^VO/AND /klUERI$KA DOMOVIIM/I h\ 1 a r AMCRICAN IN,SPIRIT FOR6IGN IN LANGUAG€ ONLY National and International Circulation CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, DECEMBER 6, 1960 SLOV€NIAN MORNING N€WSPAP€R ŠTEV. LIX — VOL. LIX Kennedy se bo sestal danes s predsednikom Sen. Kennedy.se je včeraj vrnil iz Floride in se bo danes dopoldne sestal s predsednikom Eisenhowerjem. WASHINGTON, D. C. — Sen. John F. Kennedy, izvoljeni predsednik ZDA, se je po kratkem dopustu v Floridi vrnil včeraj v glavno mesto, da nadaljuje s pripravami za sestavo svojega kalbineta in za prevzem vodstva dežele prihodnji mesec. V nedeljo je imenoval Kennedy posebni odbor pod vodstvom sen. Paula Douglasa iz Illinoisa z nalogo, da prouči gospodarske razmere v državah in predelih, ki so posebno prizadete1 po brez-peiselnositi, in predloži za izboljšanje potrebne ukrepe. Odbor sestavlja 11 članov. Poleg že omenjene naloge bo proučil, tudi: možnost ustvaritve novih zaposlitev v z brezposelnostjo prizadetih predelih, odstranitev o-vir polnemu razvoju ameriške in. dustrijske zmogljivosti in pobude za vloge v nove industrijske panoge. Včeraj pred odletom v Washington se je sen. Kennedy sestal s sen. Symingtonom, ki mu je prinesel svoje poročilo s predlogi o reorganizaciji vodstva narodne obrambe. Novi grobovi Lovrenc Zalaznik V nedeljo je umrl v St. Alexis bolnišnici 71 let stari Lovrenc Zalaznik z 1207 E. 175 St., doma v Zaklancu v Sloveniji, od koder je prišel pred 50 leti. Zapustil je tukaj nečakinjo, v starem kraju pa sestro Marjano Urbančič in druge sorodnike. Pokojnik je bil član Carniola Hive T.M. No. 1283. Pogreb bo jutri zjutraj pod vodstvom M. Svetek iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. ob 9:30 v cerkev Marije Vnebo-vzete ob desetih, nato na Ali Soul’s pokopališče. hhu J. Toner sodnik na mladinskem sodišču CLEVELAND,. O. — Guv. ML chael DiSaile je imenoval na mestno sodišče na mesto umrlega sodnika Margaret Spellacy 45 let starega Johna J. Tonerja, očeta sedmih otrok in znanega socialnega delavca v mestu. Novi sodnik bo moral jeseni 1962 na volitve, če bo hotel ostati na svojem mestu. Zopet bomo imeli vihar radi klobukov — na dan inavguracije WASHINGTON, D. C. — Dan 20. januarja je bil včasih dan posebnih slovesnosti vsaj za Washington. Takrat prevzema posle novi predsednik. Svoje dni je bilo ta dan v cilindrih vse, kar se je te slovesnosti uradno udeležilo. Cilinder je pa že v. tem stoletju začel izgublja ti veljavo. Truman ga je še nosil 1. 1948 in z njim vred vsi odličniki. Eisenhower ga ni hotel nositi, kar je takrat povzročilo hude proteste od strani zveze tovar-narjev za klobuke. Prišel je na Inavguracijo kar v “homburgu.” Letos je pa tudi “homburg” klobuk v nevarnosti, da ga ne bo na inavguraciji. Novi predsednik Kennedy hodi namreč naj-rajše gologlav in bi se tudi na Inavguracijo najrajše pripeljal knez klobuka. Zveza tovarnar-j©v klobukov je že začutila nevarnost in dvignila agitacijo, da rnorajo vsi priti na inavguracijo Vsaj v Molbukih, ako že ne v cilindrih. Kennedyu je zveza po-nudila kakršenkoli klcibuk si hoče izbrati, samo da ga bo nosil. SHOWERS Vremenski prerok pravi: Večinoma oblačno in milo. Možnost dežja. Najvišja tempe-ratura 60. Predsednik Kitajske tudi za mirno sožilje Predsednik ljudske republika Kitajske se je na svoji poti po Sovjetski zvezi izjavil za mirno sožitje s kapitalističnim svetom. LONDON, Vel. Brit. — Po poročilih komunističnih radio postaj je predsednik Kitajske ljudske republike Liu-šao-či na banketu v Leningradu podprl stališče Nikite Hrušpeva o “mirnem sožitju” in poudaril, da sta kitajisko-sovjetsko “prijateljstvo in sloga monolitična in nezlomljiva.” Propaganda iz Peipinga med tem nadaljuje z bojevitostjo in grožnjami o neizbežnosti vojne. Kitajski gost se bo danes vrnil v Moskvo in nato odpotoval domov. V Sovjetski zvezi je bil vse od proslave obletnice boljševiške revolucije. Udeleževal se je nad tri tedne trajajoče konierence vodnikov komunizma z vsega sveta. Sovjetska pomoč je že začela leči v Laos Sovjetska letala so začela prevažati olje iz Hanoia v Vientiane, glavno mesto države Laos. VIENTIANE, Laos. — Sovjetska prevozna letala Iljušin 14 so začelea voziti olje iz Hanoia, glavnega mesta Sev. Vietnama, v Vientiane. Olje predstavlja del sovjetske pomoči Laosu v obliki darila 5,000 ton raznih potrebščin. Ker leži Laos v notranjosti dežele in vanj ne vodi nobena železnica ali vse leto uporabna cesta, so se Sovjeti odločili za prevoz svojega “darila” po zraku. Med tem je gen. Nosavan zavrnil predlog vlade, naj bi poslal v Vientiane svoje zastopnike za razgovore o sestavi koalicijske vlade, v kateri naj bi bili zastopniki vseh treh skupin, nevtrali-istične, desničarske in levičarske. Nosavanove čete so prešle v napad na vladne čete pri Nam-kadinh reki v nameri, da prodro proti glavnemu mestu. Vladne čete so baje napredovanje zaustavile. Boji med vladnimi četami in pristaši gen. Nosavana se vrše tudi okoli prestolnice Luang Prabang. Na obeh področjih sodelujejo z vladnimi četami komunistični partizanski oddelki, ki so se delno oborožili z orožjem v vladnih orožarnah, poslanim iz Združenih držav. Laos je po obsegu in po številu prebivalstva mala ^država, pomemben pa je po svoji legi na meji svobodnega in komunističnega sveta. Za letalsko nesrečo v Parmi iščejo vzrok CLEVELAND, O. — Zvezna letalska agencija preiskuje vzroke letalske nesreče preteklo nedeljo, ko je privatno dvomotorno letalo Beechcraft Travelaire padlo v Parmi na tla med hiše. Pilot, 35 let stari Duffy od Duffy, McClure & Wilder Inc., ter njegov učitelj 42 let stari Don-ges, predsednik Sundorph Aero. nautical Corp., sta bila mrtva. Letalo se je vnelo in Ogenj je sajel še'hiši, med kateri je letalo padlo. Profestanti pripravljajo združitev svojih ločin! SAN FRANCISCO, Calif. — Dr. Eugene Carson Blake iz Philadelphie je predložil protestantskim verskim ločinam v Združenih državah načrt, ki jim omogoča povezavo na čim širši osnovi. Povezal naj bi tako angleške episkopalne skupine, ki se v glavnem drže “katoliškega” nauka, in reformirane ločine, ki so šle v razlagi krščanskega nauka svojo pot. Mednarodna politika že na božičnih počitnicah BONN, Nem. — Kancler Adenauer je mislil, da bo lahko nadaljeval s svojo zunanjo politiko kar čez praznike in ameriško inavguracijo. Načrt mu je spodletel. Na eni strani se je prehladil in mora ostati doma, na drugi strani je uvidel, da iz Washingtona ne bo več dobil nobenega jasnega odgovora na vprašanja, ki jih dnevno stavlja mednarodna politika. Zato se je kar na hitro zgovoril po telefonu s Parizom in Londonom, naj mednarodna politika počiva tja do konca januarja. Adenauer ne bo šel pred prazniki ne v Pariz ne v London. Tudi NATO sestanka na vrhovih, ki je bil predviden za ta teden, ne bo; je odpovedan. Pač Pa se bo vršila običajna seja NATO ministrov v Parizu, menda sredi decembra. Tam bodo samo “izmenjavali poglede” in si čez par dni voščili vesel Božič in srečno novo leto. Par dni dalje bodo rogovilili v Združenih narodih. Tam jim usoda Lumumbe in pa volitve v nekatere odbore, posebno v Var. nestni svei ne bodo dale miru. Skupina azijsko-afriških držav hoče priti v teh dveh zadevah na čisto, preden se b0 podala na božični odmor. Vremenski preroki bodo prišli ob kruh WASHINGTON, . C- — Naša glavna vremenska postaja je dd-bila dva stroja, ki kar avtomatično prejemata vremenska poročila z vsega sveta, kar ga leži med ekvatorjem in severnim tečajem. Poročila potem uredita in jih prenašata na vremenske karte. Delo jima gre hitro spod rok. Za vsako vremensko karto rabita samo okoli 25 minut.. Preje je na taki karti delalo deset Vremenskih strovnjakov, ki sedaj ne bodo več potrebni. KENNEDY DOBIL NAČRT ZA PREUREDITEVJIBRAMBE Posebni šestčlanski odbor pod vodstvom sen. Sy-mingtona je izdelal in včeraj predložil izvoljenemu predsedniku sen. Kennedyu načrt za preureditev narodnih oboroženih sil, ki naj bi omogočil prihranitev 8 bilijonov dolarjev na leto ob enako trdni narodni obrambi. - Mornarica načrtu nasprotna. PALM BEACH, Fla. — Včeraj je bil sen. Kennedyu predložen načrt za novo ureditev narodnih oboroženih sil ki je že ob samem začečku sprožil živahno debato v vojaških krogih, pa tudi v sami javnosti. To zanima prav posebno, kako bi bilo mogoče prihraniti pri ohranitvi enake moči oboroženih sil na leto okoli osem bilijonov dolarjev, kot trdijo sestavljale! poročila. Načrt predvideva en sam glavni stan ter odstranitev posebnih oddelkov s tajniki za armado, mornarico in letalstvo. —- .... Okoli 5,000 besedi obsegajoči načrt je sestavil odbor šestih članov, od katerih je večina bila v preteklosti povezana z letalstvom. Načelnik odbora sen. Symington je bil pod Trumanom letalski tajnik. Tako je razumljivo, da letalstvo predloge brezpogojno podpira, vojska je nekako nevtralna in jih je pripravljeni sprejeti, med tem ko so se vodniki mornarice izjavili odločno proti njim. Sen. John F. Kennedy je dejal, da je predlog zanimiv in da je prepričan, da ga bo Kongres natančno proučil, kot ga bo tudi bodoča vlada. Predlagatelji načrta trdijo, da je razvoj orožja in z njim zvezane vojne tehnike tako različen, da ni mogoče verjeti, da bi mogle Združene države voditi novo vojno uspešno z organizacijo, ki sloni v glavnem na skušnjah pretekle vojne. Amerika je za obe svetovni vojni potrebovala 18 mesecev, predno je bila pripravljena za borbo. Nova vojna ji bo dala kvečjemu 18 minut! Mornarica proti Trdijo, da načelnik skupnih glavnih stanov gen. Lemnitzer ing Vremenska centrala v Wash- ne želi izreči 0 načUu nagle sod-tonu pošilja svoja poročila kakim 600 vremenskim opazovalnicam. Sedaj bodo dnevno napravili kar avtomatično 64 vremen- Naše1 ločene organizacije skih kar1; in Jih poslali 26 ame- predisitavljajo tragično razdeljeno Cerkev v tragično razdeljenem svetu,” je dejal Dr. E. Blake, katerega končni cilj je združitev vseh krščanskih cerkva. riškim lokalnim1 vremenskim postajam in pa še okoli 600 postajam na vojaških oporiščih, letališčih, dalje na univerzah in mnogih znanstvenih ustanovah. be. Rad bi imel časa več mesecev, da bi ga mogel podrobno proučiti in se uveriti tudi o u-spešnosti sedanjega sistema. Ta je po mnenju vodnikov vojne mornarice dovolj uspešen in popolnoma zadovoljiv tudi za moderno dobo. Letalski krogi se zavzemajo za nov načrt, ki predvideva Komunistični načrt za blagor kongoške republike je propadel ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Komunisti so zgubili prvo bitko za Kongo takrat, ko je večina članic ZN glasovala za to, da bodi delegacija predsednika Kasavubuja prava predstavnica kongoške republike v Združenih narodih. S tem glasovanjem je bil režim predsednika Kasa-vuibuja priznan kot edino zakonit, ne pa morda vlada Lumumbe, ki so se zanjo potegovali vsi tovariši na obeh straneh železne zavese, med njimi seveda tudi jugoslovanski Tito. Komunisti so se hitro znašli. Vedeli so, da jim Lumumba nič ne koristi, dokler bo sedel v svoji vili, obdan s četami ZN, povrhu pa še z vojaškimi oddelki Mobutujevih čet. Sklenili so, da ga izvabijo na teren, to je v Stanleyville. Tam ima namreč Lumumba največ pristašev ta- ko med civilisti kot med ostanki organizirane kongoške armade. Lumumibi se je posrečilo pobegniti iz Leopoldsvilla, toda predno je mogel do Stanleyvil-la, so ga prijeli Mobutujevi vojaki in ga privedli nazaj v glavno mesto v — ječo. Istočasno s to so rdeči napravili drugo potezo: v skupščini ZN in v posameznih odborih te organizacije so začeli gonjo proti četam ZN v Kongu. Povod za to jim je dalo obupno finančno stanje ZN. Da blagajna ZN še ni zaprla oken, je treba pripisati samo ameriški radodarnosti, ki je pravočasno dala zadostno količino dolarjev. To seveda tovarišev ne moti, da ne bi kričali, da so ZN v konkurzu radi stroškov za vojaške čete v Kongu. Ne moti jih, da so sami žakrivili konkurz, ker nočejo ničesar prispevati k vzdrževanju čet ZN. Tovariši so takoj dodali, naj ZN odpokličejo svoje čete’iz Konga, ako jih ne morejo plačevati, sicer pa po njihovem mnenju ne delajo čete drugega, kot da varujejo interese ameriških in evropskih kapitalistov. Ako bi se čete ZN umaknile iz Konga, potem bi tam ostali samo dve vojaški skupini, ki bi se grizli med seboj: na eni strani bi bila Lumumbova “armada” pod vodstvom “generala” Lundule, na drugi strani pa čete predsednika Kasavubuja in njegovih prijateljev. Glavnino teh čet bi predstavljali vojaški oddelki Kasavubujeveiga pristaša polk. Mcbutuja. Kasavubuje-ve čete bi najbrže kmalu atnlele Lumumbovo “armado”, ako te ne bi podprla Moskva s svojimi “ddbrovoljci” in svojim orožjem. Vnela bi se torej v Kongu prava državljanska vojna kot svoj čas v Vietnamu, kar bi povzročilo lahko nevarne mednarodne zapletljaje. Da do tega ne pride, morajo ostati vojaški oddelki ZN v Kongu kot strašilo Lumu.nbo-vim pristašem. Čete ZN bodo najbrže doživele nekaj sprememb v svojem sestavu. Sedaj so v njihovih vrstah tudi vojaški oddelki iz Gane, Gvineje in Egipta, te države so pa vse za Lumumbo, torej se njihove čete ne morejo v sestavu ZN boriti proti Lumumbi. Ganski predsednik Nkrumah je že namignil, da bi bilo tako stanje zanj nevzdržno. Predlagal je namreč tudi on, naj se čete ZN umaknejo iz Konga. Obenem je predložil, naj afriške države ustanovijo kar same zase posebno “afriško armado”, ki naj bi delala mir in red, kjerkoli bo treba. Na tihem si je mislil, da bo taka potreba najbrže kmalu nastopila v Kongu. Za načrt niso vnete ostale afriške države, posebno ne tiste, ki so bile preje francoske kolonije. Vedo, kam pes taco moli! skupno vrhovno poveljstvo in nagle mobilne oborožene sile s skupno oskrbo. V mornariških krogih so odločeni napeti vse sile proti izvedbi načrta, če bi se novoizvoljeni predsednik, ki je bil sam član vojne mornarice, le odločil zanj. Pooblaščenec ZN poroča: Madžarska še vedno pod vojaško oblastjo ZSSP! NEW YORK, N. Y. — Novozelandec Leslie Munro se je že štiri letatrudil, da bi proučil razmere na Madžarskem in dosegel umik sovjetskih čet, ki so trdno vzele deželo v svojo oblast po zlomljenem uporu jeseni 1956. V letošnjem poročilu glavni skupščini je dejal, da so bili njegovi napori za izvedbo resolucije Združenih narodov, ki zahteva umik sovjetskih čet iz Madžarske, brez uspeha. “Preprosta resnica je, da je madžarsko ljudstvo pod tujo oblastjo; da so čete tuje sile na njegovih tlen in da tako madžar-d.to ljudstvo nima osnovne človeške pravice, da isi samo izbere svojo vlado!” pravi Munroevo poročilo. Zadnje vesti LONDON, Vel. Brit. — V Mo skvi je bil sinoči objavljen manifest 81 komunističnih partij z vsega sveta, katerih vodniki so tam zborovali nad tri tedne. Manifest priznava vodstvo Sovjetski KP in sc izjavlja za mirno sožitje med komunističnim in svobodnim svetom. V tem oziru predstavlja zmago Hruščeva nad Mao-Tsetungom. CHICAGO, III. — Republikanci se še vedno trudijo, da bi našli možnost za spremeni tev volivnega izida v državi Illinois v korist Nixona. PAKIŽ, Fr. — Poslanec F. Gail-lard, ki je bil pred sodiščem zaradi upora v Alžiriji proti vladi, je pobegnil iz Francije in je baje na poti preko Španije v Alžirijo, kjer naj bi nameravala dvigniti nov upor proti De Gaullu. De Ganile sam je namenjen iti jutri v Alžirijo razlagat tamkajšnjim francoskim naseljencem in domačinom svoj načrt o bodočnosti Alžirije. NEW YORK, N.Y. — Sovjetska zveza in nekatere države iz Azije in Afrike zahtevajo izpustitev Lumumbe iz ječe, kamor ga je vtaknila domača vlada s pomočjo vojaštva. To je Lumumbo zajelo, ko je bežal iz Leopoldvilla med svoje pristaše v Stanleyvillu. Glavni tajnik ZN Hammarskjoeld Iz Clevelanda in okolice i K molitvi— Članice Podr. št. 10 SŽZ so vabljene nocoj ob sedmih v žele. tov pogrebni zavod na E. 152. St. k molitvi za pok. članico Mary Vidmar. Zadušnica— Jutri ob 7:30 .bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Johna Urbas ob 14. obletnici smrti. Letna seja— Društvo sv. Ano št. 4 SDZ ima letno sejo v sredo, 14. decembra, v navadnih prostorih. Rokoborba— Duke in Sato Keomuka, ki sta si pretekli četrtek priborila z zmago nad brati Gallagher mednarodni naslov, bosta ta četrtek zvečer ta naslov branila pred Lordom Laytonom in Fritzom von Erich. Na sporedu večera je še več drugih nastopov. Začetek ob 8:30. drene bodo preskušali— Jutri ob dveh popoldne bodo preskušali v Cuyahoga okraju sirene letalske obrambe. Zadušnica— V četrtek ob desetih se bo nala sv. maša v cerkvi sv. Vila za pokojnim Steve Markolia >t. ob tretji obletnici smrti. Letna seja— Društvo Carniola Hive No. 493 L The Maccabees ima jutri, 7 d,ec., ob sedmih zvečer letno sejo v Slov. nar. domu na St. Clair Ave., soba št. 1. Vsi člani so prošeni, da se seje, na kateri oo med drugim voljen odbor za !. 1961, za gotovo udeleže. Društvo St. Clair Grove No. 18 W.C. ima jutri, 7. dec., ob 7:30 zv. redno sejo v navadnih prostorih. Članica Magdalena Zupančič bo kazala slike iz Jugoslavije. Po seji zabava. Vse vabljene! Nov državljan— Edward Veider s 6303 Carl Ave. je opravil uspešno državljanski izpit. Čestitamo! Božičnica SDZ— Jutri ob 7:30 bo v spodnji dvorani SND na St. Clair Ave. božičnica SDZ. Otroci članov vabljeni! Odbor za 1. 1961— Društvo Ribnica št. 12 SDZ ima za 1. 1961 sledeči oobor: predsed. William Vidmar, pod-predsed. P'rank Žagar, taj. Joseph Ban, 1201 E. 168 St., Cleveland 10, O., tel. IV 1-2246, blag. Anton Debelak, zapis. Anton Tavzel, nadzorniki Frank Wirant, Carl Smoltz in Louis Mrhar, zastopnica mlad. dej. Jean Debelak, zastop. za Klub društev SND Frank Wirant, enako za lastnike certifikatov SND, zastopnika za AJC John Komat in Joseph Post, za SND Louis Mrhar. Društvene seje so vsak 2. petek v mesecu v sobi št. 4 SND (staro poslopje) na St. Clair Ave. ob 7:30 zvečer. --------------o------ — Okoli polovico podeželskih cest v ZDA ima trdo cestišče. je zahteval od predsednika Konga Kasavubuja, naj dovoli mednarodnemu Rdečemu križu, da bo ugotovil, v kakih razmerah drže Lumumbo v ječi. NEW ORLEANS, La. — Bojkot belcev proti integrirani šoli William Frantz se je začel krhati. Včeraj se je pouka u-deležilo poleg črne šolarke ie tudi 17 belih. Ameriška Domovina /*IV1 E ■* I RAVITONE S HK1 Joliet, 111. — Pred zadnjo nedeljo sem vasoval pri Juretu. Ko sem vstopil me je kar malo “oš-tenkal,” kako in zakaj me ni bilo toliko časa na okrog. “Sva mislila z Barbo, da sva se ti kaj zamerila” je pripomnil Jure. Pojasnil sem miu, da kaj takega ni bilo, pa če bi me tudi kaj “oštenkala” vidva, sem dejal, bi vama ne mogel zameriti, ker v takem slučaju bi imela gotovo kak vzrok in razlog. Ampak druge zadeve so, ki človeka zadržujejo od vasovanja. Treba je bilo očedit iokna in dati na nje c d zunaj zimska okna, pomesti Žlebnike, v katere se nabere v jeseni listje, ki pada z drevja in to potem žiebine cevi zabaše itd. Zdaj sem pa to malo postoril imam pa kako uro časa za vasovanje. Oprostila sta me. Potem smo pa krenili r razgovarjanju o raznih zadevah, ki se jih je zadnje tedne veliko dogodilo.. Najprvo sem ga pobaral, kako je on Jure zadovoljen s potekom volitev. “Meni je izar prav, da so volitve izpadle, kakor so,” je. odgovoril Jure. Potem je pa nadaljeval: “Meni se zdi, da smo pred nekakimi izrednimi novimi časi. Vzemi to za prerdkovanje ali kakor že hočeš, a nekaj takega bo, tako se mi zdi. Vadi an j e z vrednostjo zlata na borzah ter z vedno naraščajočo draginjo, je znamenje, da inflacija se stalno plazi naprej. Od lani sem se je vse za nekaj odstotkov podražilo. Potem, višanje plač in zaslužka, pomeni na zadnje višanje cen blagu in vsemu materialu. Vsa ta pota pa vodijo v inflacijo, to je da veljava denarja pada in da za vsako kupčijo je treba vec in več denarja. V vladnih administracijah so zahteve po izdatkih vedno višje in večje. Kaj torej? Odkod to in zakaj tako? Odgovor na to je vedno ena in ista razlaga: Ti, ki delaš (če delaš?) dobiš več za tvoje delo. Industrijalec dobi več za blago in izdelke. Farmar več za pridelke in živino vseh vrst. Naravno, tisti, ki delajo za nas po mestnih uradih, morajo dobiti tudi več, če hočejo izhajati. Ti dobiš nekaj več za tvoje delo, tisti, ki dela za te, ki ti gradi ceste, da se po njih lepo z autom voziš in če to ne, pa hodiš, tisti, ki u čuva red in postave in tisti,-ki ti učijo tvoje otroke po šclah, vsi morajo dobiti nekaj več, da morejo izhajati in živeti. In ta odgovornost nikdar ne jenja^ prav tako ne, kakor nikdar ne jenjajo zahteve naših želodcev, ki vsak dan najmanj trikrat in včasih še večkrat trkajo na nas: no, no, kaj imate za nas, prazni smo zopet, prazni! Dajte nam kar nam gre, če ne, bomo štrajlkali! in kako znajo želodci štrajkati, to vemo vsi, da pri svojih zahtevah nobenega usmiljenja ne prizanašanja ne poznajo. Talko je dragi moj Tone, te odgor vornosti vedno trkajo naprej in naprej in zgleda, da bodo še posebno trkale na vse duri prihodnje zvezne administracije. Stara garda je sicer marsikaj dobrega naredila za deželo in ljudstvo. Je pa pri pojmovanju socialnih potreb in zahtev, mnogokrat maio preveč konservativna. Na socialne potrebe in zahteve v največjih slučaj ih gleda, kakor kak sam vase zoprt deželski kmet, ki mu je prav, da je le on pri vsem in vseh zadevah odločujoči gospodar in ki mu je pri vsem le to všeč, da se vse izteka v njegove roke in njegovo malho. Ko pa začuti kak glas, da bi odstopil komu drugemu kaj oblasti in drugega ima pa le en odgovor: meni luč in kadar bo dana meni luč, tedaj še le drugim ključ. . . Demokratska stranka ima v takih zadevah vsekakor malo bolj široko srce. In v teh zadevah je nas največ — malih ljudi, delavcev, katerim vsakdo najprej e reže najmanjše kose kruha. Menda, češ, za ta male je vse dchro. Natančno po nekih takih “notah” se vodi tozadevna gospodarska politika. Prav za to ta mali ljudje najbolj glasno vpijejo, ker vsak bi jih rad pri-krajševal. Stara garda jim v teh zahtevah ni ustrezala. Da so mali ljudje delavci dobili malo boljše plače, je bilo to največ tekom administracij demokratske stranke. Tudi zdaj je nekako tako. Kandidat stare garde ni obljub j al postaranim delavcem ničesar pri socialni pokojnimi, ne kaj drugega. Kandidat demo-krateke stranke pa. Torej, za katerega naj se ogrevam?? Ali za tistega, ki priznava moje potrebe, ali za one, ki mislijo da je treba skopariti pri pomaganju starim in onemoglim in delavcem sploh? Odgovor na to si da lahko vsak. Povdaril sem pa že večkrat in še povdarjam, nahajamo se mi Amerilkanci in tako tudi ves svet pred neko zelo nejasno bodočnostjo, In voditi veliko državo, kakor je naša Amerika, na katero ves svet gleda kakor na nekako “bogato teto,” kateri po njihovem ne more nikoli zmanjkati, da jih oo samo podpirala in obsipavala s podporami in darovi, ni noben špas. Bodoča administracija in bodoči predsednik bosta imela polne roke dela in odgovornosti. V naši hiši ni vse v redu! Marsikaj bo treba preurediti in popraviti. Naši naj-bljižui sosedi v Južni Ameriki z našo politiko do njih niso zadovoljni. Zanemarili smo jih s tem, da smo vse druge po svetu podpirali, njih same pa prezrli. Da s takim ravnanjem niso zadovoljim, so to najbolj odkrito pokazali, ko je podpredsednik Nixon obiskal prestolnice njih iužno ameriških dežel. Protesti in še marsikaj drugega je padalo nanj. Tudi Ikov obisk pozneje ni ogrel dežel latinske A-meriike za nas. Vse to popraviti je precejšna naloga, a čas vse to od nas zahteva, ali pa bomo c. tali bolj in bolj osamljeni. Vse to so skrbi, ki bodo bodočemu predsedniku pobelili njegove goste lase. .he pazi Tone/ boš videl, če boš dočakal prihodnjih volitev, kaj bo z barvo njegovih las! S tega stališča sem jaz kar zadovoljen, da smo izvolili mlada-ga Kennedya. Mlade krvi je treiba, pa korajže in bo šlo! Bog bo pa pomagal.” Tako meni Jure o zadnjih volitvah in o izvolitvi demokrat-sfcega kandidata za predsednika. Bo kar v pravem, * DELAVSKE RAZMERE PRI NAS niso ravno najboljše, pa slabe tudi ne. Poklicni delavci so večinoma vsi zaposleni. Nelkateri tu doma, drugi v bližnjih mestih. Veliko naših prebivalcev dela v Chicagi. Polni busi in vlaki jih vozijo vsak dan tja in nazaj. Veliko jih ima pa svoje aute in posebno še zdaj odkar so v Chicagi dogotovili Expressway, se vozijo z auti. Dobrih 35 minut pravijo, pa so tam. Le za Stare navadne delavce, ki niso izučeni kakih poklicev je težje dobiti zaposlitev. Ti so pa večinoma že na socialni pokojnini in kar nekako gre, kakor že gre. V nekdanjih časih pred 30 leti in več je bilo drugače. Če je začelo delo pešati v jeklarni in Žičami se je takoj poznalo. Zdaj pa, ko zveze in daljave do drugih krajev ne štejejo več toliko, si ljudje kmalu poiščejo zaposlitev pa drugje in gre. * NAŠI LOVCI PRIPOVEDUJEJO, da so imeli letos dosti sreče. Sin mojega soseda je letos ustrelil vsega skupaj kakih 15 fazanov, še meni je enega podaril in povem vam, okusen je bil. Lov na fazane je ibi odprt okrog treh tednov« Nekako 12 novembra se je pričel in končal 30. novembra. Streljati je bilo dovoljeno le od sončnega vzhoda do zahoda. Ustreliti pa je bilo dovoljeno na dan samo po tri samce. Samic pa ni dovoljeno streljati in kdor jo ustreli, če ga zasači oblast je kaznovan. To radi tega, ker bi se zatrl prehitro fazanski zarod. Zajci so dovoljeni več mesecev. Lov na race pa tudi le gotovi čas. Mnogi, ki jim je lovski šport priljubljen gredo vsak teden na lov v druge kraje, v Wisconsin, Minnesoto na srne in jelene in celo v Kanado. V Minnesoti je bilo na lovih letos zopet obstreljenih več lovcev. To se zgodi po goščavah, ko zasledujejo divjačino, pa kak lovec v goščavi povzroči kak šum in kje blizu drugi čakajoči lovec meni, da se tam premika kak jelen, ali morda celo kak kosmatinec medved, pa “upali” in zadene mesto divjačine lovca in nesreča se dogodi, včasih celo smrtna. Takih slučajev je vsako leto kaj. * NOV GROB MED NAMI. — Pred kratkim je tu preminul rojak Jožef Govednik, star 69 let, bivajoč na naslovu 1117 Summit Street. Umrl je po kratki bole-zin v Billings Memorial Hospital v Chicagu. Pokojnik je živel tu v Jolietu nad 50 let. Zadnjih 25 let je bil zaposljen pri Ruberoid Company in pred tremi leti je stopil v pokoj. Žena mu je umrla pred nekaj leti. Zapušča tri sinove in dve hčere, enega brata in dve sestri tu v Jolietu, eno sestro pa v starem kraju. Pokopan je bil iz cerkve sv. Jožefa pa naše farno pokopališče. Sorodnikom sožalje, pokojnik pa naj počiva v miru! Naj zadostuje za danes, pa še drugič kaj. Tone s hriba. Beguncem ko iemžsja dala odškodnino Cleveland, O. — Visoki komisar za begunce je izdal tole okro. žnico, ki bo verjetno zanimala tudi marsikakega Slovenca, ki so mu nacistične oblasti med vojno napravile kako krivico in škodo: “že dolgo me je posebno bc lelo, da mnegi begunci, ki so ti peli pod režimom nacijonalneg socijalizma radi svoje narodu pripadnosti, prepričanja in ra\ nanja, niso dobili primerne oc škodnime. Zavedal sem se, da niso mog razumeti čemu so oni dobi manjšo odškodnino za telesn poškodbe m zmanjšanje zdravja, kot pa tisti begunci, ki so bili preganjani radi svojega rasnega pokolenja, radi verskega ali političnega prepričanja in da mnogi sploh niso dobili svojih prošenj rešenih. Več let je moj urad skušal to stanje popraviti. Sedaj sem vesel, da lahko sporočim, da smo sklenili sporazum med mojim uradom in nemško federalno vlado. Sporazum je v korist beguncev, ki so bili pod režimom nacijonalnega socijalizma preganjani radi svoje narodnosti. Po tem sporazumu bodo begunci, ki so dobili poškodbe ah so trpeli zmanjšanje zdravja, sedaj prejeli isto odškodnino, kot so jo dobile doslej druge žrtve nacističnega preganjanja. Dobili bodo plačila tudi za minule mesece vse od 1. novemibra 1953 in skupni odškodninski znesek za dobo let 1949 do 1953. Poteg tega bodo imeli pravico do zdravniške strežbe, če jo še potrebujejo. Prošnje beguncev, ki so bili preganjani radi narodnosti, pa so njih prošnje bile zavrnjene, bodo federalni vladni uradi v Koelnu sami zopet pregledali in precenili v tesnem sodelovanju z mojim uradom. Sporazum bomo uporabili v korist vseh žrtev na-cijonalno socijalističnega režima, ki so bili begunci 1. oktobra 1953, tudi če so po tem dnevu dobili kaiko drugo državljanstvo, pa naj sedaj žive kjerkoli. V korist tistih beguncev in njihovih preživelih svojcev, ki so bili ali so še odvisni od njihovega vzdrževanja, ki bi tudi po tem novem spoiazumu ne prejeli odškodnine, smo se sporazumeli, da ustanovimo posebni sklad. Nemška vlada (bo v kratkem dala mojemu uradu na razpolago znesek 45 milijonov nemških mark v ta namen. Prošnje bo reševal odbor, ki ga bodo sestavljali zastopniki mojega urada, begunskih organizacij in zasebnih društev, ki delajo za begunce. Prošnje za pomoč ali darila iz tega sklada bo odbor presojal po eseibnih zaslugah in upravičenosti, upoštevajoč sedanjo gospodarsko stanje begunca, ki se izkaže kot upravičen in pa vse, kar je moral pretrpeti vsled preganjanja. Nemška vlada in moj urad izdelujeta vse praktične podrobnosti za izvršitev tega sporazuma. Pred koncem leta bomo objavili vse potrebne informacije, da bodo begunci vedeli kam vlagati prošnje in v kaki obliki., Poprej ni mogoče prijavljati teh zahtev. Resno upam, da bodo te nove ureditve vprašanja pomenile stvarno pomoč in olajšanje stiske za begunce, ki so bili žrtve naci-jomalno socijalističnega režima radi svoje narodnostne pripadnosti. A. R. Lindt, zastopnik visokega komisarja za begunce v Nemčiji. K temu razglasu naj dodam šc to. Kdor bo potreboval kako dodatno pojasnilo in navodilo in upa, da je upravičen na kaiko odškodnino po tej osnovi, naj piše na naslov: Dr. Otmar Pirkmajer, Muenchen 15. Adlezreiterstras-se 19/III. Germany, Zentralrat der Nationalkomitees Auslaen. discher Fluechctlinge in Deutschland. Gospod dr. Otmar Pirkmajer, ki je bil profesor na ljubljanski univerzi, sedaj pa dela v tem uradu, je bil tako dober, da mi je poslal to obvestilo in v pismu je dostavil: O odškodninskem vprašanju Vam bom še poročal, čim bo stvar dozorela za javnost. Doslej so emci skoro vse ino-zemce z njihovimi zahtevki odbijali, češ, da so delali iz nacijo-nalnih patriotičnih razlogov ne pa zavoljo politične borbe proti hitlerizmu. Sedaj bodo, ako so bili begunci po konvenciji, prejeli odškodnino, enako kakor politični preganjanci — Nemci. Za prijavo bo čas vsaj se celo prihodnje leto. Dr. Miha Krek. — Velika večina grobega plat- i ! na pride v ZDA iz Indije. Božičnica pri Sv. Lovrencu Cleveland, O. — V nedeljo popoldne ob štirih bo v dvorani SND na E. 30. St. božičnica mladinskih oddelkov društev SDZ, kj'i zborujejo v tem domu. Starši z otroci naj pridejo malo pred četrto, da bodo dobili listke, s katerimi bodo deležni lepih darov. Odborniki društev so vneto pripravljajo, da bo program zanimiv ne samo za mladino, ampak tudi za starejše. Pridite torej vsi! Kako je lepo, ko vidimo našo mladino veselo poleg njenih veselih staršev. Mi se spominjamo svoje mladosti, kako smo nekoč z veseljem in strahom pričakovali Miklavža. Nastavljali smo peharje in molili k sv. Miklavžu., Tudi naši otroci se bodo spominjali, ko bodo Odrasli, kako so prihajali na božičnice slovenskih društev in bili tam obdarovani. To bo za nje vez, ki jih bo držala pri teh organizacijah. Pridite, vsi prisrčno vabljeni, starši in otroci! Jakob Resnik. -----o------ Davkarija razpošilja ‘božične pozdrave’ CLEVELAND, O. — Davčna uprava za Cuyahoga okraj je začela s pošiljanjem davčnih nalogov pa plačanje zem-Ijarine za prvo polletje 1960. Razposlala bo kar 217,000 pozivov, kajti pod njeno oblastjo je nekaj nad 400,000 parcel, ki so obdavčene. Predpisani davek bo treba plačati do 7. januarja, drugače bo sledila kazen v znesku dodatnih 10% predpisanega davka. Davkoplačevalce je treba opozoriti posebno na to, da so odgovorni za pravočasno plačilo zemljarine tudi v sledečih dveh slučajih: ako jih poziv za pj la čilo zemljarine ne doseže, morajo sami iti na davkarijo in dognati, koliko jim je treba plačati. Ako zakasnijo s plačilom, bodo morali plačati UP/; več. Isto velja tudi za slučaj, da izgubijo prejeti davčni nalog. Morajo se sami pobrigati, da dobijo novega in da davek pravočasno plačajo, drugače bo 10% kazni! Hišni posestniki in lastniki parcel naj vse to primerno vpoštevajo! Kakršni so Z. N. take so Ml nj^liove finance ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — V Združenih narodih imajo večne težave tudi s financami. Države članice so večinoma v zaostankih s plačevanjem prispevkov. Postalo je pravilo: čim bolj kaka delegacija razsaja na sejah, tem manj plačuje v blagajno ZN. Tako dolgujejo članice ZN nad $37 milijonov blagajni ZN. Glavni dolžnik je Moskva, dolžna je skoraj $14 milijonov in pravi kar naravnost, da jih tudi ne bo plačala. Sklicuje se na to, da se ni nikoli obvezala, Ja kaj prispeva za stroške čet ZN, ki varujejo demarkacijsko črto med Egiptom in Izraelom, čankajško-va Kitajska je dolžna nad $8 milijonov. Generalni tajnik Hammarskjoeld je rekel na zadnji seji finančnega odbora, da potrebuje do konca leta najmanj $20' milijonov. A-ko jih ne dobi, bo moral razpustiti čete ZN, ki jih ima v Kongu. Od 17 novih afriških držav ne pričakuje blagajna ZN skoraj nobenih prispevkov. Morda bodo vse skupaj prispevale toliko, da bo pokrit en odstotek proračunskih stroškov. Značilno je za razpoloženje med članicami ZN, da si nobena izmed njih ne jemlje k srcu sedanjih gospodarskih te-| žav ZN. T ■7 K A TV A O SHC A I ^S... /Iiieri^k/i Domovih ■/%• mm'e n i e/% m—h o ivt e AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER Slovenci v Kanadi Menda ni večjega kraja v Kanadi od Halifaxa do Vancouvera, kjer ne bi prebival Ikalk Slovenec ali Slovenka. V to novo domo-vino smo prihajali tekom zadnjih desetletij pod različnimi po-Sojl in iz različnih razlogov. Po vsej tej, skoraj bi rekel, neskončni deželi, smo raztreseni, ne da bi drug za drugega vedeli in se Poznali. Naši rojaki in rojakinje so v tem kratkem času, kar so v Kanadi, dosegli uspehe na znanstvenem in kulturnem področju, v Sospodarstvu, ter v obrtniških in inteligenčnih poklicih. V tej deželi, ki nam je dala zatočišče in nam omogočila, da svobodno delamo in sledimo osebnim ciljem, smo Slovenci pokazali, da smo Ustvarjalen in discipliniran narod. Tudi na narodnem področju smo že marsikaj dosegli. Ustanovili smo številna kulturna in verska društva v vseh krajih, kjer prebivajo večje skupine Slovencev. Naš nadaljnd cilj naj bi bil, da vse to delovanje povežemo v enotno narodno organizacijo. Svobodni človek, ki si je- zgradil družbo na demokratičnih načelih, se je v tem stoletju moral boriti in se še bori proti sovra-^ilkam, katerih namen je uničenje osebne svobodne. Fašizem in nacizem sta premagana, toda svobodni svet je še vedno v krčevi-tem spopadu s komunizmom, ki je krona totalitarnih nazorov in stremljenj. Slovenci Kanadčani, ki se zavedamo vrednosti svobode in demokracije, se moramo združiti. Pred kanadsko javnostjo in Pred svetom moramo’ tolmačiti našo odločnost braniti načela svobode in pravice. S ponosom povejmo vsem, da so naš] ljudje trpeli in umirali v fašističnih, nacističnih in komunističnih ječah, koncentracijskih taboriščih n moriščih. Naša dolžnost je, da obrabimo njih izročila. ---------,—o----------— k Iz slovenskega Toronta semenj v ma- podala gdč. Marija Demšar, ki jo tako radi vidimo na slovenskem odru. Gotovo bi morala odnesti od igre velik pušelc priznanja gdč. Valči Brence, ki je bila v vlogi ciganke Nigane ne-prekosljiva. Njeno igranje je bilo tako naravno in neprisiljeno, da je igra spontano vrela iz igralke. Tudi krošnjar šteficelj — g. F. Grašič — je prav dobro opravljal svoj vohunski posel. Druge vloge so bile manjšega značaja, a so bili Igralci dobro izbrani. Le to je bilo opaziti v dvorani, da je manjkalo pri vajah nevidne volje, ki igralce razporeja, jim odmerja prostor in jih z nevidno 'idejo povezuje in vodi, da mnogi različni talenti ustvarijo eno umetnino. Udeležba je bila nad vse pričakovanje lepa. Igro je režiral g. V. Strah, šepetala pa je gdč. M. Kavčič. Vsem igralcem ,S. K. P. društva “Baraga” čestitke in zahvala. Da bi se kmalu zopet videli! Por. Zadruga potrošnikov (“Metro Consumers’ Co-operative) V letu 1959 je bila ustanovljena v Torontu zadruga z gornjim naslovom. Zadrugo so ustanovili člani in voditelji Kreditnih zvez z namenom, da bi povezali potrošnike v močno skupnost, da bi brez posredovalcev mogli kupovati potrebščine vsakdanjega življenja. Prva potrebščina, ki jo je zadruga začela dobavljati svojim članom je bilo olje za ogrevanje stanovanj. Cilj zadruge je isti, kot n. pr. Hranilnic in Posojilnic. Ves dobiček se Bazar bo V soboto, 9. decembra, popoldne od 2. do 6. in v nedeljo dopoldne od 9. naprej bo v dvorani P°d cerkvijo Marije Pomagaj na Manning Ave. velik bazar. Pripravljajo ga članice KžL. Na Razpolago bodo poleg potic, piškotov, klobas in kave tudi naj-raizličnejši predmeti, ki se dajo Posebno lepo uporabiti za pri-Mžnostna darila. Cene bodo zelo hiake, bazar pa prav zanimiv. Kdor ga noče zamuditi, naj si ga Dgleda im ne bo mu žal, ker bo hašel v dvorani lem. Prav vse lepo vabi odbor in ^anstvo KžL. Duhovne vaje 2a fante in može bodo duhovne Vaie v Manresi pri Pickeringu cd petka, 16. decembra, zvečer do nedelje, 18. decembra, popoldne. Vodil jih bo č. g. Franc ®°dja C. M. Kdor le more, naj 8° jih udeleži in se čim prej prijavi. Črna žena v igralska družina S. K. P. dru-aiva “Baraga” je zopet stopila na °drške deske pred slovensko jav-most v Torontu. V nedeljo, 27. novembra, je ta družina posta-vda na oder v Sloveniji nekoč Pfiljubljeno igro “Orna žena.” . Igra je zahtevna. Veliko oseb-la terja in dovolj prostora ter gibčnih sprememb pozorišča. ežko 'bi bilo reči, da bi bila nemška predstava vsem tem za-lovam v polni meri ugodila, naših so razmere hujše kot še ako dobra volja nastopajočih. endar smo videli nekaj močnih ________,... , . lzorov in smo igralcem po pra- koncem poslovne dobe razdeli med- člane v obliki dividend. Lastniki zadruge so njeni člani, ki po delegatih vsako leto volijo direktorje in razpravljajo o važnih zadevah zadruge. Letos meseca julija je “Metro Consumers’ Co-operative” zaključila svojo prvo poslovno leto. Občni zbor pa je bil 29. novembra. Udeležilo se ga je čez 20 delegatov. Nekaj podatkov, ki jih je razkril občni zbor. Prvo leto je bilo včlanjenih 805 članov in razdeljenega 630,-000 galonov olja. Veliko je bilo zamujenega, ker se je dobava olja v jeseni 1959 zakasnila zaradi prepozne dobave dveh tovornih avtomobilov. Vendar je številka 805 članov v desetih mesecih lepa številka. Tudi postrežba je bila nadvse zadovolji, va. Zadruga prvo leto ni izkazala nobenega dobička, pač pa nekoliko izgube, ki pa je deloma krita z dividendami, ki ji bodo koncem tega leta izplačane pri Zvezi Ontarijskih zadrug. Ta Zveza je tudi v drugih ozirih priskočila na pomoč s prostori, osebjem in propagando. V letošnjem letu 1960, to je od 31. julija dalje se je delokrog “Zadruge potrošnikov” že močno razširil. Članstvo je narastlo za 600 novih potrošnikov. Dobava olja se je raztegnila tudi na mesto Hamilton. Kdor bi želel več informacij in postati član te Potrošniške zadruge” “Metro Consumers’ Cooperative,” dobi vse potrebne informacije v pisarni župnijske Hranilnice in Posojilnice na 618 Manning Ave. Toronto 4, Ont. Članstvo ni omejeno. 1 Mgr. Toronto, Ont. N. N., Toronto, Ont. Brezmadežni v zahvalo: po $40 Ivan Blatnik, Toronto, Ont., N, N., Peru, IH.; po $25,00 Anton Novak, Val d’Or, Que., N. N., Toronto, Ont.; po $20 Franc Marolt, Acton, Ont. Frančiška Kra-ker, Stefan Serec, oba iz New Toronto, Ont., Lucija Ponikvar, Louis Šušteršič, obe iz Timmins, Ont., Jernej Seliškar, Montreal, Que., Marjan žejen, Toronto, Ont.; po $15 Alojzij Ipavec, Ma-lartic, Que., Louis Oven, Monterey, Calif.; $12 Kristina Žalik, Toronto,' Onit.; po $10 Kazimir Žerdin, Chicago, 111., John Rifelj, Milwaukee, Wis., Lojze Petrič, Avtom, Ont., Marija Krmelj, Franc Jug, Franc Ferkul, vsi iz Toronto, Ont., Pavla Arko, Chicago, 111., Terezija Mihevc, Stanko Vidmar, oba iz Clevelanda, Ohio; Julijana Wesley, Alean, N. Y., družina Mrače, Noranda, Que.; po $5 J. Vidmar, Anton Kokalj, Jože Kokalj, Mirko brani denar in se bo porabil ves izključno samo cerkvene zadeve. Nabrala se je lepa vsota in bi farani sami ne mogli zbrati niti desetine tega, kar smo tukaj nabrali. Meseca julija so imeli v župniji birmo. Ljubljanski škof je birmal 56 otrok. Bili so to lepi dnevi. Daši ie bil delavnik, se je zbralo k slovesnostim v cerkvi veliko število ljudi in 11 duhovnikov. Prevzvišeni gospod škof je pohvalil delo za obnovitev in popravilo cerkva. 31. julija se je brala sv. maša v cerkvi sv. Jakoba v Štrukljevi vasi za vse dobrotnike ki so prispevali svoje darove. Vsa sporočila govorijo o hvaležnosti in o molitvah v zahvalo za darove. Ponovno sem prejel $10. Darovala sta vsak po $5 g. Jurij Eržen iz Toronta in g. Frank Zalar iz Clevelanda, Ohio. Najlepša hvala obema. Zanimivo je dejstvo, da večina dosedanjih darovalcev ne izhaja iz fare sv. Vida nad Cerknico. Na eni strani je to hvalevredna zavest slovenskega čl o. veka na tujem, ki pomaga Cerkvi v domovini ne glede na to, katera vas, župnija ali podružnica je pomoči potrebna. Na drugi strani pa bi zaklical vam, rojaki, ki ste nekoč poslušali zvonove v šentviški fari, ki ste bili tam rojeni in krščeni! Kaj ste res že pretrgali vse vezi z rodno grudo? Lepo bi bilo, če bi mogli za Božič še kaj nabrati. Vsak dar, še talko malenkosten bo prav prišel in bo z hvaležnostjo sprejet na zemlji in v nebesih. Darove lahko pošljete na “Slovenska Pisarna” 618 Manning Ave. Toronto 4, Ont. ali pa naravnost na podpisanega. Jože Zalar, Toronto 9, Ont. 542 Old Weston Rd. Kiosk na kolesih Švedskim avtomobilistom se mudi prav tako kot drugim motoriziranim ljudem po svetu. Neki Irec je to izkoristil v tej obliki, da je prostoren avto preuredil v kiosk na kolesih. Zdaj kroži po mestu in ponuja avtomobilistom kar skozi okno cigarete, obložene kruhke in časopise. g) Moški dobijo delo Strojni stavec dobi delo Strojni stavec, ki je sposoben staviti v slovenščini in angleščini, dobi stalno zaposlitev. Prijave pod značko “Strojni stavec” na upravo lista AD, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, O. MAG OGLASI Iščemo žensko da bi delala družbo starejši ženi v zameno za sobo in hrano. Dom je v Collinwoodu.. Za pojasnila kličite EX 1-0265. (234) Iz prestolnice in križem po deželi Oblasti so ugotovile, da je bila kriva eksplozije Metropolitan Store v Wimdsorju zanikrnost in Kmetič, vsi Iz Cleveland/ohio’ nepazljivost odgovornih za vod- družina Lautar, preč. g. Nace Berglez, oba iz Kenosha, Wise. Antonija Bayt, Indianapolis, Ind,. Barbara Gornidk, Lead-ville, Colo., John Germ, Pueblo, Colo., Rajko Ložar, Manitowog, Wise., N. N., Minneapolis, Minn., Karolina Boyce, Wiilowick, O n© in plinsko napeljavo ter mest' n ih nadzornikov. Pri nesreči je i našlo smrt 10 oseb, še več pa je bilo ranjenih. * Vlada razpravlja o tem, ali ne bi kazalo posojila na nove hiše podaljšati od sedanjih 30 na 35 Ana Chcipp, Detroit, Midi., j0- Jlet 111 taiko; omogočiti prodajo več- h knjige življenja TORONTO, Ont. — Apostol Janez je videl v razodetju na otoku Parmu tudi knjigo življenja, v kateri so bila zapisana vsa dobra dela vseh ljudi, ki so kdaj živeli na zemlji. In katerih Jezus ni našel zapisanih v knjigi življenja, jih je vrgel v žvepleno jezero. Tisti pa, ki so bili zapisani v knjigi življenja, so šli z Jezusom v nebesa po svoje pre-cibilno plačilo. Mi sicer zapisujemo dobrotnike nove cerkve v poseben seznam. Jezus pa jih zapisuje1 v knjigo življenja. In po seznamu naših dobrotnikov zadnjih tednov, je Jezus zapisal v knjigo življenja sledeča imena: Po $50.00 so darovali: Janez Rastooniik, Edmonton, Alta, Ivan Prežel j, Janez Muhič, oba iz Toronto, Gnt., Kazimir Žižek, Valentin Lavriša, oba iz New žef Stajesk, Chicago, 111., Zvonka Beričič, New Galilee, Pa., Rozalija Wintar, Timmins, Ont., Tone Plut, Malartic, Que., Valentina Brenc, Toronto, Ont., Steve Celec, Bethlehem, Pa.; $3.00 Jože Vlahovič, Timmins, Ont.; po $2 Jože Kristan, Toronto, Ont., Marjan Jakopič, Cleveland, Ohio, Ivanka Skopin, Noranda, Que., družina Weis, Malartic, Que.; $1 Frančiška Pirš, Cleveland, Ohio. V imenu vseh župljanov župnije Brezmadežne s čudodelno svetinjo vsem dobrotnikom najprisrčnejša zahvala. J. Kopač C. M. NOVE PLOŠČE najiepše darilo za BOŽIC 1960! SL 7 MOJ RODNI DOM PROTI JUTRU Kvintet Avsenik S1.25 SL 8 $1.25 GOR ČEZ JEZERO BODI ZDRAVA DOMOVINA Moški in mešani zbor $1.25 ', Jc' 'navdušeno ploskali. Posestnik France Bregar — g. - ■ Mauser — je bil trden kmet, ru-ustrašen in pošteno zvest svo-kni Obljubam, dolžnostim in pri-Sefti tudi takrat, ko je moral za-jlukiti lastnega otroka in Ijub-JOno ženo Z alko. To je odlično 5«st»ntttn«r SLOVENSKI ZDRAVNIK V TORONTU DR. FRANC POROVNE ordinira na 2406 Dufferin St., Toronto 10 Tel.: RU 1-8162 SL 9 HIŠCA OB CEST STOJI V ČETRTEK ZVEČER Kvintet Zadovoljni Kranjci Farani sv. Vida nad Cerknico se zahvaljujejo Že dolgo časa ©e nisem, oglasil, da bi povedal, kako stoji kampanja za cerkve in cerkvice v obširni fari sv. Vida nad Cerknico. Prav je, da darovalci zvedo, kam je šel njihov denar. Hranim pisma od faranov in 'iz teh pisem bom objavil nekaj najbolj zanimivih podatkov. Dosedaj so že prejeli ves na- zvezno vlado. J ega števila že zgrajenih hiš v raznih predelih dežele. * Unije železničarjev so stavko preklicale v soboto dobrega pol dneva prej, predno bi se morala začeti, čeprav predlog o prepovedi stavke še ni bil uzakonjen. Vlada je izjavila, da bo pozvala obe strani, naj tekom zamrznitve plač in železniških tarif nadaljujeta pogajanja za novo delovno pogodbo. V Od včerajšnjih volitev župana v Torontu si nihče ne obeta posebnih sprememb v mestni upravi. * Montrealsko mestno policijo bodo pomagali preorgainizirati in izboljšati strokovnjaki londonske policije na Angleškem in strokovnjaki pariške policije. Predsedhiku pokrajinske vlade Kvibeka Jeanu Lesage se pretekli teden na konferenci vodnikov pokrajin ni posrečilo doseči skupnega predloga za novo ureditev finančnih odnošajev V Ontariu so konservativci kljub malim spremembam trdno v sedlu. Predsednik vlade Frost je v pokrajinski zakonodaji pretekli teden trdo prijemal opozicijo in razlagal načrte svoje vlade za bodočnost. Po šolskem zakonu molijo v javnih šolah Alberte vsak dan Očenaš in bero poglavje Sv. pisma. Tekom letošnjega leta se je začela javna debata, ali je verski pouk v šoli koristen ali ne, ali naj se nadaljuje ali konča. Vse kaže, da je večina javnosti mnenja, naj ostane pri starem. * V Alberti so se gospodarske razmere v zadnjem času poslabšale kot drugod po deželi. Na nedavnem zborovanju vladajoče stranke Social Credit so vodniki vlade razkladali položaj. Finančni minister je povedal, da je imela vlada v prvi polovici sedanjega proračunskega leta okoli 25 milijonov primanjkljaja, kei so padli dohodki od petrolejske industrije. Pri tem je dodal, da je finančno stanje pokrajine še vedno dobro, saj ima okoli 395 milijonov rezerv, skupno pa le 198 milijonov dolga. Dve stanovanji oddajo Eno trisobno in eno petsobno s kopalnico. Obe na novo deko-rirani... Vprašajte na 1052 E. 62 St. po 6. uri zvečer. (X) Stanovanje oddajo Trisobno stanovanje s kopalnico oddajo na 1053 E. 71 St, zadaj zgoraj. Kličite EN 1-0989. (235) Sobe se odda 4 sobe se oddajo. Najemnina $35 mesečno. Vprašajte na 1334 E. 55 St., severno od St. Clair Ave. (X) Sobe se odda Odda se 3 sobe in kopalnica na 986 E. 63 St. Vpraša se pa na 988 E. 63 St. (X) Sobe se odda Oddajo se 4 sobe in kopalnica, zgoraj, odraslim, blizu E. 156 St., in Waterloo Rd. Kličite RA 1-0226 ali VI 3-9163. (234) -L $1.25 SL 10 SOČA VODA JE ŠUMELA V DOLINCI PRIJETNI Solisti, zbor in orkester Na zalogi so še plošče (po $1.25) SL 3 — SVETA NOČ SL 4 — ZADOVOLJNI KRANJCI SL 5 — SLOVENSKI OKTET SL (i —TAM KJER MURKE CVETO SL 2 — ŠTUDENTOVSKE PESMI Vse plošče so 45 RPM. Poštnina je v ceni že vračunana. Plošče naročite pri: mmm regorbs P.O. Box 8184 CHICAGO 80, ILLINOIS. U.S.A. Soba se odda Opremljena soba z gorkoto se odda zaposlenemu moškemu ali ženski. Privaten vhod. V Eucli-du blizu E. 222 St. Kličite RE 1-8116. (234) Naprodaj Grocerijska trgovina in mesnica v St. Clairski slovenski naselbini. Dober promet. Naslov dobite pri upravi Ameriške Domovine. —(237) NAGRAJENKE — Na vrtni razstavi v Rimu sta bili nagrajeni Ule dve daliji. Desna je “Gospa v belem," leva "Rdeča cesarjeva brada." Po moskovski vrhunski komunistični konferenci MOSKVA, ZSSR. — V Moskvi so imeli cel november izredno lepo politično vreme. Na vseh obrazih je sijalo veselje, ako lahko verjamemo uradnemu poročilu o sestanku voditeljev 83 komunističnih strank, ki je trajal cele tri tedne. Poročilo pravi, da so si tovariši razlagali svoje poglede na bodočnost komunizma, da so si pripovedovali o svojih političnih skušnjah, potem o njih debatirali, nazadnje pa soglasno odobrili poziv na ves svet in na vse komunistične in 'delavske stranke. V pozivu ponovno povda-rjajo, da so se pogovarjali v duhu “bratovskega prijateljstva, ki temelji na večnih načelih marksizma, leninizma in proletarskega internacionalizma.” Poziv ni zaenkrat naletel na pravo razumevanje vsaj v Varšavi in Peipingu. Varšavsko časopisje se ne navduušuje zanj več kot kaže uradna potreba, kitajski časopisi pa trdijo svoje naprej, kot da bj sestanka v Moskvi ne bilo; vojske in revolucije so po njihovem še zmeraj neobhodno potrebne, preden bo komunizem zavladal po vsem svetu. S takimi in pddobhimi pripombami bo sestanek odšel v zgodovino. Naprodaj Zofa in tapeciran stol, dvojna postelja, 2 mizici s predalom, kuhinjska miza in 4 stoli, otroški voziček, ročna kosilnica. Kličite MU 1-7230. Soba se odda Opremljena soba se odda v bližini sv. Vida, moškemu. Si lahko tudi kuha, na 1027 E. 61 St. —(236) V EVROPI VEDNO POTREBUJEJO NAŠA ZDRAVILA! Mi jih pripravimo in razpošljemo kamor želite! NAROČITE! MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. KE 1-0034 Cleveland 10, Ohio AVE AFELY AVINGS •13 lati 1S5»h Str««* 23000 iuclid Av«no* 633S St. Clair Avaaua Cleveland, Ohio — V ZDA je,vsak dan na poti preko 8,000 poštnih vlakov. ZULICH INSURANCE AGENCY 18115 Neff Rd. IV 1-4221 Cleveland 19, Ohio !•«% r ■ I i ^ » t- 't • »— |llllllllllllillllllllllllllllllil!lllllll!lllllllllllllil!lll!:illllllilllllll[ililillllllllllllllg 5| JULES VERNE: M I CARSKI SEL g (Mihael Strogov) EŠ POVEST “Tatari!” si je mislil. Splazil se je torej k staremu mornarju na sprednji konec in ga opozoril nanje. Stari mornar je nekaj časa o-pazoval to sumljivo premikanje. “To so volkovi!” je dejal. “Rajši jih vidim kot Tatare. Treba se bo braniti, toda brez vsakega hrupa!” Begunci so se v resnici morali boriti s temi divjimi zvermi, ki so se zaradi mraza in gladu podile po pokrajini. Volkovi so zavohali splav in ga takoj napadli. Begunci so se postavili v bran, dasi niso smeli rabiti strelnega orožja, ker gotovo niso bili daleč od tatarskih straž. Žene in otroci so se postavili na sredo splava, možje pa so se oborožili z drogovi, noži ali palicami, da odbijejo napad. Slišati je bilo samo tuljenje volkov, ki se je razlegalo po zraku. Mihael Strogov ni hotel ostati brez opravila. Vlegel se je na ono stran splava, ki jo je napadla tolpa zveri. Zgrabil je za nož CHICAGO, ILL. HOUSEHOLD HELP HOUSEKEEPER and help — Care lor 2 children. Reliable woman with good refs. Permanent stay or go. Own room, in pleasant home. MA. (3-8473 (234) REAL ESTATE FOR SALE ELMHURST INCOME PROPERTY — By owner. 4 bdrm. house plus 3 rm. apt. Sep. gas ht. Birch cab. kit. Tile bath. Lge. lot. 2 car gar. Full bsmt. $21,500 for immed. sale. Nr. schools. 332 Highview. TE. 2-1797. (234) BROOKFIELD — Hollywood section. By owner. Brick ranch style home. 4 bdrms., 2 full baths. Full bsmt. 2 car gar. Nr. schls., trans., shpg. Must sell — very reas. HU. 5-1027. (234) PARK RIDGE GEORGIAN — By owner being transferred. 5 rms. brick, 2 blocks to park, swimming pools, new grade school, and YMCA Gas heat, comb, storms, side dr., full bsmt., carptg. Exc. neighborhood. Corner lot 64x132’. By owner. $19,900. TA 5-4557. (234) BENSENVILLE — By owner, brand new. 7 rm. 3 bdrm. ranch. Lge. fam. rm. 2 car att. gar. Tile kit. with blt.-in range, oven, intercom. 1 Ms tile baths, h. w. heat. % acre. PO. 6-1838. (235) SKOKIE — By owner. 2 yr. old attractive gray brk. ranch. 3 bdrm. 1% baths. Contemporary features. Cathedral ceiling. Liv. and din. rm. face patio. Lndscpd. back yd. Carport. Outside storage. Fenced 64’ lot. Blt.-in range, garbage disposal. Many extras. High 20’s. 4249 Simpson. OR. 6-9045. (234) ST. DENIS — By owner. New deluxe ranch home. 7 rms. 2% baths. Cer. tile bath and kit. Gas ht. Air cond. thruout. Fin. bsmt. Side dr. 2 car brk. gar. Nr. Bogan h.s. churches, shopg., trans. $37,300. 3718 W. 80th St. LU. 5-4771 or HE. 4-8865. (236) ~ GAGE PARK — BY OWNER~ 5 rm. brk. bung., htd. Back pch., 3 fin. bedrms. up, w.w. crptg., air cond. Blinds, cornices, fin. bsmt., with tiled floor and bar, new gas heat, with boiler, 2 car gar. Close to school, churches, shpg., trans. REPUBLIC 7-7481 (235) BY OWNER — 3 bedroom brick -ft. lot - Side drive - Garage - Many extras. 8638 So. Kildare - LU 2-9073. (235) BUSINESS OPPORTUNITY BAKERY — Southwest suburb. 3 man shop. Good location. Excel, business. Reasonable. By owner who has other interests. HI. 7-7541. (235) in vsakikrat, ko se mil je približal kak volk, mu ga je spretno zasadil v goltanec. Tudi Alcide Jolivet in Harry Blount nista počivala, ampak delala na vse kriplje. Tovariši so jima pogumno pomagali. Vse to pa se je vršilo popolnoma tiho, četudi so volkovi marsikaterega moža hudo ogrizli. Zdelo pa se je, da se boj ne bo tako kmalu končal. Četudi so pobili dokaj volkov, jih je bilo vendar vedno več. Na desnem bregu jih je moralo kar mrgoleti. “Tega ne bo konec!” je dejal Alcide Jolivet in vihtel svoje o-krvavljeno bodalo. Pol ure po napadu je po le-dovju skakalo še na stotine volkov. Begunci so se utrudili in vidno začeli pešati. Bitka se je o-brnila njim v kvar. Kakih deset velikih, od srda in gladu pobesnelih volkov, katerim so se oči svetile kakor žareče oglje, se je zapodilo naravnost na splav. Alcide Jolivet in njegov tovariš sta planila na sredo strašnih zveri in tudi Mihael Strogov se je začel plaziti proti njim. Tedaj pa se je pozorišče hipoma spremenilo. Kakor bi trenil, so volkovi izginili s splava in z ledenih gruč ter naglo zbežali na desni breg Angare. Volkovom je bilo treba pri njihovem opravilu teme. V tistem hipu pa se je čez vso An-garo razlila močna svetloba. V. bližini je izbruhnil strašen požar. Ves trg Poškavsk je bil naenkrat v plamenu. Tatari so bili tu in so opravljali svoje delo. Od tu dalje sta bila zastražena oba bregova do Irkutska in še naprej. Begunci so se pripeljali do nevarnega pasu in so bili od glavnega mesta oddaljeni samo še kakih trideset vrst. Bilo je o poldvanajstih ponoči. Splav je drčal še vedno sredi ledu, ki ga je popolnoma skrival. Tu in tam' pa ga je vendarle dosegel kak svetlobni žarek. Zato so se begunci, ki so ležali na njem, ogibali vsake kretnje, ki bi jih mogla izdati. V blag spomin PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA TER DRAGEGA OČETA Joseph Petrič ki je v Gospodu zaspal dne 6. decembra 1959. Eno loto Te hladni grob že krije, spomin na Te nam žalosti srce. Bilo je lepše to življenje, ko si med nami bival Ti. Pa sveta vera nas tolaži, da se enkrat snidemo, kjer ni joka, ne bolesti, v raju tam — nad zvezdami. Tvoji žalujoči: MARGARET PETRIČ, soproga JOSEPH in JOHN, sinova SOPHIE in VERA, hčeri in OSTALO SORODSTVO Cleveland, O., 6. decembra 1960. Trg jc izredno hitro izginjal v plamenu. Njegove hiše, ki so bile zigrajene iz smrekovega lesa, so gorele kakor smola. Pet sto jih je gorelo obenem. Med prasketanjem požara se je slišalo vpitje Tatarov. Stari mornar se je oprl na bližnjo ledeno gručo in odrinil splav proti desnemu bregu, tako da je bil tri do štiri sto čevljev oddaljen od poškavske razsvetljene strani. Ako bi požigalci ne bili preveč zaverovani v svoje divjaško opravilo, bi bili morali vkljub temu begunce opaziti, kajti svetlobni žarki so tu in tam še vedno segali do njih. Lahko si mislimo, kolikšna bi bila v tem1 slučaju bojazen Alcida Joliveta in Harrya Blounta, ako bi se spomnila gorljive tekočine, po kateri se je vozil splav. Iz gorečih hiš, ki so bile podobne žarečim ognjiščem, so v resnici švigali celi šopi isker in se z oblaki dima vzdigovali pet do šest sto čevljev visoko. Drevesa, kj so stala na desnem bregu nasproti pogorišču,' so bila videti kakor v plamenu. Zadoščala bi torej samo ena iskra, ki bi padla v Aragaro, da se natta vname in požar razširi po reki z ene strani na drugo. Splav in vsi, ki so bili na njem, bi bili izgubljeni. ; K sreči nočni veter ni pihal od te strani. Vlekel je še vedno od vzhoda in odnašal plamen na levo stran. Begunci so mogli torej upati, da se izognejo tudi tej novi nevarnosti. Goreče selo je kmalu ostalo za njimi. Požar je odseval vedno slabeje in slabeje, prasketanje je pojemalo in na nekem ovinku reke je za visokim obrežjem u-gasnil poslednji svit. Okrog polnoči se je še bolj stemnilo. Tatarov, ki so hodili ob reki gori in doli, potniki na splavu sicer niso videli, toda slišali so jih. Pri njihovih sprednjih stražah so goreli veliki ognji. Medtem so se ledene gruče na reki tako zgostile, da je bilo treba med njimi splav voditi z naj večjo pazljivostjo. Stari mornar je vstal in kmetje so prijeli zopet za drogove. Vsi so imeli dovolj opravka. Vožnja je postajala vedno težavnejša, kajti struga reke se je vidno zoževala. Mihael Strogov se je splazil na prvi konec. Alcide Jolivet je šel za njim. Hotela sta slišati pogovor med starim mornarjem in njegovimi ljudmi. “Pazi na desni!” “Na levi se bliža led!” “Odrini vendar z drogom!” “Ustaviti se bomo morali prej, kot bo pretekla ena ura.” “Kakor Bog hoče!” je odgovoril stari mornar. “Proti njegovi volji ne moremo storiti ničesar!” “Ali jih slišite?” je vprašal Alcide Jolivet. “Da,” je odgovoril Mihael Strogov. “Toda Bog je z nami!” Položaj je postajal vedno ne- varnejši. Ako bi se splav moral ustaviti, bi begunci ne prišli v Irkutsk, ampak bi se morali celo izkrcati, ker bi led splav v kratkem stisnil in zdrobil. Vrbove trte bi se potrgale, smrekovi hlodi bi šli vsaksebi in izginili pod ledom. Nesrečneži bi morali iskati zavetja na ledenih gručah. Ko bi se zdanilo, bi jih Tatari opazili in neusmiljeno pobili. 'Mihael Strogov se je vrnil na zadnji konec, kjer ga je čakala Nadja. Približal se je mladeniči, jo prijel za roko in vprašal kakor že večkrat: “Nadja, ali si pripravljena?” Mladenka mu je odgovorila kakor vselej: “Pripravljena sem!” Splav je prevozil še nekaj vrst sredi plavajočega ledu. Ako bi se Angara zožila še bolj, bi se led strnil v neprodiren jez in splav ne bi mogel nič več naprej. Že sedaj je plaval mnogo počasneje. Vsak trenutek je za- del ob kako gručo ledu in krenil na stran. Tu se je bilo treba izogniti kakemu pomolu, tam zopet preriti se skozi kako ožino. Vožnja je bila zelo počasna. Noč je mogla trajati samo še nekaj ur. Ako begunci ne bi dospeli v Irkutsk pred peto uro zjutraj, potem bi morali obupati, da sploh kdaj pridejo tja. O poldveh zjutraj je splav vkljub vsem naporom zadel ob debel in trden jez ter se ustavil. Led, ki je plaval za njim, ga je pritisnil ob zaporo in ga obdal od vseh strani. Ganiti se ni mogel nikamor več, kakor bi bil obsedel na kak; skali. Struga Angare je bila tu komaj polovico tako široka kakor na drugih mestih. Zato se je ondi nakopičilo mnogo ledu, ki se je od velikega pritiska in hudega mraza polagoma sprijcl in strdil v nepremagljivo zaporo. Pet sto korakov niže se je reka zopet razširila. Od ledišča so se odtrgavale posamezne ledene gruče in plavale naprej proti Ir* kutsku. Bilo je torej verjetno, da bi se reka ne bila zajezila, ako bi bila dovolj široka, in bi se bil splav mogel peljati naprej. Toda nesreča se ni dala odvrniti in begunci so se morali odpovedati nadi, da dosežejo svoj cilj. (Dalje prihodnjič.) ------o—------ — Povprečni ameriški delavec je na leto 10 dni odsoten s službenega mesta zaradi bolezni. Petinšestdeset let nudi KSKJ Ijubeznjivo bratsko pomo? svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti. KRANJSKO KATOLIŠKA I M5i SLOVENSKA JEDNOTA Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki Premoženje: $12,500,000.00 Število certifikatov: 47,900 Ce hočeS dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši,, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji — KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in mladino od 5500.00 do $15,000.00. K. S. K. JEDNOTA nudi tri načrte operacijskih podpor do vsote $400.00. Ako še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj — bolje danes kot jutri 1 STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ! Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Joliet, III. SKOZI ZANKO — Skozi široko zanko cevi [za paro z železniške postaje v Weehawken, N. J. je ibila posneta tale slika New Yorka. i DOBER VARUH — Pet let stari črni kuža je trdno zgrabil za obleko' '\J mesecev staro Tresse Lee Lewis, med tem ko njegova gospodarica ogleduje razstavo v Memphis, Tenn. DRUŠTVENI miK Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $10. Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje asesmenta in druge kratke vesti. Dobijo torej za borih $10 dosti koristnega. Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odo-bre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvenih vesti in novic. Mullally Funeral Home ZRAČEVALNI SISTEM AMBULANTNA POSLUGA POGREBI OD $200.00 NAPREJ 366 East 156th Street KEnmore l-94l> GRDINA POGREBNI ZAVOD 1053 East 62 St.17002 Lakeshore B!vd. Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088 KEnmore 1-6300 Moderno podjetje — Zmerne cene ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio Moj stari naslov; ........................ Moj novi naslov: ................. MOJE IME: ........................ PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO ŽETEV SPRAVLJAJO i— Na isliki vidimo Indijanca plemena Čipeva, ko spravlja divji riž iz kanuja, s katerim ga je nabral na jezerskih plitvinah. Indijanci spravljajo fn riž ma ta način, da se vozijo skozi z rižom fporasle plitvine in otepajo riž v polne. Da ga pri tem dober del pade v vodo, je jasno, toda ta 'Ostane za seme za prihodnje leto.