vse ploska.)
Toda kako bodemo mi to dosegli? To dosežemo, ako se vsi iz cele države združimo v eno skupno organizacijo. Nikakor pa ni naš namen bojevati se proti onim, ki nimajo nič. Ne, mi se hočemo celo truditi, da si tudi oni pridobe zemljo, ki je je v naši domovini v izobilju, in da si postavijo svoje hiše. Ne pustimo pa, da bi oni poljubno gospodovali v tujih, to je naših hišah.
Organizirajo pa se danes tudi drugod posestniki hiš in zemljišč. Omenjam samo veliki, naravnost svetovni kongres, ki se je prošlo leto vršil v Parizu.
Naš kongres v Beogradu je enoglasno sklenil, da je stanovanjski zakon krivičen in nepremišljen in da se mora takoj odpraviti. Pa ne samo to, mi smo se posebno postavili tudi proti temu, da državljan ne more iskati svoje pravice pri sodišču, dokler ni plačal vseh davkov. To se pravi končno toliko, kakor da ima pravico pred sodiščem braniti svojo lastnino le bogataš, siromak pa da nima nikake pravice. Tudi ta naredba in pa predpis ogromnih taks se mora odpraviti. Nadalje se je kongres v Beogradu temeljito bavil tudi z vprašanjem o zavarovanju proti požaru in drugim elementarnim nezgodam ter z vprašanjem ustanovitve velike banke za hišne posestnike, ki bi omogočala potrebnim društvenikom cenejši kredit.
Tako so dosegle naše organizacije že sedaj dobre rezultate; da dosežemo še popolnejše, v to treba, da se v celi državi vsi združimo, da podpiramo mi v Beogradu Vas, Vi pa zopet nas. V to ime pozdravljam Vas prisrčno in Vam želim v imenu beograjskih hišnih posestnikov in v imenu glavnega odbora najboljši uspeh! (Burno pritrjevanje.)
Predsednik se g. dr. Moskovljeviču zahvali za lep govor in izreka željo, da bi delovali skupno in kadar bodemo mi potrebovali pomoči, se bodemo obrnili na organizacijo v Beogradu, ki nam bo sla v vseh intervencijah na roko ter se mu še enkrat zahvali za poset našega zbora.
Za tem se oglasi k besedi predsednik društva hišnih posestnikov v Zagrebu g. Č a č k o v i ć , pozdravi vse navzoče v imenu svojega društva, se zahvali g. dr. Mo-skovljeviću z zatrdilom, da se hočejo tudi Zagrebčani truditi, da se stanovanjski zakon razveljavi in da se tudi Hrvatje v zadnjem času živahno organizirajo. Omenja, da je tudi agrarna reforma v prvi vrsti skvarila, kar je bilo pri nas dobrega pred vojno. Vsak si je hotel prilastiti našo zemljo in odvzeti nam, kar smo si težko pridobili, tako da sedaj prav za prav nihče ne bo nič imel. (Ploskanje in istina klici.)
Kot vrlo važno vprašanje za hišne posestnike naglaša vprašanje ognjegascev, ki so nam najboljši zaščitniki; kajti če nam vse zgori, malo nam pomaga zavarovalnica; zato je treba v prvi vrsti podpirati ognjegasce. Končno še enkrat pozdravlja zbor z željo, da bi mogel priti še večkrat v našo sredo. Predsdenik Frelih se mu toplo zahvali na lepih besedah.
V imenu društva hišnih posestnikov v Karlovcu pozdravi zborovalce predsednik g. Modrušan, z željo, da vsi skupaj delujmo za svoje pravice. Državni uradniki, pravi med drugim, bi morali nam pomagati, ker jih mi plačujemo; toda kakor smo danes tukaj slišali, pa nam nasprotujejo kjer morejo in zapovedujejo, ker so nam sovražni. Zato pa se moramo tem bolj truditi, da dosežemo svoje pravice. (Ploskanje in istina klici!)
Prišel je nad nas res še hujši potres nego oni, ki ga je slikal prejšnji govornik, t. j. stanovanjski zakon s pravilniki. Zastaviti je treba vse sile, da se ukine. Naše hiše morajo propasti, ako pojde le še nekaj časa tako naprej. Zato je prišlo tudi pri nas do živahnega združevanja, v organizacijah je naša moč in pomoč!
Došli smo sem, mili bratje, da skupno delamo in da nam vendar že zasije svoboda naši zemlji in naši hiši. V to ime vas še enkrat pozdravljam: in Vam kličem: Živeli! (Ploskanje in živio-klici!) Predsednik se mu najtopleje zahvali in in izreka ponovno visoko spoštovanje do tega odličnega moža.
Za njim povzame besedo podpredsednik g. Stare, ki z lepimi besedami pozdravlja navzoče došle iz vseh krajev, ki jih je združila ista stiska kot nas. Privatna last, to je največ, kar človek ima, na kojo je navezan z vso svojo dušo in tisto last vsakdo ljubi, pa naj bo še tako mala. Zato upravičeno zahtevamo svojo pravo za svojo last, pa naj bo ta last še tako mala.
Uprav zato delajo tisti gospodje, ki nimajo nič posesti talce zakone in take naredbe, tako skrpane, kot obleka berača, da jih je komaj spoznati in natančno pregledati vse osti, naperjene proti nam. Oni ki delajo take zakone, se prav malo brigajo za nas prizadete, kajti oni morejo vsak čas oditi, mi pa ostanemo tu in nosimo vso težo na svojih hrbtih.
Svetovna vojna se je danes pokazala v vseh svojih groznih posledicah, ker je predolgo trajala. Zato pa tudi pri nas, ako bode to še nadalje trajalo, bomo kmalu vsi obubožali. Hiše so na zunaj še malo .za pogledati, toda na znotraj je vse gnilo. Kdo bo pa popravljal, ako je samo simbolično gospodar svoje hiše, pravi gospodar pa le stranka in naj^ bi gospodar zgolj za stranko popraljal hiše in jemal novec na kredit proti visokim obrestim. Tako nride prav kmalu pod kap, tako kmalu, da se še zavedel ne bo kdaj. Na zunaj se sicer hiša malo popravlja, znotraj pa je vse zanemarjeno.
Nato preide na volitve in povdarja, da naj hišni posestniki združeni skupaj, brez
razlike strank volijo le tistega moža, ki bo znal res oceniti delo in trud hišnih posestnikov, poznal njih težnje in nadloge in jim pripomogel do svojih pravic. Kajti priti mora čas, da bodo tudi tisti enkrat morali dati odgovor, ki sede sedaj pri koritih, za neštete krivice napram hiš. posestnikom. Enkrat mora piriti ta čas in tedaj jim pokažemo. Država je v prvi vrsti poklicana, da ščiti hiš. posestnike, zakaj le-ti so najvecji davkoplačevalci in jo le-ti največ podpirajo.
Nato preide na dimnikarje, ki včasih svoje delo preveč površno opravijo. Hišnemu lastniku pa je pridržana vsaka kritika, torej niti kritizirati ne sme, ampak naj kar lepo plača, kar mu dimnikar predpiše. Prišel je vsled tega v konflikt z dimnikarjem, ki ga toži radi žaljenja časti (kaže plavo polo).
Moja razprava je 21. t. m. ob 9. uri zjutraj na št 28 sodišča. Vsakdo, kdor hoče, more priti k tej razpravi kot priča, da protestira zoper tako ravnanje od strani dimnikarjev in si ne pusti kratiti take pravice, da bi smel kritizirati delo in resnico povedati v obraz, če olača. Prosim torej gospoda, da se vzame to na znanje.
Predmetna zadeva se .je obče vzela na znanje in ponudila se mu je pomoč od vseh strani tozadevno. Vsakdo je pripravljen v tem oziru pričati pred sodiščem in braniti to minimalno pravico.
G. dr. Regali poroča o naredbi policijskega ravnateljstva ljubljanskega, ki je izšla v št. 41 Urad. lista iz 1924 in katero naredbo je izdalo polic, ravnateljstvo ljubljansko, mesto da bi potrdilo po društvu hišnih posestnikov' predloženi hišni red in na ta način pripomoglo, da se prisilijo vsaj nekoliko spoštovati lastninske pravice hiš. gospodarja, kjer bi se napravil konec neznosnim razmeram. Polic, ravnateljstvo pa je v svoji naredbi vnovič naložilo popolnoma neopravičeno različne dolžnosti hiš. posestnikom, ki so dalekosežnoga civ. prav. pomena in jih spravijo lahko v nedogledne odškodnine. Strankam in tudi tajim ljudem ukazuje policijska naredba posestnikom, da morajo pri vseli hišah napraviti hiš. zvonce, da morajo razsvetljevati prostore, v katerih nima dostopa dnevna inč celo podnevi, torej tudi hodnike v kleteh, tako da bi, če si kdo v nerazsvetljenem hodniku zlomi nego. bil na ta način hiš. lastaik odgovoren za vso škodo dotičniku in bi mu imel plačevati lahko tudi doživljensko» rento. Naredba predpisuje tudi, da so gospodarji dolžni zapirati hiš. vrata po zimi ob 8., poleti pa ob 9. uri zvečer, kateri predpisi se izdajajo le za časa izjemnega stanja. Kazni prestopka te naredbe so globe 1000.— Din ter bodo gospodarji kakor najemniki imeli sedaj priliko nad gospodarji maščevati se z ovadbami radi prestopkov po tej naredbi.
Yr Ljubljani vozijo že mesece in mesece po gotovih ulicah velikanski poštni avtomobili, ki tehtajo sami na sebi 3 tone in tudi 5 ton, brez prevmatike in vsled teže, ko so natovorjeni in prenagle vožnje pretresajo hiše tako, da dobivajo razpoke ter kvarijo mestne ceste. Kljub protestu društva hiš. posestnikov, vozijo ti avtomobili dalje, kar bo imelo za posledico, da bodo v slučaju potresa, ki ga je v Ljubljani vedno pričakovati, hiše dobile še večje poškodbe. S temi avtomobili se stalno poškoduje zasebna last ter ovirajo tudi promet.
Predlaga torej
resolucijo:
1. na obč. zboru zbrani hiš. posestniki ljubljanski protestirajo odločno zoper vse-
bino naredbe polic, ravn., objavljene r št. 41 Ur. 1. letos, leta ter zahtevajo, da so ta naredba takoj prekliče in event. izpre-meni z drugo, v kateri namen naj društveni odbor stori vse primerne korake.
2. Na občnem zboru zbrani hiš. posestniki ljubljanski protestirajo odločno zoper vožnje z dosedanjimi težkimi pošt. avtomobili na ljublj. ulicah, ker stalno uničujejo lastnino hiš. posestnikov ter. kvarijo tudi ceste in ovirajo promet. V obrambo svoje lastnine zahtevajo, da se takoj preneha z vožnjo s temi avtomobili ter se na-domeste težki avtomobili z lahkimi, ki morajo imeti na vseh kolesih pnevmatiko. — Društveni odbor naj stori tozadevno nemudoma najenergičnejše korake pri pošt. direkciji v Ljubljani in min. za pošto in brzojav v Beogradu in pri mest. magistratu ljubljanskem.
Obe resoluciji se enoglasno in viharno sprejmeta. Predsednik obljubi vse to storiti in če treba iti v Beograd, da se talce naredbe, ki so po bistvu neizvršljive, razveljavijo. Prosili smo za potrditev hišnega reda. G. veliki župan dr. Lukan je obljubil tozadevno vse storiti in dal ukaz, da se hišni red odobri. Sedaj pa smo proti pričakovanju dobili čisto nekaj druzega,, čisto drugačno rešitev.
Končno se g. predsednik še enkrat zahvali za obilno udeležbo, prosi za vztrajno nadaljnje delo in pripravljenost, • e takoj odzvati pozivu na protest, če bi se hotelo nas zopet s kakim novim zakonom tlačanih. Z klicem na svidenje nato zaključi ob splošnem odobravanju ob 121/. uri tako veličastno prošli občni zbor.
Razno.
Čakovec. Dne 21. maja 1924 se je vršila v Čakovcu skupščina hišnih posestnikov v svrho ustanovitve organizacije. Skupščina je bila sklicana za 3. uro popoldan, na katero je došlo nepričakovano veliko število hišnih posestnikov. Skupščini je predsedoval g. Matija Macekovič, posestnik v Čakovcu, kateri je pozdravil prisotne in po obrazložitvi potrebe udruženja, predal besedo predsedniku udruženja hišnih posestnikov v Varaždinu g. Maksu Horvata, kateri je z g. Ljuboslavom Kulunčičem, članom upravnega odbora udruženja hišnih posestaikov v Varaždinu shodu prisostvoval. G. Horvat je v obširnem govoru obrazložil potrebo organizacije, pomen istih ter dosedanje delo in uspeh obstoječih organizacij, kakor tudi državnega saveza udruženja hišnih posestnikov in zemljiških posesltnikov, katerega centrala je Beograd. Ravnotako je poročal obširno o delu državnega kongresa saveza udruženja hišnih in zemljiških (»osestnikov, kateri se je vršil v Beogradu letos spomladi.
Govor je bil sprejet z največjim zanimanjem in odobravanjem, a po zaključku je bil predsednik g. Horvat burno akla-miran.
Ustanovitev udruženja hišnih posestnikov v Čakovcu se je enoglasno sklenilo in je bil izvoljen začasni predsednik, upravni in nadzorni odbor. Začasnim predsednikom je izbran velečastiti g. Lan-dulf Lach, gvardijan v Čakovcu.
Pravila so se istotako enoglasno odobrila ter je bila skupščina po izčrpanju dnevnega reda po predsedniku g. Ma-cekoviču z zahvalo prisotnim na posetu in s pozdravom najmlajšemu društvu hišnih posestnikov ob pol 6. uri popoldne zaključena.
*
Kako zlorabo uganjajo ti »idealni« stanovanjski uradi s stanovanjskim zakonom in s pravilnikom, je povedala Mar-bxirger Zeitung« od 29. junija t. 1. V Mariboru je stanovanjski urad nakazal stanovanje 3 sob s pritiklinami nekemu medi-
cincu, ki se je ravno oženil, torej vseuči-liščnemu dijaku, ki gotovo ne študira v Mariboru, kjer ni vseučilišča. Nato je odšel najemnik-medicinec sam na študije, mlada žena pa k svojim roditeljem prebivat; 2 sobi sta oddala takoj v podnajem,
eno pa obdržala za mobilije, za eventualno prenočišče, sploh kot znak, da stranka biva tam. To se godi na sedežu bivšega ministra, ki je stanovanjski zakon ustvaril.


aa»a»aawaa«>aaft a«
\
a
s
/ Renomirana tvrdka
JOSIP JUG j
pleskar in ličar
^ta*al|ll,l*ailiailiaa,**+4i
* Ramo ielemino, po- * trebSClne la stavbe, pohlitvo, orodja za poljedelce In obrtnike, «tedllnlke, peil, ku
v Ljubljani,
Rimska cesta št. 16
:
5
a a :
■	romsita ccsia si. iu	S
S se prlpoioiä gg. hišnim posestnikom'za ■
S vsa v to stroko spadajoča dela, katera Iz- ■
8 vrši po zmerni ceni In v^najkrajšem času. ■
8 Oddelek za sobo- in črkosllkarstvo: 8
\ Moste-LJubljana, Zaloška cesta št. 67. ^ \ Zaloška cesta.
***aaaaBaaaBaaaBMBa«aMMaaaaa
BBBBB
IBBBa^
a
3
B
:
a
a
■
a
a
a
a
a
j
a
t
a
a
a
V
hlnjeko posodo, vodovodne cevi, sesslke, portlend-cement, etre-ina lepenka, suhe barve, loplie, flrnei, kar-bollnej, etrojno olje,
priporoča
železnina
Li
**aaaBBaaai
aauaaa^
•
tj
a
a
a
a
a
a
:
s
a
a
3
a
a
i
8
a
/
{ Kouarna In šostilna \
S ---------------------- j
«
H
š
„LEON“
š Uub.lDns, Kolodvorsko št. 29 :
S se priporoča zlasti potnikom z ! J dežele, ki prihajajo s prvim vla- !
I kom, oziroma odhajajo z večer- S S nim vlakom osobito lovcem tn £ S hribolazcem. — Izvrstna vina. - « ■ Izborna kuhinja. Prijetna zabava, jj S Točna postrežba. Zmerne cene. jj Z velespoštovanjem
l Fani in Leon Pogačnik /
^^aaaaaaapaaaaHnaaaaasaasecaa^
(Vadouoiinl Inštalater, *: klepar m krouec
a	a
S zaloga škrllc (strešnikov) S
» ■
I Mr Kom S
j Liiiana i
i Poljanska cesta številka 8 /
Vaa*a»Ka«aaeaaa«a«B««a«"««»aaw
f


Vsem cenjenim hišnim posestnikom v Mariboru in okolici se najuijudneje priporoča
Ferdinand Feri
pokrivaški mojster
STUDENCI pri MARIBORU,
Cankarjeva ulica 9.
za vsa popravila opekinih, škriljnastih in lepenkinih streh. Proračuni gratis.	Konkurenčne cene.
Točna in solidna postrežba.
IGSüZl
I
Usiancv. 1.1879. C^lefon Š1. 553.
KLJUfflUNlfflRSTUO
AUGUST MARTINČIČ
LJUBLJANA, RIMSKA CESTA
se priporoča za naročila novih valčnih zastorov (role!) in solnčnih plahi ier za popravilo istih. - Stalna zaloga vseh potrebščin za rolete in solnčne plahte, raznovrstnih štedilnikov in vseh potrebščin za stavbe. - Izvršuje vsa ključavničarska dela in popravila. - Avtogeno varenje.
„ Čočna postrežba! Zmerne cene!
Tehn. tng.
IHaital
oblastveno poverjeni stavbeni i n ž e n e r in mestni stavbenik.
Stavbeno podjetje tn tehniška pisarna za visoke stavbe, arhitekturo, vodne, betonske in železobetonske zgradbe.
Ljubljana, Na Mirju.
Projektiranje ter Izvršitev vseh stavb po mikulantneiših pogojih.

a
8
a
a
a
a
■
u
*
a
a
a
Hišni posestniki! Pozor!
„Jusometallja“
izvršuje vse vrste kleparska dela, popravila žlebov, streh i. t. d. Vpeljava vodovodov, montaža klosetov in njihova popravila. Vsa kotlarska dela kakor kotle za pralnice, štedilnike i. t. d. Ključavničarska dela i. t. d. Glavno zastopstvo »Foplodarov« po najnižji ceni in najhitreje.
Ljubljana, Kolodvorska ulica štev. 18.
Telefon št. 729.
\
s:
w j
&
A
W
•
l
N
«
»
a
l
a
a>
a
*
l
v
a
S
a
a
I
j
o
s
a
/
Generalni zastop
vzajemne zavarovalne banke


sprejema zavarovanja proti požaru, vlomu in zavarovanja na doživetje In smrt.
Rezervni fondi: K 125,000 000, Letna vplačana premija K 55,000.010.
Vsa pojasnila daje generalni zastop banke „Slavlje“ v Ljubljani, Gosposka ul. 12,
v lastni hiši.
* Ljubljanska kreditna banka o Ljubljani.
Dunajska cesta tv lastni palači)
Ustanovljena 1900
Delniška glavnica in rezervni zakladi ekrcg Din 60,000.000. |
^ Čekovni rač. št. 10.509. — Brzojav, naslov: Banka Ljubljana. — Telef. št. 261, 413, 502, 503, 504.	^
!£	Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle.	3||
Jj Podružnice: Brežice, Celje, Črnomelj, Gorice, Kranj, (Mor, Hetkovtt, Kovi sad, Pini, Sorojevo, Solit, Trst. 8
8|ff^itpqipinininiHI{a>BIBIHIBK3IHIBIOIBIHK1lt3ltCIBI6IOIBIBIHK1IBIt1<OK30lt>BIBIC3IBK>BI6K3l6IBK