P«v»tn1na platana v Leto LXrV*a št. 151 L|ubijana, četrtek 9. ]nU]a 1931 vena Din 1*- if? jfc"*, 40 12SL!!!t Dln.2-60' od 100 do 800 vrit A Din S.—, već jI lnseratt petit rrsta Din 4—, Popuat po dogovoru. Inseratnl davek posebej. — »Slovenski Narod« »elja mesečno t Jugoslaviji Din li—> sa tnosemstvo Dto 15.—. Rokopisi se ne vračaj. UREDNIŠTVO Df UPRAVNIATVO LJUBLJANA, KnafUevm nttc* Si. 6 Telefon it. 8122, 8128» 812«. 8125 in 8128. PODRD2NIOE: MARIBOR, Grajski trg St. 8.----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tal. 190, NOVO MESTO, Ljubljanska o, teL St. 28. JESENICE, Ob kolodvoru 101. «— — Račun pri postnem Čekovnem zavedu v Ljubljani st. 10.351. „Da bo nastala velika družina evropskih narodov # • .w Končni uspeh Hoovrove akcije fe odvisen od Nemčije same — Pogoji za tesnejše sodelovanje evropskih narodov — Spravljiv korak Berlina v Parizu Pariz, 9. julija. Mednarodni finančni in diplomatski krogi so sedaj zaposleni skoro izključno z izvedbo Hoov-rovega moratorija. Finančnikom gre pred vsem za rešitev tehničnih problemov tega moratorija in za gospodarsko stran vsega sporazuma, d očim so diplomati osredotočili svojo akcijo bolj na politično stran. Vsepovsod pa po-vdarjajo, da je uspeh Hoovrove akcije, ki ima v vidu ne samo gospodarsko sanacijo Nemčije, marveč splošno gospodarsko in politično sanacijo Evrope in preko tega okvira oniiljenje svetovne gospodarske krize, odvisno v prvi vrsti od Nemčije same. Če bo Nemčija sprejela podporo tako, kakor ji je bila dana, potem je uspeh Hoovrove akcije zasiguran. Če pa bo Nemčija skuhala to akcijo izigrati v svoje politične cilje, potem ni nobenega dvoma, da je bila Hoovrova akcija zaman. Angleški nasvet Nemčiji To, na kar je opozarjala Francija že od vsega početka, priznavajo sedaj tudi v Londonu in v Washingtonu. Londonske »Times« in Daih Herald« objavljata uvodnike, v katerih soglasno prihajata do te konstatacije in priporočata Nemčiji, naj v svojem lastnem interesu stori vse, da pride po tej akciji, ki je znova dokumentirala pripravljenost velesil delati z Nemčijo roko v roki, do tesnejšega evropskega sodelovanja. Oba lista opozarjata zlasti na to. da je bila nudena Nemčiji podpora brez vsakih pridržkov in političnih klavzul. Zato mora tudi Nemčija pokazati enako širokogrudnost. Sedaj je v glavnem odvisno od Nemčije same, da si tako Nemčija, kakor vsa Evropa opomore. Pred vsem pa je potrebno, da se Nemčija izogne vsemu, kar bi moglo vzbujati sum v njeno lojalnost. Zato je v največjem interesu Nemčije same, da ustavi nad al jao izvajanje svojega pomorskega program in preneha z graditvijo vojnih križar*. Psihološki vpliv takega koraka bo za Nemčijo mnogo koristnejši, kakor pa če si zgradi 10 najmodernejših vojnih ladij. Gradnja vojnih ladij bi izzvala še večje oboroževalno tekmovanje in žrtve, ki so jih doprinesle vse države upnice, bi bile zaman. Prav tako po-vdarjata oba lista, da je neobhodno potrebno, da se Nemčija odreče carinski uniji z Avstrijo. Se nikdar ni imela Nemčija tako lepe prilike dokazati, da je tudi ona pripravljena delati z ostalimi evropskimi državami roko v roki in ustvariti veliko družino evropskih narodov, ki bi se v težkih časih medsebojno podpirali. Nemčija ima dobro voljo Podoba je, da ima tudi Nemčija dobro voljo. Včeraj je nemški poslanik v Parizu po nalogu svoje vlade posetil zunanjega ministra Brianda, in mu izročil enako se glasečo izjavo zveznega kancelarja Briininga, kakor jo je svoje-časno podal Hoovru in v kateri svečano izjavlja, da bo nemška vlada vse prihranke dosežene z moratorijem uporabila zgolj v sanacijo državnih financ in v okrepitev narodnega gospodarstva. Izrecno izjavlja da ne bo niti ene marke izdala za oboroževanje. Sestanek francoskih in nemških državnikov Današnji pariški listi z zadovoljstvom pozdravljajo ta korak Nemčije in naglasa jo, da je francosko javnost tem bolj razveselil, ker ga je napravila nemška vlada iz lastnega nagiba in brez tujega vpliva. Pri tej priliki je bilo tudi dogovorjeno, da bodo nemški državniki posetili Pariz zadnje dni meseca julija ali v začetku avgusta. Ministrski predsednik Laval je pri tej priliki izjavil nemškemu poslaniku, da bo imela francoska vlada največje zadoščenje, če bo mogla pozdraviti nemške državnike kot svoje goste v Parizu. Ker je teren za razgovore, ki 6e bodo vršili ob priliki tega sestanka, že pripravljen, izražajo v francoskih krogih prepričanje, da bo sestanek med francoskimi in nemškimi državniki rodil najlepše uspehe in postavil nove temelje za kar najtesnejše in prijatelj* s ko sodelovanje med obema narodoma. Revizije reparacij ne bo VVashington, 9. julija Vesti, da namerava ameriška vlada po poteku Ho-ovrovega leta pokreniti akcijo za splošno revizijo vseh vojnih dolgov in nemških reparacij, se uradno demanti-rajo. Državni podtajnik Castle je novinarjem izjavil, da o tem ni bilo niti govora, ter da je bilo pri pogajanjih v Parizu izrecno dogovorjeno, da ostanejo vse sedanje pogodbe, ki se nanašajo na vojne dolgove in reparacije, nedotaknjene. Privatno posojilo Nemčiji Newyork, 9. julija. Vesti o privatnem posojilu za Nemčijo se potrjujejo. Gre za posojilo v višini 200 do 400 bilijonov dolarjev, ki bi ga dal konzorcij ameriških in angleških bank. Konferenca strokovnjakov Pariš, 9. julija. Agence H a vas objavlja komunike, po katerem ss bo sestala komisija finančnih strokovnjakov dne 17. ju- lija v Londonu. Neposredno tej konferenci bo sledila konferenca ministrov vseb prizadetih držav. Obeh konferenc se bodo udeležili tudi zastopniki Amerike in Nemčije. Komisija strokovnjakov, bo morala rešiti pred vsem tehnična vprašanja za izvedbo moratorija in razčistiti vprašanje stvarnih reparacijskih dobav, dočim bo konferenca mrastrov več ali manj formalnega znaSaja, da s formalne strani končno veljavno odobri Hoovtov načrt. Reakcija na borzah London, 9. julija. AA Prvo navdušenje zaradi sporazuma v Parizu 6Ć je na včerajšnji lonaonski borzi precej poleglo. Gospodarski krogi splošno obžalujejo, da so se pogajanja toliko vlekla. Proti koncu borze je namesto optimizma prevladoval pesimizem, ki so ga še bolj potrdile vesti o finančnih tožkočah Nemčije. Včeraj popol« dne so tečaji vrednotnih papirjev zelo padli. Iz Nemčije so potegnil: zopet 2 mili* jona funtov sterlingov kreditov Marka je oslabela in notirala proti koncu borze 20.5 mark za funt. Pariz, 9. Jusija. AA. Na včerajšnji borti eo narasli za več tocle skoraj vsi vrednostni papirji. Čehi so začeli štediti od zgoraj Znižanje direktorskih plaž čeških bank in veleindustrij — Tudi uradniške plače bodo znižane za 10 odstotkov Praga, 9. julija. Velebanke in veleindu-strije so po krenile akcijo za znižanje horendnih plac svojih vodilnih uradnikov. Živnostenska banka in dkodovi zavodi so že sklenili, da bodo znižali vsem onim svojim direktorjem, ki imajo letno nad 100.000KČ place tako, da ne bodo presegale 100.000 Kč. Ostalim višjim uradni- kom se bodo plače znižale za 10 odstotkov. Brez dvoma bodo temu vzgledu sledile tudi ostale veleindustrije. V industrijskih krogih se povdarja, da bi bilo napačno Iskati znižanja režijskih stroškov samo pri delavskih mezdah, marveč da je treba v enakem razmerju znižati tudi uradniške plače. Italija in Egipt Poset egiptskega zunanjega ministra v Rimu Italijo in Egiptom ni nobenega spora — Med Rim, 9. julija. AA. Egiptski zunanji minister Abdel-Fatah pada je včeraj posetil italijanskega zunanjega ninistra Grandija. Po posetu in razgovoru z eglpt-ak±m ministrom je Grandi odšel v egipt-sko poslaništvo in vrnil obisk. Egiptski minister za zunanje zadeve je sprejel novinarje in jim izjavil, da ga je prisrčen sprejem v Rimu globoko presunil. Vesel je, da se nahaja v prestolnici Italije, ki jo vodi Mussolini v lepšo bodočnost in ki je pogiooii kulturne in gospodarske stike z Egiptom. »Pri tej priliki izjavljam, da med Italijo in Egiptom nikoli ni bilo spora o zapadni egiptski meji in da to vprašanje nikoli ni motilo italijansko-egiptskih odnošajev.« Danes bo Grandi priredil v Grandnote-lu banket v čast egiptskega ninistra za zunanje zadeve. Zvečer ga bo sprejel v posebni avdijenci predsednik vlade Mussolini. Kanibali požrli ponesrečenega letalca Adelaide, 9. julija. AA. Ni Izključeno, da so kanibali na Novi Gvineji požrli avstralskega letalskega pilota J. Trista. Imenovani Je z letalom nadzoroval zlata polja na Novi Gvineji in Je nenadoma Izginit Išče ga sest letal. Včeraj je dobila soproga pogrešanega letalca od brata pismo, kjer pravi da sta dva domačina prispela na letališče v Lemingu in pripovedovala, da Je padel »golob« v notranjosti dežele. Bell gospod se Je podal k domačinom, ki so ga pa ubili in najbrže požrli« Carinska unija pred haaškim razsodiščem Haag, 9. julija. Dne 30. t m. se be pričela pred haaškim mednarodnim rassodišeem astmena rasprava s arstrijsko-nemiki carinski uniji Raspravi bodo prisostvovali rasen sastopnikov Avstrije in Nemčije tudi zastopniki Francije, Italije in Ceh oslova-tke. Anglija dotedaj is n| imenovala nobenega sastspaika. Odločite? haaškega rai-sodišča be isdans brikone iele na konca avgnsta. Brikone pa ne bo objavljena, tem-to* direktno spsiseooa Draitva aarodov. lili 11 •h: IU Kontrola premoženja mji Bukarešta, s. julija g. Narodni zarani-sti so danes vložili v parlamentu naslednji predlog: Poseben zakon naj odredi, ia se pregleda privatna imovina vseh višjih uradnikov, poslancev in bivših ter aktivnih ministrov. Rumunska zbornica je danes ta predlog sprejela. Izvedbo tega zakona bodo na eni strani prevzela posamezna ministrstva, na drugi strani pa tudi redna sodišča. Sodišča bodo razprave proti obtoženim politikom vodila tajno, razsodba pa se bo objavila javno. Predlog vsebuje natančne določbe glede kazni. Premoženje, ki je bilo na nepošten način pridobljeno, bo zaplenjeno v korist države. Naš poslanik pri M ali novu Sofija, 9. julija, p. Danes popoldne je jug o si o venski orpolnom oceni minister v Sofiji Vukčević posetil predsednika bolgarske vlade ki zunanjega ministra Malin ova. »Utro« misli, da je ta poset v zvezi s sklicanjem centralne jt^oolovenako-bolgarske komisije za likvidacijo dvolastniškth posestev, ki bi se imela sestati v Caiibrodu. Komisije pa ni mogoče toliko časa sklicati, dokler ni zasedeno mesto bolgarskega predsednika Rasukanova, ki je podal ostavko. Ministrski predsednik med narodom Na povratku v Beograd se je ostavit v raznih krajih, povsod navdušeno pozdravljen Beograd, 9. julija, p. Ministrski predsednik Petar Zivkovič se je mudil tri tedne v Banji Vručici pri Teslicu na odmori. Včeraj se je vrnil v Beograd. Za njegovo bivanje v Tasliču je bila urejena zasebna vila v neposredni bližini kopališča, tako da je lahko tudi med tem odmorom vršil tekoče državne posle. Po svoji stari navadi is vstajal zgodaj zjutraj, se nato kopal, napravil daljši izlet, a po zajutreku je ob 8. zjutraj že zopet redno bil za svojo pisalno mizo, kjer je delal nato vse do opoldne. Pred kosilom j2 napravil običajno kratek iz-prehod, a prosti čas, ki so mu ga dopuščali tekoči državni posli, je uporabljal za kratka inspekcijska potovanja z avtomobilom po bližnji in daljni okolici. V toku zadnjih dni je inspiciral skoro že vse okoliške sreze. Povsod je iskal stikov z narodom ter se informiral o življenskih razmerah kmečkega prebivalstva, njihovih željah in potrebah. .Ljudstvo se je z velikim zaupanjem obračalo nanj in mu odkrito potožilo svoje težave. Saj vidi, da brez laskavih obljub mnogo dela in se z vso vlado trudi, kako bi pripomogel do čim večjemu blagostanju in čim vzornejši ureditvi naših razmer. Včeraj je ministrski predsednik general Zivkovič odpotoval v Beograd Spotoma se je ustavil v Doboju, kjer mu je prebivaj« 9tvo priredilo 6večan sprejem. Predsednik občine je pozdravil predsednika vlade z go» vorom, v katerem je kratko orisal tamkajš* nje lokalne razmere. Za njim eo govorili za« stopniiki posameznih društev, nato pa 60 predsednika vlade spremili v občinsko po» svetovalnico, kjer so se odborniki zbraJi na izredno svečano sejo. Načelnik občine Vu* jičič je otvoril sejo z daljšim govorom, in pozdravil preds. vlade. Predsednik vlade se je zahvalil v kratkem govoru, v katerem je naglasil, da vlada dela po intencijah Nj. Vel. kralja, in ker zdaj ni -^eč strankarskih bojev, lahko vsi državljani složno delujejo v blagor države. Nato se je predsednik vlade razgovarjal s posamezniki, potem pa se je ljubeznivo poslovil in krenil skoCuventul«, so prišli na sled dvema velikima špijonažnima organizacijama v ru-munski vojski. Prva organizacija je delovala v KoloSu. Preiskava je dognala, da so častniki prodali važne vojaške dokumente in korespondenco inozemskim spi-jonom. Dva častnika in sicer kapetan Giurceanu in podpolkovnik Florescu sta bila aretirana. Pričakujejo se nove aretacije. Drugo organizacijo so odkrili v Kron-statu. Tukaj so bili aretirani neki kapetan, dva podpolkovnika in dva podčastnika, čilih imena ps •*» rt***Mo Se. talno. Stavka v Španiji Madrid, 9. julija. AA. Po vsej Španiji so poštno-telegrafski nameščenci stopili v stavko. Javna služba je opažena. Tudi pristaniško delavstvo v Bar« celoni je odložilo delo. Povsod je za« vladal nemir in bojazen pred hudimi dogodki. Tudi v Beogradu se pote Beograd, 9. julija, p. V Beogradu je bila danes neznosna vročina. V senci je kazal toplomer 37 stope«]. Sorzna poročila* LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.7361—22.8045, Berlin 13.3974 — 13.4376. Bruselj 788.45 — 790.81. Budimnešta 987 — 989.96. Curih 1095.45 — 1098.75 Dunaj 793.64 — 796.04, London 294.68 — 275.50. Newvork 5645.92 — 5662.92. Pariz 221.39 — 222.06. Praea 167.16 — 167.66. Trst 295.76 — 296.66 INOZEMSKE BORZE. Curih. Beograd 9.11, Pariz 20.203. London 25.075, Newyork 515.45. Bruselj 71.99, Milan 26.98. Berlin 122.27. Dunai 72.45, Sofija 3.735, Pra^a 15.26, Varšava 57.5, BudimpeSta 90-10, Bukarešta 3.07. >8IiOVEN8IT NAROD«, dne 9 JnTfJa 1931 Stcv. 152 Za razširjenje naših bolnic uma »a tromostoviu me fm sestala komisija v javni bolnici — 9. juHja. Z beograjskim tu maj— je davi ob 8.15 prispel v Ljubljano ™»*»»nfk sanitetnega oddelka miuistralva sa socialno politiko in narodno adravje dr. M i 1 o-v a n o v i e. Na glavnem kolodvoru sta ga pričakovala in rjoadravOa načelnik oddelka sa socijalno politiko in narodno zdravje pri banski upravi dr. Dolšak in zastopnik državnega higienskega zavoda dr. Josip Petrič, ker je sef zavoda dr. Ivo Pire odsoten. Po kratkem odmoru se je g. načelnik odpeljal na socijalni in zdravstveni oddelek banske uprave v Enaf-ljevi ulici, kjer si je ogledal ureditev in poslovanje oddelka. V spremstvu načelnika dr. Dolšaka in šefa zdravstvenega odseka dr. Maverja se je napotil v javno bolnico, kjer ga je v upravnem poslopju pričakoval upravnik bolnice dr. Gerlovič. G. načelnik je v spremstvu zdravnikov takoi začel ogledovati vse oddelke in naprave bolnice. Ob 10. dopoldne se je sestala komisija, v kateri so poleg načelnika dr. Milovan o vi ća podban dr. Pirkmaver, dr. Dol- šak, dr. Mayer in upravniki vseh bolnic. Glavna naloga komisija je, pregledati vse zdravstvene naprave v Ljubljani in okolici, da ugotovi njih nedostatke in sestavi obširen gradbeni program sa na-daljno adaptacijo in razširjenje bolnic, osobito javne bolnice, umobolnice na Studencu in še drugih zavodov. Razpravljal se bo tudi program, kako zazidati velik kompleks na Poljanah, kjer je bila doslej drevesnica Kmetijske družbe. Ta kompleks, je letos v začetku februarja banska uprava kupila od Kmetijske družbe za 4 in pol milijona Din in je kupno pogodbo finančno ministrstvo že odobrilo. Na tem kompleksu nameravajo zgraditi dva nova oddelka javne bolnice in stanovanjski objekt, kakor tudi ob Cesti na Kodeljevo gospodarsko poslopje z veliko moderno pralnico. V novih oddelkih bo najbrž nameščena tudi moderna klinika. Stara bolnica ob Zaloški cesti bo preko Ljubljanice z novimi objekti zvezana z mostom. Komisija je poslovala vse dopoldne. LJubljana, 9. juHja. Regulačna dela pri tromostoviu 5e niso ničesar izgubila na-zanimivosti, Ljubljančani jim Se vedno slede z veliko radovednostjo, kar je tudi povsem prav ter bi bilo zelo žalostno, če bi se ne zanimali niti za domače tako pomembne in izredne dogodke. Tako pa vidimo na frančiškanskem mostu dan za dnem množico Ljubljančanov, Križem kražem pod Ljubljano Se nekaj podrobnosti o najdenih rovih - Nove skrivnosti LJubljana, 9. juh j a. Huda je ta reč, ne le pj-ecudna in skrivnostna.. Ljubljančani šušljajo vsemogoče o najdenih rovih pod Mari jim im trgom, žirijo se fantastične govorice, sleherni ve povedati kaj novega in celo tako strahotnega, da se poakisaJcem jezijo iasje. Zopet drugi pa govore, da je vse skupaj le časopisna raca. Pravijo, da odkrite luknje niso vredne, da bi jih pes povohai in da so, če »o jih sploh odkrili, povsem navadni kanali iz starejše dobe. Jeze se, Češ, zakaj se je o tem spJoh pisalo in da bi teh rovov ne smeli povohati takšni poklicni čvekači, ki narede vselej iz slona muho, ali nasprotno. Zd\ se, kakor da hočejo povedati, češ, tudi te luknje sip ada j o v našo kompetenco. Povrhu vsega tega pa ijudje še vedno vprašujejo, kako se stvar razvija, ali se je še kaj našlo in ugotovilo, ali bo morda kakšna komisija preštudirala vse te skrivnosti in zakaj se ne oglase k besedi zgodovinarji in strokovnjaki. Ni komunikeja, vso zadevo pa vedno bolj ovija misterij. Po ves dan iščejo ljudje skrivnostni podzemeljski vhod, hodijo okoli mostu kot maček okoli vrele kase ter smatrajo vsako luknjico za rov in si pri nji šepetajo, češ, tu je, vidiš. Prihajajo stare ženice, meščana obeh spolov, vseh poklicev in starosti — skratka, zanimanje je splošno in veliko. Staoči sta pa dva junaka ne opaž eno smuknila v rov — na lastno pest. Eden je bil oblečen v »pajaca«, pripeljala sta se namreč z motociklom. Drugi se je pa pre* oblekel v rovu v enako vrečo. Opremila sta se z električnimi sveriljjkami ter sta tako krenila na pot kakor pristna raziskovalca. V ista pa šla v podzemlje študirat le arheologijo, enako ju je zanimala i geologija, tehnika, zgodovina in prirodoslovje z anatomijo vred. V tem podzemni ju namreč lahko človek proučuje vse to, ne le romantike, kar bomo takoj videli. V levem stranskem rovu sta našla več "kosov kosti. nekaj tako trdih in težkih, kot da so okameneli, skoraj opečnorjave barve. Nekoliko čudna najdba je bila tudi orehova lupina, toda vse to je morda prišlo v rov z materijalom. Tu pa nastane vprašanje, od kod je prišlo toliko zemlje v rov, ki je sicer povsem nepoškodovan, naenkrat pa ga zapira velik kup blatnega gramoza, v katerem ni opaziti nobenih drugih organskih primesi. Nekaj časa sta odkopavala naprej zasuti rov — brez uspeha, predaleč je zasut. Skoraj ni verjetno, da bi ga zasul; tako daleč ko so prekopavali cesto m, kot rečeno, potem bi tudi moral biti prebit obok in še v precejšnji dolžini; materijala bi se skozi majhno odprtino ne naši nalo toliko in tako daleč, večja bi se pa morala kmalu opaziti. Zato je težko razložiti, od kod ta zasip. Ista stvar je bila na koncu glavnega hodnika, kjer je bil popolnoma zaprt z gramozno zemljo. Zadnjič smo rekli, da se je nasuia v hodnik, ko so kopali jarek za vodovodno cev. ki je položena skozi hodnik. Toda tudi tu je obok nepoškodovan, cev je potisnjena skozi njega ter ni okoli nje odprtina nič večja kot je potrebno; obok so prebili samo toliko, da so lahko porinili skozi cev. Tu se ni moglo skozi nasuti toliko materijala, če bi ga tudd namenoma nasipali. Ta cev je pa najbrž plinovodna, saj je vodovodna položena nekoliko prej ter je štrli samo nekoliko skoz: obok; tudi skozi to odprtino bi se ne moglo natresti toliko materijala. Prva »raziskovalca«. Dukičeva uslužbenca, sta rov toliko odkopala, da sta lahko zlezla naprej, naletela sta pa potem takoj na zid, ki zelo solidno zapira rov. Ta zid je morda debel nad meter, saj ga niso mogli prekopati, četudi so poskušali, in malta je trda — prava cementna. Snočnja raziskovalca sta vzela seboj tudi koščke te malte. Strokovnjaki bodo lahko ugotovili, če bodo hoteli, koliko je približno stara in če je cementna. Glavni namen snočnje »ekspedicije« je bil raziskati desni stranski rov, ki je bil po mnenju prvih raziskovalcev dolg okoli 60 m ter segal celo pod Sv. Petra cesto. Možakarja sta skobacala v ta rev. Takoj v začetku je tako nizek, da se odrasli človek le s težavo prerije skozi« ker je zasut z ru- ševinami, kamenjem, opeko, malto io blatom. Ta materijal se je že povsem spoprijel v kompaktno maso, d očim je v levem stranskem rovu in v glavnem povsem rahel. To je tudi precej čudno, zakaj se nI tudi drugod zasip bolj ulegel ter sesedel. V tem rovu pa stoji človek zopet pred novo uganko: od kod je prišlo toliko razvalin, saj je zidovje le malo okrašeno. Toda raziskovalca se nista mogla ukvarjati toliko z vsako posamezno skrivnostjo, pre-kobacala sta zasipani del rova kakor se je pač dalo, skozi najožji del sta se doslovno zmaŠila ter je drugi v ožini celo — g£gal, ne kot gos, nego kot lisica v preozki luknji, ker ni mogel več ne naprej in ne nazaj. Bogme, nekoliko mu je postalo tesno tudi pri junaškem srcu, napel je pa vse sile ter zlezel naprej v širši del rova ter spustil za seboj tudi zrak, ki ga je bil prej s telesom skoraj hermetično zaprl. No. zopet presenečenje! Komaj sta se splazila v nekoliko prostornejšo luknjo — pa se je že končala! To je torej 60 m dolg rov? Komaj šestino tega! Rov je bil krat-komalo zasut, raziskovalca pa nista bila krta, da bi rila naprej. Prišlo jdma je rud1' na misel, kaj bi bilo tedaj, če bi se tudi za njima zaprl tako naenkrat rov, kakor se je moral kar v enem dnevu tam spredaj, saj sta lazila po njem daleč tja naprej še pred dnevi prva raziskovalca. Vrag jih nosi te skrivnosti! Treba je bilo zlesti nazaj. Med ruševinami sta potem zopet izbrskala kosti, ki jih je po vseh rovih dovolj, kot je videti. Najzanimivejša najdba je pa bila polovica kovinskega risarskega šesti-la, en krak, zelo zarjavelega, z vijakom, kakršna so pač moderna risarska šestila. Od kod je prišlo to šestilo med zidovje? Ali je kdo v tem podzemlju študiral astronomijo ali risal načrt za »kanalizacijo« predpotopne Ljubljane? Nešteto vprašanj se vsiljuje človeku pri vsem tem. Našla sta tudi košček nekakšne lončene posode, zelo majhne, največ pa kosti. To pa še nikakor ni vse. Še enkrat se je tisti, ki je že prej gagal, zabasal v rov ter presenečen opazil, da se odcepi približno 3 m od začetka tega stranskega rova še en rov, torej paralelno z glavnim, proti Ljubljandci. Prej sta ga lahko prezrla, ker je kobacanje tako težavno, da človek ne more niti zasukati glave. Ha, porečete, dečko, zdaj si se pa ujel, ko vam povemo, da nazadnje najdeni rov meri v profilu le 45X^5 om. Rekli boste, da je to kanal. Tega veselja vam žal ne moremo privoščiti Stiirikotma. s kamnom obzidana luknja, je res tako ozka neuporabna za iz-prehode, za kanalizacijo pa tudi ni shižila, že zato ne, ker leži višje kot rov, od katerega se odcepi m nima nobenega padca, pa tudi čista je, samo tla pokriva menda centimeter zemlje. Ravna je pa tako kot puškina cev; kje se konča, se ne more do-gledati ob tako slabi hiči. In čemu bi naj potem služil ta rov? Za izprehode res ni. za kanalizacijo tudi ne — res čudna kanalizacija bi bil ta labirint rovov tako gosto razpredenih, a brez vsakih kanalskih jaškov in vhodnih jam — najbrž je pa bil to ventilacijski rov, kar je še bolj verjetno, saj je podzemlje potrebovalo tudi zrak. Pozneje so rov seveda na koncu zazidali, ko so gradili frančiškanski most. Toda. kar smo povedali, je že mnogo preveč, zato je treba končati, vseh skrivnosti pa človek itak ne more niti omeniti. OTROŠKE NOGAVICE Najbolj, aa$trafne£jj, zato 10 ki z zanimanjem opazujejo dela na tromostoviu. Ta dela so pa tudi v resnici tako zanimiva, da se vidi vsak dan kaj novega ier ni odveč, če se tudi »oficijelni« radovednež postavi večkrat na most. Včeraj so že položili, v glavnem armaturo za lok desnega mostu, danes bo armiranje končano ter bodo pričeli lok jutri betonirati. Naša slika nam prikazuje opaž in armaturo tega loka, pogledano iz ptičje perspektive, nad Carkarjevim nabrežjem. Na levi strani opaža vidimo mostiček s tirom za dovažanje betona, na desni se pa vidi vogal srednjega opornika frančiškanskega mostu. Železobetonska plošča bo debela deloma 30. 28, pa tudi 40 cm. Betona bodo porabili okoli 50 m3; zbetonirana mora biti v enem dnevu, sicer bi se beton drugi dan več ne sprijel. Za drugi most so že tudi pričei: pripravljati opaž, ki bo najbrž čez 14 dni že narejen ter bo vse pripravljeno za betoniranje, kakor je zdaj pri prvem. Na nosilni konstrukciji je zdaj že pritrjen opaž za mostni lok. do polovice je pa že tudi položena armatura. Ta lok so začeli betonirati menda včeraj, zbetoniran bo v enem dnevu. Te dni betonirajo tudi na levi strani struge glavni zbiralni kanal. Z izpeljavo tega kanala je precej težav, zlasti zaradi starega kamnitega obrežnega zidu, ki ga bodo morali deloma podreti- Tudi zaradi levega mostu bodo morali porušiti pod Prešernom več obrežnega zidovja. Pri uresničenju velikih načrtov je" pač treba vselej tudi rušiti, le graditi. S tem se bo moral sprijazniti tudi Prešeren ter se umakniti s svojo Muzo v bolj poetično zatišje. Treznostni kongres v Beogradu Beograd, 6. julija. Od 3. do 5. t. m. se je vršil v Beogradu dobro obiskan kongres treznosti, ki so se ga udeležili delegati Trezne naladine in Ju-goslovenske treznostne zveze. Na skupščini so bila sprejeta nova pravila take vsebine, da lahko vsakdo sodeluje v boju proti pijančevanju. Zvezi nista več članici mednarodnega guttemplerskega reda, kar sta bili doslej. K Jugoslovenski treznostni zvezi je pristopila tudi Sveta vojska iz Ljubljane kot izredni Član in prav tako ostala treznostna društva iz dravske banovine. Posebno veličastno je bilo nedeljsko zborovanje v prostrani dvorani novega beograjskega vseučilišča. Zbor se je vršil ob prisotnosti odposlanca Nj. Vel. kralja generala Veljkoviča, patrijarha Varnave, zastopnika predsednika vlade g. Djordjeviča, zastopnika beograjskega nadškofa VlaSi-ča in zastopnikov vseh ministrstev in javnih ustanov. Zborovanje je otvoril vleučiliSki profesor g. dr. Perovič .z Zagreba, na kar je patrijarh Varnava. burno ak lami ran, iz-pregovoril o potrebi treznostne propagande med narodom in o etični podlagi proti-alkoholnega boja. Po njegovem govoru je tajnik Jugoslavenske treznostne zveze preči tal vse došle pozdravne brzojave. Posebno pozornost sta vzbujala brzojava ministra pravde g. Ljotiča in bana vardarske banovine g. Laziča. Sledilo je predavanje pomočnika generalnega ravnatelja Jugoslovenske banke dr. Eda Markovića iz Zagreba o etičnih osnovah treznostne akcije. Posebno zanimivo je bilo predavanje inšpektorja v ministrstvu pravde g. dr. Ulje Jeliča, ko je navajal zakonske določbe Rimljanov, Grkov in Dušanovega zakonika, kako so kaznovali javno pijančevanje, in današnje pravne določbe za pobijanje pijančevanja in kaznovanje alkoholikov. Soglasno so bile sprejete naslednje resolucije: 1. Po vseh šolah v državi naj se uvede p roti alkoholni pouk in naj se osnujejo društva Trezne mladine. 2. Prepove naj se neobdavčena žganjekuha in orne je naj se kulture vinogradništva, zatrejo pa samorodne trte. 3. Zniža naj se Število gostilniških obratov; na 2500 prebivalcev naj pride le ena gostilna, ki pa mora biti oddaljena 500 metrov od cerkve, Šole in javnega urada. 4. Državno oblaetvo naj pospešuje brezalkoholne obratovalnice in odpravi naj trošarino na brezalkoholne pijače. Posebno ak lami ran je bil predlog profesorja Pavlica iz Celja, naj se ob nedeljah in praznikih prepove prodate alkoholnih pijač. Po slavnostnem zborovanju se je vrifl sprevod po mestu, popoldne pa je bil hv let v Smederevo. Novice iz Trebnjega Ze dolgo se nismo nič oglasili, pa nabralo se je nekaj vesti in evo jih. Toča, ki je toliko strašila po dravski banovini, je zadela tudi naš kot prav občutno, vendar se je pravočasno nadomestila izguba s ponovnim posevkom pridelkov. Kriza prav dobro pritiska, saj se na zadnjem sejmu ni zaključila niti ena kupčija. Ceste se s kulukom pridno popravljajo — zadnji čas je bil, da so se jih usmilili. Trebnje je postalo — kar čez noč letovišče, zato so začeli popravljati in lepšati stavbe. Ustanavlja se celo društvo za tujski promet in nedavno se je že vršil sestanek vseh krogov ob prisotnosti zastopnika Zvezo za tujski promet «. Avseca. Temenica je vedno polna kopalcev, med njimi smo opazili že številne letoviščarje. Res, lep kraj, mnogo izletov, gozd. blizu voda — in v vasi solidne gostilne, hotel z enako hitro in točno postrežbo. Pridite in poselite Trebnje! — Gotovo bo občina Čimpreje uredila pred svojo palačo primeren park, ki bo okras vasi! Tudi društveno življenje se prav lei>o razvija. Prednjači mu Sokol, ki dela na vseh poljih s polno paro. Nedavno je zaključil svoj društ. tečaj z izpiti, ki jih je napravilo 13 telovadcev, med njimi 6 domačega društva. Priredilo je uspelo telovadno akademijo, sedaj pa pridno hodi na nastope mi-renskega sokolskega okrožja. Pripravlja pa se že na svoj praznik — na nastop, ki bo 20. septembra, kjer bo pokazal vse svoje sile. Izmed prosvetnih gran naj omenim samo knjižnico, ki šteje že danes okrog 500 knjig. Lepo je zaključila šolsko leto tukajšnja osnov, šola, ki je priredila na Vidovo v IV. razredu prvič Sol. razstavo vseh izdelkov. Prvačila so ženska ročna dela, deška in številne slike, ki so krasile stene raz stavnega razreda. Obisk je bil prav lep m tudi splošna pohvala deci in učiteljstvu Je sledila v bodrilo lepim uspehom razstave Potrebna je bila za vse! —ar. Miroslavu Vilharju Dne 9. avgusta se izpolnijo zamisli, želje in sklepi mož, ki so ob HOletnici rojstva pesnika in skladatelja Miroslava Vil-harja v začetku leta 1928 sklenili postaviti mu v njegovem rojstnem kraju — Planini pri Rakeku — spomenik, vreden njegove veličine. Sklenili so, da se postavi ob 4 letnici od kar se je moral njegov spomenik v Postojni umakniti v skrit kotiček — katerega so postavili naši Krasevci pod tujim jarmom leta 1906 — oni Kraševoi, naš najza-vednejši rod, ki danes ječi še pod hujšim jarmom. Ta sklep se uresničuje. Spomenik je oddan v izdelavo domačinu, Po^tojncu, profesorju Ivanu Sajovicu, akad. kiparju. Celokupen proračun stro&cov še žal dosedaj ni krit. Obračamo se ob zadnjii uri na vse. ki se do seda; se niso odzvali, ki pa so slišali, peli in se zamaknili pri pesmi: »Lipa zelenela je . . .< ki so se vzdramiil" pri kitici: »Cujte gore in bregovi, da sinovi Slave smo« pesmi: »Po jezeru bliz* Triglava«. Da ne bomo osramočeni od naših rojakov v Ameriki, ki so z velikimi žrtvami darovali sporaj ves do sedaj nabrani znesek, da ne bomo osramočeni ob spominu na zaslužnega moža, pokojnega nadučitelja g. Josipa Benedeka. ki je še v visoki starosti deloval, se veselil a ni dočakal dneva odkritja. Obenem se naprošajo vsa pevska društva, da s svojim sodelovanjem povečajo veličino dneva. Društva, ki nameravajo sodelovati, prosimo, da nam sporoče do 30. t. m., s kakšnimi pesmimi nameravajo nastopiti, da bomo mogli sestaviti program. Vsak najmanjši prispevek se hvaležno sprejme, kdor pa denarno ne more prispevati, naj se vsaj udeleži odkritja spomenuta. Odbor. — Koturaški Savez kraljevine Jugoslavije nam javlja, da se je za državno prvenstveno kolesarsko dirko, ki se vrši v nedeljo dne 12. t. m. zjutraj ob 5. uri na krožni progi Grosuplje—Krka—Stična—Višnja gora—Grosuplje km 80 ozir. 160 (start in cilj v Grosuplju pri gostilni Gale) prijavilo rekordno število, do 100 dirkačev iz cele Jugoslavije. Pododbori dravske banovine se opozarjajo na točno ravnanje v smislu raz-piea objavljenega v uradnem glasilu Ko-turaškega Saveza kraljevine Jugoslavija »Motor-Sport« v Zagrebu št. 9 z dne 10. junija t 1. — Ministarstvo saobračaja je dovolilo za udeležnike te dirke 50% po pusta na vseh progah državnih železnic. Vsi vozači se morajo javiti savezni komisiji v soboto dne 11. t. m. do 20. ure v Grosupljem— gostima Gale — z licenco, kjer bo tudi vsak izžrebal svojo startna številko. Športno občinstvo bo imelo zelo ugodno priliko opazovati ves potek dirke na startu m cilju v Grosuplju. KOLEDAR. Danes, četrtek, 9. julija 1931, katoličani Veronika, pravoslavni. 26. junija 1931, HvaHmir. Današnje prireditve. Kino Matica: Tango ljubezni. Kino Ideal: Svatbena noč. Dežurne lekarne. „ilDanes: Trnkoczv, Mestni trg; Ramor, Miklošičeva cesta 20. Iz mirenskega sokolskega okrožja Sedaj, ko se povsod zaključujejo polletni računi, bom omenil tu tudi za naie okrožje nekaj uspehov kot polletno bil tM. co prosvetnega in tehničnega dela. Mir.Miško sokolsko okrožje je bilo ustanovljenu letos v marcu in obsega zdaj G društev: ftt Lovrenc, Trebnje, Mirna, Mokronog, 81 Ru-pert-Rakovnik in Kannelj-št Jani, Sedel okrožja je Trebnje, kjer sla se vršili že dve teh. seji in po 1 zbor društvenih pro-svetariev. Svoja domova imata le Mirnu m Mokronog, vsa ostala društva telovadijo v privatnih prostorih. St. Lovrenc je najmlajše okrožno društvo, kjer je članstvo Izključno kmečko. Razvija se prav dobro, saj i" še nastopilo s Člani na ?okolski prireditvi v št. Vidu l lastno točko. Trebnje je v dobrem razmahu in se vsestransko gibi je. Mirna je doslej bolj gojila igre, zdaj pa Ee lelovadl z de-co in članstvom. V septembru pa priredi svoj nastop. Društvo St. Rupert-Rakovnik kaže prav lepe uspehe. Ima vse oddelke prav močm in članstvo iz kmečkih vrst. 14. junija so priredili s sodelovanjem vseh društev okrožja svoj javni ne-iop. ki je ravno pokazal vse mlade sile. Le tako naprej- Mokronog j> staro društvo, ki tudi dela v vseh smeren. Pridno hodi na nastope. Na Vidovo je priredilo akade-mijo, v nedeljo 5. t. m. pa svoj letni nastop, oboje s prav dobrim uspehom. Poslednje društvo okrožja je KarmHj-St. Janž. tud; novo oživljeno in v prav bohotnem razmahu. Zdaj je telovadno najmočnejše in je kljub svojemu začetku doseglo že .velike uspehe. Na Petrovo je priredilo svoj prvi nastop, na katerem je nastopilo 120 telovadečih vseh kategorij i lastnim progTamom. Med člani je 75% rudarjev in uradnikov. Moška deca jo pri štafetnem teku v St. Rupertu odnesla 11. mesto, v Mokronogu pa L in prejela prehodno darilo, kip kralja Aleksandra. Tudi lep uspeh. V splošnem je okrožje ▼ lepem razvoju, se razveseljivo razvija in širi sokolsko misel v vse sloje ljudstva! Zdravo! —ar. Iz policijske kronike LHfbUana, 9. julija. Poročali smo že, da je soproga mehanika ga. 2ebre v ponedeljek policiji Dojavila, da je njenemu lOletnemu sinčku Romanu, ko se Je 4. julija popoldne vrnil iz Kranja, na glavnem kolodvora neki mladenič oblečen v široke hlače, iztrgal iz roice žensko torbico, v kateri je bilo 30 Din in železniška legitimacija. To poročilo je vzbudilo splošno zanimanje med potujočim občinstvom, češ da se po železnici vozijo nevarni klateži, ki so se spravni na mladino. Drzen rop je steer pojasnjen, ni pa še dognano, kaj je z ročno torbico. Gospa Avgusta Zebre je včeraj preklicala tatvino torbice, češ da ji jo je prinesel v torek domov neki železničar ter pripomnil, da Jo ie našel njegov tovariš v vagonu. Deček je torbico najbrž pozabil v vagonu. Policija je pa informirana, da je mali Roman torbico izgubil in jo je v soboto našel na Masarvkovi cesti v bližini kolodvorske pošte vpokojeni strojevodja Marcel Žorga, ki jo je oddal v prometni pisarni-Ta jo je prevzel Romanov oče. ki ie zaposlen na glavnem kolodvoru. Bančni uradnici Josipini Pristav iz Rožne doline je neznan kolesarski tat včeraj odpeljal iz veže Zadružne banke na Mik'j-šičevi cesti žensko kolo znamke »Eska«, vredno 1000 Din. Krojaški pomočnik, 171etni Viktor Wi-škot, ki je nekoliko duševno zaostal, zelo rad potuje. Večkrat pobegne z doma. Pred kratkim so ga pripeljal; domov, pa je v nedeljo popoldne zopet pobegni! neznano kam. Iz Celja —c Beograjsko akademsko pevsko društvo -Obilic« priredi na svoji turneji po savski in dravski banovini v torek H. t. m. ob 20 30 koncert v Celjskem domu. Na koncert opozarjamo vse ljubitelje pevske umetnosti »Obilic« je eno najboljših pevskih društev v državi in bo njegov koncert gotovo nudil izreden užitek. —c Zanimiva sodba. Celjsk; pekovski mojstri so bili pred meseci naznanjeni, češ da so prekoračili maksimalne cene kruha. Pred tedni se ie vršila razprava na okrajnem sodišču, pn kateri so bili obtoženci oproščeni. Sedaj je okrožno sodišče potrdilo sodbo. Zanimivo je, da so bili pekovski mojstri v Mariboru v isti zadev; v dveh instancah obsojeni. —c Izguba. Pred dnevi je neka gospa izgubila v mestu lOOdinarski bankovec in dva poštna odrezka. glaseča se na 150 in 130 Din. Z Vrhnike — Gospoda, ki je v sredo dopoldne 8. t. m. pri vojaškem naboru v šolski telovadnici na Vrhniki vzel listnico z denarjem in dokumenti, prosim, da si listnico in denar obdrži, vse drugo pa naj vrne na uredništvo »Slov. Naroda«. 8tev. 15^ SLOVENSKI N A K O IJ>«, fine 9. julija Dnevne vesti — Diplomske izpite so v junijskem terminu \9S\ naredili na filozofski fakuteti: Avanziiii tlfrida (zoologija in botanika). Boje Etbin (pedagogika in filozofija). Bane Stanislav (slovenski jezik m slovenska književnost), Cucek Janko (kemija in fizika). Hrovat Bogomil (pedagogika iri filozofija), Hadales Beta (zoologija in botanika), Jese-novec Franc (slovenska književnost). Lapuh Stanislav (obča zgodovina in narodna zgodovina). Liška Janko (slovenska književnost m slovenski jezik). Mihelčič Franc (botanika in zoologija). Mučibabić Dušan (narodna zgodovina in obča zgodovina), Pernuš Zora Ikiasična jezika s književnostjo in zgodovina starega veka), Petkovšek Viktor (zoologija in botanika), Podpac Justina (francoščina in primerjalna književnost), Prunk Kseniia (francoščina in primerjalna književnost), Rebek Nada (zoologija in botanika), Sekolec Frančišek (pedagoginj in filozofija), Sovdat Marija (francoščina in primerjalna književnosti. Stražar Konrad (srbsko - hrvatska književnost in primerjalna književnost), Šeško Josip (slovenska književnost in slovenski jezik). Tominc Marija (klasična jezika s književnostjo in zgodovina starega veka). — Imenovanje v naši mornarici. Imenovani so za vršilca dolžnosti komandanta broda :Oraoc kapetan korvete Vladko Naglic' poleg redne dolžnosti, za vršilca dolžnosti torpiljarke >T H.< poročnik bojnega broda I. klase Henrik Klinar in za vršilca dolžnosti komandanta broda Mitnica« poročnik bojnega broda I. klase Oton Cermak. — RazpUano službe. Glavna direkcija državnega posestva Belje razpisuje natečaj za dva provizorična uradnika (veterinarja in šumarja) in enega stalnega uradnika agronoma. Prošnje je treba vložiti do 15. t. m. — Uredbo o draginjskih dokladah civilnih državnih uslužbencev je izdala v posebnem ponatisu v slovenskem jeziku Tiskovna zadruga v Ljubljani. Snopič velja Din 3, s poštnino Din 3.50. — Tečaj za učitelje. Oddelek za strokovni pouk v trgovinskem ministrstvu objavlja, da se prične 1. avgusta v Beogradu td-čaj za učitelje osnovnih Šol, strokovne učitelje srednjetehrrjških, učiteljice ženskih strokovnih in obrtnih šol ter profesorje srednjih šol, ki spadajo v splošna obrtne, obrtno trgovske, strokovno obrtne in žensko obrtne strokovne šole bodisi kot honorarni ali stalni profesorji. Tečaj bo trajal en mesec in njegov namen je izpopolniti in razširiti znanje učiteljev odnosno profesorjev, ki delujejo na strokovnih šolah. V tečaj bo sprejetih največ 40 kandidatov. Prijaviti se je treba do 16. t. m. — Razid društva. Učiteljsko društvo UJU za srez Laško je na svojem rednem občnem zboru 20. junija na Zidanem mostu likvidiralo. — Razpust društva. Društvo ^Udruženje dalmatinskih akademičara v Ljubrjanl je razpuščeno, ker nima pogojev za pravni obstoi. — Za povxdigo nagega hotelirstva. Jadranska hotelirska zveza je poslala trgovinskemu ministru spomenico, v kateri opozarja na težak položaj našega hotelirstva zlasti glede na visoka davčna bremena. Redki so hoteli na naSI rivijeri, kl bi ne bili pasivni- Da se reši naše hotelirstvo propada, je bilo sklenjeno ustanoviti hotelirski kreditni zavod In zdaj Že posluje jadranska hotelska kreditna zadruga v Crikvenici. Država naj bi dala zadrugi 100 milijonov Din posojila, — Revizija udruženja Jadranske Straže. V smislu sklepa izvršnega odbora JS odide te dni revizor odbora na revizijsko potovanje. Njegova naloga bo pregledati stanje in poslovanje oblastnih odborov ter onih krajevnih odborov in poverjeništev, ki niso izpolnili svojih dolžnosti do pristojnih oblastnih odborov. V prvi vrsti bo pa revizor zbral točne podatke o članstvu in imovinskem stanju udruženja, da bo mogoče sestaviti točno statistiko. — TropJčna vročina v Zagrebu. V Zagrebu imajo zadnje dni neznosno vročino. Včeraj je kazal toplomer že ob 7. zjutraj v senci 27 stopini, opoldne je bilo pa 38°. — Zanatska banka kraljevine Jugoslavije a. d., podružnica v Ljubljani, razglaša, da daje obrtnikom kredite v tekočem računu proti bianco menici z menično izjavo. Eskomptne kredite dovoljuje na 30 mesecev z odplačilom v desetih enakih trome-sečnih obrokih. Obrestna mera je 10% na leto. Kreditnim zadrugam, ki posojujejo Ludi obrtnikom, se dovoljujejo eskomptni, lombardni in krediti v tekočem računu po 7>£% na leto. Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje po čistih 5—6% na leto brez odbitka rent-nega davka — Prodaja smrekovega lubja. Direkcija šum v Ljubljani sprejema do 27. t m ponudbe glede prodaje smrekovega lubja. Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani. — Marenberg. (Preložitev tombole in ljudske veselice.) Zaradi birme se preloži za dne 12. t. m. nameravana prireditev tombole in ljudske veselice krajevnega odbora Rdečega križa Marenberg na nedeljo dne 2-avgusta. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno jasno, lepo vreme. Včeraj je bik) še po večini krajev naše države oblačno. Vročina vedno bolj pritiska. Najvišja temperatura je znašala včeraj v Skop-rju 38, v Beogradu 37.S, v Splitu 35.2, v Sarajevu 35. v Zagrebu 30.4, v Ljubljani 26.6. v Mariboru 25. Davi je kazal barometer v Ljubljani 763.3 mm temperatura je znašala 15.5. — Roko Ji je zlomil. 401etna pletilja Ana Slamič iz Domžal se je doma sprla z možem, ki jo je udaril po levi roki tako nesrečno, da ji jo je zlomil. Slamičevo so. prepeljali v ljubljansko bolnico, kjer ji bodo zdravniki skušali roko rešiti. — Za 38 Din izgubil glavo. V bližini Vrbovca se je pripetila v torek strašna nesreča. Kmet Vid Bačanin iz Pavlovca je imel zjutraj opravke na sodišču v Križev-cih, popoldne se je pa hotel vrniti z vlakom domov. Dobrih 10 minut pred osije-škim vlakom pa odhaja iz Koprivnice v Zagreb brzovlak in Bačanin je mislil, da je osiješki vlak ter je skočil brez voznega listka v vagon. Ko mu je sprevodnik povedal, da se vozi z napačnim vlakom in da mora doplačati 38 Din, mož je pa imel pri sebi samo 7.50 Din. obenem je pa vedel, da se brzovlak v Vrbovcu ne ustavi, je sklenil skočiti iz drvečega brzovlaka. In res ie skočil ter si razbil glavo in zlomil ievo roko v rami tako, da je obležal na mestu mrtev. — Pri gašenju se ie opekla. 431etna poljska dninarica Marija Kopač je pomagala včeraj popoldne gasiti v vasi Mlaka na Gorenjskem, kjer je požar uničil skoraj vse hiše m poslopja. Kopačeva se je pr: gašenju močno opekla po vsem životu. Prepeljali so jo v ljubljansko bolnico. Njeno stani e je precej težko. — Poizkuse« samomor. Včeraj si je hotela končati v Zagrebu življenje 19 letna Anka Jug. Izpila je večjo količino oeto-ve kisline. Z rešilnim vozom so jo prepeljali v bolnico, kjer so ji izprali želodec. — Huda suša. Vse kaže. da bo suša letos v mnogih krajih uničila vse poljske pridelke. V Primorju in Hrvatskem Zagorju že tri mesece ni bilo poštenega dežja. Vse žito je uničeno, pa tudi sadje in vinogradi zelo trpe. Letina bo v teh krajih zelo slaba. — V spanju ga je napadel. V bližini železniškega mostu v Brodu je spal pred-sinočnjim delavec Muka Radovanovič. V spanju mu je pa nekdo zadal močan udarec po glavi. Delavec je planil pokoncu, toda napadalec ga je udaril še večkrat po glavi, dokler se fant ni onesvestil. 1'repe-ljali so ga v bolnico in zdravniki so ugotovili, da ima težke telesne poškodbe. V napadalcu je Radovanovič spoznal svojega soseda Grabovca. — Obleke in klobuke kemično čisti, barva, pllsira In lika tovarna Jos. REJ C H ZOBNI ATELJE DENTISTA Filipa Ogriča NOVO MESTO, — NE SPREJEMA STRANK DO KONCA JULIJA Iz Ljubljane —lj Vandali zeru brez primere. Z grozo obstajajo sprehajalci v Tivoliju pri vodometu pod gradom in premišljujejo, kako je tak vandalizem sploh Še mogoč. Kameniti obod bazena je polit in umazan s krvavo-rdečo barvo, kakor bi bil kdo zaklan, v vodi pa ležj zelena klop in okrog nje plavajo veliki listi stoletne rože aloje. Na koncu glavnega drevoreda, tam. kjer se odcepi pot na desno, so izdrli razgrajači klopi iz zemlje in jih razmetali med srebrne smreke in polomili cvetoče grmiče- Tudi novi steber ob vhodu v glavni drevored nasproti Jakopičevega paviljona je ves po-škopljen s krvavo barvo. Tako se torej zabava naša nadebudna mladina. Nadaljno besedo ima policija. —lj Tako je prav! Ponočno vandalsko pustošenje mestnih nasadov v Tivoliju je ravnatelj mestne vrtnarije g. Lap takoj davi prijavil policijski upravi. Zadnji čas je policija skoraj dnevno prejemala prijave o pustošenju nasadov. Policdjsika uprava se je sedaj odločila, da bo uvedla stalno in močno policijsko kontrolo mestnih nasadov. Policijska patrulja bo vsakogar, kdor bi se le količkaj sumljivo kretal po nasadih in tudi vsakega neznanca ustavila ob poznih nočnih urah ter zahtevala, da se legitimira. Nočne razgrajače, ki zahajajo po kroku rogovilit v Tivoli, bo patrulja prijela in brez pardona odvedla na policijsko stražnico. Vsak, kdor se ponoči ne bo vedel dostojno po tivolskih nas a Jih, bo občutno kaznovan. Oni, ki ga bodo patrulje zasačile pri devastaciji nasadov, bo ovaden sodišču zaradi poškodovanja tuje lastnine, od mestnega magistrata bo občutno denarno kaznovan in njegovo ime bo objavljeno v vseh ljubljanskih dnevnikih. —lj Razširjenje in ureditev Ma&arvkove eeste od Resljeve do Maistrove ulice je zdaj v polnem teku. Potrebni svet je odkupljen odn- razlaščen in se sedaj razkopava ter izravnava. Ko bodo glavna dela končana, se bo seveda cesta tudi tlakovala. V to svrho je navoženega že nekaj materijala (robnikov). Kakor kažejo označbe ob spodnjem delu cestišča, bo cesta tudi tod primerno razširjena in hodniki urejeni. —lj Smrad in vročina. Iz glavne struge Ljubljanice puhti zdaj tem neznosnejši smrad, čim hujša je vročina. Stranke blizu nabrežja morajo imeti do pozne noči okna zaprta in prično zračiti stanovanja še>le med 9. in 10 uro zvečer, če je ugoden veter. Za toliko opevano higijeno je sedaj baš sredi mesta slabo poskrbljeno. Bo skoraj treba intonirati tisto: >Kuge, kolere, lakote itd. — obvaruj nas. Ob Ljubljanici so pa tudi javni lokali, čijih lastniki trpe zaradi neznosnega smradu občutno škodo. _lj Na Prešernov spomenik trka lopata. Včeraj so podrli ograjo ob spomeniku proti rečni strani, kjer kopljejo temelj za oporni zid, ki bo nosil tudi del mostiščne plošče. Za levi most so tudi začeli pripravljati opaž, v strugi so pa na dveh krajih izkopali temelj za provizorično podlago, na kateri bodo stale podpore nosilne lesene konstrukcije. Pod temi podlogami so Se leseni piloti, da se beton ne bo sesedal, podlaga mora biti namreč popolnoma stabilna, ker se podporni leseni strebri ne smejo udajati, kar bi bilo lahko usodno za ves betonski lok. H9 nji k rat ob 4., % 8. in 9 U zvečer ljubljenec kinopublike WILLY FORST v filmski opereti opojnih melodij Tango ljubezni Popevke »Maskota«, »Bajka o ( sreči« in »Ti si moja Greta Gar-bo« od Roberta Stolza Oskar Karlweis in Ernst Verebes Kot dopolnilo nova »Mlcky Mlaka« Telefon 2124. —lj Zs tlakovanje sgornjega dela Resljeve eeste je napeljanega tudi že nekaj materijala. —lj Odri padajo ob novih palačah na Aleksandrovi cesti, fasadna dela bodo kmalu povsem končana- Včeraj so podru' oder pri »Viktoriji« do mezzanina, pri »Duna-vu< pa do I. nadstropja. Fasadi novih palač tvorita skupno s Kreditno banko simetrijo, katere sredina je »Vitkorija« s svojim najvišjim pročeljem, jeziček tehtnice. Ta fasada je najbolj učinkovita, 5 strebrov, ki segajo skozi 3 etaže, napravi vtis ma-sivnosti in stabilnosti, obenem pa uravnoveša vse posamezne arhitetonske motive ter veze v skladnosti z močno povdarjenl-mi Hnijami. Tudi >Dunav« je povsem pri- meren protiutež Kreditni banki. Barve novih pročelj so posrečene mnogo bolj nego je Kreditna banka, svetle, poživljajo okolico prijetno, a ne kriče. Aleksandrova cesta je s tema zgradbama mnogo pridobila. —lj K članku o razvoju in napredku Viča, ki smo ga objavili v včerajšnji številki, še pripominjamo, da je bila 1. oktobra 1899 ustanovljena na tilincah orož-niška postaja, ki je poslovala tam do 1. maja 19iS, dokler ni bila ustanovljena sedanja državna policijska varnostna straža. Ta izprememba je že takrat kazala, da se namerava občina Vič prej ali slej priključiti Ljubljani, kajti orožniške postaje takrat običajno niso imele toliko moštva, kakor državna policija. —lj Brezsrčnost ali hudobija? Vsako leto in tako tudi letos, so kosci na ljubljanskem polju našli in uničili na stotine jajc poljskih jerebic, ki so valile, stare pa pognali ali pa tudi pokončali. Brezsrčneži so najdena jajca doma (scvrli (!) in seveda pojedli, nekaj jih pa celo prodajali po mestu. —I j Sokol Vič je imel dosedaj svoje letne nastope na letnem telovadišču. ki mu ga je brezplačno odstopala viška občina. Letos je pa prostor oddan v druge svrhe ter je moralo društvo najeti gostilniški vrt, kar je seveda zvezano z izdatki, ki se morajo kriti z dohodki prireditve. Društvo pričakuje, da bodo vsi njegovi številni prijatelji z Viča, Ljubljane in okolice ponovno izkazali viškemu Sokolu svojo naklonjenost ter prireditev v nedeljo 12. julija sigurno posetili. Kakor vsa druga leta, tako je tudi sedaj preskrbljeno za obilo zabave v vsakem oziru. —lj Zveza gospođini, odsek Splošnega ženskega društva, je završila svoje kuharske tečaje, ki so se vršili v plinski kuhinji na šentjakobski šoli in so uspeli prav lepo. Po počitnicah namerava Zveza prirejati iznova kuharske in tudi druge praktične tečaje. Sedaj pa prireja na vsakih 14 dni v prostorih Splošnega ženskega društva, Rimska cesta 9. gospodinjske sestanke, združene z gospodinjsko posvetovalnico za gospodinje. —lj Ples v hotelu TivoH danes. Jazz -kapela. 349u Zatiranje raka v dravski banovini Vsa banovina bo preprežena s terapevtičnimi centri — Rak je mnogo nevarnejši od j etike Ljubljana, 9. julija. Banska uprava je nedavno potrdila pravila Jugslovenake-ga društva za proučevanje m zatiranje raka, pododbor Ljubljana. Centralno društvo » Beogradu je pod visokim pokroviteljstvom Nj. VeL kralja. Predsednik ljubljanskega pododbora je prof dr. Zalokar. Zanimivo je, da je pobuda ea organizirani vsedršavni pokret proti rakastim obolenjem izšla is naših krajev in da bo treba nekoč poleg saslušnega higijenika dr. Štamparja imenovati tudi ime brežiškega primanja dr. Josipa Cholewe, ki se ie dolgo vrsto let peča i rakom in čegar organizatoric-ne ideje dobivajo sedaj blagodejne konkretne in praktične oblike. V naslednjem podajamo kratek pregled o bližnjih nalogah na najmodernejši osnovi organizirane zdravniške službe. Vse države posvečajo rakastim obolenjem največjo pažnjo, zakaj ta bolezen jo postala poleg tuberkuloze najvažnejša ljudska bolezen Povsod se otvarjajo bolnice in zavodi, kjer se skuša te najbednejše med bednimi ozdraviti ali pa jim vsaj olajšati njih bolezen in usodo. Ljubljanska bolnica ima kot centralna in največja bolnica v banovini velik dotok najtežjih slučajev iz vse banovine. V vseb panogah medicine se jim nudi tu zadostna strokovna pomoč, le pri rakastih boleznih je ta pomoč premajhna — nezadostna. Mi zdravniki se moramo tega fakta zavedati, imeti pa moramo tudi toliko poguma, da to javno priznamo in povdarimo. Pribiti moramo, da zaostajajo naši uspehi v zdravljenju raka daleč za inozemstvom. Temu smo v veliki meri krivi sami, ker smo že od nekdaj vajeni, da se zadovoljimo z dejstvom, da konstatiramo zločesti značaj tumorja, pretehtamo možnost operabilitete slučaja ter ga kvečjemu nakažemo operaterju, da ga izreže. Ce je pa tumor na takem mestu, da je operacija nemogoča ah* pa, če je operacija vsled razsežnosti obolenja izključena, prepustimo bolnika njegovi usodi ter — mazačem. In ravno to naše stališče je napačno! Izkušnje iz najrazličnejših inozemskih zavodov nas učijo, da se še celo v skoro brezupnih slučajih z vsemi modernimi pripomočki more doseči v ca 10% trajne ali vsaj par letne uspehe, dočim se doseže pri začetnem obolenju 25% popolnih ozdravljenj in ca 45—50% izboljšanj za dobo 3—5 let Te Števffte odgovarjajo ugotovitvam Radiološke komisije pri Društvu narodov in so dobljene na podlagi enotnega in sistematičnega proučevanje 6000 obolenj raka na maternici. To je tudi napotilo nemške sanitetne oblasti, da so pred par meseci na podlagi referata prof. Holferderja iz Frankfurta ob Men: sklenile ustanoviti še več specialnih zavodov, ki se bodo bavi-izključno z zdravljenjem malignih obolenj z najmodernejšimi sredstvi. Zakaj je naša pomoč pri zdravljenju malignih obolenj nezadostna? — Vzemimo kot zgled raka na maternici, ker je to obolenje razmeroma najbolj pogosto in ker je operativna možnost kot tudi možnost zdravljenja z rontgenovimi žarki in radijem največja. Prvi in najvažnejši nedostatak je pomanjkanja prostora v bolnici. Za rontgeno-loško obsevanje je potrebno, da ostane bolnik vsaj ca 4—5 dni v bolnici, ker je le na ta način mogoče dati polno dozo žarkov brez nevarnosti opeklin. Ravno tolike važnosti je predpriprava za obsevanje kakor tudi kontrola po obsevanju. Od obeh zavisi v veliki meri uspeh in neuspeh obsevanja. Ravno v tem oziru se je dosedaj največ grešilo. Zdravilo se je večinoma vse slučaje ambulantno in se jih je po obsevanju odpustilo. V vseh teh slučajih je mogoče aplicirati samo majhen procent uspešne doze in efekt je seveda potem tudi temu primeren. Na ta način so v prvi vrsti prizadeti bolniki, ki stanujejo izven Ljubljane, ker je izključeno, da bi se jih moglo poslati po intenzivnem obsevanju takoj domov na večurno potovanje* V đirugi vrsti je naša pomoč nezadostna vsled pomanjkanja radija. Pri intenzivnem globinskem obsevanju, ki se vrši na tukajšnji bolnici odkar smo dobili novo aparaturo (t. j. od februarja 1930 dalje), se že more v posameznih slučajih opazovati blagodejen uspeh rontgenovih žarkov. Pri večini je pa videti, da je kljub intenzivnemu obsevanjem z rontgenom tumor v centru Se razpadel. To so slučaji, ki bi se mogli kljub temu, da je bolezen že zelo napredo- vila in da je že v neonerabilnem stadiju. Še izboljšati za dobo 2—3 let z aplikacijo 100 do 150 miligramov radija. Poleg tega je za bolnico kot tudi za njeno okolico uporaba radija največjega pomena, ker se i njim oni strašni smrdljivi iztok popolnoma prepreči in more bolnica vsaj znosno počakati neizogibnega konca. Ne manjka nam pa samo radij, ampak imeti bi morali v bolnici še tudi en rontge-nov aparat za obsevanje in sicer izključno za intenzivno globinsko terapijo, ker je moč sedanje aparature za toliko število malignih obolenj premajhna. Poleg vseh teb navedenih nedostatkov nam pa manjka tozadevna organizacija. In ravno na organizacijo polagajo povsod že polovico uspeha. Zato naj bi bila prva naloga našega društva dobra, do skrajnosti izdelana organizacija. Vsa organizacija bi se razdelila na dva dela: zunanja in notranja. Zunanja organizacija: 1. Eksekutivni odbor društva naj skrbi, da se nahaja periodično enkrat na mesec v dnevnem časopisju poljuden članek o raku, ravno tako večkrat na leto v mesečnih revijah. 2. V letošnjem letu naj se vršijo 3 javna poljudna predavanja in sicer naj predava kirurg o Careinomu mammae in o kirurških rakih sploh, ginekolog o careinomu na ženskih spolnih organih ter dermatolog o careinomu kote. Na predavanjih se naj pokaže kar mogoče veliko slik in diapozitivov in ev. film. 3. Vrši se naj najmanj eno znanstveno predavanje za zdravnike z demonstracijo zanimivih slučajev. Predavanja naj bi se vršila v okviru Zdravniškega društva In zaradi demonstracij bolnikov v sporazumu z ravnateljem splošne in ženske bolnice. 4- Naprosi naj se dri. Higienski zavod, da nam odstopi del kredita ali pa da nam nakloni primerno podporo let nam stavi na razpolago za časa jesenskega ljubljanskega velesejma majhen prostor za razstavo slik in preparatov s kratkim besedilom, statističnimi tabelami in propagandnimi plakati. Ta oddelek naj bi imel društven nadpis in tam bi se nabiralo tudi prijavo za vstop v društvo. Sčasoma bi bilo misliti, da se razstava tako izpopolni, da more postati stalni de) higijenskih razstav in da more potovati z ostalo higiensko razstavo iz kraja v kraj. 5. V naših dveh časopisih t. j. v Olasilu zbornice ter v Vestniku naj se objavi kratek resume najvažnejših začetnih kliničnih znakov carcinoma, obdelan od kirurga, ginekologa, dermatologa, internista in ev. patologa in poziv zdravnikom na delovanje. Pri zdravnikih, ki ne polagajo je treba vzbuditi čut odgovornosti, ker je Še vedno polno zdravnikov, ki no polagajo temu vprašanju dovolj važnosti. 6. Pozimi naj se organizira v sporazumu z bansko upravo takozvani >rakov teden« po vzorcu tedna, ki se je vršil pred kratkim v Beogradu. Detailne načrte za tak teden izdela društvo. 7. Izdela naj se kratek elaborat o j>om»-nu in namenu društva in se ga pošlje kno-70Škofijskemu ordinarijatu, ki ga odda du-hovnistvu na deželi z vabilom nabiranja M a nov. 8. Z izvedbo gornjega programa bi moglo društvo pritegniti k sodelovanju javne oblasti in vse socialne institucije in zavode, ki bi videli, da društvo živi in dela ter da je vredno vsestranske podpore. Uspešno delovanje je pa le mogoče, če je obenem z zunanjo organizacijo izvedena tudi notranja. Zato moramo delati ni to. da se ustanovi v področju banovine eden ali več terapevtskih centrov, ki morajo imeti: 1.) operativni oddelek za operativno zdravljenje; 2.) primerno rčntgen-aparaturo za globinsko terapijo; 3.) primerno količino rad:ja. Iz teli oddelkov se bi mogla pozneje razviti bolnica, kjer bi b:ll sprejeti in se zdravili samo na raku bolni. Potrebna bi bila organizacija evidence in kontrole bolnikov ter sodelovanje s socialnimi institucijami, ki se tudi pečajo z zdravljenjem malignih novotvorb (OUZD m železnica). Ker je pa realizacija primernih terapev-tičnih centrov v doglednem času neizpelj;-va, mora organizacija evidence ter statistike prevzeti društvo. Zato naj se v društvu 9. osnuje odsek, sestoječ iz samih zdravnikov, ki bi organizacijo statistike in evidence izvedel. V to svrho naj bi se vpeljale evidenčne karte, katere bi izpolnil oddelek za vsakega svojega bolnika, ki 'jo-luje na careinomu, in jih dostavil temu odseku. 10- Vsi važnejši oddelki naj imajo stalno na razpolago nekaj postelj za carcinome, ki se podvržejo rontgenološkemu obsevanju. V kolikor obstoječi oddelki tega prostora nimajo in ga ne morejo dati, naj se povečajo. Na ta način bi bilo tudi izvedeno tesnejše sodelovanje med operaterjem in rčntgenterapevtom, ki bi oba ostala v kontaktu z bolnikom in mogla kontrolirati njegovo zdravljenje. Tudi bi bil ta način velike vzgojne vrednosti za zdravnike na oddelkih, ki bi mogli zasledovati cel potek tako kliničnega kot rontgen - radiološkega zdravljenja. 11. Odsek za evidenco in statistiko car-cinomov bi vodil pisarno, katera bi dostavila domačemu zdravniku pismo, z opisom bolezenskega stanja ter z event- predlogi glede terapije. Ce je bolnik član blagajne -bolniškemu zdravniku, če je pa ubog in rima svojega zdravnika, pa občinskemu zdravniku njegove občine. Zdravnik more potem s pomočjo svoje zaščitne sestre voditi evidenco čez te slučaje in dati pozne.e pojasnilo, ki bi bilo potrebno v svrho statističnih in evidenčnih podatkov, S tem pismom na zdravnika dobimo kontakt z deželo Tud." bolnik gre z večjo sigurnostjo in veseljem in zaupanjem k svojemu domačemu zdravniku nazaj, če si je svest, da 'e ta o njegovem stanju in zdravljenju v bom „'i informiran. 12. Društvo naj se obrne na binsko upravo z motivirano prošnjo, da se skliče v Ljubljani konferenca, ki bi prouč'la, kako bi oilo mogoče zasigurati denarna sredstva 7i nabsvo r-td'•«, 13. Banska uprava naj bi določila pri-mern- svoto, k: naj bi slu bila za plačevanje potnih stroškov siromašnim iz oddalje-n h krajev, n. pr. po ključu, ki ga imajo v to svrho vse socialne institucije kot OUZD, železnica m Bratovske skladnice. 14. V Babškem vestniku se ponovno >b-iavi kratko navodilo z začetnim znaki carcinoma po vzorcu Doderlein - Kronig. Vse naše merodajne činitelje moramo cro^oiiti, da je ponnč nu;na. Zavest. Ja obolijo naše matere, naše žene in sestre na careinomu, da stojimo vsi v vedni nevarnosti pred to boleznijo in da ne moremo vsled nezadostnih sredstev, ki nam stoje na razpolago, pomagati, nam mora dati moči, da se zavzamemo z vsemi silami za izvedbo našega programa. V naših razmerah ima malokateri na razpolago de-settisoče dinarjev, ki bi jih rabil za zdravljenje v tuiini. Poleg vsega pa zahteva prestiž, da imamo kot del troimenega naroda s svojo univerzo in drugimi kulturnimi institucijami tudi na medicinskem polju vse pripomočke in da ne pademo čisto na nivo kakega provincialnega mesta Tako je. — Slaba kuharica preskrbuje zdravnikom polovico pacijentov. — To jc res, toda dobra kuharica jih preskrbuje drugo polovico. Stran 4 ^ >SLOVEN8Kl NAROD«, dne 9. jnlija 1931 otev. 152 Zsne Grey: 65 Skrivnostni jezdec Romati. — In pomisM samo, Wikon, — je nadaljevala Columbina proseče, — kako strašen kon^c bi bil to zame! Vsa krivda bi padla name. Kaj misliš, da bi mogla biti kdaj srečna, kaj misliš, da bi te mogla še ljubiti, če bi si morala očitati, da sem tega dobrega starega moža, ki me je ljubil in mi bil pravi oče, pognala v umor — v umor lastnega sina? N2! Ne! To se ne sme nikoli zgoditi! Wilson je lovil besede; sila njenih razlogov ga je bala omamila, zdelo se je, da tudi on na vidi drugega izhoda iz tega položaja. In potem je čutil Wade, kako se obračata oba podzavedno nanj in na njegovo prijateljstvo, ne da bi slutila, da je njegova lastna usoda s to katastrofo zelo tesno združsna, obenem sta pa pričakovala od njega pametnega nasveta, rešilne besede, krepkega vodstva. To čuvstvo je pognalo vročo kri nazaj v mrzlo lovčsvo srce. Tu je bilo njegovo veliko plačilo. Kako mogočno in neizprosno je sprejela njegova duša to krizo! — Collie, nikoli vas ne pustim na cedilu, — je dejal in njegov nežni £las ji jč segel v dno duše. — Ce bom mogel Jacka tako zastrašiti, da se poboljša, storim to z veseljem. Toda od tega si ne obetam posebne koristi. Prisežem pa, da si stari Bellounds nikoli ne bo oinadaževal roke s sinovo krvjo! Collie so stopile solze v oči, solze neme hvaležnosti. — O, Ben! Vse svoje življenje vas bom blagoslavljala. — Tiho, dekle! Nisam mož, ki * 1 blagoslavljajo ... Zdaj pa morate storiti, kar vam naročim. Pojdite domov in povejte, da se poročite z Jackom trinajstega avgusta. — Čakati še tako dolgo! Zakaj odlašati? Aid bi ne bik) bolje napraviti enkrat za vselej konec? — Nihče ni vseveden? Jaz pa imam svoje prepričanje. — Zakaj pa baš trinajstega avgusta? — je vprašala radovedno. — Trinajst je nesrečna številka. — Ta datum mi je prišel slučajno na m sel. — je odgovoril Wade s svojim tihim, mehkim glasom. — Trinajstega avgusta sem se poročil, pred ena in dvajsetimi leti. In moja žena je vam bila malo podobna, Collie. Ali nd to čudno? Svet j 3 res majhen___Zdaj je že osemnajst let mrtva. Columbina ga je molče gledala in sama ni vedela, zakaj ji je postalo naenkrat tako čudno tesno pri srcu. Wade je dvignil glavo. — Tako je torej ta zadeva urejena. Trinajstega avgusta. Bomo videli, če vaša obljuba drži. Dekle je tiho zajecljalo »da«; drhtelo je po vsem telesu, kakor bi se hotelo zdaj zdaj sesasti, zdaj, ko je imela najtežjo preizkušnjo že za seboj. Wilson je gledal nepremično skozi vrata, njegov pogled je blodil daleč nekje po sivih pobočjih. — Čudno, kako se svet obrača, — je dejal zamišljeno. — Trinasti avgust! To je čas, ko cveto po hribih columbi-ne... Jaz sem pa vedno mislil, da bo ob času columbin — Tu je obmolknil in njegova melanholija se je umaknila trdnemu sklepu. — Toda še vedno je moja volja! In raje umrem, kakor da bi moral pokopati svoja nade. XVI. Wade je zrl za Cohimbino, kake jaha po hribu nazaj proti domu; napeto je razmišljal o položaju in svojih bližnjih sklepih, razmišljal je tako resno in napeto kakor še svoj živ dao ne. Globljih motivov, ki so vodili njegove korake, ni bilo treba razlagati WiiSonu. Nič na de, če bo fant nekaj časa v dvomih in če ga bo strah bodočnosti. Columbina je bila za prvo silo potolažena. Čas je bil vse, kar je potreboval. Možnost, da bi se res poročila z Jackom je bila po njegov am mnenju izključena. Pač je bil pa položaj kritičen glede Moora. Kaj naj mu poreče? Kaj naj skrije pred njim? — Vstopite, sinko moj, — je zaklical VViteonu. — Tovariš, položaj je obupan, — je zamrmral Wilson. Wade ga je pogledal in tiho zaklel. — Pogum, dečko! Saj ni tako hudo, kakor se vam zdi. Zdaj vsaj veva, kaj naju čaka, in to je dobro. Moore je zmajal z glavo. — Ali ne vidite, kako dobro se ja držala Collie? ... Sicer vas pa razumem, Wade. Upate pač pridobiti na času. S časom se nevarno igrate, dragi moj. — Jack^Neotesanec je zadrgnil zanko za vejo in zdaj na manjka več mnogo, da vtakne glavo v njo. — Bogme, še ob pamet me pripravite! — je vzkliknil Moore. — Dan za dnem me varate s svojimi prorokovanji in fantastičnimi nadami. Da bi se ta prokleti pas sam ugonobil? Bedarija! Nerad vam to povem, toda ne morem se otresti misli, da v vaši glavi ni vse v redu, dTagi moj Wade. — Komično, VVils! — je odgovoril Wade otožno. — Tudi meni se zdi tako. — Oho! — Moora je položil prijatelju roko na ramo in mu pogledal proseče v oči. — Oprostite, tovariš. Res nisem povsem razsoden. Ta nesreča mi je strla srce. — Človeško srce se v enem dnevu ne da streti, — je odgovoril Wade. — In sveta resnica je, da se bo Jack Bellounds sam spravil na vešala. Moore >a dvignil glavo, stopil korak nazaj in ves osupel nad lovčevim glasom je radovedno motril njegov obraz. — Kaj pa to pomeni, Wade? — Collie je nama jpovedala nekaj zanimivih novic o Jacku, je-li? No torej, ona ni vedela tega, kar vem jaz. Jack Bellounds je nastavil zvito in vražjo past, da bi dokazal, da ste vi kradli njegovemu očetu živino. — Neumnost! — je vzkliknil Moore vas iz sebe. Taki so možje. Ona: Če bo jutri lepo vreme, pojdem v mesto po opravkih. Kaj pravi vremenska napoved? On: Napoveduje nam dež, vihar, neurje in točo. Šefa med seboj. — Jaz imam knjigovodjo, ki je v moji službi osivel. — To še nič ni, prijatelj, jaz imam strojepisko, ki je bila črnolaska, ko je nastopila službo, potem je bila rdečelaska in zdaj je blondinka. V domu Ane Pavlovne pred dražbo Vtisi Švedske novinarke Norbergove — Laboda Ane Pavlovne Te dni so prodajali v Londonu na javni dražbi zapuščino pokojne ruske plesalke Ane Pav .ovne. So trudnica švedskega tednika »Weko-Journal« I. Norbergova, ki je pred dražbo p ose ti la dom znamenite plesalke opisuje svoje vtise takole: Odšla sem v 'Ivvhous, stoječ vrh hamsteadskih holmov. Tesno mi je bilo pri srcu, ko sem stopila v hišo. V knjižnici brskajo dražbene hijene po zbirkah slik, prikazujočih slavno umetnico v raznih pozah. Slika Pavlovne v ruskem kroju je tako prekrasna, da sem se za hip ustavila pred njo in ostrmela. Izkušene oči cenilcev ogledujejo portrete, njihove roke jih otipavajo. To početje je skoraj podobno onečaščenju in zato hitro odhajam iz dvorane. V prekrasni jedilnici z dorskimi stebriči in freskami, prikazujočimi drvečega konja in moške postave v grških tunikah, ocenjujejo cenilci zbirke stekla. Na vseh predmetih so številke. Bivša gospodinja Pavlovne si briše solzne oči. Pokaže mi divan, na katerem je plesalka navadno počivala po delu. Gremo dalje. Salon z zlatimi in črnimi rožami, s težkimi, z zlatom prepletenimi zastori na oknih. Črna težka preproga na tleh. Udobni naslanjači, pokriti s črnimi in zlatimi tkaninami. Kitajske blazinice, bogato okrašene z rožami, kitajski stolčki s prekrasno inkrustacijo, okrogla turška mizica z dragocenim zelenim emajlom. Široka vrata vodijo v dvorano, ki spominja na muzej. Temeljna barva je svetlo zelena. Tu stoji omara, polna >ku- rijoziteu. Najbrž pride vse to v muzej. Široko stopnišče vodi v prvo nadstropje. Gospodinja mi pokaže sobo za služinčad, opremljeno z lepim belim pohištvom in zastori, ki so prave umetnine. Tu je mnogo igrač, večinoma živali, ki leže po tleh in gledajo s svojimi svetlimi očmi, kakor bi hotele reči: >Zakaj ste nas tako neusmiljeno vrgli v kot, ko je nas toliko let božala velika Pavlovna?« Povsod so razmetani majhni elegantni čeveljčki. Noben človek na svetu ni imel tako majhnih nožic, kakor Ana Pavlovna, pravi njena gospodinja. Da ste videli, kako je radostno hodila po hiši, vedno vesela in razposajena, kakor ptičica. Vsi smo jo ljubili. Budoar madame, pravi gospodinja, ko stopimo v sosedno sobo. Slikarija tu je simfonija vijoličastih in zelenih rož. Skozi francosko okno stopimo na verando, kjer se naslajamo ob razgledu, ki je vlival Ani Pavlovni po njenem težkem delu nove sile in novo navdušenje. Solnce sije na krasen vrt in na umetnem jezeru počiva osamljeni labod. — Jacka nikakor ne moremo potolažiti, pripomni gospodinja, kakor bi uganila moje misli. Najprej je izgubil svojo gospodarico, zdaj mu je pa sledila v kraljevstvo smrti še njegova žena Klara. Jack in Klara sta razumela vse, kar je govorila Ana Povlovna in čim sta začula njen glas, sta ji hitela naproti čez livado. Ko je pa plesalka umrla, ju ni bilo mogoče prisiliti, da bi zapustila umetno jezero. Ali ni to čudno? Saj je umrla plesalka na Holandskem in laboda se nista nikoli upirala zapustiti jezero, dokler je bila plesalka živa, čeprav je ni bilo doma. Nihče se ni upal približati labodoma, razen ruskega vrtnarja, ki je skrbel za ljubki živali celih 15 let. Jack je jedel iz njegove roke, JXlara je pa vsako jed odločno odklonila in neko jutro so jo našli mrtvo z glavo pod krili, kakor je bila plesalka v svojem plesu. Pri teh priprostih besedah bi bila skoraj verjela v legendo, da sta laboda navdahnila znamenito plesalko, ko je zaplesala slavni ples >Umirajoči labod«. V resnici pa gre ta zasluga labodom nekega petrograjskega parka. Skozi druga vrata pridemo v spalnico, kjer so barve mehke in svetle. Tla pokriva preproga vijoličaste barve. Pohištvo je belo, posteljno pregrinjalo je svetlo zeleno. Svetloba prodira skozi svetlo zelene svilene zastore. Na mizici pri postelji stoji prekrasna sevreska svetiljka. Na steni visi slika >Sanje«. Spalnice se drži kopalnica, poslikana z belimi in modrimi rožami. Stopimo na balkon in ozrem se v svetišče, kjer je znamenita plesalka v strogi samoti plesala pred velikim zrcalom. Na črnem klavirju stoji velik labod iz belega porcelana. Veliki portreti Pavlovne leže v kotu Na ograji balkona vise prozorne obleke, sto in sto razkošnih trakov z zlatim robom in napisi v vseh jezikih govori o tri-umfih pokojne plesalke Slednjič pridemo v veliko tičnico, kjer vrešče papige in druge eksotične ptice. Na vrtu je eksotična gugalnica. Amor, ki se odraža v malem ribniku, je menda tu edini, ki ničesar ne čuti. Konec romantike V hotel na rue Rochechouart v Parizu je prišel v soboto policijski inspektor in pozval tri goste, naj mu slede na policijo. Gre za tri nemške državljane, baronico fiodenberg, njenega 20 letnega sina Hellmutha in njegovo 16 letno prijateljico fiiltrudo Breil. Fant in dekle sta se bila lani zaročila. Pozneje sta se pa obe rodbini sprli in zaroka je bila razdrta. Zaročenca se pa nista razšla, temveč sta pobegnila iz Berlina ter se skrival po Italiji. Španiji in Portugalski. Končno ju je v Parizu našla baronica Hodenbergova, ki pa ima dobro srce in ni hotela zaljubljencev izdati, temveč jima je celo pomagala skrivati se pred nevestinim očetom. Oče zaljubljene hčerke je končno vložil tožbo, češ da mu je baroničin sin ugrabil mladoletno hčerko in ko je pariška policija slednjič našla zaljubljenca, so mlado fiiltrudo izročili uradnemu varuhu, kjer jo bo rodbina dobila. Baronico in njenega sina so pustili pri miru, pač je pa mladi Hodenberg obtožen, da je ponaredil potne liste. Nova otroška bolezen Sprejemne pisarne pariških bolnic so že delj časa opažale, da vsako soboto in vsak dan pred praznikom število v bolnico pripeljanih otrok nepričakovano naraste. Slo je v pretežni večini primerov za otroke, ki so bili na videz zdravi, toda njihovi roditelji so tarnali, da so preživeli z njimi strašno noč, da so imeli otroci hudo vročino, da so bljuvali, da se jim je mešalo itd. Osobje sprejemnih pisarn je navadno ustreglo roditeljem in sprejelo otroke. Starši so bili namreč prepričani, da gre za nevarno bolezen, ki se pa še ni razvila odnosno, ki je zdravniki še ne poznajo. Po večino otrok so pa prihajali roditelji že v ponedeljek zjutraj odnosno takoj prvi dan po prazniku. Ker so se taki primeri neprestano ponavljali in celo množili, so postali zdravniki pozorni. In izkazalo se je, da roditelji prav neumestno izrabljajo bolnice in bolniško osobje. Ob nedeljah in praznikih gre namreč vsak človek rad iz mesta, toda kdor ima otroke, se mora glede izletov v prosto naravo znamo omejiti. Zato so si starši izmislili to zvijačo, da bi lahko hodili na izlete, otroci bi pa bili ta čas dobro preskrbljeni v bolnicah. Nova otroška bolezen je dobila v Parizu ime weekendftis. Lečili je seveda ne bodo več. Dvomljiva delikatesa. — Možiček, nocoj se m: je sanjalo, da so me požrli ljudožrei. Mož pogleda njeno sloko postavo in vzdihne: Ti ljudožrei bodo veseli, da se ti je samo sanjalo. akulaturnega papirja naprodaj po zelo ugodni ceni Naslov pove oprava Slovenskega Naroda V maka bameaa ftO p«*r- Plača mm lahko taci 9 ta odgovor znamko I - Na vprašanja bron ^mmm odgmuifaina - Najmanjši ogla* Ote TORINO FIAT model 581, šestsedežna limuzina, v dobrem stanju, ugodno naprodaj. — Pojasnila daje A. Blažek, Ptuj, Prešernova ulica št. 14. 2031 TRGOVSKI POMOČNIK verziran v vseh panogah, vojaščine prost, dober prodajalec, dobi takoj službo. Pismene ponudbe z navedbo zahtevkov, kakor tudi dosedanjega službovanja na naslov: Franjo čeme, Radeče. 2030 pao s tremi sobami, stalno vodno močjo in prostorom za poljubno obrt, blizu kolodvora, sredi vasi večjega industrijskega kraja proda Luka Sevnik, Radomlje it. 26 pri Kamniku. 2029 Malinovec pristen, naraven, na malo in veliko prodaja lekarna Dr. G. PICCOL1, LJUBLJANA. Dunajska c 6. VDOVA Z OTROKOM lice majhno stanovanje za takoj ali sa avgust. Naslov v upravi »Slov. Naroda«. DEKLE ZA VSE začetnico, 16 let staro, veščo nemščine, solidno in pridno, — išče mlajša obitelj. Dobro postopanje. Karlovac, Zrin jaki trg 12, I. Wanisek. 2028 URE POPRAVLJA renovira — večletno jamstvo — Fran Korošec, urar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 5571, vhod Vidovdanska cesta št. 1. Stanovanje 1—2 sob, kuhinje in pritiklin v mestu išče miren zakonski par brez otrok. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Točen plačnik«. 2022 KAM PA LETOS NA LETOVIŠČE? V Gorenje vas - Poljansko dolino, kopanje v Sort, krasni iz-prehodi. Pension Din 32.—. Se priporoča restavracija »Pod klančkom«. — Pišite takoj! BUKOVIH CEP ANIC 100 sežnjev suhih in lepih takoj prodam. Pojasnila daje g. Bogomir Bezinšek, Rogatec. LOKALI 4 pisarniški prostori, 1 skladišče ali delavnico oddam v najem na Resljevi cesti. — Adolf Hauptmann (poprej B. Boveri & d te bi) 2032 Deset zapovedi pri jedi. 1» Ne jej, dokler si utrujen ali vznemirjen! 2. Ne jej prevročih jedi, temveč počakaj, da se ohlade! 3. Ne jej hlastno, ampak počasi! 4* Jedi dobro zgrizi, da se dobro pomešajo s slino! 5. Med eno in drugo jedjo napravi malo pavzo.' 6. Ne pij med jedjo! 7. Ne jej preveč, ampak prenehaj takrat, ko ti še diši, potem boš dolgo živel! 8. Ne muči se 8 skrbmi med jedjo, ampak odložj jih na poznejši čas! 9. Navadi se biti med jedjo dobre volje, potem boš vedno dobro prebavi jal! 10. Vživaj večkrat izborne testenine »Peka te te« ali »Jajnine«, bodisi na juhi, kot prikuho ali kot samostojno jed. Z njimi dovajaš svojemu telesu potrebne redilne snovi! 199 Kreditni zavod za trgovino in industrijo LJUBLJANA. Prešernova alfe« štev. SO (v lastnem poslopfn) Obrestovanje vloc nakup In prodaja vsako vrstnih vrednostnih papirjev, deviz In valut borzna naročila, predujmi In krediti vsakt vrste, eskompt in inkaso menic ter naka zlla v to- In Inozemstvo safe - deposit:- Itd. itd. Itd. Brzojavko: Kredit LJubljana — Telefon 5L 2048. 2487. 2848 Trtternrhan 2706. 2806 Urejuje Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno« Fran Jezeršek. — Za upravo in inseratni del Usta: Oton Christof. — Vsi v Ljubljani.