PROSVETA * GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE * Uredniški ln upravnllkl prostori: 1657 South Lavmdale Am Otfloe of PuhUootka: H07 South Lawndale Am Telephone, Rookw«ll 4804 6, im CHICAGO 23. ILU ČETRTEK. I. JULIJA (JULY •). 1844 Subeerlptlon 88.00 Yearlj STEV.—NUMBER 131 M spadal rite of postaga provldad ter hi »ocUon 1101, Act jol Oct 1,18IT, authorlsed on Juno 4, 1818. Ruske armado začelo novo ofenzivo na južni fronti Rusi okupirali Polotslc, kjer se odpira pol v bal-. tiške državice. Nemške bojne linije se rušijo J pfnln rociln pod udarci sovjetskih arinad. Rusi ubili in ujeli 225,000 sovražnikov v dveh tednih.— Ameriška aurmada izvojevala nove uspehe na fronti v Normandiji. Bombni napadi na nemška mesta in nacijska oporišča se nadaljujejo.—Zavezniki se bližajo Leghornu, italijanski luki.—Ameriške čete okupirale glavno mesto Marijansldh otokov na Pacifiku London. 5. Jul.—Radio Berlin je danes naznanil, da so nemške čete zapustile Kowel, stara Poljska, 175 milj južnovzhodno od Varšave in 400 milj južnovzhodno od Berlina, ko so rdeče armade začele novo ofenzivo na južni strani zdrobljene nemške fronte v Beli Rusiji. Nemci so zapustili tudi ozemlje na zapadni strani Pripjatskega močvirja. Radio Berlin poroča, da so se ruske čete izkrcale na petih otokih v zalivu Narva med Estonijo in Finsko. Švedski list Dagbladet pravi, da so naciji odredili evakuacijo civilistov iz pokrajin ob meji Vzhodne Prusije. London. 5. jul.—Rusi so okupirali Polotsk v Beli Rusiji po ljutih bitkah z Nemci in zdaj prodirajo proti Vllni, starodavnemu poljskemu mestu. Polotsk, kjer se odpira pot v baltiške državice, je zasedla armada generala Ivana Bagramijana. Nemške bojne linije se rušijo na tristo iftilj dolgi fronti pod udarci sovjetskih kolon. Te so zasedle Konstantinov, strate-gično železnično križišče, 48 milj vzhodfcb od Vllhe. polfejr 300 drugih ftje-J ri, kifc1ežl samo df&t fiitlj' od meje Latvije. Ruske oklopne ln pehotne kolone se pod kritjem bojnih letal stalno vale naprej in drobe odpor nemške oborožene sile. Premier Stalin je v odredbi dneva naznanil, da so'prve kolone prodrle an, glavno mesto Marijanskih otokov. Admiral Chester W. Nimitz je naznanil okupacijo dveh drugih otokov Marijanske grupe. To sta Iwo in Haha. Poročilo pravi, da je 7312 ranjene partizane Dovajanje orožja Titovi armadi Nekje v Bosni, 5. jul —(Poroča Philip Jordan). — Roj letalskih transportov v spremstvu bombnikov je pripeljal v neko lepo dolino v centralni Bosni motorna vozila, "tajno orožje," strelivo, obleke in živila za zbore jugoslovanske osvobodilne armade, katere poveljnik je maršal Tito. Jaz sem bil potnik na enem transportu. Obšli smo po Nemcih kontrolirano obrežje Jadranskega morja visoko v zraku. Ceste pod nami so bile zapuščene kakor prostori na mesecu. Šele potem, ko smo se dvignili nad hribe in se začeli spuščati polagoma navzdol skozi goste oblake proti široki dolini, smo opazili življenje. V dolini smo opazili može, ki so zaznamovali prostore, kjer naj bl se spustili na tla na partizanskem ozemlju. Čakali so na naša letala, da jim dostavijo obljubljeno pomoč. Med temi so bili ranjeni partizani. V nekaj minutah so bila naša letala na tleh, kjer so odložila tovore, dočlm so bombniki krožili v zraku ln pfciili na sovražnika. Nemška letala se niso pojavila v zraku. Na|a letala ao potem po-brals ranjene in Izčrpane parti-zane, se dvignila v zrak ln odletela proti Italiji. Tatn so bili ranjenci odpeljani v bolnišnice. Vse se je srečno izteklo. Ko so se letala dvignila v zrak, je začelo deževati. Oblaki so se zgrinjali nad gorami, toda naše delo je bilo dovršeno. Partizanom smo pripeljali živila, ranjencem pa preskrbeli streho in varnost. riškimi četami na Saipanu, od- odprli armadi, katerima poveljujeta generala Konstantin Roko-sovski in Ivan Černijakov. Moskva ne omenja usode, ki' »car »o te invadirale otok. je zadela sedemnajst nemških cšivizij, okrog 250,000 vojakov, Hitler priznal ki so branili Mlnsk. Uradni ko~| . pote i koče munike pravi le, da so Rusi uje- * li 23,852 sovražnikov v zadnjih dveh dneh. Število Nemcev, ki so bili ubiti in ujeti v ruski ofenzivi, ki se je pričela pred dvema tednoma, je narastlo na 225,000. Uradni komunike, objavljen danes zjutraj, pravi, da so prve sovjetske kolone že udrle v vilnski distrikt Rdeča zvezda, glasilo ruske . rmade, pravi, da se sovjetske kolone vale naprej kot plaž. llela Rusija je bila pozorišče de-bakla nemške sile, ki nima primere v zgodovini. Če se bo pro- Preseljevanje prebivalcev Evrope Največje delo v zgodovini London. 5. jul.—Zdaj, ko vse kaže, da je zlom nacijske Nemčije blizu, je administracija za Japoncev' padlo v bitkah ~z ame-' pomoč ln obnovo, katero tvorijo ^^ ' reprezentantje Združenih naro- dov, sestavila načrte glede preseljevanja 20,000,000 ljudi, ki so bili v teku vojne v Evropi izkoreninjeni iz svojih bivališč. To delo, ki čaka administracijo, je največje v zgodovini. Zadevni dogovori so sklenjeni. Fred K Kochler, načelnik administracije za pomoč ln obnovo, je dejal, da je že prišlo London, 5. jul.—Diktator Hitler je v svojem govoru pred člani odbora za vojno produkcijo priznal potežkoče, zaeno pa jih je zagotovil, da bodo premaga^ ne. Besedilo njegovega govors je oddajala berlinska radlopo-staja. 'Te vojne ne moremo ocenjevati oo dnevnih dogodkih," Je dejal. "V borbi take obsežnosti začasni porazi in zmage pe štejejo. Gre za obstoj nemškega naroda v tej kritični uri in mobilizirati moramo vse razpoložljive sile za vojne napore kljub nastalim potežkočam. Vsi morsmo delpti za končno zmago." razgovori med angleži in francozi v teku Ustanovitev pd ministra-cij v osvobojenih krajih DE GAULLE OBISCE VVASHINGTON London. 5. jul.—Izgleda, da bo dogovor, ki ab ga sestavili veščaki britske vlade in francoskega narodnega odbora, kmalu podpisan. Na jxxilagi tega dogovora bo general Charles de Gaulle, predsednik odbora, imenoval uradnike v conah vojnih operacij in v ozadju fronte, ko bodo zavezniki osvobodili francoske {>okrajine. To določa provizija sestavljenega dogovora. Razgovori med reprezentanti britske vlade in De Gaullovega odboru se nadaljujejo. Dogovor bp najbrže podpisan v bližnji bodočnosti. Pričakuje se, da bo De Gaulle kmalu obiskal Waahinfton, kjer bo Imel važne razgovore s predsednikom Rooaeveltdm, državnim tajnikom Hullom in drugimi ameriškimi uradniki. Dogovor se nanaša ne samo na vojaške, temveč tudi na ekonomske in finančfte probleme. Britski ln francoski krogi v Londonu izražajo upanje, da bo De Gaullev obisk Amerike odstranil zapreke ln omogočil sporazum, dasi bo moralo vprašanje političnega priznanja, francoskega odbora čakati razsoja. Anglež ko-fruncuSki- dogovor uključuje' deklaracijo, katera naglaša, da je treba storiti korake za dosego glavnega cilja. Ta je izgon nemških čet iz Francije. V vsaki francoski pokrajini, katero osvobodi zavezniška sila, se ustanovi adminis-tracija na podlagi francoskih zakonov. Britska vlada je priznala francoskemu narodnemu odboru pravico %imenovanja uradnikov, ki bodo vršili določene funkcije in koopcrirali z zavezniškimi vojaškimi avtoritetami. Zavezniška sodišča obdrže jurisdikcijo v zadevah vojaškega značaja, franooski zakoni pa veljsjo za civiliste. Separatni briUko - francoski dogovor je v soglasju s provizijami protokola, ki je bil podpisan v februarju tega leta in se nanaša na vojaške in civilne sd-mlnistracije v severni Afriki. Nov sporazum med Rusi in Čehi i Delegacija bo sprem< Ijala ruske čete Domače vesti Obiski Chicago.—Gl. urad SNPJ in uredništvo Prosvete so obiskali Erazem Gorshe iz Clevelanda, O., Joseph in Mary Petrič s hčerko Mary ter Frank Sheryak iz Toronta, Kanada. 11 Detroltske Detroit.—Mary Verlič, bivša članica f>evskega zbora Svobodet se nahaja že pet mesecev v bolnišnici, kjer ji ravnajo na stran raščeno nogo.—Frank Butala, član društva 121 SNPJ, se je moral podvreči operaciji na alepi-ču.—Na dopust so prišli Charles Benedict, sin znanega gostilničarja in naprednjaka Petra Be-nedieta, Darwin Spolyar, sin Ludvika Spolyarja, večletnega odbornika društva 121, ki se sdaj nahaja z družino v Los Gatosu, Cal„ in Rudolf ter William Sayn. Slednji je prišel iz Neapla, Italija. Trije drugi sinovi družine Sayn so tudi v ameriški armadi. Ranjen v Franciji Blalne, p.—Terezija Zupančič je dobila poročilo, da je bil njen sin Charles težko ranjen 7. junija, ko so ameriške čete invadirale Francijo. Odpeljan je bil v bolnišnico v Angliji. Charles je stopil v armado kot prostovoljec v septembru 1. 1040. Na dopustu je bil 28. aprila preteklega leta, ko mu je umrl oče. Kmalu potem je bil poslan v Anglijo. Društvo 333 SNPJ, čigar Član je, mu želi hitrega okrevanja ln da se kmalu vrne domov k svoji materi.—V bolnišnici v North Wheellngu se nahaja Ka-therlne Borlinskl, članica društva 333 SNPJ. Podvreči se je morala težki operaciji, katero pa je srečno prestala. Želimo, da aa kmalu vrne k svoji družini, ki jo težko pričakuje. V nemškem ujetništvu Hutchin*»v Pa.—Valentin Lazar in njegova žena sta prejela drugo poročilo od vojnega de* partmenta, da je njun sin Wl!li-am v nemškem ujetništvu. Prvo se je glasilo, da je pogrešan od 25. maja. London. 5. jul.-Na podlugi d i ran je nadaljevalo v sedanjem '••mpu, bodo Rusi sUli ob meji ■ e » Vzhodne Prusije v nekaj dneh. »VIckard pozdraviJO Rusi so ujeli veliko število ustanovitev komisije remških častnikov, med temi generala Luetzova, poveljnika nemškega oklopnega zbora. Od začetka ofenzive so Rusi ujeli <>sem nemških generalov. Cherbonif. Francija. 5. Jul/— Prva ameriška armada, katere |»veljnik je general Omar N. Bradley, je zasedla hribe nad La Haye du Puitaom. se glasi Poročilo. Ameriške čete na južni strani Carentana so ae pri- Mexico Clty, 5. jul —Ameriški poljedelski tajnik Claude R.. VVickard je poedravll ustanovitev skupne ameriško-mehiške agrarne komisije kot mejnik v kooperaciji med Ameriko ln Mehiko On Je govoril na prvi seji komisije in naglasil. da bo njeno delo prispevalo k zaščiti podeželskega ljudstva z večjo produkcijo pridelkov, ki so potrebni v vojnem času. do sporazuma o Izvajanju načr- pravkar sklenjenega sporazuma tov. I med čehoslovaško vlado in so- Reprezentantje Združenih na- vJetsko Rusiio bodo krožili češki rodov so zainteresirani v pro- bankovci v ČehoslovakiJI, ko bo blem, da se ljudje vrnejo v svo- ogvobojena. Ti m že tiskajo v Je kraje. Med temi so begunci. Rusiji. deportirane i ln delavci, ki zdaj j Sporazum določa, da vojaki garajo v nemških vojnih indus- okupacijske armade uporablja-trijah. Točnih številk o priza- Jo le češke krone Te bodo nu-detlh ljudeh nI. |domestile denar, ki kroži v Če- Sinoči je bilo objavljeno na- hoslovakijI od nemftke okupacije znanllo, da ae bo prihodnja seja dežele Prvotni načrt je določal članov aveta administracije za uporabljanje ruskih ruskih rub-pomoč ln obnovo pričela 15. sep- Ijev, ki pa je bil zdaj zavržen, tembrs v Montrealu, Kanada. ČehoslovaŠka ub«Žna vlada Je Na tej ee bodo razprave o pro- imenovala Františka Nemeca za blemu preseljevanja nadalje- načelnika delegacije, ki bo vale. Nov poveljnik ameriške ^^ sile na Trtmdadu Port of Spein, Trlnidad, ft. Jul — Podadmiral Oliver M Read je prevzel poveljstvo ameriške sile na Trtnidedu Nasledil Je podadmirala A. G. Robinsona H< ud je bil mornalični ataše a-mehškegs poslaništva v Kanadi spremljala ruske čete, ko Inva-jdlrajo čehoelovakijo. Nemec Je * in mmM< r za rekonstrukcijo v ubefril vladi. Za glavnega pomočnika Je bil imenovan general liudolf Viest, vojni podmintster. Oba boste kmalu odpotovale v Rusijo Do znava ae, da bo odpotovalo v Rusijo tudi več členov čehoslo-vaškega državnega svete, ki re-prezentirajo politične stranke Vojni tajnik Stimson v Rimu Obiskal bo papeža Pija Rim, 5. ju).—Ameriški vojni tajnik Henry Stimson, ki Je zadnji teden dospel v Italijo, se je pripeljal v Rim ns prvem vlaku, ki je odrinil iz Neapls v italijansko prestolnico. Stimson bo obiakul vojaške bolnišnice, ame-ilške čete in imel važne razgovore z uradniki zavezniške vojaške vlade in poveljniki armad. Stlmsona so sprejeli In pozdravili general Mark W. Clark, poveljnik pete ameriške armade, general Harry H. Johnson, jjoveljnik zavezniške sile v Rimu in drugI vojaški častniki. {• Z vojnim tajnikom je prišel v ^lim general Carl G. Gray, njegov tajnik. Na svoji poti sta se ustavila v Caaainu, kjer sta al ogledala jx>zorišča ljutih bitk med Nemci in zavezniki. Pričakuje ne, da bo Htlrnson danes obiskal pa|ieža Pija v Vatikanu. Zastava, ki Je vihrala na poslopju ameriškega kongresa 8. decembra I. 1041, ko je bila napovedana vojna Japoimki, In 11. decembra Istega leta, ko je bila napovedana vojna Nemčiji in Italiji, Je bila včeraj r a/obešena na potdopju ameriškega j*osle-riištv« v Himu Stalinovo stališče napram Poljski Duhovnik Orleman-ski objavil izjavo Sprlngfleld* Maaa.. 5. Jul.— Rev. Stanislav Orlemanski, a-meriško-poljski duhovnik, ki je pred nekaj meseci obiskal Rusijo in konferiral s premlerjem Stalinom v Moskvi, je objavil izjavo Andrezeja Witosa, voditelja poljske kmečke stranke, ki izraža Stalinovo stališče napram Poljski. Izjava pravi, da je Stalin za svobodno in neodvisno Poljsko, ki pa mora dobiti tako vlado, kakršno želi poljsko ljudstvo. Stalin je naglasil, da ni za komunistično ali sovjetsko Poljsko, temveč za tako vlado, ki bo dovolj močna zu preprečvnje nemške agreaije v bodočnosti. Witosova izjava se nanaša na Stalinovo deklaracijo glede Poljske, ki Je bila objavljena po zaključenju konference, katera se je vršila v Moskvi v marcu tega leta. Orleanski ni hotel potrditi in ne zanikati poročila člankarja Drewa Pearsona, da je on poročal državnemu de-partmentu p rezultatu svojega obiska Rusije ln razgovorov s Stalinom. "Nemčije ne moremo uničiti tako, da se ne bo nikdar več dvignila," Je rekel Stalin po li-javi Witosa. "Nekaj let po zaključenju sedenje vojne se bo spet pojavila nevarnost nemške agresije. Iz tega razloga je v našo skupno korlat ustanovitev močne poljske države, da bo lahko preprečila agresijo.H Orlemanski Je dejal, da je objavil Wltoaovo izjavo i namenom, da ameriški Poljaki dobe pravo in resnično sliko o Stalinovem stališču napram Poljski. Johnson vidi sijajno '' bodočnost Sibirijo Moskva, 5. jul.-"Sibirija me spominja na mojo lastno deželo ln obeta se Ji sijajna bodočnost," je rekel Erie Johnston, predsednik Ameriške trgovske lbornice, v razgovoru s dopisnikom sovjetska časnilke agenture T as«. "Ekonomski ln kulturni razvoj bo xavisel od odločnosti in poguma voditeljev Sovjetske unije in ruskih mas. Kar sem vidrin »Ušel, me Je popolnoma uverllo, da voditelji in ljudstvo Imajo vse potrebne sposobnosti." Štirje ubiti v ielezniški nesrsči NVIlliams, Arlz, 5 jul fttlrje potniki eo bili ubiti, 50 pa renjo-nlh, ko Je br/ovlak železnice Menta fe skočil lz tira. Na vlaku ae Je nahajalo 150 potnikov. Ameriški diplomat se vrača domov Stockholm, ftvedska, 5, jul.— Pričakuje se, da bo JCdmund A. Gulllon, opravnik ameriških po-slaniških jx«lov v Helsinku, ki je bil odpoklican, ko Je Amerika pretrgala dlplomatlčne odno-šaje s Finsko, danes dospel v Htockholm ns svoji poti domov. •• o Dr. Topalovič dospel v Italijo VVashlngton, D C., 5. jul. — Radio Svobodna Jufoslavlja je naznanil, da Je dr. žlvko Topalovič dospel v Italijo kot politični reprezentent generala Mihajloviča, ki Je bil nedavno odatav-I jen kot vojni miniater v jugoslovanski ubežni vladi. Rommel konferiral z nemškimi generali Chlasao, ftvica, 5. Jul. — Feld maršal Krwin Rommel se Je sestal z nemškimi generali, poveljnik! armad v Italiji in na Balkanu, v vili Eati pri jezeru Co-mu, se glasi sem dospelo poročilo. Tam se je mudil tri dni. Nepokoj v dveh ameriških driavah Sari Joae, Kostarika, A. Jul.*— Sem dospela poročila govore o širjenju nepokoja v llonduraeu In Nikaragvl. General Tiburelo C. Andlno, predsednik Hondu raaa, Je realgnlral, ker se )e kri za poostrile. važna deklaracija državnega tajnika hulla Amerika priznava svobodo vsem narodom PODLAGA ZA SKUPNO KOOPERACIJO Waahlngton. D. C.. 5. Julija,— Državni tajnik Cordell Hull Je podal važno Izjavo ln sa kolonialne imperije, kot sta britski in holandski, eksplozivnega značaja, da je Amerika bila in je še podpornica vseh narodov, ki se bore za svobodo. V bistvu je zagotovil priznanje vsam narodom, ki se odolčno bore sa svo-' bodo. Istočasno Je Hull pojasnil svojo nedavno deklaracijo o ustanovitvi svetovne organizacije sa vzdrževanje in ohranitev miru v povojni dobi, obenem pa Je zagotovil male državice, da bo ameriška vlada vztrajala pri svojem stališču, da morajo dobiti besedo v zadevah skupnega značaja. "Zaščita pravic malih, k*Kpr velikih narodov, je stvar aplot-nostl," Je rekel Hul), "Bodoča blaginja ene države lavlal od blaginje drugih. V vseh evojih Izjavah sem poudarjal vaeuklju-eujoči znnkj svetovne situacije* »tališč© naše *Mh fe t namene, da morajo biti vae ljvittfva enakopravna. To je praktično, če hočemo poatavitl podlago skupni kooperaciji. Ne ameriška Ut jali odhošajt, nopenega dvoma , pa na more biti o naših namenih. Ameriške tradicije ao atare čez 150 let. V vseh teh letih smo proglašali svobodo ia vaa ljudstva na svetu. Dajali amo jim vzpodbudo, naj sa bore za svobodo ln jo uživajo, Naie stališče napram Filipinom Je agled. Nihče ne more zanikati tege. kar smo storili, da Filipini dobe avobodo." Hull Je dalje rekel, "da Je Amerika v svojih prvih dneh pridigala v istem duhu o svobodi zs drugs ljudstva kot aa svoje, Pridige so bile namenjene zlasti državam v Južni Ameriki, ki so bile stoletja pod španskim jsrmom. Nihče nas ni silil k totemu, ker je to bila naša filozofija. To Je bilo naše razpoloženje doma in napram ljudstvom, ki so hrejjenela po svobodi Kakor hitro so naši ameriški sosedje zdrobili španski Jarem, smo tih priznali. Amerika lxi v lxxJočnosti, kskor je v pro-šlostl, podpirala vsa ljudstva v borbi za svobodo. Tu Francozi razdejali železniško progo Odpor proti nemški sili narašča London. 5. Jul,-Francoske sile v notranjosti so preiskale progo glavne železnice med Cela isom m Južno Nemčijo, ae glase sem dospela poročila. Te rušijo tudi nemške komunikacijske zveze v več francoaklh krajih. Poveljnik francoskih sil v notranjosti je general Pierre Koe-nig. Vest U njegovega glavnega »tana pravi, da so Francozi pretrgali železniško progo Lllle-Charleville pri Aveeneeu. Proge gre po ozemlju v bližini belfij-ake meje. Poročila pravijo, da Je Hitler poslal .10,000 vojakov v Francijo, kjer sdaj strašijo železniške prog« PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IN LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODROBNE JEDNOTE Orgaa ot and Rublisbed bf Slovene National Bosoflt Soctoty Naročnina u Zdruiene dri«v« (•»▼•n Chicaga) ia K—do SS.00 oa lato. 93.00 sa pol UU. »1.50 sa četrt latai aa Chteege la ekolloo Cook Co« »7.30 so calo leto. 33 74 sa pol lata; aa Inosemstvo M.00. Suabcrlption n!*i: for tbe Unitad Statot (ejicept Chloofo) end Caoatfo HM0 par fear. Chicago and Cook Couaftr 97 JO por reos. foreign ©ounirtoe IW0 par yoor. Cana oglasov po dogovora—Rokopisi dopisov ln nenaročenlh lankov so no vračajo. Rokopisi literarna vsebine (črtice, povesit drame, pesmi Ud.) so vrnejo poiUjalglju lo v slučaju, če je pvtiotil Advertising ratee on agreement.—Manuscrlpts of oommiinlcotions aad iioookritsfl articles wUl not be feturned. Olhor manuacripta. tuch as oterios. piays, poems, etc.. wjU bo retemed to bj seli-addresaed and -Nylov no vso, kar Imo stik a listoma PROSVETA 2SI7-II So. Lavrndale Ave„ Chlcago 23, IlUnola MEMBER OT THE fEDERATED PRESS IGlasovi iz Datum v oklepaju na primer et v akciji. O OČETIH. MATERAH IN MAČEHAH Cleveland. O,—V Prosveti se je veliko pisalo o materah in mačehah. Zadnje čase pa je pisanje o tem malo ponehalo. Ker imam nekaj izkušenj o materah, sem se namenila malo opisati, kar sem doživela. Kot mlado dekle sem stala ob strani 2323 materam, ko so rodile. Nadalje sem bila priča 326 operacijam v ljubljanski ženski bolnišnici. Izmed jesti. Seveda, koliko je resnice na celi stvari, pa bodo šele oblasti ugotovile. Zdravniki, bolniške strežnice in učiteljice imajo bogate izkušnje o materah, toda oni ne morejo govoriti o mnogih teh stvareh, ker jih veže poklicna molčečnost. V petih letih, ko sem delala v bolnišnici, sem videla umirati na lastne oči 45 mater katere so nameravale umoriti svoje otroke, a so s tem same teh 2323 mater, je sedem mater I plačale z življenjem. Umor je Zvišanje cen tekstilom Zadnjic smo omenili na tem mestu o velikih profltlh, ki jih žanjejo tudi tekstilni magnet je." Njih čist profit. po odbitku vseh davkov in vseh diugih legitimnih tn "ekstra" legitimnih rezerv, je lani, znašal povprečno devetkiat več kot leta 1030, Kljub temu pa je njih loblja zadnjič zmagala skoraj na vsej črti v kongteau, ki je t>n obnovi rahona za icgulocljo cen sprejel dodatek, » katerim je naložil udmtniMtraeiJi, do mora zvišati cene tekstilnim produktom, tako da bodo tekstilni magnatje lahko še podvojili ali polrojili svoj lanski profit. Admlnlatracija /a teguliranje cen je /daj dovolila zvišanje cen nekaterim vrstam blaga /a deset odstotkov. Vse to zvišanje bodo plačali korizumrntjr V glavnem je prizadeto blago za spodnjo obleko, i juhe in nekatera dfugu oblačila. Tekstilni magnatje so zahtevali zvišanje cen ra deart odstotkov na vsej črti: za voe bombažno blago Uprava ten jim je to /a enkrat odklonila in dovolil« /vikanje le /a eno tretjino tekstilne produkrtje (Vi tega rvtftanj* )>«»dn tekstilni baroni spravili v svoj žep ntč manj kot ato milijonov dolarjev' Tako se pobija draginja' Plače ao pa pribite v granit z največjimi žeblji. Am MONTH BACK PAV PLUS SIX MONTHS PAV PLUS PENSION Wldow ond tw< children, $7S $13 for each additional child Dependent metHoC > ond fother, $50 fURAMilAnl m*lk.. i/tpinatni moincr OT fother, $45 wMow, two $10 for .children, $91 additional child No widow, ono child, HB Brisanje sol s . . Sliko nasorno pokasujo količino podporo, ki Jo dobivajo od vlado vojno vdovo in njih otroci. Id jim Jo vojna voola očeta: enako tudi starti, ki oo bili odviani od podloga oina. Družine podloga vojaka prejme vsoto. ki Je enaka njegovi šootmo-oečnl plači polog aoootalo plačo. Polog togo pre Imo vdovo a dvoma otrokoma mooočno ITI In SI3 ao vsakega nadaljnjega otroka; vdova a onim otrokom NI. broa otrok IM; odvisna očo ln meti *S0. samo eden Ml: če ootono sam otrok, dobiva Iti na moooc dva otroke IM In ao voakogo nadaljnjega otroka 110 Več. položilo svoje življenje na altar materinstva. Kot taka se štejem, da imam bogate izkušnje o materah in očetih. Opazila sem, da so nekatere matere tako dobre, blage in plemenite, da bi jih lahko nazivali zlate matere. A nekatere pa so slabše kot najbolj hudobna mačeha. Pr,vi primer. Neka mati me je vprašala, ako je porodna soba v prvem nadstropju. Odgovorim ji, da je. Gospodična, vržite otroka skozi okno, da se bo ubil, kajti jaz ne maram otroka, ker jih imam že polno hišo. Tako mi je dejala dotična mati. Sovražila sem tako mater. - Drug primer. V sobi sta ležali dve zelo bolni bolnici in se pogovarjali: Ako jaz umrjem in če se moj mož ponovno oženi, ga bom prišla strašit vsak večer. Druga bolnica pa ji je odgovorila da je ona svojemu možu že izbrala nevesto, v slučaju, da bi se kaj hudega zgodilo in da b; umrla. Ona bi bila dobra mati mojim otrokom. Prišel je na obisk v bolnišnico mož prve žene in je dejal ravna telju, da je pred letom dni bil« njegova žena v bolnišnici in da so ji prepovedali vživanje opoj ne pijače, toda ko je prišla domov, je vsak dan ležala v vino gradu pijana, medtem pa so bili otroci raztrgani, lačni in uma zani. Mož drugo bolnice pa je priše pogledat svojo ženo z otroki in vsi so jokali ob materini postelji Tretji slučaj pa jc bilo neke 27-letno dekle. Z otroško zaupnostjo mi je razodela svoje srčne bolečine. Kot devetnajstletno de kle se je zaljubila v sosedovega fanta, a še preden se je rodi otročiček, je fant izginil nekam v svet. Takrat je bila njenr hčerka stara že osem let. Svojega očeta še ni nikoli videla, nikdar še ni občutila očetove lju bežni. Globoko sem sočustvova la z nesrečno materja Ne strinjam se z materami, ki otroka puste pod drugim nadzorstvom, a one gredo delati tovarne, dasiravno možje dobro zaslužijo. Ko začne otrok poha jati v šolo, naj mati ostane doma. Mati naj vzgaja sama svojega otroka vsaj prvih šest let Mnogokrat se v življenju otroka pokažejo posledice pomanjkljive materine vzgoje. Materinstvo in gospodinjstvo sta dve veliki na logi, ki zahtevata celega in ne pol človeka. Sedaj pa še nekaj besed o ma čehah. Jaz sem aboolvirala šolo v bolnišnici *n pozneje delala kot diplomirana strežnica 5 let. V vsej dobi pa niacm videla enega samega slučaja, da bi kdo iskal pomoči, ker ga je mačeha poškodovala. O krutosti neke matere pa aem ure d kratkim čitala v deveta ndakih časopisih. Oblasti so zaprli neko mačeho, ker je baje namenoma grdo ravnalo s dvema deklicama in jim ni dajala umor, pa četudi je otrok še v ma terinem telesu. Če t£ko dekle ozdravi, se navadno dela zelo lepa in dobra v javnosti, saj nihče ne ve za njeno morilsko skrivnost. Mnenje, da so mačehe slabe in krute, spada v srednji vek. Ka kor imamo dobre in slabe mate re, tako imamo dobre in slabe mačehe. Dobre matere so tihe blage duše. Ella Pults (264). O TONČKU IN VOLKU Monroe. Mlch.-^Bilo je pred davnimi leti, ko sem večkrat ču praviti starčke tole storijo. Neki sosed je imel dvoje otrok sinčka, ki mu je bilo pet let, ln 3edemletno hčerko. Oba otroka ita čest&krat spremljala starše kadar so šli po voz drv v gorjan ski gozd. Pri hiši pa so imel tudi velikega psa volčjaka, kate rega so klicali kužek. Nekega dne pa sta se oče in mati zopet napotila v gozd po drva, a otroka sta morala ostati doma ter paziti na dom. Sinček je postal doma zelo ne itrpen in vedno je gledal v da Ijavo, kje in kdaj bo zapazil ma ter in očeta in psa kužka, katerega je imel zelo rad in mu je bilo dolg čas po njem. Dan je ootekel in stemnilo se je. Sestri :a se je vrtila v kuhinji in pri pravljala večerjo, tako kot ji ma Tia naročila, preden je odšla {ozd. In ker je sestrica bila zo-poslena v kuhinji, ni imela ča->a, da bi pazila na svojega brat-:a. Prav tako ni niti slutila, kaj jc rojilo Tončku po glavi in kak-;ne namene ima. Ko pa je čez čas deklica pogledala iz hiše, da bi videla, kje je njen bratec, ni bilo ne sluha ie duha po njem. Preveč je bila :aposlena v kuhinji, zato ni mo^ {la iti iskat paglavca, ki se je ta co po francosko poslovil, ne da 3i ji povedal, kam gre. Čez nekaj časa zopet stopi na lišni prag in ga pokliče: "Tonček, Tonček!" Tonček se ji nekje v daljavi v brdih oglasi: Hoho! Sestrs je takoj uganila, da se je Tonček napotil v gorjanski gozd. Tonček je šel v gorjanski gozd, car preko polja po bližnjicah, v upanju, da bo čim prej dospel do nskladalcev drv. Potekla je skoro ura in stemnilo ae je, da je bilo temno kakor v kozjem rogu. Seatrica je doma lepo skuhala večerjo in vse je lepo znosila na mizo, kakor je treba. Kmalu nato se začuje na dvorišču ropot, kajti konji so baš pripeljali velik voz drv domov iz gorjanskega gozda. Kužek je veselo skakal, veseleč ae, da je zopet doma in deklici oblizaval roko Kje pa je Tonček?" je vprašala mati hčerko. 'Ali ga niate videli?** prestrašeno vpraša hčerka mater. "Boš prod dobro uro Je odšel proti gozdu." ČETRTEK, 6. JULIJA ' -r * ' __1 "Kje bi ga videla?" pravi mati in se čudi. "Ah ta nepridiprav. Še zgubil se bo v gozdu." Medtem pa je prišel v hišo očka. Mati mu je povedala, kaj se je zgodilo s Tončkom, namreč da je odšel v gozd. Ne da bi se dotaknili večerje, se je vsa družina takoj napotila proti gozdu, da najdejo Tončka. njim je šel tudi kužek, kateri ie veselo skakal in vohal za Tončkovimi stopinjami. Oce je de-; al, da bodo s pomočjo kužka kaj cmalu našli Tončka. Ker so poprej v gozdu zakurili, kajti bilo je pozno v jeseni in že precej mrzlo, so se nadejali, da bodo gotovo našli Tončka jri ognju. - Niso se motili. Kakor hitro so prišli v bližino, kjer so pustili ogenj, so zagledali Tončka, ki se ;e sam s seboj pogovarjal. Ustavijo se in poslušajo Tončkovo govoričenje. l Čudili so se, s kom se deček pogovarja. Nato je pričel nakladati drva na ogenj. Ogenj je lepo plapolal, da ga je bHo veselje gledati. Ker je bil velik plamen, niso mogli videti, kaj je onkraj ognja. Oče, mati in sestra so se previdno približevali Tončku. Kužek pa je začel renčati in oče ga je moral miriti, da ne bi pričel lajati. Nenadoma pa so videli, s kom se Tonček pogovarja. Bil je volk. Tonček se vsede poleg ognja in prižge vejico, s katero prične drezati volka v sprednjo taco. Volk odmakne taco in pokaže močne zobe v gobcu. Tonček, ki je mislil, da je volk njihov kužek, ga je začel zmerjati, češ, zakaj je danes tako trmast. Zakaj danes nečeš ubogati me, kakor doma na paši. Zakaj nečeš dirjati okoli ognja, kakor dirjaš doma na paši, ko zakurim ogenj in te s palco drezam. Ko volk le ni hotel plesati okoli ognja, kakor je želel Tonček, se je on končno naveličal prigovarjati get in trdno zaspal pri ognju. Medtem pa se je volk vzdignil in leno odšel dalje v gozd. Oče, mati in sestrica so tedaj stopili' k ognju. OCKa je pobral spečega Tončka in ga odnesel domov. Frank Kroll. v PISMO VOJNEGA UJETNIKA >r ^JTIbti »uro»H377*• .T . < iDra#, slqyei>s& j9jaki! Naj- prvo vas vse prav lepo pozdravljam. Jaz sem zdrav in prav tako želim, da ste tudi vi zdravi in zadovoljni. Zelo me veseli, da smo dobili vaš odgovor in časopis IVosveto. Tukaj je nas lepo število s Primorskega. Jaz sem iz vipavske doline, kakor ste tudi vi, upravnik Prosvete. Moj rostni kraj je Rihenberg. Zelo me veseli, da sem dobil naslov Prosvete. Naslov mi je poslala moja sestrična, ki živi nekje v državi Coloradu. Tu se nahajam že dve leti. Sedaj je že preteklo leto in pol, odkar nisem dobil nobene vesti od mojih staršev in sorodnikov. Mi jc zelo hudo, ker ne dobim nobenega odgovora od doma. Bojim sc, da se jim je kaj hudega zgodilo. Fašisti so krivi vsega zla, ki nas je zadelo. Te zverine so že mnogo ljudi pokopale. Moja dva bratranca sta v ječi. Eden je dobil 15 let in drugi 13 let. Tukaj ni nobenega iz Trga doma. Najbližji sem jaz. Gotovo vam Je znano, kje je vas Ustje, blizu Ajdovščine. Tam so septembra meseca 1. 1942 fašisti požgali 48 hiš. Končam. Ne zamerite moji pisavi. Saj 'veste, da niso fašisti pustili, da bi se učili slovenskega jezika. Kakor hitro dobimo vaše časopise, vam bomo takoj odgovorili. Najlepše pozdrave vsem slovenskim rojakom širom Amerike! Vaš Jošef UŠaJ. Slede sledeči podpisi sloven-»kih ujetnikov: Kari Lapajne, Vladimir Ušaj, Andrej Mrak, Milko Musodec. -UJTIUJ^ ČETRTEK, 6. «fULpA PROSVETA fm »|f » wn' » Iz borbene Slovenije DRUGO ZASEDANJE AVNOJa IN NAŠE SPLOŠNE NALOGE (Iz "Slovenskega poročevalca" z dne 1. marca 1941- Napisal Edvard Kardelj) I. Prvo zasedanje Slovenskega narodnega osvobodilnega odbora ima važno nalogo, da pretrese delo slovenske delegacije v Jajcu in ga potrdi. Vprašanje pravilnosti postopanja slovenske delegacije v Jajcu je zvezano s celotnim vprašanjem o pravilnosti politike IOOF. Drugo zasedanje AVNOJa se je vršilo v povsem drugih okol-ščinah kakor prvo, eno leto prej. Leta 1942 še v mnogih pokrajinah ni. bilo široke aktivnosti ljudskih množic, agenti različnih izdajalcev so še imeli več ali manj vpliva na posamezne dele ljudskih množic. V- Sloveniji je gibanje OF bilo potisnjeno v politično defenzivo in je preživljalo najtežje čase oborožene akcije proti okupatorju. V skladu s temi dejstvi je naravno, da je žgodovinski pomen prvega zasedanja AVNOJa v tem. da je vzpostavilo skupno politično središče za vse svobodoljubne in patriotične sile naših narodov. V razdobju med obema zasedanj ima se je narodno osvobodilno gibanje razmahnilo, ljudske množice so dobile zaupanje v narodno osvobodilno borbo, zlasti so hrvatske ljudske množice zapustile reakcionarno HSS in že prešle v narodno osvobodilno gibanje. Izdajalska bratovščina se je pri tem pogrezale vedno globlje, svoje oborožene edinice mobilizirala nasilno, ljudskim množicam pa so skušali dopovedati, da poraz nemških okupatorjev ni njihov poraz, češ da sodelujejo z okupatorjem samo iz taktičnih razlogov. Uspeli niso. Ljudske množice so videle1 in vedele, da živi izdajstvo lahko samo tam, kjer ga ščiti okupatorjeva roka. „ V zunanjem svetu, pfi velikih zaveznikih so v istem razdobju naši izdajalci izgubljali postojanko za postopanjo zaradi uspehov narodno osvobodilnega gibanja. Kapitulacija Italije jc bila V tem razdobju važen dogodek ln utrditev narodno osvobodilnega gibanja doma in po svetu. Pokazala se je potreba po ustvaritvi vrhovnih državnih organov z vso potrebno avtoriteto, ki bodo mogli v odločilnih dneh do vrhunca razviti in mobilizirati vse sile in materialne rezerve naših narodov, da bi se odločilna bitka dobila čim popolneje in čim preje. Taki državni organi bodo mogli dostojno in z zaupanjem vsega ljudstva braniti interese narodov pred zunanjim svetom. II. Za drugo zasedanje AVNOJa so bistvena tri osnovna dejstva. 1. Potrditev in uzakonitev demokratične ljudske oblasti, ki je zrasla v zadnjih letih iz osvobodilnih naporov naših narodov. 2. Federativna ureditev notranjega sožitja naših narodov v enotni državni skupnosti, v Jugoslaviji. 3. Končni obračun z emigrantsko protiljudsko reakcijo. 1 >rugo zasedanje AVNOJa for-nialno ni sprejemalo nikakih novih celotnih ustav. Kot naj-demokratičnejša forma ljudske oblasti je potrdilo tiste organe, ki so nastali v sami dobi borbeJ N najširših do najožjih. isti način je drugo zaseda-Bi AVNOJa uredilo vprašanje odnosov in zveze med narodi JiMV>slavije. Nacionalnega vpra-|®nja niso odložili na "jutri", t« ni več so njegovo reševanje po-Mavili na federativni odnos med narodi Jugoslavije, ki je zrasel iz skupne osvobodilne bojrbe jugoslovanskih narodov. Nova Ju-goslavija se gradi ia šestih enakopravnih federativnih enot: iz •Srbije. Hrvatske. Slovenije. Cr ne gore, Makedonije ter Bosne in Hercegovine. Vsi takt sklepi odločno nasprotujejo protiljud-»kim. proti demokratičnim in ve-srbtkim klikam, katerim so odvzeli vsako pravice predstavijo« 11 jugoslovanske narode ns svetu. Odtod sklepi proti kairski _ l"!i iri kralju. Vse pravice za- i'»nite jugoslovanske vlade pričajo samo Nacionalnemu kn-uteju, a predsedstvo AVNOJa je edini izvrševalec suverenosti naših narodov. , Med sklepi AVNOJa je treba podčrtati posebno dva. Prvi sklep je imenovanje tov. Tita za maršala Jugoslavije, s čimer je izrečeno najvišje priznanje nove Jugoslavije svojemu najboljšemu sinu za uspeh borbe, za uspeh resnične »ljudske demokracije in narodne enakopravnosti. Imenovanje Tita za maršala je obenem priznanje narodov Jugoslavije komunistični stranki Jugoslavije, iz katere je Tito zrasel in ki je od vsega začetka postavila ideje bratstva in enakopravnosti narodov Jugoslavije kot predpogoj za uspešno borbo proti okupatorju. Drug pomemben sklep je potrditev o priključitvi slovenskega Primorja svobodni Sloveniji v sestav svobodne Jugoslavije, s čimer so bili postavljeni temelji za uresničenje stare slovenske težnje: svobodna in združena Slovenija. Slovqnqkega Primorja nismo dobili za zeleno mizo, kakor smo ga v prejšnji vojni izgubili, ampak je vrhovno zakonodajno telo Jugoslavije samo potrdilo, kar je slovenski narod dosegel z lastnimi silami. III. Zasedanje AVNOJa predstavlja novo razdobje v osvobodilni borbi naših narodov. Če je imelo narodno osvobodilno gibanje doslej pretežno politični značaj, značaj osvobodilnega gibanja, ki se je sprožilo mimo in proti volji oficioznih državnih organov, postaja sedaj predvsem izraz naporov in borbe mlade državne tvorbe naših narodov. Ljudske množice so sklepe AVNOJa pozdravile z navdušenjem, izdajalce in protiljudsko reakcijo je pa prevzela smrtna panika. Naravno je, da je našlo drugo zasedanje AVNOJa živ odmev doma in v inozemstvu. Nasprotniki narodno osvobodilnega gibanja so hoteli para-ližirati vpliv drugega zasedanja AVNOJa s tem, da so poskusili vse sile koncentrirati in postaviti proti narodno osvobodilnemu gibanju enotno fronto. Belgraj-ski radio je pozival na enotnost srbstva, zagrebški na mobilizacijo vseh hrvaških sil itd. Vsa srbska reakcija se je združila: Nedič, Ljotič, Mihajlovič pa Še kairska vlada s svojo izjavo o teroristih. Prav tako se je povezala hrvatska: Maček in Pa-velič, ki se je še posebej obrnil na HSS, in nastal je sporazum o dejanski delitvi oblasti. Oba centra, belgrajski in zagrebški, sta kovala novo "jugoslovansko federacijo" pod nemško patro-nanco. Še posebej se je Maček povezal z Mihajlovičem in oba s kairsko vlado. V Sloveniji so se beloplavi vezali s sredino. Toda vsi načrti so propadli. Pred ljudskimi množicami so se še bolj razgalili, pr^d okupatorjem pa so se dokončno popolnoma razorožili. Nemci jim ne dopuste več neodvisnih vojaških formacij in lastnih oficirjev. Hrvatska domobranska vojska je prišla v sestav nemške, v četniških oddelkih poveljujejo nemški oficirji, a Rupnikovi domobranci so pod poveljstvom Gesta pa in SS. V zunanjem, posebno zavezniškem svetu so sklepi drugega za-sedsnja AVNOJa nsleteli na pozitiven odgovor ne samo v široki jaynosti Anglije, Zedinjenih držav in Sovjetske zveze, ampak tudi v vodilnih uradnih krogih teh naših velikih zaveznic. Nacionalnega komiteja formalno še niso priznali, toda vedno tesnejše vojno sodelovanje z našim vr-hpvnim štabom govori o dejanskem priznanju stanja, kakršno Je nastalo po drugem zasedanju AVNOJa. Vedno večje uveljavljanje Jugoslavije kot vojnega faktorja bo pospešilo tudi formalno priznane nacionalnega komiteja s strani zaveznikov. Zsrsdi junaške borbe, demokratičnosti narodno osvobodiIne-igs gibanfa in demokrstične ureditve razmerja med narodi na temelju medsebojne enakoprsv-nosti je oostala JugosJavijs središče osvobodilnega odpora v tem delu Evrope in privlačni center za druge narode, ki se po našem primeru tudi lahko bore proti okupatorju in narodnim Izdajalcem O vpliv« jugoslovanskega narodno osvobodilnega gibanja na sosednje lurode priča- jo dogodki v Bolgariji, odlok madžarske vlade o nestreljanju partizanov, posivi londonskega radia Bolgarom in Madžarom, naj se priključijo NOVJ, ter dogodki v Avstriji in Italiji. IV. Velike spremembe v notranjem življenju jugoslovanskih narodov so nastale na predvečer odločilnih dogodkov za uničenje Hitlerja in njegovega reda. Na vseh frontah, na italijanski, na zračni, posebno pa na vzhodni vedno bolj dozorevajo pogoji za končno Hitlerjevo katastrofo. Še večje poraze pa je Hitler doživel v mednarodni politiki. Prepadli so vsi njegovi upi na sovjetsko-anglosaški spor. Kakor dokazujeta moskovska in teheranska konferenca, je dosegel Hitler samo nasprotno, tisto, česar se je najbolj bal: utrditev zavezniškega bloka. 4 V tem so bile poražene s Hitlerjem vred tudi take reakcionarne in fašistične klike, kakršna je kairska vlada obenem z Mt-hajlovičevo kliko v Jugoslaviji. Te klike so računale, da bodo v takem neizbežnem spopadu lahko čez noč presedlale z nemških pozicij na zavezniške. Sporazum med velikimi zavezniki je prekrižal vse njihove račune. Izdajalski Špekulanti so obtičali tam, kjer so od vsega začetka bili: na hitlerjevskih, fašističnih pozicijah in s Hitlerjem vred se približujejo svoji katastrofi. Prav tako je bil napačen račun teh klik, da ni mogoče sodelovanje našega narodno osvobodilnega gibanja z zapadnih zavezniki. Računali so celo na spopad med NOVJ in zapadom, toda zavezniški odnosi so vedno trdnejši in bodo v prihodnjosti še prisrč-nejši. Slovenski narod, ki je bil nepripravljen ob vseh prelomnicah zgodovine—1848, 1918 in 1941— je za bližnje odločilne dogodke z ostalimi narodi Jugoslavije vojaško in politično popolnoma pripravljen,. da lahko brez strahu ln negotovosti gleda v prihod-njost. Taka je bilanca, ki je dobila svoj poslednji izraz v sklepih drugega zasedanja AVNOJa in zasluži tudi potrdilo slehernega poštenega Slovenca. Narodno osvobodilno gibanje je nastalo kot izključno politično ljudsko gibanje. Ustvaritvijo prvih majhnih partizanskih edi-nlc je prvič poseglo po orožju. Organi narodno osvobodilnega gibanja, od. terenskih odborov do organov OF, so vzporedno z uspehi naše vojne akcije vedno bolj prevzemali dvojno funkcijo; poleg funkcije organa borbe so postali tudi že organi oblasti. Ta proces spada med najbolj svojstvena in najveličastnejša dogajanja te vrste v zgodovini človeštva. Sadov borbe naših narodov ne bodo izražale samo izpolnjene nacionalne in politične zahteve ter pozitiven socialen razvoj, temveč se bodo izražali tudi v globokem vplivu na moralne kvalitete naših nu-rodov. V sedanji borbi, kjer se bore ljudske množice s tako samo-požrtvovalnostjo, samopozablje-njem in prezirom smrti za skupno korist, dobiva lik našega človeka nov, plemenitejši značaj. Sedanja faza naše borbe po- stavlja pred se nekatere nove naloge. Poleg tega. da je treba sovražnika politično in vojaško tolei. izvesti maksimalno mobilizacijo vseli ljudskih sil in materialnih rezerv, je treba predvsem utrditi p dalje graditi te* melje naše nove državne skupnosti, ki so bili postavljeni na drugem zasedanju AVNOJ-a, razvijati demokratične organe naše ljudske oblasti v takem smislu, da se bo preko njih slovensko ljudstvo dejansko začu-, tilo gospodarja na svoji zemlji', da je Jugoslavija za slovenski narod njegova lastna država, v kateri bo sodeloval z vsemi svojimi silami in sredstvi, da bo pomagala krepiti njeno moč, razvijati v njej blagostajne in utrjevati demokratične pridobitve, da jo bo, če treba, tudi v bodoče branil z lastno krvjo, kakor jo tudi v teh dneh pomaga graditi s krvjo svojih najboljših sinov in hčera. Ugodna poročila o rutko-poljtkih od nota jih London. (ONA) — Rusko-polj-ski odnošaji so se toliko izboljšali v zadnjih dnevih, da je sedaj mogoče misliti o možnem obisku poljskega ministrskega predsednika Stanislava Mikolaj-czyka v Moskvo. J V tukajšnjih poljskih krogih se govorice o nameravanem potovanju poljskega ministrskega predsednika prosto širijo. Ce se bosta Mikolajczyk in Stalin srečala, se bo začelo novo poglavje v rusko-poljskih odno-šajih, obenem bo pa to srečanje obnovilo rusko-poljske odnošaje, kakor so bili leta 1941 po obisku Sikorskega v Moskvi. Ta pogodba ni bila nikdar oficielno preklicana, čeprav so bidi diplomatski odnošaji pretrguni leta 1943 med tema dvema državama. Mnenje je, da bo treba še veliko priprav, predno bo prišlo do vožnje. Nesoglasje vlada v tem, kako dolgo bodo te priprave trajale. Nekateri mislijo, da se bo ta stvar zelo zavlekla zaradi nujnih Vojaških zadev v prihodnjih tednih. Drugi pa nasprotno trdijo, da preteči napredek rdeče armade v srce Poljske nu-pravlja skorajšnji sporazum &e bolj važen. Načrt za povrateh Norvežanov London. (ONA). — Po načrtih, ki jih delata rusks in norveška vlada, se bo vrnilo na severno Norveško petnajst tisoč sposobnih Norvežanov - beguncev v Švedski, kakor hitro bodo Husi prišli v te kraje. Begunci so se vežbali, odkar so zapustili Norveško, za administrativna, policijska, pomožna in rekonstrucijska mesta za čas, ko se bodo povrnili. Oni bodo predstavljali predstražo vračujo-čih se beguncev. General Steffens, ki se Je odlikoval v bitki za Norveško leta 1940 in je sedaj vojaški ataše v Moskvi, igra važno vlogo v moskovskih razgovorih. On govo ri gladko rusko. Med vprašanji, ki jih rešujejo, je uporaba norveških sil pod ruskim poveljstvom med upravljalno dobo ln pa sodelovanje norveške trgovske mornarice za dobavljanje dobrin tlatim delom Norveške, kl bodo najprej osvobojeni. Filmska Igralka Patrlcla Lowry. "Kaj storiti z Italijor Piše A. J. v Basovld (Se nadaljuje.) Slovenska industrija, ki se je razvila po ogromni večini šele pod Jugoslavijo v zadnjih 25 letih, je najboljši dokaz slovenske orgunizatorične sposobnosti. V Sloveniji (brez Primorske)—na ozemlju s komaj 1 milijon devet-stotisoč prebivalci, je bilo 1. 1941, tik pred laško in nemško zasedbo: 227 polnojarmenikov lesne industrije, 82 tekstilnih tovaran, 27 tvornic usnja, 27 opekaren, 15 komičnih tvornic, 10 tvornic papirja, 14 tvornic živil, 11 kovinarskih tvornic in plavžev, 9 tvornic za gradbeni material, veliko število premogovnikov in rudokopov ter nešteto obrti. Taka je tvorna in ustvarjajoČu sila Slovencev. Ne omenjamo industrije in podjetij, ki so na Primorskem v slovenskih in hrvaških rokah, ker se je zaradi asimilacijskih teženj Italije velik del odmaknil in zašel v laško posest odnosno odvisnost. Ogromno število naših ljudi, inženirjev, arhitektov, ravnateljev, organizatorjev, delovodij itd. je zaposlenih v laških podjetjih. Kljub dolgotrajnemu nepretrganemu preganjanju slovenskega in hrvaškega izobražena! va, kl so ga Italijani streljali, zapirali in konfinlrali, je na Primorskem še vedno visoko število naših Izobražencev vseh strok ln poklicev. So to profesorji in učitelji, umetniki in pisatelji, odvetniki In sodniki, inženirji in arhitekti, agronomi In gozdarski Inženirji, zdravniki, bančni In upravni uradniki, pomorski ku-petani in komercialisti. Tudi njih naraščaj je pri danih razmerah {zadovoljiv. Nad 300 slovcnskil in hrvaških visokošolcev Primorcev je študiralo 1. 1941 ob izbruhu vojne po raznih italijanskih vseučiliščih. Tako smo duhovne in materialno pripravljeni, da prevzamemo v svoje roke usode in upravo Primorske, kjer živi 650 tisoč Jugoslovanov in 450,(HM Italijanov, med katerimi je okrog 150,000 priseljencev iz stare kraljevine. Dajte nam Julijsko Krajino in v kratki dobi bomo postavili in obnovili vse, kar je Italija v četrt stoletju zanemarila, razdejala in uničila. V enem samem desetletju bomo dvignili deželo na gospodarsko raven, ki bo slovanskemu ln italijanskemu prebivalstvu v blagor, Italiji pa v vzgledi Kako je a carinsko sveso I talU a • J ugosls vi J s t AH so dani pogoji za carinsko zvezo med Jugoslavijo in ltsliju? Živimo v zlobi, ki stremi za velikimi gospodarskimi prostori. Nova gospodarska načela pa gredo Še dalje ln gledajo ravno v svobodnem gibanju človeka, v svobodni trgovini, v svobodni izmenjavi gospodarskih dobrin, valut in vrednot osnovne pogoja za vzpostavitev ravnotežja v svetovnem gospodarstvu. Brez tega ravnotežja in izhoda iz gospodarske zmešnjave in vzpostavi tve normalnih odnosov na svetovnih tržiščih, ni dela in dostoj nega zaslužka, nI blagostanja. Vsa nova tehnika s svojim hi trim razmakom, z letalstvom, i radijskimi oddajami in sprejemi, s televizijo in z obvladanjem zračnega prostora nu velike du ljave je zadala bistvu predvojne države z njeno suverenostjo in nedotakljivostjo v strogo odku zunih ln ljubosumno čuvunlh mejah—pretresuJoČ udarec. Ves razvoj tega stoletja sili Človeka k večji povezanosti, skupnosti, solidarnosti, bres kitajskih zidov, ki so se poprej odružull v carinskih mejah in zaporah, Verzaj-ski mir nI upošteval teh resnic in je zato obdaril Evropo z nič manj ko 11,000 novih carinskih mej, kakor da bi živeli še v polnem XIX. stoletju, to Je v dobi razdvajanja ln analize. Alt XX. stoletje je stoletje sinteze, združevanja ljudi, cerkva in držav. Zato bodo morale pasti carinske meje ali so vsaj skrčiti na neobhodno zaščitni in preferenčni minimum. Carina ne bo smela nikdsr več služiti kot vir dohodkov zavoženih driuvnih gospodarstev, kakor je to bilo v dobi fašističnih avtarhij. Zato je zu povojni svet gospodarski pomen carinskih ozemelj in carinskih zvez dvomljiv. Je to pojem preteklosti, ki postajs z dnevu v dati bolj zmoten. Izločimo zaenkrat vse te nauke ln zamisli in poglejmo, kuj naj bi upravičevaio carinsko zvezo med Italijo in Jugoslavijo? Pogoji za tako zvezo morajo bili duhovne in materialne prirode. Kakor je splošno znano nistu imeli ti dve državi in nimutu ničesar skupnega, niti v kulturnem tn sociulnem, niti v nacionalnem in političnem pogledu. Sta to dvu svetu zuse, kl sta živela kot sosoda četrt stoletja v večnum nasprotju. To nasprotje ni bilo zgolj posledica fašistične miselnosti. Znano je, du je bila pred-fašiatična liberalna Italija že mobilizirala svoje čete (za časa vtA-ssjske konference) za napad na novo Jugoslavijo. Da ni prišlo do spopadu, nI to italijanska zasluga. Vsem je v spominu, kakšno Jugoslaviji nasprotno in škodljivo stališče je, Italija zavzela pri razmejitvi med Avstrijo in Jugoslavijo (koroški plebiscit), v albanskem vprašanju, s podpira-| njem za Jugoslavijo izdajalskega ! Paveličevega ustaškega gibanja in končno s oboroženim napa-I dom na Jugoslavijo 1, 1941. Zu-I sedba Jugoslovanskemu ozemlju ! od 1. 1941 do l64» je bila ena sama dolga, nepregledna vrsta I uradno naročenih ali vsaj toleri- II enih terorističnih rločinoy> da ' ne govorimo o načrtnem, 2ft-let- nem zatiranju in preganjanju jprimorakih Slovanov. Preblizu 1 je naša Gol goto, da bi mogli na-' njo tako hitro pbzabitl ln se zvrtati z Italijo a carinsko /vero Skupek nezaupanja za sedsj ne dopušča (Dalje prihodnjič.) Tujerodci kupujejo bonde * (Office of War Information) . VVASHINGTON.—Po poročilih U.S. Treusury Depurtmentu, ki .0 jih dobili od čikaških Ameri-:unov tujega porekla, pa naj bo ijihovo ozadje kakršne koli na-udndkli, so to Američani združeni v eni želji, da pomagajo de-teli njihove izbire v zmagi vojne. To mišljenje je na prvem medu med tisoči čikaških prebival-lev, mož in žena, ki so bili rojeni lam, kjer divja sedaj vojna, in ki io sedaj patriotični Američani, ravno tako kot kateri koli, ki Je tukaj rojen, katerega starši ao tukaj že šest generacij. Kot del narodnostnih organizacij v Illinois War Finanee komiteju, so si dali za cilj $75,000,-000 v petem vojnem poaojilu za nosilca zrakoplovov. Gotovi so, da bodo presegli ta cilj, čeprav je ta vsota znatno večja kot pu njihova kvota v tretjem ali četrtem vojnem posojilu, Nu ducato skupin Je pri skup-ščinuh z dukuj različnimi političnimi mnenji. Vendar pa je jasno, da ta različna politična mnenju ne preprečujejo njihove popolne hurmonije, kar se tiče ame-liške stvari in pa prodajanja bondov. Lahko bi napisali knjigo o pestrem sodelovanju teh skupin in o čudnih komplikacijah, ki nastanejo zaradi njihovih različnih mnenj , o evropski (tolitiki, ki pa vedno gredo nu drugo mesto, ko slišijo—kupite bonde, Poljaku, češkoslovaška, italijanska in grška narodnost je naj-pogostejša. Prvi dve skupini delujeta skozi več finančnih in bratskih organizacij in so v ozki zvezi s svojimi narodnimi unijami in zvezami. Tudi Grki Imajo važno nacionalno organizucijo Ahepu, kl se Je spreobrnila v organizacijo za prodajo bondov. Lttvinci ne vlagajo samo velike množine denarja od svojih družb, ampak tudi sistematično nabirajo med svojimi klljentl banke in posojilne družbe, kot delajo tudi nekatere druge skupine. KiUjui upravljajo svoje lastna kampanjo in imajo lepe uspehe; oni tudi globoko segajo Vsvoje žepe za pomoč Kitajski. Dobro de, ko človek sliši Toma Chana, ko zaključi vsak odstavek konfe-renoei "Ml moramo kupovati več bondov." Čeprav n| mnogo Madžarov v Čikugu, so izredno dobro organizirani, In kaj dobro uspejo pri pobiranju od članov svojih skupin. Ni narodnostne skupina, kl no bi zaslužila posebne omenitve. Američani albanskega, bolgarskega, francoskega, nemškega, Škandinuvskegu, ungleškega, španskega, ruskega, Jugoslovanskega, grškega, poljskega, češkoslovaškega, italijanskega, kitajskega, madžarskega, holandake-ga In drugegu p<»rekla—to so vsi Američani, kl ao v sprednjih vrstah bitke za obstoj narodu In za obstoj svobode človeštva. WMAK THI PU8L OOC9 A > v^i&g^s o? \ f -- tML " IiZSjL : t l V Prosveti so dnevne strelov i In dolsvsfe vesti AN lik A MODERN DSSTROVtR uses more than 9,000 gslioni ot oil sa hoar si lop speed. ZASTOPNIKI LISTA PROSVETE m vsi društveni tajniki In šajnšse In člani. SI Jih društva le velijo e Is •vrhe. Naši ustavljeni lokalni la pni»• talni saaiesnikt ao ialsšens okraje I SarSerteH. aa Wia. in ekoMeo. Anton Jsatoevteh. sa Ohio 1« okolleo. frank Klua Is as Ckisholai la ekelio*. Frank Cvetna Is TIre MUL Ps» SS vso »rednje vaba dna Penne. Anion Zornik la Heemlnie. Pa* sa vse aape4ne Pemierlvaaš)* Jofcn Zofnik aa DeteeU la Huek« m baltiško osemije. kjer ao Rusi pričeli svojo veliko poletne ofenslvo t smeri prof I Berlinu! Htate vaak dsn? atf naročnik sa* polije svoje •line direktne llat« PROSVETA MIT So. Le«ndale Ave. CMifa. IU. —1esnssns (Nadaljevale) Lida se je ozrla za njim; nato ae je z obema rokama zgrabila za glavo in ae vrgla ha posteljo. Dolgi, temni laaje ao ae ji kot mehak, gost rep lepo usuli po beli, čisti odeji. Ta hip je bila Lida tako lepa, tako močna in vitka, da je bila videti neglede na solze in obup čudovito živahna in mlada; skozi okno je zrl zeleni vrt, skozi katerega ao pronicali solnčni žarki; veselo in svetlo je bilo v sobici, Lida pa ni videla nič. XXX. Tisti večer je bil posebne vrste, kot je na zemlji samo včasih in ki ae spusti menda od nekod iz prozornega in veličastnega, lepega, modrega neba. Bilo je že v drugi polovici poletja; nizko aolnce je že zašlo, toda bilo je ie čisto svetlo in zrak je bil čudovito čiat in lahak. Bilo je suho, toda po vrtovih ae je neznano odkod prikazala obilna rosa; prav se je iztežka dvigal, a je leno in dolgo ležal v zraku; bilo je so-p«rey in že hladno. Glasovi ao «e širili lahko in Tulro kot na perutih. Sanin je šel brez čepice, v svoji široki modri srajci, ki je že pozelenela na ramah, po prašni cesti in po dolgo, s koprivami poraatli stranski ulici k hiši, kjer je stanoval Ivanov. Ivanov je sedel resnega obraza, širpkih pleč, dolgih in kakor alama ravnih las pred oknom na vrt, ki je poatajal vedno bolj in bolj roaeh in kjer je že zopet ozelenelo čez dan zaprašeno zelenje; premišljeno je polnil cigarete a tobakom, ki je za aeženj naokrog silil Človeka h kihanju. "Dober dan!* je rekel Sanin in se naslonil na okno. "Na zdravje!" "Meni ao pa napovedali dvoboj," je rekel Sanin. ' "Dobra reč," je odgovoril Ivanov, ne da bi se dsl vznemiriti, "Kdo in zakaj?" "Zarudin ... Iz hiše sem ga apodll, pa je razžaljen." 'Tako," je rekel Ivanov. "Torej se boš Šel streljat? Le naatreljaj ae, jaz bom za sekun-danta ... kar noaova si odstrelita!" , "Čemu .. . Noa je plemenit del telesa ... Ne bom se streljal!" je s smehom odvrnil Sanin. "Tudi tako je dobro," Je poklmal Ivanov z glavo; MČemu a»'bi strelJele, saj nI treba, da bi Se itrttyala!" "Ampak moja sestrica sodi drugače," ae je naamehnll Sanin. "Ker Je prtamoda!" Je prepričano odvrnil Ivanov. "Koliko te neumnosti tiči v vsakem Človtfk*^.. Nšpolnll jfc ladnJO' cigareto ln jo takoj prižgal; druge je pobral, jih položil v usnjato dozo, pihnil tobak raz okno ter skočil akozl njega na vrt, "Kaj bomo počenjali?" Je vprašal. "Pojdiva k Solovejčiku!" je predlagal Sanin. "Beži no!" ae je namršil Ivanov. "Zakaj?" "Jas ga ne maram . .. Mevža! . . ." "Prav nič alabšl nI od drugih," Je zamahnil z roko Sanin. "Vaeeno ,. . greva!" "No, pa pojdiva, kaj ml pa je!" je pritrdil Ivanov prav tako hitro, kot je vedno pritrjeval vaemu, kar je rekel Sanin. Sla sta po ulicah oba zdrava, širokih pleč in veselega glasu. Toda Solovejčlka nI bilo doma. Stanovanje je bilo zaklenjeno, na dvorišču je bilo prazno in puato. Samo Sultan je pri kašči rožljal z verigo in zapuščeno lajal na tuja človeka, ki sta iz neznanih vzrokov hodila po dvorišču. 'Tako zoprno Je tukaj!" je rekel Ivanov. "Pojdimo v drevored!" Odšla ata in zaprla za seboj vratica. Sultan je pa še dvakrat ali trikraj zalajal v zrak, na- kar se je usedel pred svojo hišico in gledal po praznem dvorišču, proti mrtvemu mlinu in belim, ozkim in krivim stezicam, ki so se vile po nizki, prašni travi. V mestnem parku je kot po navadi igrala godba. V drevoredu je bilo že čisto hladno. Izprehajalo se je veliko sveta in temne gruče, posute z ženskimi oblekami in klobuki kot step-na trava s cvetlicami, so se valovito premikale gori in doli; sedaj so se usipale proti temnemu parku, sedaj pa v nasprotni smeri od njegovih Kamenitih vrat. Sanin in Ivanov sta ae za roke vodila v park in ata takoj v prvem drevoredu naletela na Solovejčlka, ki je zamišljeno, a povešeno glavo korakal pod drevjem; roki je imel sklenjeni na hrbtu. "Midva sva pa bila pri vas," je rekel Sanin. Solovejčik se je plaho nasmehnil in opravi-čevalno dejal: "Ah, oprostite, nisem vedel, da pridete ... če ne bi vaju počakal . . . Veste, sem šel malo na sprehod." Oči so se mu žalostno lesketale. "Pojdite z nama," je nadaljeval Sanin in ga prijazno prijel pod roko. Solovejčik Je vesel sključil svojo roko, delal ae je veselega in je takoj nenaravno pomaknil klobuk na vrat ter šel tako, kakor da ne bi nesel Sanlnove roke, ampak kakšno dragoceno reč. • Usta so mu bila, kakor da bi se podaljšala do ušes. Sredi vojakov, ki so pihali, da so jim bili obrazi kar rdeči, v medene cevi, ki so bile tako zvonke, da je šlo skozi ušesa, se je vrtel in gotovo zaradi lepšega mahal s palčko droben, vrabcu podoben vojaški kapelnik. Okrog njih ae je gnetla gruča priprostejšega občinstva — podčastniki, gimnazijci, fantje v škornjih in dekleta v svetlih robcih. Po stezah so se pa kot v neskončni četvorki zaletavale ena proti drugi pisane skupine gospodičen, študentov in častnikov. Srečali so Dubovo s Safrovim in Svarpžičem. Nasmehnili so ae in se pozdravili. ' Sanin, Solo-vejčik in Ivanov so v krogu obšli ves park in jih zopet srečali. Sedaj je šla z njimi Še Kar-savina, visoka in vitka, v svetli obleki. 2e od-daleč ae je smehljala Saninu, ki ga že dolgo ni videla, in v njenih očeh se je zaleaketalo ko-ketno prijateljstvo. "Kaj hodite aami?" je rekla suhljata Dubo-va; "pridružite ae nam!" > "Gospoda, zavijmo v stranakl drevored, sicer bo tukaj gnoča ,. ." Velika, vesela skupina je zavila v polumra-čen, nem drevored ter ga oživela z veaelim, zvonkim govorjenjem in z donečim smejanjem brez vzroka. §11 so čisto do konca parka in že ao se hoteli obrniti nazaj, ko so se izza ovinka pokazali Zarudin, Tanarov in Vološin. Sanin je takoj videl, da se častnik ni nadejal arečanja ln da je prišel v zadrego. Lepi obraz mu je močno zardel in vaa njegova postava ae jc vzravnala. Tanarov ae je mrko naamehnll. "Kaj je ta atrigallca še tukaj?" ae je začudil Ivanov in pokazal z očmi Vološina. Vološin jih nI videl, ker ae je obračal in gledal Karsavlno, ki je šla apredaj mimo njega. "Se!" se Je zaamejal Sanin. Ta smeh je vzel Zarudin na avoj račun in to je učinkovalo nanj kot klofuta. Vzrojil in aapa mu je zastala; čutil je, da ga je pograbilo nekaj močnega. OdloČil ae je od svoje akupine in hitro stopil v svojih lakastih čevljih k Saninu. (Dalje prihodnjič.) t vilo v penečo besnost, je bilo nekaj docela drugega. S tem, da je bila ura ob taki priložnosti ukradena, se je od-krhala z bleščeče fasade zlata prevleka. Prikazal se je navadni, goli in resnični sadreni omet. Ves avet je bil namazan s pravljico, da je veliki mehiški državnik Porfirio Diaz z železno roko in jekleno metlo deželo tako docela in tako trajno očistil banditov in lopovov, kakor se ni posrečilo dotlej še nobenemu drugemu nikjer na svetu. Po poročilih, ki jih je Porfirio Diaz razširil v svet, si tedaj lahko potoval z vrečo, polno zlatnikov, na desni in z vrečo, polno zlatnikov, na levi, jezdeč na konju od enega konca republike do drugi konec, si imel na desni kakor tudi na levi strani po eno vrečo zlatnikov več kakor tisti dan, ko si dopotoval. Deloma je bilo to tudi rea. Ameriški ka-italist, ki je pri E1 Pasu pre-račil mehiško mejo a petdeset tisoč dolarji v čekih, je lahko šest tednov pozneje preko Noga lesa zopet odpotoval iz Mehike s sto tieoč dolarji v čekih, ki jih je v tem kratkem času s pomočjo Porliriia Diaza izžel iz mehiške dežele in ljudstva. Toda če smatramo dobesedno, pa je bilo pod Porfirijem Diazom mnogo bolj nevarno brez vojaškega spremstva potovati po deželi z denarjem ali blagom kakor dandanes. Cesto se je tudi zgodilo,. da je začelo vojaško spremstvo na poti računati, koliko bolj pametno je, da si kar aamo prisvoji denar, ki bi ga naj varovalo. Potem pa je izšlo poročilo—če se ni vladi privatno posrečilo, da je rešila zadevo v splošno zadovoljstvo—, da je zašel transport v močvirje, ali pa, da ga je zasul udor. Toda, da je bila tako važnemu severoameriškemu diplomatu na diplomatski slavnosti med stenami chapultepeškega gradu iz žepp ukradena ura, da tore; celo diploihktaki dostojanstvenik na diplomaski slavnosti v Mehiki nI bil varen svojega premoženja, tp ie raztrgalo vso laž-njivo tkitfthoi ki ai je vanjo diktator postlal. Ce so bili ban-diti celo oktog diktatorjevega prestola, kako je šele bilo na deželi? Ce'bi U dogodek izše v ameriških' Časnikih, potem b ves svet spoznal, da je bila železna roka Velikega državnika Porfirija Diaza aamo iz lepenke; tuji velekapltallati store tore; prav, če so pri naložitvi kapitala v Mehiki pftv previdni. Diplomat je imel diktatorjevo čaatno besedo in obenem izjavo, da gre tu samo za malo šalo. Zato ni diplomat črhnil časnika rjem o dogodku niti beaedice, kajti njegova dolžnost je bila sedaj počakati, ali bo Porfirio Diaz izpolnil čaatno besedo. Porfirio Diaz je vedel, da ne ame Američan po diplomatskih obi čajih domačemu tlaku ničesar poročati, dokler je krila dogodek diktatorjeva častna beseda. Še isto noČ je pozval Porfirio Diaz k sebi policijskega predstojnika, da bi se z njim dogovoril, kako bi ae dala ura zopet dobiti, ne da bi se poslužil čas-niških inseratov. Diplomati ■ B. TRAVEN r Porfirio Diaz Je aprejel namreč v policljako službo dovolj lopovov, žepnih tatov, vlomilcev in obcestnih roparjev, kajti lopovi znajo često bolje loviti lopove kakor dostojni ljudje. Da bi Ut izpraakal diamante iz ure ali da bi uro razbil, da bt jo tako po kosih na nesumljiv način prodal, Uga se ni bilo bati. Ura bi namreč izgubila preveč na vrednoati. Preje je bilo že pričakovati, da bi lzbruail, kar je bilo vgraviranega. preden bi •e ura zopet kje pojavila v nakup. Brez tega. kar je bilo vgra-virano, pa je bila ura seveda za diplomata brez vrednoati. ZUto uro. pa najsi bi bila obložena še s tolikimi diamanti, bi don Porfirio. takoj preekrbel. če bi bilo diplomatu s tem kaj potna-gano. Toda atvar je biU taka. da je bilo treba najti prav lato uro. Porfirio Diaz nI pobesnel zato. ker bi ae morda bal. da ne bo mogel ure več najti. Naloga, da jo najde, ae mu je zdela izvedljiva. Ne, kar ga je apra- BUSINESS AS USUAL FOR BEACHED CRAFT | Hollywoodaka Igralka Ava Gardner. katero ai žeU vojaki v lisičjih luknjah" ... . 14.' Vea način, kako sU vzela stvar v roke, nam kaže razliko1 med možmi, ki so gospodarili med dikUturo Porfirija Diaza, in možmi, ki so krmarili po revoluciji mehiško ladjo med viharji ln čermi. Poznejši predsednik Calles bi dal policijskemu predstojniku šest ur odloga, da prinese uro. Ali pa bi—in to Je verjetneje, ker je napravil večkrat Uko z generali — ozmerjal policijskega predstojnika kakor šolarčka ali ga celo po desnem in levem licu oklofuUl, in ga nato vrgel iz urada; če bi bil mož še za kaj sposoben, bi ga morda kazensko presUvil v oddaljeno mesto republike, ali pa bi mu dal potni-no za zdravstveno potovanje v Evropo z resnim svarilom, naj se v Mehiki nikar več ne prikaže. I Tudi Porfirio Diae je včasih zmetal generale in oatale visoke doatojanatvenike brez ceremonij iz alužb; toda storil je kaj Ukega samo tedaj, če je naUn-ko vedel, da nima dotičnl nobenih pristašev, da bi mu torej ne mogel škodovati. Kakor val dik Utorji je bil tudi Porfirio Diaz zelo boječ. Rajši je spletkaril in intrigival v ozadju, druge pa pošiljal naprej. Callea bi si niti za hip ne^delal skrbi, če bi bil dogodek naslednji dan popisan v časnikih. Sme- T* jai bi se vsemu prav Uko kakor ves mehiški in ameriški narod. Na svoj suhoparen način bi de-jel: "ČemQ si da le takle oslovski Gringo (mehiška zbadljivka za Amerikance) ukrasti uro iz žepa? Saj je vendar v Mehiki, kjer vidi pa vsaki postaji nalepljene listke: 'Varujte se žepnih Utov!' In če koštrun Mehike bolje ne pozna, naj ne hodi vanjo, sploh pa s takim človekom ni mogoče skleniti pogodbe." Časnikarjem pa bi dejal: "Nu, sedaj vidite, kakšno lopovsko drhal imamo v Mehiki. Vso to drhal je vzgojil lopov Porfirio. Zopet bom moral enkrat prav sakramensko, hudičevsko, prekleto vsekati vmes!" Nato pa bi pobrcal vse policijske veljake v okrajih, tucat državnih pravd ČETRTEK. 6. JULIJA * 1 - nikov in dva tucaU sodnikov iz služb, da bi se kar bliskalo. Taka brezobzirna, malobri/. na, z mastnim dovtipom opopra-na ameriška metoda pesti je bila hinavskemu značaju Porfirija Diaza prav Uko tuja, kakor pozna vsak preabiterijansk: župnik vse različne znamke škoUkega whiskyja prav Uko dodobra kakor štiri evangelije. Naslednje jutro so začeli po vsej mehiški deželi brskati, da bi našli ukradeno uro ameriškega diplomaU. V Belenu se je prikazal policijski predstojnik. Belen je preiskovalni zapor v Mehiki, kjer imajo zaprte vse moške in ženske hudodelce, dokler niso obsojeni. (Dalje prihodnjič.) naročite si dnevnik prosveto Pe sklepu 12. redne konvencije ae lahko naroči aa lisi Proaveio In prišteje eden. dva. tri. Štiri ali pot članov la ene družine k eni aaro£-ninL Llat Proavota stane sa vae enako, aa člana ali nečlane 10.00 sa ono letno naročnino. Ker pa člani Šo plačajo pri aaaamaatn $L20 sa tednik, aa Jim to prišteje k naročnini. Torej aedaj al varoka. reči, da Je llat predrag sa člaae SNPJ. Llat Proavota Je vaša i—«-«-- la gotovo Jo v vsaki družini nekdo, Id bi rad čital llat vsak dan. Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov prenehajtfti član SNPJ, ali če se preseli proč od družine in bo zahteval aamlvoj list tednik, bode moral tisti član iz dotične družine, ki je tako skupno naročena na dnevnik Proaveto, to takoj naznaniti upravnlltvu lista, in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako tega ne stori, tedaj mora upravništvo znižati datum za to vsoto naročniku. Cena listu Proavota Jot Za Zdruš. dršave In Kanado SS.00 Za Chicago ln okolico Je.______J7.50 1 tednik in 2 tednika la.__________3 JO 3 tednike In.___________2,40 4 tednike la_________________ 1.20 • tednikov in.------------- nič Za Evropo Jo..., 1 tednik In. 2 tednika ln. 3 tednika 4 tednike la 5 tednikov la. ......40*0 Izpolnite spodnji kupon, priložite potrebno vsoto denarja ali Moner Order v pismu in si naročite Proaveto. list ki Je vaša PROSVETA. SNPJ. . 2857 So. Lavrndale Ave. Chicago 23. I1L Priloženo pošiljam naročnino sa llat Proaveto vsoto $. 1. Ime---------------------------------------------------ČL društva št... Naslov Ustavite tednik In ga pripišite k moji naročnini od sledečih članov moje drušinet S. ... *r ČL društva št. ČL društva št. M^v naročnik □ ..........Z.....ČL društva it . ■ ( ' . t ----------ČL društva št.. --------Država. Star naroč^ p| mft (pari 1+0 mi r--- ostem mi »act that th« suppliaa abeard ifua, Um craA val back lale Utam after tha tmrrf »is bdora thajr aarvtea arilhout aad dry aa a baerh bi Normand? ■ua aeroaa fram fegtaad. Tha m« dit id puM off the aanrthaak. Hour« L« Ur OActal U. S. Havjr phote. la tbo te ttde la the That'« th« way I lik« to se« them," said Gen. « MacAnhur wh«fi Im saw th« rows of