842. štev V Ljubljani, torek dne 21. aprila 1914. Leto III. Posamezna štev. „Dneva“ stane 6 vin.; ravno toliko posamezna številka »Bodeče Ne?e“. „DAN“ izhaja vsaki dan zjutraj; tudi ob nedeljah in praznikih. Vsako nedelo ima humoristično pri> logo »BODEČA NEŽA*. Za ljubljanske naročnike Blnne „Dan“ s prilogo dostavljen na dom celoletno 20 K, mesečno T70 K; brez priloge celoletno 18 K. mesečno 1'50 K. Za zunanje naročnike stane »Dan* s prilogo celoletno 22 K, četrtletne 5'50 K, mesečno T90 K. — Naročnina se pošilji n: upravništvu. s: Telefon številka 118.' 1 ' ' ' :: aagacaia - . Neodvisen političen dnevnik s tedenske humoristično prilogo »Bodeča Neža“ Žarek... Posamezna štev. „Dneva“ siane 6 viti.; ravno toliko posamezna številka »Bodeče Neže*. us Drednifttvo In upravništvo: Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6 Dopisi ae pošiljajo uredništvu. Nefrankiraua pisma »e ne sprejemajo, rokopisi so ne vračajo. Za oglase ae plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju poln pust, — Za odgovor je priložiti znamko. ::: d: Odgovorni urednik Radivoj Korene. ::: «: Last In tisk »Učiteljske Tiskarne". « —BSMHaig i ,i aa« Maribor, 20. aprila. Velikonočni zvonovi so odzvo-tili . . . Njih svečano donenje je prineslo Vest, da je vstal On, ki je storil v rešitev človeštva smrt na križu. Krog in krog vstaja narava in ,vsi nje oznanjevalci pojo eno in isto Veličastno pesem, o vstajenju ... V svet jo prišla zelena vigred ,11 prišel je z njo junak — vitez sv. Jurij. Zmagoslavna je njega pot in iz tisoč in tisoč grl doni za njim v svet Zmagoslavni in upov polni pozdrav! Mnogo pišemo v zadnjih letih o severni slovenski narodni meji. Tako jnnogo, da hi drugod nastal krik in vik veselja, češ: »Kar je bilo izgubljenega — to se nam zopet vrača, počasi, a sigurno ...« I mi smo o narodni slovenskhmeji pisali že mnogo, jnnogo .. • Nikdar se nismo udajali {Optimizmu, kajti znali smo računati s 'slučaji. Vedno smo bili raje pesimisti, dobro vedoči, da imamo za pričanje vedno še dovoli časa. 1 Zgodil pa se je slučaj, ki nam nalaga dolžnost, opustiti svoje načelo ju priznati: »Slepec bi bil oni, ki bi ne videl iu ne priznaval, da se narodne razmere ob severni meji obračajo na bolje, a to ne morda počasi, pač pa z rastočo naglico...« In temu jc res tako! Štajerska Slovenija je praznovala dne 19. t. m. pvečano 500letnico ustoličenja zadnjega koroškega vojvode po samostojnih slovenskih kmetih. Slavnost se je kot prva na Slovenskem, vršila v narodno toli ogroženem Mariboru pi prihitelo je k njej nebroi slovenskega ljudstva, prihitelo je toliko občinstva, da je iz narodno žalne slavnosti nastala impozanta narodna manifestacija, ki je lahko vsakogar uveri- kenlh tlenVe ^V° Vr0Čih ,n toli °8r0“ Ivenski, ki še svolegS*«,^.narod s,°" »•vi narod, ki se svojih svetinj In pra-vlc zaveda, narod, ki zna In ve uva-ževatl, da je bil konec prvih njegovih svobodščin takrat, ko je pod peto Trenkov padel — Tugomer... A ta narod se zaveda tudi svojih p Volkunov ln„-— kar je glavno — ta narod pričenja spoznavati, da je bil 8*ep takrat, ko je verjel, da je junak njegov Tugomer — izdajalec... In 2av«5a se ta narod, da mora svoje in znamenju dn,S0VKK)re!ie- izbfafi v ve vstala!«?*® *W«ioče se sile, no- ^0t SiIll0| /e.0rnei>ilk je posetilo arodno slavlje dne 19. t. m. nad 1000 budi. Krasen sestavljen slavnostni program je že kar skraja mogočno učinkoval. Izpopolnila pa sta ga še LISTEK. M. ZEVAKOr Srce in meč. Roman iz francoske zgodovine. (Dalje.) Kljub vsem tem omejitvam pa Je navdala njegova zgodba maršala z -,v”n občudovanjem. K«t to ste storili meni na Iju- b°!« Je vzkliknil. JL«.LSv^!ost,« je odgovoril vitez govora prof. dr. Ant. Medveda in prof. dr. Ljud. Pivka. Če je že to vse mogočno učinkovalo, ste prihodnji igri »Volkun« (g. Steinbergcr) in »Tugomer« ( g. Majer) ter konečna živa slika, stopnjevali vso prireditev v eno, kar je učinkovalo z neodolji-vo silo na vse zbrane. Stoje je pela tisočglava množica narodno himno, kot bi hotela pokazati strmečemu sovragu: Da še stoji Sloven ob Dravi na straži, da še stoji ponosen in ne-uklonjen ne sedaj ne kasneje in, da raje stoje pogine do zadnjega Brani-borca v boju za čast in svobodo zlato, nego da bi sramotno uklonil še kedai svoj tilnik!... Bratje! Narodna meja in nje Braniborci na Štajerskem so vstali, da kot prvi pokažejo, da rod slovenski še živi po 5001etnem zatiranju! Vstanite Vi vsi! Vstanite Vi v tužnem Korotanu, Vi v središču Slovenije In Vi, ki čuvate obal morja Jadranskega! Vstanite, da vstane z Vami glas silen in jak, ki ga bodo slišali vsi, ki danes ravnajo z našim narodom, slabše kot Turek s krščansko rajo! Vstanite! Na nebu je zasijal žarek. — Odloči naj, ali mu ima slediti dan ali tema! Vstanite, kajti prišel je vitez. Sv. Jurij in z njim zelena, cvetoča pomlad... ! —A. preprosto. »sici er Pa je edina korist Mojega početja ta ^ ruiioi PrenL-ono da i». da sva zdai oba "'»V Klu . l,,orcbiti vo roko*10 iC S"S"il S Si,° ............ da TA ^az vain Pravim.’. Irdadi mož, moram izvedeti takoj! . .»Svetlost! Svetlost! Kaj hočete storiti? . . .« kn,- !,nate ponoviti to, i V ,n‘ Povedali, tudi pred mojitu atom, tudi ako bi se spravili s tem v nevarnost? . . .« . P°Kum in pripravljen T. L jaI Pard«ajan s svojim le-nrn obrazom. »In kar se tiče pogu- kaza/ vaši*1'710*/1’ S-eni rnenda že d°-najbolje' takrat k h Se počutim Kaj se godi na sodišču v Kopru. i. Pod zgorajšnjim naslovom je prinesel »Dan« nedavno temu članek v katerem je z bengalično lučjo razkril markanten, a obenem infamen dogodek, ki se je v Kopru pripetil ne- lujns- nekoliko dotaknem tega velevažnega predmeta in dodam še par opazk, ki sem jih prejel od zanesljive strani, da bo javnost še bolj prepričana o resničnosti tega dogodljaja. — Kakor je javnost daznala iz priobčenega članka, je bil čuvaj Ivan Trevcn od službe suspendiran vslcd pobega 4 kaznjencev. I reven je bil že 1 leto nameščen v tukajšnjih preiskovalnih zaporih kot čuvaj. Med tem časom je z vnemo in požrtvovalnostjo opravljal svoj poklic: dokaz temu je, da niti njegova dva naslednika ne zamoreta vsega opravljati, kar je on sam o-pravllal. — Ne pretiravam, ako omenim brez ovinkov, da je bil kot nalašč za tak poklic, vsled česar je imel veliko veselic do tega opravila. 1 reven je bil vzor moža in poštenja ki morem tvegati samo svojo glavo, se boji sunka z mečem kvečjemu, ker se mu zdi škoda nove obleke.« »I orej ste pripravljeni iti z mano h kralju?« »Še ta hip,« je dejal vitez, a zdrznil se je nehote. »Dobro. Takoj se odpraviva v Luver! Kralj naj mi da pravico: to je edino sredstvo, da se prihrani svetu pogled na dva brata Momnoran-siška, ki prelivata drug drugega kri. ... In če se kralj potuhne . . .« »Kaj potem?« je vprašal vitez zasoplo. »Potem,« je odgovoril maršal z mračnim glasom, »ako ne najdem pomoči pri ljudeh, si poiščem pravico v sodbi božji!«* To rekši je planil maršal v svoje stanovanje. »Strela jasna!« je mrmral Par- dajan. »H kralju! .... To se pravi, k dobri kraljici Katarini! K blagi ženi ki me je dala pahniti v Bastiljo in ki bo porabila priliko, da me da prijeti! Menda mi je res usojeno, živeti pod zaščito dičnega Gitalana! Toda TU?ega izhoda ni — pojdimo v Lu-ver j« Za četrt ure se je vrnil maršal. Aiei se je bil v svojo sijajno paradno obleko i„ se okrasil z vsemi redovi. Okrog vratu mu je visela zlata ovratnica z dolgo verigo, na črnem baretu mu je mahala bela per- * Srednjeveško ime dvoboja. ka, ter jc bil pri vsem osobju jako priljubljen. Ker pa je bil slučajno sin slovenske matere, ga je gospod predstojnik Tujach črtil in moral je garati in delati tlako po 16 ur na dan, vsled česar ni bil v stanu premagati tolikšne ovire, ki so se mu zoperstavile. — Uvaževati je treba, da je moral opravljati čestokrat po pritisku g. svetnika posle uradnikov in slug, kakor n. pr. urejevanje tiskovin, kopiranje spisov in vabil. Potem takem ni. čuda, da ni mogel zadostno nadzorovati vse ječe, ker jc bil preobložen z drugimi deli, ki niso spadale absolutno v njegov delokrog. Nečastno pa je tudi za gosp. predstojnika, ki se ima za jako enakopravnega in pravičnega (menda na zunaj), da je zahteval od g. Trevna zasliševanje v laškem jeziku. Ako bi kaj takega zahteval od kakšnega Ghervata (dvomimo pa, ker gliha skup štriha) sem uverjen in prepričan, da bi bil židovski »Piccolo« in ž njim cel faraonski Galilej po koncu in da ne bi bilo ne konca ne kraja hujskanj in ovadb. Samo zaradi tega zasluži g. predstojnik največjo grajo. — Da ni hotel g. predstojnik poveriti zasliševanje drugemu sodniku, jc pripisati strahu, ki ga je obvladal pred razkritjem. Le škoda, da se ni to zgodilo, ker bi marsikaj zanimivega prišlo na dan in tu ravno tiči nekaj skritega, kar bi znalo g. predstojnika pošteno razkrinkati. — Ne maram sedaj ponoviti detajlov g. dopisnika, pritrdim samo, da je vse resnično, kar bo tudi kdo drugi pritrdil. Sicer se bomo še videli. Za danes ne govorimo druzega, ker bo javnost zaenkrat vedela, kako se prakticira dvojna mera; doživljamo pa odločno merodajne oblasti, da se zganejo in uvedejo strogo preiskavo, da se dožene, kdo je bil pravzaprav tisti krivec, ki je vse to povzročil in s tem uničil ubogo družino, ki se je s pridnostjo in poštenostjo urf-iivJjfll.-i. Akti se ne bo to v najkrajšem času zgodilo, bomo prisiljeni obelodaniti vse, kar se godi za ta-kozvanimi kulisami. II. Še par cvetk s koperskega sodišča. Do danes smo še molčali, ker pa ne moramo več prenašati šikan, evo nov slučaj. Pred nedavnim časom pride v sodnijo v Koper in sicer v zemljiško knjigo neki kmet po neka pojasnila in se obrne tozadevno na voditelja zemljiške knjige (ime zaenkrat zamolčimo), ki je strasten in zagrizen Lah, in ga vpraša vljudno v slovenskem jeziku. Gosp. voditelj pa, ki je nevešč slovenščine, namesto, da bi si shladil vročo kri in odgovoril s prijaznostjo, kakor pristoja sinovom potomcev dvetisočletne kulture, ga salamensko nahruli, rekoč mu: »au- V današnjih časih. nan; t Motto: Vremena Kranjcem bodo se zjasnila jim milSi „zvezde“ kakor zdaj sijale Fr. Prešeren. de, ande la roba de sette busi.« Ubogemu trpinu ni preostalo druzega, kakor vzeti šila in kopita in hajdi ven. Kako torej izgledajo razmere. Rečemo pa, da tega fanatizma od strani par petelinov ne bomo več dolgo prenašali, kajti minuli so tisti časi, ko sc je s Slovencem ravnalo kot s Človekom druge vrste. Zahtevamo pravice! Slovenska zemlja. NABREŽINA. Na našem kršnemu Krasu smo sicer v poletnih dnevih navajeni, da smo brej dobre pitne vode. Da bode še dolgo časa tako, zato nam je porok »bonbonček« iz časa državnozborskih volitev, namreč ono obetanje že gotovega »Nanoškega vodovoda«, s katerim so nas pitali stebri klerikalne klike po Krasu. No to je že za nami. Mi smo to že davno pozabili in zato — k stvari. Smo brez vode že v tem času spomladi in to po naključju, ki ni v čast občinskemu starešinstvu in ne upravi c. kr. južne železnice. V okrožju naše občine, na* tako imenovani »Postaji«, nimajo Občinarji v porabo javnega občinskega vodnjaka. Do nedolgo tega bili smo primorani jemati vodo na postaji južne železnice in jo seveda plačevati. Nižji, revnejši sloji pa so si pomagali tudi brezplačno. Ni bilo pravično od strani občinske uprave, da je mirno gledala, kako mi plačujemo vodo. Toda mi smo si pomagali. Danes ni več tako. Ravnateljstvo južne železnice je s prvim aprilom zaprlo vodnjak in sploh zabranilo vsako razpečavanje in — mi smo, brez potrebne vode! Pri vsem tem, da je uprava južne železnice ne enkrat opozorila starešinstvo na ta svoj namen sodimo, da je bil prenagljen ta brezsrčni korak. Človeku nehote prihaja misel, da so minuli časi, ko so naši starešine, tako ponižno ugodili vsaki želji južne železnice in niso mislili kako se bo ta ponižna nepremišljenost poplačala. Vse graje vredno je, da naše starešinstvo ni upoštevalo namero uprave južne železnice. Tako smo mi na »Postaji« brez vode! Pri vsem tem pa tudi nam pokajo kosti od teže doklad, ki jih plačujemo občini. Zato si dovoljujemo vprašanje: Kako dolgo bomo še mi na »Postaji« manjvredni udje v naši občini? Sodimo. da bi bil že enkrat čas, da se neha s tem preziranjem Občinarjev. Menda smemo zahtevati vsaj pitne vode. Če se še do zdaj ni rešilo tega vprašanja, reši naj se vendar sedaj, ko smo brez vode. Pomislimo na nevarnost, kake bolezni se lahko razširijo vsled slabe vode'. Čujte in upoštevajte 1 Skupno smo volili, naj sc tudi deluje — v skupni blagor in zadovoljstvo! To bi bilo pravilno in pravično janica, jopič in hlače so bile od črne svile, kratki plašč od sive, obrobljene s hermelinom, visoki škornji so mu segali nad kolena; le namesto paradnega meča z odemantenim ročnikom si je bil pripasal težko bojno orožje z železnim križevim držajem. Malce bled v svojem belem ovratniku, je odseval maršal v tem kostumu, ki se je prilegal njegovi visoki rasti in njegovim širokim plečam, tisto sirovo veličanstvenost, ki so jo prejšnje čase tako opažali pri konetablu. Bil je pravi Monmoransi, tip velikaša tiste dobe, poln trpkega ponosa, zmožen, pogajati se s kraljem kakor enak z enakim. Mignil je vitezu, da uaj mu sledi. Na dvorišču je čakala kočija, ki jo je bil maršal ukazal zapreči, kakor je tudi velel lakajem, da naj se pripravijo. Kočija, zaprežena s četvorico črnili konj, s pikerjem na čelu, z dvema postiljonoma in štirimi lakaji, ki so stali zadaj, vsi v veliki livreji z Monmoransiškim grbom, je delala kaj svečan vtis. Maršal in Pardajan sta sedla vanjo; pred njima je sedelo na klopici četvero mladih pažev v kostumih od belega satena, z grbom na prsih. Ogromno vozilo se ie premikalo počasi ter zdrdralo mimo dvanajsterice stražnikov, ki so prezentirali orožje. Umerjeno sc ie pomikala kočija proti Luvru, in ljudje, ki so jo srečevali, so govorili med seboj: »Evo gospoda maršala, ki gre dvorovat njegovemu Veličanstvu.« Vso-pot nista izpregovorila Franc Monrnoransiški in vitez de Pardajan niti besedice. Maršal je tičal ves v svojih mračnih mislih, vitez pa, nehote presunjen po tein bleščečem aparatu, se je malce vznemirjal ob misli, da mu je stopiti pred kraljevo obličje. Dospela sta v Luver. Novica, da prihaja maršal Mon-moransiški h kralju v poset, se je razširila bliskoma po klepetavem mestecu, kakor bi nazvali lahko razkošno palačo francoskih kraljev. Radovednost je bila od nekdaj velika krepost dvorjana, nepokoj od pamtiveka njegova bolezen. Nepričakovani prihod maršala, ki je živel že leta in leta oddaljen od dvora, jc povzročil torej pravcat hrup po palači. Tisto jutro je bil pri kralju sprejem. to sc pravi, Karel IX. je bil pripustil dvorjane k svojemu vstajenju. Mladi kralj se je zdel imenitne volje. Povabil je vse svoje ljudi, da jim pokaže nov kabinet, ki ga je bil uredil v pritličju, tik pod svojimi sobami. Sobana je bila sama po sebi dokaj prostorna, dasi bolj majhna v primeri z ogromnimi luvrskimi dvoranami; kažejo jo še današnji dan. Kare! IX. je hotel urediti tukaj svoj orožni in lovski kabinet. Dal je prenesti vanjo vse svoje meče. težke bojne štramasone, ki jih ne bi bil mogel sukati s svojimi šibkimi rokami, damaščanke, mavreška bodala, italijanske štilete, arkebuze, pištole, lovske nože, rogove in trobente; ni pa bilo v tem prostoru niti ene slike, kipa ali knjige. Okno tega kabineta je gledalo na Seno, kakih sedem do osem čevljev nad obrežjem. Nabrežja ali pristana ni bilo v tem kraju; Sena je tekla svobodno in kaprično, izjedajc v pesku krivulje in zalivčke. Šop stoletnih tojrolov, ki so klanjali svoje vrhove pod dihom vetrov kakor pozdravljajoča se gospoda, se je dvigal tam. Okolica je bila polna čudnega mika: bela masa tačas še novega Luvra, ljubko zelenie harmoničnih topolov, šuštečih ob vsakem naimanjem vetričku. Sena, prelestno bleda v svoji prozorno zeleni obleki, in dalje tam labirint koničastih streh iu blestečih oken z drobnimi stekli... Morda sije bil izbral Karel IX. ta kabinet bas zaradi tc okolice, te krasne reke i;i njenih pojočih topolov. Okno le bilo odprto na steža); prijazno aprilovo soince je razgrinjalo nad Parizom prt žarke luči. pod katerim se je nasmihala Sena in mežikala z očmi. (Dalje.; , Štajersko. Pred novimi volitvami! Že pred meseci, ko je izbruhnila afera Wasti-ati, smo poročali, da so v javnosti v javnosti nastale dve stranke, z raznimi političnimi nazori glede te afere. Eni so zahtevali takojšnji odstop VVastianov. doeiin so drugi bili za to, da Wastian ostane. Le ti so imeli takrat pretežno večino in njih stremljenje je šlo pač za tem, da Wastian ostane zato, ker niso verovali v težke očitke, ki so se dvigali povsod proti njemu. Ko pa se je sčasoma pokazalo, da so bili ti očitki upravičeni, je seveda dobila manjšina vedno več tal in ta se hoče iznebiti poslanca, ki sam nima dovolj poguma, da bi se izročil pravici. »Nemško društvo«, ki je po veliki večini v rokah Vsencmcev. je baje tudi tozadevno v svojem zadnjem letnem zborovanju odločilno sklepalo in sklenilo, da se Wastiana prisili, da ali sam odloži svoj mandat kot poslanec mesta, ali pa — da ga odstavi če treba po lastnem ukrepu... Ta sklep je prodrl počasi tudi v mariborsko Javnost, ki napeto pričakuje — v kolikor je tozadevno že informirana — nadaljnih ukrepov »nemškega društva«. Ker pa so si, kot že omenjeno. Vseitemci kljub svoji manjšini znali doslej obdržati »nemško društvo kljub naporom nacljonalcev, a se le ti hočejo za vsako ceno iznebiti eventualnih zmešnjav v morebitnem volilnem boju, so pooblastili odvetnika dr. Mravljaka, da stopi z njimi v ožjo stiko. Dr. Mravljak je to tudi v istini in — kot se trdi — z uspehom storil, kajti danes vedo tozadevno poučeni povedati, da velja kot bodoči državnozborski kandidat, tnesto doslejšnjega poslanca Wastiana... Zanimiv bo na vsak način bodoči tozadevni boj, kajti v njem se ima pokazati v prvi vrsti dvoje: za koliko so nazadovali mariborski socialni de-mokratje. In obratno, ter, za koliko smo napredovali Slovenci. Ker je pričakovati, da pride itak v kratkem do razpusta državnega zbora, bodemo imeli gotovo lepo priliko, v dveh zeio kratkih novodobjlh pokazati svoio narodno In politično moč. Uveljavili bi io lahko v takih volilnih bojih na dvojen način... Naš namen pa danes gotovo ni predčasno o tem razmotrivati, zlasti ne, ker Imajo prvo besedo oni, ki Jim gre po volji mariborske Slovenije. Ctm pa pride tozadevno čas, stopimo 1 ml s svojimi predlogi na dan. — Zadnje čase se je zvedelo, da je Henrik VVastian zapustil zavod »Scarpateti« in govorilo se je, da biva sedaj v inozemstvu. Poslednje pač ne odgovarja resnici. Res pa je, da biva Wastian — doma v Mariboru. Maribor. Naša mestna klika kar ne more iz zadreg. Komaj se je iznebila enega, že ji nastaja zopet kaj drugo, po možnosti še ne prijetnejše kot ravnokar odpravljeno. Komal je zvedela strmeča javnost, da je zlo-znani stražnik KuBmanu v Oradcu — zblaznel, Že prihajajo na dan zopet druge vesti, ki bodo morda že v najkrajšem času še bolj osvetile možnost KuBmannovega ravnanja. Razni — fn dvomimo da napačno — informirani ljudje govore o zelo čudnih denarnih manipulacijah nekje In o oderuškem Izposojevanju denarja gotove osebe. Kadar se bo v javnosti razpravljalo o tem in še marsičem drugem, bo Javnost še le spoznala, s kakšnimi nečednimi pripomočki in iudividui se drži na površju mariborsko renegatsko klikovstvo. — Kdor uvažnjc vse dogodke, ki se vrste v sramoto mariborske javnosti, udar za udarom v teh kratkih presledkih, bode tudi lahko spoznal, zakaj se naši klikovci tako krčevito trudijo, da spravijo gotove stvari pod streho, še p redno bi jim zamogla postati tla tako vroča, da bi jim sploh ne bila več možna nikaka pomoč. Obžalovati je pri vsein le okolnost, da se dane slučaje dosti premalo uvažuje in vse premalo, ali pa tudi nič ne Izrablja. Maribor. Zdi se, da prične mariborski nemškutarski politični mob zopet s svojim terorjem in da bodo zopet prišli nazaj časi, ko je bil od otroka tja do odraslega vsakdo v nevarnosti, da se ga napade, samo, če .zpregovori slovensko besedo. Mi-10I0 soboto proti večeru, Je šla družba štirih Slovencev proti gori Kalvariji skozi novi park. Srečala jo Je tolpa nemških smrkolinov, ki je mirno idočc takoj pričela izzivati. Ker so jih naši pustili v miru, je eden fakinov stopil za njimi In zahteval, da govore nemški. Ker se temu ni ugodilo, se je cela tolpa navalila na naše, ki so jo sprejeli s krepkimi batinami in zapodili proti mestu. Ta na-Istop naprain polodraslim fantalinom, je bit gotovo edino pravilen in priporočamo ga vsakomur, ki bi prišel v sličen položaj. Cim pa bi se v bodoče bokazalo. da bo pričela nemška faki-haža dosledno s takimi napadi — in dvomimo, da bi ostalo samo pri tem, posamnem slučaju — bo treba misliti vsakomur tudi na zadostno samoobrambo. Preje pa je treba za vse to storiti odgovorno našo mestno kliko, da sami ne bomo v event. slučajih potem trpeli zasledovanja — ker se nismo pustili pobijati. Budina pri Ptuju. Dne 16. t. m. je zajemal krčmar iri posestnik Ivan Brus iz gnojnice gnoj. Pri delu mu je pomagal njegov 27letni sin, ki je bolehal na padavici (epilepsiji). Proti 5. uri popoludne je moral Brus v gostilno streči gostom. Ko se je črez pol ure vrnil, je pogreša! sina iti ga pričel takoj klicati. Ker se mu ni odzval, je vzel grablje in pričel bresti po gnojnici, ki le je bilo še do pol metra. V par minutah se mu je slutnja tudi uresničila in potegnil je sina mrtvega iz gnojnice. Napadla ga je padavica, vsled česar je fant padel v gnojnico in v nji tudi utonil. St. Marjeta pri Možgancih. Kot smo že poročali, je dne 11. t. m. ustrelil neki neznanec skozi okno v spalnico orožniške postaje. Kljub temu, da sta oba orožnika. Trabos in Soršak, takoj planila in hitela na prosto, o zlikovcu ni bilo ne duha ne sluha. Sele po daljšem poizvedovanju so 16. t. m. izsledili zločinca v osebi hlapca Ivana Tomažiča iz Meretnic. Tomažič taji. Maribor. (Razno.) Velik nasilnež Je postopač in 28krat predkazno-vani Jurij Sulc iz Rošpoha pri Mariboru. Vsled svojega nevarnega pote-puštva Je tudi izgnan iz mesta. Kljub temu se je dne 17. t. m. vrnil in beračil pri neki stranki v Nabrežni ulici št. 2. Ker je bil zelo pijan, mu stranka ni hotela ničesar podariti in ga nagnala, vsled česar ji je zagrozil, da bo zažgal in zbil tudi eno šipo. Sulca so zaprli. — Ko je dne 16. t. m. pomagal premikač Al. Petek na Koroškem kolodvoru pri premikanju, mu Je ušla leva roka med odbijača in mu zmečkala dva prsta. Moral je v tukajšnjo bolnico. — Pred okrožnim sodiščem je sta! 18. t. m. Fran Golob, 15 let star in zakonska viničarja Jos. In Ivana Topolinjak iz ljutomerske okolice. Kot smo že poročati, se je dne 23. marca dopoldne pred ju-žitto igral !5letni Fran Golob z lovsko puško Topolinjakovo. ki je bila s šibrami nabita. Golob je vzel puško, ki Je visela nad vrati, in kljub svarilu pomeri! na Kletnega Muhiča, šaleč se: »Ustrelil te bom«, ker ni verjel, da je pu&ka ves nabita. Strel ie počil in usmrtil malega Muhiča. Fran Golob je zaradi prestopka proti telesni varnosti dobil en mesec, J os. Topolinjak pa zato, ker je orožje imel preslabo shranjeno, 14 dni strogega zapora, dočlm Je bila Iv. Topolinjakova krivde oproščena. Gotovo hude posledice neprevidnosti in neubogljivosti. Goriško. »Novi Čas« in katoliška morala. Ta od samega goriškega nadškofa blagoslovljeni listič se ponaša pred klerikalci s križem na čelu in piše vedno o katoliški morali, katoliški politiki in katoliških načelih. Na prvi strani prinaša hinavske članke, v katerih blati po katoliških zakonih vse, kar se po njegovem mnenju ne strinja s klerikalno božjo stranko. Takoj na drugi strani pa zataji svojo katoliško podlago in se poslužuje najnesramnejših laži, s katerimi zagovarja svoje klerikalne mogotce. Pri tem se poslužuje tudi resne polemike drugih listov, to pa le v toliko, da lažje zasramuje tiste, ki ne pripadajo klerikalni stranki. Ta način pisarjenja je umazan in priča o gnilobi in hinavščini slovenskih klerikalcev. Taka so načela katoliških »politikov« in taka načela si upa zagovarjati tudi škof Mahnič ki je posla! »Nov. Času« pismo, v katerem odob-•ruje laž in hinavščino »katoliške politike«. Sramota za goriške Slovence. da se tiska tak nesramen in laž-njiv zakoten listič na goriških tleh! Še večja sramota pa je za tiste, ki či-talo take katoliške nesramnosti! Goriški Slovenci, ki držijo na syoio čast in narodnost, naj ne pozabijo, da Jih blati nesr^mi listič, kateremu je ime »Novi čas«, in da jim Očita PO katoliških načelih najgrše pregrehe, katerih so zmožni edino le slovenski klerikalci. S takimi hinavskimi ljudmi ni dobro občevati! »Dan« In »Novi Čas«. Našim klerikalcem ni všeč, da čltajo goriški Slovenci »Dan«, ki je izmed vseli slovenskih listov najbolj razširjen po Goriškem, posebno pa v Gorici. »Dan« čitajo visoki uradniki, odvetniki. delavci In kmetje. O tem pričajo prodajalnice »Dneva«. »Novi Čas« pa leži po celi teden v tobakarnah, kjer ga kupi le kak političen radovednež. Kljtib temu. da skrbi klerikalno obrambno društvo za brezplačno razširjanje »Novega Časa«, fn plačuje mastno njegovega urednika, ga ne čita nobeden zaveden Slovenec. »Novi Čas« čitajo zastarele tretje-rednice in prevarane Marijine hčere. Pa še te ne vse! Celo katoliški duhovniki ga ne marajo! Sicer so naročeni mlajši novostrujkrski kaplani nanj, to pa le iz strahu pred škofom, čitajo ga pa ne. Tako je stvar! Umetniška razstava v Benetkah se otvori slovesno v četrtek 23. t. m. V glavni dvorani, katero so namenoma lepo prenovili, je razstavil jugoslovanski umetnik kipar Ivan Meštrovič svoja dela, ki tvorijo največjo zanimivost na tej razstavi! Casf jugoslovanski umetnosti! Laška učenost! V goriški kavarni »Corso« Je sedelo (tam v kotu pri oknu. daleč od kraja, kjer baje tarokira poslanec Fon!) par laških »inteligentovc ter se pogovarjalo o opatijskem sestanku. Med njimi je bil en profesor, en časnikar, en inženir itd. Eden od njih je vprašal, kje je pravzaprav Opatija, česar mu ni nobeden znal povedati. Sli so gledat v »leksikon«, kjer so čitali: Opatija, hrvatska občina v hrvatski Istri. Kaj? Ali ni Opatija na Hrvatskem« Ne! Tako so se pogovarjati ti učenjaki, med katerimi je bil najbolj glasen časnikar. Naj pa še kdo reče, da niso Lahi učeni? Ljubimkanje — Maska satana. (Iz Kanala.) Kot vsako leto nas so tudi letos obiskal! Ijublj. igralci in nas zadovoljili s svojo dobroznano Igro. Uprizorili so Schnitzlerjevo »Ljubimkanje«, ki je vzpelo kar najbolje. Gospod Skrbinšek je kreiral Frica naravno fn dostojno. Prav tako mu je stal ob strani g. Šest, kateri nam je pokazal dunajskega študenta v pravi luči. Njegova vloga je bila prav hvaležna. Gospod Grom je s svojo masko in igro prav ugajal. Ravno tako kratek nastop g. Pečka. Izborno je pogodila Kristino gdčna. VVintrova. Igrala je ljubko, neprisiljeno. Tudi ga. Juvanova je predstavljala Mici v vsi njeni razposajenosti in veseljaželjnosti, kar najbolje. Izborna je bila igra gospe Bukšekove v vlogi gospe Binder-jeve. »Ah kako hinavsko se prilizuje, poglejte no,« se je slišalo v bližini. Za tem so igrali »Masko satana«, ki nas je očarala. Takšno igro; to gladko igranje, dobro naštudirane vloge, je pripomoglo k sijajnemu uspehu. Fin in krasen je bil nastop gospe Bukšekove. Njena vaja pred ravnateljem je bila vzorna in nad vse dobra. Na vrhuncu igre pa je bil g. Skrbinšek s svojo mojstrsko igro. Ta nastop bi soadal pač tudi na nalvečle odre. N jegov obraSr; krst mora spreminjati vsako minuto, je bil očarujoč in skoraj sarno njegov. Tudi vsi drugi, posebno gospod Danilo, so pripomogli k krasnemu uspehu. Naše občinstvo Jim bo pač hvaležno za ta večer. Aplavza je bila dovolj in ponovno se Je moral dvigati zastor. Hvala Jim! Dnevni pregled. Zopet kriza na Hrvatskem. Pod tem naslovom piše praški »čas«: Hrvatska javnost je bila nepričakovano razburjena s sporom, ki je nastal med saborsko večino na eni strani in banom bar Skerleczom in ogrskimi vladnimi krogi na drugi strani v vprašanju parlamentariza-cijc hrvatske vlade. Hrvatsko-srb-ska koalicija, ko je novembra lanskega leta sklenila pakt z bar. Sker-leczem in min. predsednikom grofom Tiszo je stavila dve zahtevi: odsto-pitev železniške pragmatike, ki je dala vzrok držav Kopra vnega konflikta med Hrvatsko in Ogrsko in svobodne volitve. Stranki, ki ji da narod v svobodnih volitvah večino, se ima izročiti uprava dežele. Večino je dobila hrvatsko-srbksa koalicija. 0.1 te dobe so minuli zc štiri meseci. Hrvatski sabor se je sešel in rešil celo vrsto državnih zadev. Koalicija — ne vemo iz kakšnih motivov — ni delala na to, da bi bil izpolnjen prvi pogoj normalnega ustavnega življenja — ni delala, da bi prišlo do parlameutarizacije dež. vlade in se je posvetila delu v saboru najbrže hoteč ogrskim vladnim krogom dokazati, da je vlade zmožna. Od koalicije je bila to popolnoma neumestna skromnost in taktična neprevidnost. Ogrski vladni krogi se še nikdar niso odlikovali z zanesljivostjo in posebno naprain Hrvatski so se tolikrat pokazali verolomne, da je koalicija s to lastnostjo mogla računati in zahtevati izvedbo parla-mentarizacije deželne vlade predno je pristopila na rešitev važnih državnih nujnosti kakor so to bile volitve delegacij v skupni zbor in podaljšanje finančne nagodbe. Koalicija ne le da tega ni naredila, temveč je s takšno gorečnostjo se postavila za izlastitveni zakon in nastopala tako ostro proti opoziciji, da bi presenečala. Res povzročiti držav-nopravni konflikt radi eksproprijač-nega zakona bi ne bilo umestno ni to iz vzrokov, ki smo jih že enkrat navedli (bili so navedeni tudi v »Dnevu«) vendar je pa bilo nepotrebno, da se je za ta zakon tako ekspotii-rala, ko ni imela kakor se je sedaj izkazala, prav nobene garancije, da bo vpeljan narodni ustavni režim. Iz nedavne proglasitve grofa Tisze in iz izjav budapeške korespondence je jasno, da ogrska vlada nikakor ne namerava ugoditi zahtevam koalicije,, zahtevam namreč, da bi bili za člane deželne vlade imenovani kandidati koalicije in iz njenih krogov. Tudi hrvatski uradni list »Narodne Novine« je prinesel izjavo, iz katere je razvidno, da stoji na strani ogrskih vladnih krogov tudi baron Skerlecz, dasiravno je preje pred svojo izvolitvijo za saborskega poslanca volilcem obljubljal, da bo skoraj imenovana parlamentarna vlada. Ta hitri preobrat je seveda razburil koalicijo. Listi koalicije zahtevajo takojšnjo jasnost, kar se more zgoditi le s takojšnjim imenovanjem novih sekcijskih šefov iz krogov koalicije, sicer da koalicija ne bo mogla še nadalje podpirati banove politike. Pripravlja se torej nov konflikt, ki ga je pa še mogoče odvrniti, toda to je v roki ogrske vlade. Reakcija v Rusiji. Ko je prevzel vodstvo vlade Ooremikin, so nekateri listi pisali, da to pomeni zmago nazadnjaštva v Rusiji in poskus zavesti na vseh koncih in krajih absolutizem. Goreinikin je nekaj časa obljubljal, da bo delal z dumo, toda dva dogodka zadnjega časa jasno kažeta, kam plove Goremikinova vladai Pred kratkim — kakor poroča »Večernik« — je bil' v dumi sprejet z malimi izjemami preje zakon, dokler ni bila sprejeta v obeh zbornicah. Kakor hitro je duma napravila v predlogi spremembe, ki jih državni svet ne odobrava, morala bi biti predloga vrnjena dumi — to je postopanje, ki je v navadi v vseh ustavnih državah. Drugi slučaj je bil ta: Duma je obravnavala zakon o zboljšanju eksistenčnih pogojev uradništva na ženskih učiliščih. Zakon je bil obravnavan v komisiji in oddan plenumu. Zastopnik naučnega ministrstva bar. Taube je na splošno začudenje proglasil, da se »vlada ne udeleži daljšega obravnavanja te predloge«. Ker si naučno ministrstvo pridržuje izdelati samostojni predlog. Namen te taktike je jasen: onemogočiti se hoče na vsak način vsako zakonodajno inicijativo dume. Na ta način se da pokopati vsak načrt dume. Vladi zadostuje izjaviti, da hoče tozadevno ministrstvo samo izdelati zakonsko predlogo brez roka In za- konodajno delo ruskega parlamenta — bo prazen nič. Vlada Ooremiki-110 va je nastopila čez to nazadnja-štvo. Pred tema dvema dogodkoma je že tudi vlada proglasila, da ministrski predsednik ni dolžan odgovarjati na interpelacije. Ce se ruskemu parlamentu vzame še pravica Inter-peliranja, če se omeji njegova zakonodaja na minimum, kaj pa še potem ostane iz ustavnosti? Poslanec Mi-Ijukov je na zgoraj navedeno izjavo bar. Tauba vzkliknil: »To je državni prevrat!« In cela zbornica mu je ploskala! Nekak »Katoliški list« in za njim »Slovenec« se pritožujeta čez položaj katolikov v Novi Srbiji. Katoliki se baje izseljujejo, ker nimajo svobode. Mi pa pravilno: »Slovenec« bi dobro storil, če bi popisal, kako se godi pravoslavnim v katoliški Avstriji. Grozno sliko teh razmer podaja lvovski proces; kaj bi zdihovali, če sami niste nič boljši. Ne bo nič hudega. »Slovenec« priobčuje pod naslovom »Pod savojsko zvezdo« uvodnik, v katerem se huduje in jezi, radi umešavanja italijanske vlade v avstrijske notranje razmere. V Opatiji sta se namreč zmenila italijanski in avstro-ogrski zunanii minister, da se mora na Primorskem zatirati Jugoslovane in jih popolnoma izročiti Italijanom na milost in nemilost.« »Slovenec« pravi na to: »V delegacijah bodo slovenski in hrvatski poslanci imeli priliko merodajne činitelje naše zunanje politike vprašati, kako pridejo do tega, da s tujo državo obravnavajo zadeve, ki se nas tičejo in na kakšen način ter na čegav račun nameravajo pospešiti laške simpatije do Avstrije.« Kar se tiče hrvatskih, posebno pa srbskih poslancev, nič ne rečemo, ti bodo že brali Berchtoldu levite, ampak na slovenske poslance smo prepričani, da bodo glasovali za proračun zunanjega ministrstva in bodo s tem izrazili Berchtoldu svoje — zaupanje. Saj ni daleč do delega-cijskega zasedanja — naj nas klerikalni poslanci dementirajo! Saj bi nas tudi radi, pa ne bodo imeli po-guma. Nov atentat na žepe avstnjsKm davkoplačevalcev predlaga —,>>^*° tenverein«. To nad vse nepotrebno društvo se je namreč obrnilo na vlado z vlogo, v kateri predlaga, da se stavijo izven službe vse oklopnice »Monarchovega« razreda in nadomestijo z velikimi In dragimi drid-navti, ob enem naj se zgradi cela vrsta novih križark, sedanje naj se pa porabijo zato, da se stalno naha- jajo v pristaniščih drugih držav (posebno v Aziji) kot štacijonarke, da K avstrijske državljane v tujini vedno spominjale na «domovino«. To predlaga društvo, v katerem se nahajajo sami aristokrati in štreberski urad-ruki, ki pa sami ne bi radi ničesar žrtvovali, nasprotno, še to zahteva »Flottenverein«, da bi imeli njegov člani v trgovinah in pri raznih priredbah znatne popuste, na železnica!^ in parnikih imajo pa takointako močno znižane cene pri vožnji. Ako so ti gospodje tako navdušeni na mornarico, naj le sami kupujejo drage baike, s tem pa naj nikar ne prihajajo, da bi predlagali nove atentate na žepe davkoplačevalcev, k' že itak komaj prenašajo težka davčna bremena. Ampak naši listi bodo še dalje delali reklamo za to društvo ker se bojijo — zamere. Za absolutizem v Avstriji se poteguje »Danzer’s Armeezeitung«, glasilo avstrijske armade — one avstrijske armade, ki dobi od poslušnega avstrijskega parlamenta vse, kar hoče in zahteva! Seveda, tej armadi smrdi ustavnost in parlamentarizem, ker se v parlamentu sliši včasih vendar kaka odkrita beseda o razmerah v vojašnicah, ker vsi avstrijski poslanci vendar niso taki kot slovenski, ki mislijo, da se mora armado samo Hvaliti in Ji kaditi, sicer pa res ne vemo zakaj In čemu si želi Danzer’s Armee-Zeitung absolutizem v Avstriji, ko absolutizem v resnici pravzaprav že imamo, ako ne na papirju, torej formalno, pa vsaj v resnici. Hinavci! Dunajska klerikalna »Reichspost« se toplo zavzema za neruske narode na Ruskem, ki jih Rusija tako »neusmiljeno« zatira. Kot primer navaja »Reichspost« tudi Fince, mi ji pa povemo, da bi bili Slovenci zelo, zelo zadovoljni, ako bi imeli v Avstriji toliko pravic, kot jih imajo Finci na Ruskem. Ampak »Reichspost« ne vidi in noče videti krivic, ki se podijo nenemškim narodom v Avstrji, ker se mora potegovati za uboge zatirane narode na Ruskem! Pa taka kratkovidnost se včasih rada maščuje in avstrijski Nemci bi bolje storili, ko bi dali pravice avstrijskim nenemškim narodom, potem naj bi se pa v božjem imenu potegovali tudi še za Fince, Poljake, Čerkeze, Kašube, Mongolce Kitajce — in kako se še vse imenujejo narodi velike Rusije! K»i bo čez nekaj let? To vprašanje se polavtla marsikom«, posebno, če Zlvl v tako negotovih časih kakor sedaj, ko so delitve držav na dnevnem redu. Do zadnjih časov je krožila pri nas nemška knjiga, ki je prerokovala velike dogodke I. 1912. Leto 1912 je res prišlo, z njimi tudi veliki dogodki, toda stvar se je popolnoma drugače zvršila, nego je prerokoval nemški general. Zdaj se ie pojavila zopet taka knjiga, ki prerokuje kako bo v Evropi leta 2106. Naslov knjigi Je »Abgrund«. Napisal Jo je neki grof Teja. V knjigi se popisuje zaton nemške slave. Torej kako bo leta 2106? Nemška država bo še stala. Avstrija je že davno razpadla. Dežele »nemške krone« so s< pridružile Nemčiji. Velikanska slo vanska država se razprostira od daljnega severa do Adrije. Francija je propadla. V Angliji je prevlada! kmečki stan. — Nemčija je zaŠčitnica svetovne kulture. Poleg 80 milijonov Nemcev, živi v nji 25 milijonov Poljakov in 10 milijonov mongotskih ras, ki obdelujejo polje in polnijo armado (ker Nemci nič več ne rode!) V Nemčiji Je vsled »liberalnosti« nastala nova poljska država: ^lezija, Poznanjsko in Vestfalsko. Kmetov ul več — sama fabrika in propad. Vojaški nemški duh je izginil. — Cesar Kristjan, ki vlada v tej dobi, je svobodomiseln. Državo vodijo Židje. Boljši nemški ljudje so šil v Afriko, kjer se bo ohranilo čisto nemško pleme. Tu pa slovanski car Vladimir zahteva od Nemčije naenkrat nemogoče stvari. Mladi cesar nemški »Friderik VI.« vidi, da je država v nevarnosti — zbere »ljudi, ki so š« svoji krvi zvesti«, in s pomočjo Švedov odbije napad Slovanstva. S tet« se knjiga konča. Torej čez 200 Id bo tako. Ce bo le res! Tržaško podružnico »Slov. P‘a“ »Inskega društva« prosimo, naj k°: nečo vendar poskrbi, da se o v avnemu obisku »Jama Ujm' Slivli. - Vsekakor “ « tak krasen podzemski svet zanemari in prepusti pozabljenju in to v domačem kraju in se raje navdušuje za razne koče in — nemško gričevje __ Dovolj smešno pa je, da je tej otvoritvi glavna ovira en c. kr. Nemec in en duhovnik. Štirje mladi romarji. Preteki petek so ustavili na železniški postaji v Borovnici štiri dečke v staro, sti do štirinajst let, ki so se zelo sum* Ijivo obnašali. Orožništvo je dečkt izročilo okrajnemu sodišču na Vrhniki. Tam se je dognalo, da so dečki šolski učenci tretjega razreda meščanske šole v Brnu In da so pobegnili od doma, ker so dobili slabi »klase« v izpričevani. Ubogi mladeniči so se tako bali palice, da so hoteli pobegniti — kamorkoli. Preteklo predo so jo skupno popihali iz Brna. jVsak izmed njih si je na pot vzel nahrbtnik, nekaj jedi, več kuhinjske posode ter žlice, nože in vilice, l a tudi denarja. Okrog 140 kron. Dedu Plavijo, da so si ta denar prihranili. Z nahrbtniki, loncj, skledami, žlicami, vilicami in noži so se napotili v svet. Mladi romarji so se pripeljali čez Dunaj v Ljubljano, odkoder so •jo hoteli mahniti v Trst. Tu pa so preračunali, da nimajo za vožnjo denarja. »Kaj zato?« so si mislili romarji in so sklenili, da jo mahnejo v »Trst, naj bo že kar hoče. »Bomo šli pa do Borovnice peš, potem pa zopet na vlak, so pokimali in veselega obraza odjadrali proti Borovnici. Ko so pa hoteli tam stopiti na vlak, jih •je nesrečno orožništvo prijelo in tako dalje. Dečke, mlade romarje, so že ekspedirali, kamor spadajo. V Brno namreč. V šolo. Palica jim ne odide. Splašeni konji. Dne 19. t. m. so se splašili vsled nekega avtomobila konji nekega prevoznika iz kokrške okolice na savskem mostu v Kranju. Voz, ki so ga konji vlekli in na katerem je bil naložen les, se je sredi mosta prevrnil in zadnji del voza se Je čisto zdrobil in le sreča je bila, da se ni tudi vozniku kaj zgodilo. Dobil je pri tem le lahke poškodbe. Eden izmed konj se je strgal in je zdirjal proti postaji, kjer so ga prijeli. zblaznel. Te dni je prišel 48!etni posestnik vulgo Boršt-nar iz Pesnice bosonog in gologlav na železniško postajo v Kranju Nje eovo nespoštljivo obnašanje je kmalu vzbudilo pozornost, zato so ga šiloma spravili proč. In dognalo se je, da je Borštnar blazen. Prepeljali so ga v blaznico. Ogenj. Dne 16. t. m. je izbruhnil ogenj pri jioscstniku Ignaciju Aubel iz Kala. Požar sc je silno hitro razširil, tako da niso mogli rešiti niti živine. Zgorela je ena krava, ena te lica in troje prašičev. Mraz na Dolenjskem. Pretekli Petek je padel po Gorjancih, v Stopičah, Podgradu, Grčovju in po velikem delu Sniihelske fare sneg. Domačini se boje, da ne pozebe trta in sadno drevje, ki je sedaj v najlepšem cvetju. Samomor. V Chiskolmu v Ameriki se je ustrelil Slovenec Simon Rogelj, doma iz Kranja. ♦ Hišna terasa se podrla in ubila V.okraju domačinov v Al- ter 'to hMS: £“«* Mfc * ka-ter je bila arabska kav,,™«, t«-;* mohamedaiici so bili na m tu mrtvi, deset jih je bilo težko ranjenih. Bojijo se, da se nahaja pod razvalinami Še več trupel. Koliko je prostozidarjev na svetu? Svetovna zveza prostozidarjev ima svoje lože v vseh večjih mestih V letu 1913 je štela ta organizacija 7130 lož s 393.544 člani. Središče družbe je v Berlinu, kjer je zastopanih 141 lož s 17.726 članj. Lože so v Vseh svetovnih mestih. V njih so tudi osebe iz najvišjih krogov. visoki J18 živinozdravniškl svojem konCana- Na sklenili slušaTelji &*. 17;>»• * iritn %Lm. Vsrsss stavko. Sklep so drugi dan naznanili rektorju. ♦ Svojo ženo je hotel umoriti. Neki mornar, ki je bil te dni na dopustu v Piranu in ki se imenuje Peter Tamburin, je dne 17. t. m. poškodoval svojo ženo, ki služi za deklo v Pulju. Tamburin jo je z ljubosumnostjo večkrat zabodel z nožem, ua Aar jo Je vlekel k morju in ji tiščal (j.jvY.0 P°d vodo, da bi se v morju za-varl Ko 80 prišli na inesto imeno-Dohn a. ločina ljudje, jc razbojnik Tamknil* ^ena ie *e iohko ranjena, um,- ia so aretirali in izročili ^riškemu sodišču v Pulju. Napad na ekspresni vlak Rlm-i rP°*t Na ekspresni vlak, ki vozi dno ir3 v Neapolj, se je nameraval v.. ,}/■ t- m. izvršiti atentat, katere-lezn?škiVHr°ičite,.}i bi bili oajbrže že-.arH napadli pekarijo. Dne heici' m‘ oapadla tolpa roparjev be, ^jPetroKrajsko pekarijo. Tri ose- tronarii 1° sc ',‘ahajale v pekariji, so 'ajno p°strebb> ,lato sg oropali bla- iei strnil izntied roparjev je za- ;Oiil. in ga nevarno s° ga n el in n v t«0* aretirala. «a Peljali k zaslišanju, je ro- jiar izprožil iz samokresa dva strela na stražnike in se je nato zastrupil s ciankalijem. * Bavarski grof — poglavar zločinske tolpe. Dne 17. aprila zjutraj so aretirali v Parizu šest oseb, ravno v trenotku, ko so odnašali od nekega tamošnjega zlatarja dragocenosti v skupnem znesku 400.000 frankov. Med aretiranci se nahaja tudi leta 1869. v Berlinu rojeni grof de Montgelas, ki ga zasleduje sodišče zaradi tatvin, izvršenih v Špa-niji, Italiji in na Angleškem. Kakor se je dognalo, je bil grof Montgelas poglavar zločinske tolpe. Razun grofa prijeti zločinci so sledeči: Mihael Villagarcia iz Argentinije, Poljak Booter iz Varšave, Francoz Hervou-et iz Nantesa, Nemec Hektor Bruer, Anglež Jurij Gordon in grofova ljubica Nemka Schuhmann. Ljubljana. E — Kako priljubljena ie »Bodeča Neža« kaže najbolj to, da dobivamo vsak dan pritožbe, češ da naši naročniki »Neže« ne dobe. Ker mi svojim naročnikom vse redno pošljemo, ne more biti drugače, kakor da ljudje »Nežo« kar kradejo. Mislimo, da je »Neža« 6 vinarjev tako pošteno vredna, da si Jo lahko vsak kupi. — Prebrisani so naši Neincl. Ravnatelj »Kranjske šparkase« dr. E. v. Schoeppl se je začel pečati — z jugoslovanskim vprašanjem in je napisal o temu članek v dunajski reviji »Dic Wage«. In kaj pravi ta prebrisani Nemec? človek bi pričakoval, da nastopi proti vjedinjenju Jugoslovanov: ravnatelj »Kranjske šparkase« si pa stvar čisto drugače predstavlja in prijroroča Nemcem, □a Jun ni treba nasprotovati ujedi-njenju Hrvatov in Srbov in sicer naj se to zgodi čimprej. dokler Slovenci še niso popolnoma pridobljeni za misel narodnega iedlnstva! Ravnatelj »Kranjske šparkase« pravi, da smo Slovenci že prav blizu temu, da postanemo popolni Jugoslovani in zato bi bilo v interesu Nemcev, da se Hrvati in Srbi — brez Slovencev seveda — čim prej ujedinijo. Seveda, dp Avstrije je Nemcem prav malo. njith je simjo.do tega, da osvojijo slovensko ozemlje in pridejo na Adri-jo. Pa ne bo nič iz tega, Adrija je jugoslovanska m . Slovenci smo že Jugoslovani, to naj si zapomni ravnatelj »Kranjske šparkase« dr. E v Schoeppl. — Slavnemu občinstvu, kakor tudi slavnim gasilnim društvom naj- . da so. hod* dne io. maja oo priliki slovesne sv. vl ših V ČarlSV- štorijami v Ljubljani sila velika slavnostna veselica ‘lruS'va v l . i Pf' ,Li"bli«"1”. Kakor vsako leto, tako tudi letos bodo došla mnoga društva iz raznih krajev počastit sv. Norijana v Ljubljano. Po sv. maši bode skupen pohod vseh društev v načelu-zveze z godbo na veselični prostor v Moste. Ob 10. uri dopoldne bode otvoritev streljanja na dobitke. Ud 10. do 11. ure zajutrek. Ob 11. uri nastop vseh društev in odhod pred gasilni dom. Ob pol 12. uri bla-iroslovUenje nove mehanične lestve, iii \ u.ri kosilo in odmor do 2. ure. čega' dlr!,5hP°W"e veIika va'a do,lia-cega društva z vsem orodjem Pn ' ah skupen odhod na veselični pro- J or otvoritev splošne veselice s sledečin, sporedom: godba, s.ečo- kava^na Vsla?.fJa’ k()riandoli- hirška Ka\ arna, slaščičarna, cvetličar la in se druge zanimive zabave. Ob 7 uri zvečer zaključek streljanja in razdelitev dobitkov v gotovini. Prvi glavni dobjtc'k K,2(h drugi K 15, tretji K , ceti ti K 5 m več drugih dobitkov. Vstopnina za osebo 40 vin. Gasilci v kroju so vstopnine prosti. Preplačila se hvaležno sprejemajo. K srudete2bi pc?zdrav *Na zdar«-ki se fa Openskem sploh že močno svo!"!! ' V s,voiei" času Je to imelo nekakoT;\k!!‘ "aše Sokolstvo je ” ?.e ČeškcKa sokolstva in :sestva in se skupilo pridene fondu. Ko ta zaklad narase na poldrugi milijon, se naj v Belgradu zgradi velika nalača, ki naj nosi napis: «Aleksa Krsmanovič — Srbstvu!« Vsakoletni dohodki te palače se naj porabljalo v srbske narodne namene. Srbska narodna dobrotnika bi naj bila vzor tudi slovenskim trgovcem ! — »Matica Hrvatska«. ki je za leto 1913. izdala izbor Aškerčevih pesmi, je na jiobudo predsednika »Matice Slovenske« Aškerčevim sorodnikom na Štajerskem poklonila svojo 250 K. So li to tudi jugoslovanske »fraze«? — Monte Carlo. Marsikomu bo še neznano, da imamo tudi v Ljubljani igralnico, kamor se hodijo ljudje zračit in poleg tega — tudi igrat za denar. Ta igralnica, imenovana »Monte Carlo«, je v tivolskem parku, v zavetju mladih smrečic. To obiskujejo skozi celo poletje sami vpoko-jenci in igrajo za visoke svote, po — vinarju. Kako zabavno jih je gledati, te mnogo izkušene možake in nio-Žičke. med katerimi se dobijo starčki, ki imajo nad 90 let. Kako veseli so ti fiudie, ako je kateri toliko srečen, da dobi malo prostora, da more sesti in ž njimi igrati. Ako pa ne, mora pa revež stati in milo gledati, kako si drugi čas preganjajo in uživajo sveži zrak. Teli starih možakov se skupno nabere do 40, imajo pa eno samo mizo in dve klopi, pri katerih jim fe mogoče igrati. Tem potom bi prosili slavni magistrat, ako bi storil tem zasluženim možem to Ijubav, da jim pusti iiostaviti še eno mizo in dve kloni. To gotovo ne stane veliko, štiri deske in par kolov popolnoma zado-stule za to stvar. Za to bodo pa ti igralci vedno hvaležni. — Majniško proslavo priredi narodno delavstvo v LjubHatji v nedeljo 3. majtiika t. I. Dopoldan se vrši v »Mestnem domu« velik manifesta-ciiski shod. na katerem se bo razpravljalo o zahtevah slovenskega delavstva, o nalogah in ciljih »Narodne Socialne Zveze«; razkrile se bodo tudi velike krivice, ki se gode zavednim slovenskim železničarjem na — slovenskem ozemlju. Dopoldne iti zvečer pa se vrši velika ljudska veselica na vrtu in v dvorani hotela Tivoli. Položaj slovenskega delavstva je čedalje bolj mučen. Slovenskega delavca sistematično izpodrivajo pri železnici in vseh drugih pod-jetjih, vsa boljša mesta zasedajo s tujci Nemci in Italiiani. Slovenska javnost pa mirnodušno gleda, kako se naša zemlja potujčuje. Slovenec-delavec pa mora s culico v roki na Westfa!sko ali pa v Ameriko. Tem tužnim razmeram se moramo postaviti v bran. za to bela Ljubljana manifestiraj 3. majnika za pravice slovenskega delavca na slovenski zemlji! — Svetilko s kolesa je snoči pred Založnikovo kavarno na Starem trgu snel in odnesel s seboj po-znanec. Opozarjamo ga, da jo vrne in odda čimprej v kavarni Zalaznik, da ne bo iinel neprijetosti. j— Umrli so v Ljubljani: Lovro Borštnik, čevljarski pomočnik, 25 let. — Helena šmuc. kantinerka in hišna posestnica. 56 let. — Marjeta Grčar, drvarjeva žena, 66 let. — Fran Kerš-manc, sin železniškega kurjača, pol leta. — Helena Posavc, gostija. 81 let. — Henrik Ziegler, pešec 27. pešpolka, 23 let. — Josip Osredkar, bivši dimnikarski jiomočnik, 18 let. — Frančiška Dimic, delavčeva žena, 46 let. Anton Ivančič Buffet. TRST. Aitdemo de Toni, via Nuova 5. TRST Tržaškemu občinstvu in v Trst prihajajočim Slovencem jamčim za pristna lst”ska, vipavska In dalmatinska vina, kakor tudi vedno sveže pivo in ————————— izborno mrzlo in gorko kuhinjo. ---------- tust Odlikovana pariška čevljarna (Calzoleria Paritrlnal. TKST Velika izbira čevljev za gospode, gospe in otroke. Cene zmerne. Cene zmerne. TTlica. Carducci šte-v. ±5. FRAJf MALIS, dLiploin.iran.lsxo j ač. Trst. - Ulica Tor S. Piero 4 - Trst Podružnica: Nabrežina 99. I 1 11 ste že bili v čevijamici 1 ntona Javernika, Trst, 1 == ulica Farnetto 33 ?? - - Sprejemajo »e tndl popravila. — Skrivnostni X, dramatično, razburjeno življenje jmmorskega častnika Houven, bo gotovo vzbujalo očaranje in zanimanje in nesrečna soproga. katera po brezvestnosti ljubezni hrepenečega in brezvestnega vodja vohunov spravi svojega soproga ob vojaško čast in ga privede do sramotne smrti, bo ravno tako vzbudila sočutje kakor bo imel mali deček, kateri hoče videti še enkrat očeta in premaga radi tega vse nevarnosti in napore, da pride v trdnjavo in hoče s svojim telesom ščititi očeta pred rablji, našo bojazen in simpatijo na svoji strani. — Skrivnostni X je film one vrste, kateremu se ne more odrekati velik pomen. Krekovi fantje iz Radomelj — razbojniki. Lepa vas je vas Radomlje. Slovi širom po slovenski zemlji po svoji pobožnosti, po svoji marijini družbi, po svojih vrlih čukih, po svojem ro-kovnjaštvu. Čini večja je pobožnost pri teh zastopnikih Krekovih načel, tem večje je njih rokovnjaštvo. Skratka: nauki dr. Kreka, ki jih je zasejal med svoje fante, so dozoreli v sad. Pri teh fantih se druži Marijina zastava z nožem, škapulir s cepcem, svetinjice s kosami in koli. V isti sapi, ko molijo roženkranc, že ori njih »prtnejduš«; komaj pridejo iz cerkve, že vihtijo odprte nože; še amen v očenašu ni končan, že tidri-' hajo s koli po mirnih ljudeh. Predvčerajšnjem je bil Gospodov dan, nedelja, to se pravi, dan, ki je za radomeljske fante najbolj pripraven za pobijanje. Dva fanta iz Ježice so napadli radomeljski Krekovi fantje — 15 jih je bilo,— z nožem. Oba napadena sta težko poškodovana, eden na hrbtu, in eden na glavi. Najhujši razbojniki so sledeči: J- Anton Šarc iz Homca je prvi priletel z nožem nad imenovana fanta. Sare je zastavonoša Marijine družbe. 2. Janez Cerar iz Radomelj. Fant je predsednik »Orlov«. 3. Vulgo Zotlerjev, član »Orlov«. 4. Mlinar iz Kraljevega mlina, član »Orlov«. Vsi omenjeni cvetovi iz dr. Krekovega vrta so že naznanjeni orožništvu. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. CESAR BOLAN. Dunaj, 20. aprila. O cesarjevem zdravju je bilo izdano uradno poročilo sledeče vsebine: Cesar boleha že 14 dni. Zdravnika, ki sta pri cesarju, sta konstatirala katar v sapnicah. Telesna toplota ie večja. Cesarja sili kašelj In to moti tudi počitek. Predvčerajšnjem je cesar sprejel v avdijencl Sturgkha, včeraj TIszo. Zdravniki so cesarju že pred dnevi priporočali, da naj gre na jug, toda on ie to odklonil. Cesarjeva temperatura znaša 38 stopinj. Na Dunaj k cesarju sta poklicana njegova hči Valerija ter prestolonaslednik. Noč z nedelje ua pondeljek je bila nemirna. Cesar Je mnogo kašljal; poleg njegove spalnice se je nahajal telesni zdravnik cesarjev dr. Kerzel. CESARJEVO STANJE BOLJŠE. Dunaj, 20. aprila. O cesarjevem zdravstvenem stanju današnjega popoldneva je bilo Izdano sledeče uradno poročilo: V cesarjevem zdravstvenem stanju je nastopilo vidno izboljšanje. Upa se. da se obrne vse na naiboljše. ker se mu je po od špecialistov pripravljenih zdravilih povrnil apetit; tudi vsled ugodnejšega vremena se pričakuje, da bo imelo dober vpHv na cesarjevo zdravstveno stanje. Dallšl ugodni znak je tudi dobro razpoloženje cesarjevo In je velike važnosti, da se udeležuje svojega dela nemoteno kot preje. Ravno gibanje mu silno pospešuje obrat k boljšemu. NASPROTNE VESTI. Dunaj, 20. aprila. Proti uradnim poročilom, v katerih se stanie cesarjevo kot ugodno slika, se v dobro informiranih krogih govori, da zdravstveno stanje cesarjevo ni nikakor pomirljivo. Govori se celo, da je nevarnost, da se vnamejo pljuča. Danes je bil poklican k cesarju znani špecialist za te vrste bolezni dr. Chlary. Govori se. da se je ta špecialist silno nepovolino Izrazil o cesarjevem položaju. Strokovnjaki pravijo, da bi bila ta bolezen za starejšega človeka brez dvoma zelo težka. CESAR SPREJEMA V AVDIJENCL Dunaj, 20. aprila. Cesar je sprejel danes v daljši avdijencl zunanjega ministra grofa Berchtolda, ki mu je do podrobna poročal o sestanku v Opatiji. Jutri pride prestolonaslednik Franc Ferdinand k cesarju. delegacije in cesar. Dunaj, 20. aprila. Delegacije letos jie bodo otvorjene ob cesarjevi prisotnosti, temveč Hffi *»o prisostvoval in prestolno besedo prečitaTnatfvTj-Voda Franc Ferdinand. VOJNA MED ZDRUŽENIMI DRŽAVAMI IN MEKSIKO? Mekslko, 20. aprila. Minister zunanjih zadev je izjavil, da je nemogoče ugoditi zahtevam Združenih držav. ker amerikanska zastava ni bila žaljena. Houston, 20. aprila. Dve armadne divizije 10.000 mož so odšle proti Galostonu, kjer čakajo transportne ladje pripravljene. Washington. 20. aprila. Tu že ni nobenega dvoma, da pride do vojne z Mekslko. Vojna ne bo uradno napovedana. ker ameriška vlada sedanje meksikanske vlade ne prlpozr /a legalno. STALIŠČE GRŠKE VLADE OMAJANO. Atene, 20. aprila. V političnih krogih se govori, da je položaj grške vlade skrajno težaven. Prebivalstvo je proti vladi vsled njenega obnašanja v Epirskem vprašanju. Venizelos namerava v kratkem odstopiti. Mali oglasi. Beseda s vinarjev. Na|man|ši znesek 50 vi-narlev. Pismenim vprašanjem le priložit' znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zn-nanll inserentl v znamkah. Zaključek mallt oglasov ob 6. uri zvečer. Proda se pes čuvaj (ovčarski) približne 3 leta star, vpraša se nai Ljubljana. Stari trg 5, 251—x Lepa mesečna soba v Sodni ulici štev. 6. 3 nadstropje, s posebnim vhodom se takoj odda. Poizve se istotarn v 1. nadstr. pri g. Čuden. 273—? »Mijo«, vzdignite pistno, pros: »Ivanka«. Spretnega krojaškega pomočnika delovodjo samo za boljša in salonska dela s prav dobro plačo in trajnim mestom sprejme takoj krojaški mojster Fran Kraigher, Gosposka ul. 5. fržne cene v Ljubljani »etlensko poročilo od iO. apr. do 17.aprila Slovenci! Spominjajte se naše prekoristne Ciril in Metodove šolske družbe! Cene v kronali! 1 kg govej. mesa I. vrste SANATORIUM-EMONA/j .ZA NCTTRAMJ^^^NE.BOLEZNI. A LJUBLdANA ■ KOMENSKEGA'ULICA- b j, .^zrawNK:PRiMARU'DR' FR. DERGANC 1 1 , telečjega mesa . . . 1 , prnšičj. mesa (svcež.) 1 , . c prek) 1 , kpStrunovega mesa 1 , masla . .......................... .1 , masla surovega. . . 1 , masti praSičjc . . . 1 , slanine Speha (sveže) 1 » slanine prekajene . . 1 , sala ...................... 1 . čajnega masla . . . 1 . margarlskcga masla . 1 jake . . .... 1 liter mleka . . . . 1 , , posnetega . 1 , smetane sladke . . 1 . kisle . . 1 kg medu ..................... 1 piščance..................... 1 golob........................ 1 raca............................ I gos.......................... 1 puran........................ 100 kg pšenične moke St. 0 J0O . . , „1 IH'! ■ ’ » - 2 100 . , . , 3 100 . , . , 4 100 . „ . . 5 100 . * . , 6 100 , . . , 7 100...........................Ji 100 . koruzne moke . . 100 . ajd. moke 1. vrste 100 . , II. . . 100 . ržene moke . . . 1 1 fižola............ 1 „ gralia.......... 1 „ leče ...................... 1 „ kaše............ 1 „ ričeta.......... 100 kg pšenice .... 100 rži..................... 100 „ ječmena. . . . 100 „ ovsa .................... 100 „ ajde..................... 100 „ prosa belega . . 100 „ „ navadnega . 100 „ koruze . , . . 100 „ krompirja . . . 100 „ činkvantina . . . 100 sena .... 100 „ slanic . . . . 100 „ stelje................... 100 „ detelje ................. Cena trdemu lesu za m3 -Cena mehkemu lesu za m8 Prašiči na klavnici . . . Trgovska, spedicijska in komisijska del. družba Podružnica: Ljubljana, Dunajska cesta 33 — Telefon št. 100. (Centrala: TU ST) mednarodna špedicij«, špedicije in zacarinanje vsake vrele, prevažanje blaga, skladiUa. kleti a «za I , užitnini podvrženo blago. Najmodernejše opremljeno podjetje za “i g, “ “J® pohištva v mestu in na vse strani z patentiranimi pohištve- nimi vozmi. Shranjevanje pohmlva in blaga v suhih posebnih skladiščih. Omotadie itd. Spedicijski urad, generalni zastop in prodaja voznih listov: „Dnlmatle“ delniške parobrodne družbe v Prstu, brzovozne proge Trst-Benetke in obratno ter Trst-Ancona paro-brodne družbe D. Trlpcovih & Co, Trst Avstrijskega LIoyda Cunard-Line za I.Tn n razred. Naročila sprejema tudi blagovni oddelek »Jadranske banke*. Zmerne cene. Točna posstresfcToev. &SLIMIO lillllllgflo ¥* Najnovejše za spomlad in leto za gospode in dečke, damska konfekcija pariških in berolin-skih modelov po čudovito priznanih nizkih cenah. IPcgflejte sl Izicžlce- Angleško skladišče oblek O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5.-6. Telephon 132. pripora'a Važno za gospodinje: Brez konkurence! M. Spreitzer, skladišče, Vojaška ulica št. 2, na Taborju v lastni hiši Telefon St. 245. V L j U b 1 j a n L Telefon St. 245. P. fr. Vljudno naznanjam ccnc moje različne kave, in sicer: S u r o v a kava: St. 1. Santos..............K 2'— SL 17. Qusdcmala ..... K 3 30 „ 2. Rio ........ „ 2*30 a 14. Pcrl-Santos..... „3* • . . „ 2*40 „15. „ .„ 3*10 .... 2*50 „ 16. Javo, zlato-rumena . . „ 300 ... , 2*80 , 17. Zlato-rumena, navad. . ’ 3*— ...» 3*— „ 18. Maragogypc ..... 310 * . . „ 310 „19. Libcria ...... „ 3*-10 . , . „ 2*70 „ 20. Portoriko..........„ 3*20 . . . „ 3'— „ 21. Portoriko Piraldini . . „ 3 60 , . , „ 3*20 „ 22. Guba, zelo fina ... . 3*50 ...» 3*10 „ 23. CeyIoo, zelo fina ..... 3 60 ... , 3*20 „ 24. „ Castorca, najfin. „ 3*80 Pražena kava: St. 3. . . K 3— 11 St. 5. . . K 3 30 || St. 7. . .K 3*60 * 4. . . „ 3*20 H „ 6. . . „ 3*40 || „ 8. . . „ 3*80 Naročila od 1 do 4 '/2 kg dostavljam franko v hišo. — Pri pošiljatvuh po pošti se zviša cena pri vsakem kilogramu za 20 v in dostavljam istotako franko. Zamotenje sc ne računa. — Na željo pošljem vseh 24 vzorcev od surove kave v skupni teži od '/■* kg za K 1*— franko na dom. Priporočam se in bilježlm z vsem spoštovanjem jy|. SureitZCf. Konfekcifa : za moške, ženske in otroke : v veliki izbiri po zanesljivih in stalnih cenah v poiiružni trgovini ---------------- tvrdke R. MIKLAUC ------------------ Edina primorska tovarna dvokoles „T ribuna" Gorica, Tržaška ulica št. 26, prej pivovar Gorjup. 8. Minas . . 9. Salvador . 10. „ 11. Quadema!a 12. Ljubljana — Pred Škofijo štev. 3. — Medena ulica : jFcseTcen cddelelc v prvem :nedetrov>ivt. Cenik na zahtevo brezplačno in poštnine proslo. Velika ekspertna zaloga dvokoles, Šivalnih in kmetijskih strojev, ^^ramofonov, jy*kjj; F. 3B&tJel G orle«, Stolna ulica štev. 2-4. Prodaja na obroke. Ceniki franko. St. t! 36. Razglas. Ker se dne 21. t. m. prične gradba cestnega kanala na Karlovški cesti, ostane do dovršitve dela ta cesta v svojem odseku med Nadvojvode Friderika cesto in Zvonarsko ulico zaprta za promet z vsa-koršnimi vozili, za ježo in gnanje živine. Protiravnanje se bo kaznovalo po določilih § 70. občinskega reda. Mestni magistrat ljubljanski, dne 20. aprila 1914. Najnovejše kravate za gospode, i pentlje, samovez-I nice in vse druge I moderne fazone, I ovratniki, zapestij nice, naramnice, J# podveze, noga- vice, palice, dežniki, različni gumbi, ščetke, milo, parfumi i. t. d. po skromnih stalnih cenah v modni in športni = trgovini ==—" P. Magdič, Ljubljana nasproti glavne pošte. z mešanim blagom v Ljubljani se radi družinskih razmer proda z vso oprado pod zelo ugodnimi pogoji. Vpraša se pri Franji Snoj, trgovina, Kolodvorska ulica štev. 41. Vsako sredo in soboto '= prodaja .......- ostankov :: blaga za obleke in perilo :: za 8 5 010 polovične cene podjetje zvezdnih tkanin „Hermes“ brata Wokač v Ljubljani, Selenbugova ulica št. 5. v prvem nadstropju (nasproti glavne pošte). Učiteljska tiskarna EEEEEfEE— \ Ljubija IH V zalogi ima šolske, županske in različne druge tiskovine, učna izpričevala za obrtne vajence, delavni red. diplome i. t. d. i. t. d. ooo Najokusnejša izvršba in najnižje cene. vv :: Stereotipija :: Cek. račun štev. 76.307. se priporoča v izvršitev vseh tiskarskih del, kakor časopisov, knjig, raznih tiskovin za urade, hranilnice, in posojilnice, jedilnih listov, cenikov, vizitk, okrožnic, mrtvaških listov i. t. d. i. t. d. :: Litografija :: Telefon štev. 118. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Skodc cenjuje tokni in nai-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Pozori Sprejema (udi zavarovanja proti vlomski tatvin pod zelo upodnimi ropoji. — Zahtevaitc prospek '* Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraz-novrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi rogojl, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili.