Posamezna številka stane Din 1'— Leto III Ljubljana, dne 21. januarja 1927 Poštnina pavšalirana štev. 8 POLITIČNO GLASILO SLOVENSKEGA LJUDSTVA Uredništvo in uprava : Ljubljana, Wolfova ulica 1 — Izhaja vsak teden — Reklamacije so poštnine proste — Rokopisi se ne vračajo — Stane posamezna številka Din 1'-, mesečno Din 5'-, celoletno Din 60’ Dopisi morajo biti frankirani in podpisani — Anonimni dopisi se ne sprejemajo Vabimo Vas, da oddaste svoj glas našim kandidatom, ki so 1. Dr. Vladimir Ravnihar, odvetnik v Ljubljani. 2. Romavh Peter, višji nadzornik d. ž. v p. 3. Novak Josip, delovodja v Ljubljani. 4. Gagei Josip, trgovec v Ljubljani. 5. Babnik Josip, inštalater v Ljubljani. NAMESTNIKI: 1. Dr. Modic Ivan, odvetnik v Ljubljani. 2. Bricelj Ivan, mestni stavbenik v Ljubljani. 3. Dežman Pavel, nadzornik strojev, Ljubljana VII. 4. Ing. arh. Kregar Rado, profesor v Ljubljani. 5. Levak Štefan, delavec v Ljubljani. Gospodarsko delo je predvsem, ki ga pričakuje oblastna skupščina od svojih poslancev. Pospeševanje poljedeljstva in kmetijstva V vseh panogah, spraviti naše ceste v najboljše stanje, reguliranje potokov in hudournikov, da se v bodoče odvrnejo nevarnosti od poplav, izkoriščanje bogatih prirodnill Zakladov naše zemlje — bodi skrb naših poslancev. Podpirati je obrt in industrijo, da bodo vzcvetela naša mesta in industrijski kraji in da se prepreči brezposelnost Naše bolnišnice, umobolnica in druge humanitarne naprave nujno kličejo na pomoč. Narodno gledališče, univerza, Akademija znanosti in umetnosti, Narodna galerija, muzei in druge prosvetne naprave naj dobijo svojega mecena v oblastni skupščini. Ljubljana, prestolica slovenskega naroda, njegovo kulturno in politično središče — naj bo posebno pri srcu vsem članom oblastne skupščine brez izjeme. Varovati uzakonjeno načela samouprave, da ne bo samo na papirju, ter izgraditi to načelo do popolnosti, da se izvede resnična decentraiizdcija čim širšega kroga poslov državne uprave — bodi temeljna politična misel oblastne skupščine. Imovina bivše dežele SCranfske mora preiti v posest in last ljubljanske oblasti, koje upravitelj in gospodar je oblastna skupščina. Po teh smernicah se je ravnati kandidatom, ki Vam jih priporočamo. Imena kandidatov, ki smo jih izbrali iz vseh slojev, in ki so možje dela, Vam jamčijo, da bo imel naš program'za oblastno skupščino v njih najboljše zagovornike. Mestni odbor N3S v Ljubljani Kal druži pristaše NRS v Slovenili! Narodno Radikalna stranka kot najštevilnejša politična organizacija v državi nima dosedaj -svojega parlamentarnega zastopstva iz Slovenije oj n.\oiii ustanovitelji in pristaši \ oveniji ne m()rej0 nositi odgovor- noK ™l°’ (,a se v parlamentu in na \odilnih mestih ni upoznavalo ter razumevalo naših specifičnih razmer ' Pvni mer*» kakor bi se to smelo Pi h akovati, da so imeli Slovenci v i „ 00 Radikalni stranRi tudi svojo, ,r,,w ,!lr0rce! Kajti zgradilo se bo z započeto akcijo do prihodnjega leta okoli 400 do 450 stanovanj za vse sloje prebivalstva in sicer stanovanj z najemnino, ki bo predvidoma malenkostno tišja nego je sedaj v starih hišah za zaščitene stranke. Amortizacija je namreč proračunana na 15 let iz posebnega zato ustanovljenega gradbenega fonda, v kateri se med drugim steka posebna gradbena troša-rinska naklada po 500 par od litra vina, kar bo donašalo letno preko pol drugega milijona dinarjev torej preko polovile© letne anuitete, ali z drugimi besedami, preko polovico najemnine, ki bi jo bilo plačevati, da se ni ustanovil tak poseben gradbeni/ fond. Omenjena stanovanjska 1akcija vladnega komisarja je torej najdalekosežnejšega pomena za vse nižje in srednje sloje, predvsem tudi državne uradnike, iz katerih srede izhaja od Narodne radikalne stranke izbrani vladni komisar. Ta akcija je naj večjega gopodarskega pomena, kajti skozi poldrugo leto bodo imeli velik zaslužek stavbne obrti in vse pomožne^ obrti, nadalje vsi, ki danes zaman iščejo dela in kruha, posredno bodo zaslužili trgovci, obrtniki itd. Ni čuda, da prejemamo od vseh strani zatrdila, kako srečna da je bila zamisel vladnega komisarja in kako srečna je ¥ila ona roka, ki ga je postavila m, to mesto. Kako velik je vendar razloček med to akcijo in delom bivšega gerentskega sveta na tem polju! Priznal je to odkrito g. A. Ribnikar v nekem daljšem članku v Jutru pred nekako 3' tedni, ki je skušal na brzo roko popraviti napako, zagrešeno nekaj dni preje od neimenovanega, nepoznanega pisca v istem listu —„ morda iz ljubosumnosti nad idealnejšim tekmecem. Je pač’ bilo in je vedno načelo SDS, da sme vskaliti le seme, ki ga posejejo sami, vse drugo seme, še tako dobro m kaljivo, pa se mora brez pardona zatreti in naj trpi splošnost še tako veliko škodo. Ob očividnem in vsesplošnem odobravanju akcije pa tu vendarle niso mogli nasprotovati, zato so kamen, ki so ga že ‘ dvignili, prav na tihoma skrili boječ se le, da jih ni^ kdo videl s kamnom v roki. Razloček v delu na tem polju je teni boli viden, ako'si ogledamo, kako si je zamislil prejšnji gerentski svet rešitev stanovanjske bede z dograditvijo občinske stanovanjske hiše na Ahacljevi cesti, ki bo uporabna v pozni jeseni tega leta. Gerentski svet je v vsej naglici pred svojim odstopom oddal potom obveznih obljub v tej še v surovem stanu netlogra-;eni hiši vsa stanovanja, razun četvero stanovanj; Le teh zadnjih se ni posrečilo oddati, dasi so na vso moc iskali reflektantov med svojimi pristaši. Oddali so stanovanja tudi takim, ki imajo stanovanja drugod ter jim torej ni treba novega stanovanja, prezrli pa so ogromno onih, ki že danes nimajo stanovanj in ki bodo do popolne dograditve te hiše ali deložirani ali novopriseljeni v Ljubljani! Ali so tradieijonelni zaščitniki državnega uradništva pomislili na državne uradnike in uslužbence, na oficirje, ki bodo v tej dobi premeščeni v Ljubljano, a ne bodo mogli dobiti stanovanj. Trdimo, da mestna občina pod prejšnjim gerentskim svetom ni vršila socijalnih nalog resno in v prid vsem slojem, ker je bilo 'fterentskemu svetu le na utrjevanju svoje strankarske moči, ne pa na splošnem blagru. Nam pa je na tem, da si pridobimo zaupanje z vsestransko korektnim in objektivnim smotrenim delom, v katerem edino leži moč in sila. Ne razpravljajmo tu še o tem, koliko dobrot se je izkazalo onim, ki so dobili azil v dvonadstropni Souvanovi hiši na Cankarjevem nabrežju, ki jo je vladni komisar vzel pod ugodnimi pogoji v najem, istotako v udobni baraki tvrdke »Split« na Friškovcu in ne razpravljamo o tem, da ima vladni komisar resno na skrbi še vse druge rodbine, ki jih bo za silo obvaroval hude zime. Da pa bo vladni komisar dodelitev stanovanj na Ahac-ljeivi cesti po bivšem gerentskom svetu podvrgel temeljiti reviziji, o tem ne dvomimo. Saj bo pa‘ tudi marsikdo, kakor se je to že zgodilo vrnil nakaznico prejšnjih gerentov za stanovanja na Ahacljevi cesti, ko bo uvidel, da ta nakaznica, v kateri najemnina niti približno ni določena, niti najmanje ne nudi tega, kar bo nudila posrečena stanovanjska a krij a vladnega komisarja vsakomur brez razlike strank. Tudi na drugih poljih se je in se še bo pokazalo kako nujno potrebno je bilo, da se je poverila za mesto Ljubljano najvažnejša funkcija osebi vsestranskega zaupanja. Vse večje, pa tudi manjše občinske dobave in naročila se načeloma razpisujejo, ne pa oddajajo pod roko ali brez razpisa, cestno se raziskujejo vse krivice in zapostavljanja naj se javijo od katerekoli strani. V ospredju je vprašanje odkupa električne cestne železnice in ž njo v zvezi razširjenje njenega omrežja, prireditev kopališča ob Savi, zgraditev prepotrebne pokopališčne lope itd. Dela se vsestransko s motreno, pošteno in šted-ljivo. Po načelih, ki smo jih provedli in provajamo v Ljubljani, hočemo delovati po vsej Sloveniji, da si s pridobljenim zaupanjem ter z izvolitvijo v javne zastope kot del najštevilnejše politične stranke v državi pridobimo zaslombo slovenskemu delu države. V to pomozi Bog! Radikalna stranka in driavni nameščenci Velik del pristašev radikalne stranke v Sloveniji so državni nameščenci. Zakaj? Iz koristolovstva sigurno ne. Tega ne more trditi tudi najhujši politični nasprotnik, ki pozna razmere v Sloveniji. Oblast je imela in ima v rokah deloma še danes SDS. Pristaši radikalne stranke niso bili deležni nikakih dobrot. Nasprotno, marsikdo je občutil bridko na lastni , koži, da ga pripadnost k radikalni stranki ne reši pred šikaniranjem in celo pred preganjanjem. Zakaj torej, Na to vprašanje hočemo dati odkrit in jasen odgovor. Za napredno orientiranega državnega nameščenca bi prišla v poštev samo SDS ali $RS. Marsikateri uslužbenec bi simpatiziral s kako resno, oportuno delavsko, recimo socialno realistično stranko, ampak take v Sloveniji ni. Socialistične stranke so razbite na več brezpomembnih strančic, ki v naši državi za realno delo ne pridejo v poštev. Ostaneta torej samo JDS in NRS. — Glede SDS imajo državni uslužbenci še predobro v spominu, kako so es-deesarji ravnali s pripadniki drugih strank za časa volilne vlade in za časa, ko so imeli neomejeno oblast v svojih rokah. Preostane torej samo radikalna stranka. Program radikalne stranke je program socijalne pravičnosti. Njeni ustanovitelji so bili socija-listi, ki so dali socialistčnemu pro- gramu realno bazo. Ta stranka je vodila boj proti despotizmu, proti oderuštvu, proti korupciji vodila boj za socialno pravičnost in je v tem boju sijajno zmagala. Sijajni dokument njenega dela na socialnem polju je agrarna reforma, ki je bila izvedena v stari Srbiji. Narodna radikalna stranka je vodila Srbijo od zmage do zmage, osvojila si je na zgodovinski skupščini Narodne skupščine 1. 1914 in potem 1. 1917 na Krfu program osvobojenja bratov Hrvatov in Slovencev, ter je to delo srečno dovršila. Postala je jugoslovanska stranka in danes je njen program v pravem smislu besede jugoslovanski, in to jugoslovanski v res demokratičnem smislu, ki re-spektira individualnost Hrvatov in Slovencev, je pravična napram drugim narodnostim in spoštuje politično prepričanje drugih. Naravno je, da se danes, ko je gigantični boj za ujedinjenje dobo-jevan in ko £re za notranjo konsolidacijo države uveljavljajo tudi v radikalni stranki različni nazori, kako naj se uredi notranjost naše države. Da se pojavijo v radikalni stranki glasovi, s katerimi se Slovenci in Hrvati ne strinjajo, da se marsikaj poizkuša in uvaja, kar nam ni všeč, ie razumljivo. Kriv temu pa ni program radikalne stranke, temveč neinformiranost, nepoznanje in nerazumevanje naših prilik. In da se to zboljša, je potrebno, da so v radikalni stranki tudi Slovenci. Dr. Vladimir Ravnihar: Pereča vprašanja V svojih prejšnjih člankih o oblastnih skupščinah in oblastni samoupravi sem že na kratko omenjal, da bodo zlasti za začetek^ težave z ureditvijo finančnega vprašanja. Prehodne odredbe k zakonu o oblastni samoupravi pravijo lakonično: Veliki župani morajo na račun oblastnega proračuna začasno pripraviti vse, česar je treba, da se morejo sestati oblastne skupščine. Minister za finance da velikemu županu za to potrebna sredstva iz državne gotovine. Vse lepo. Toda odkod naj minister za finance vzame potrebna sredstva. To se pravi sredstva bi se pri 13 milijardnem proračunu že še našla. Toda za te oblastne skupščine, ki se naj sestanejo 23. februarja, jih čisto gotovo še ni. »Nema budžetne možnosti«. Kdo je pri sestavi proračuna za 1. 1926—27 mislil na obl. skupščine? Saj nihče več resno mislil ni, da se utegne sploh kdaj vres-ničiti zakon o oblastnih samoupravah, ki je protizakonito ležal zaprašen v v pod rumu ministrstva za no- Program radikalne stranke omogoča, da tudi Slovenci sodelujejo uspešno in odkrito na delu, ki ga vrši radikalna stranka. In ko bo do tega prišlo, bo tudi za slovenskega drž. nameščenca bolje, kajti današnji pplož(aj državnega uradnika, je — obupen. Kriva temu pa je v bistvu splošna gospodarska kriza, ki vlada v Evropi že od leta 1923. dalje in katastrofalno leto 1926 v naši državi. Da pa mora to ravno državni nameščenec najintengivnfljse, , takorekoč iz prve roke občutiti, so krive činje-nice, ki jih je treba iskati izven radikalne stranke. Da bi kak radikalni minister svojega podrejenega uradnika grdil, blatil in zaničeval in s tem dal duška svojemu uradništvu sovražnemu stališču, se nikdar ni zgodilo, kakor smo žal morali čuti iz ust šefa — Radičeve stranke. Položaj slovenskega uradnika ne bi bil tako slab, ako bi bili v radikalni stranki zastopani tudi Slovenci. In končno ne smemo ~rezreti še dejstva, da je najmočnejša stranka v Sloveniji SLS. Kdor to prezira, oziroma ne računa nanjo, vara samega sebe. Prej ali slej bo ta stranka sodelovala v vladi, pa eno je gotovo, da nikdar ne s — SDS. Naša napredna orientacija pa še ne pomeni, da je treba pristaše druge stranke blatiti, sramotiti, zaničevati in preganjati. Ne moremo tega razumeti, da bi bila stranka, ki je slučajno v opoziciji, nevarna državi, da je kot opozi-cionalna protidržavna, samo vladina stranka pa držvotvorna. Državni uradnik hoče biti izven službe svoboden v svojem političnem naziranju in hoče živeti v miru z pristaši drugih strank; v službi pa ne pozna nobene stranke in hoče biti absolutno korekten in objektiven. Res demokratični, socialno pravični ter koncil ijantni program radikalne stranke pa nudi državnemu uradniku vse to in zategadelj ni čuda, da ima radikalna stranka ravno v vrstah državnih nameščencev velik del svojih pristašev. — mp. NRS in Slavenska banka »Kmetski list« je prinesel fotografski posnetek iz zapisnika seje upr. odbora Slavenske banke od 15. maja 1923, na kateri se ie odobrilo izplačilo baje »za organizaciju i štanipu radikalne stranke vi Sloveniji«. — »Jutro« je seveda takoj zagrabilo kost, da bi prikrilo milijonske naklonitve voditeljem SDS ter zatrjevalo, da je Slav. banka v resnici bila dala radikalni stranki v Sloveniji 200.000 Din. Na to je Mestni odbor NRS v Ljubljani s podpisi predsednika dr. Ravniharja ter tajnika arh. prof. Kregarja v svojem ter v inntenu obeh bivših odborov službeno izjavil, da radikalna stranka tega denarja ni prejela. Oglasil se je tudi bivši / Akcijski odbor NRS v Ljubljani, ki je vodil posle NRS do ustanovitve Mestnega odbora, ter po svojem predsedniku prof. M. Preslu samemu »Jutru« pojasnil, da mu ni znano, da bi bila NRS prejela denar od Slav. banke. Nasitopili so torej najmerodaj-nejši gospodje in reprezentanti NRS, Jutro" pa še vedno zatrjuje, da je NRS dobila denar. Če ni s tem podobna tisti ženi, ki je utapljajoča se še vedno s prsti migala, češ da so bile škarje, pa je čisto gotovo podobna tistemu uzmoviču, ki ie bežal in kričal: »primite tatu!" Skromen glas Nerad se oglašam v javnosti, dokler niso računi z onimi, ki so mi storili toliko gorja, razčiščeni in sklenjeni. Žalostno je, da je taka ne-/'onska, inkvizicijska historija v današnjih časih sploh možna. Žalost-nejše, da se za popravo krivic ne morem zahvaliti v prvi vrsti zakonu samemu, niti čuvarjem istih, niti kaki organizaciji. Najžalostnejše je pa, da se je vse to godilo med naprednimi, recimo »državotvornimi ljudmi. Ni prijetno in ni hvaležno podajati samo zaključke, ko bi bilo umestno podati vse, da bi vsak sam sodil. Ker je pa to sedaj nemogoče, hočem le izraziti svojo zahvalnost onemu, ki se je potrudil poglobiti se v moj slučaj, ki je našel resnico in se zavzel za pravico z vsem svojim vplivom, katerega mož poštenjak ima — hvala Bogu! . Pravim: hvala Bogu! — Zakaj premnogi smo ali še pomagamo do vpliva osebam, katerim so resnica, pravica, poštenje prezira vredne device. In zato si smatram v dolžuost, opozoriti javnost na tega edinega moža. Mislim, da greši vsak sam nad seboj, kdor more, pa mu ne n'' da svojega glasu. Ta mož je dr. Vladimir Ravnihar. Želel bi, da pridejo te besede do vsakega. Kjer si trpin, čitaj in vedi, da nimamo mnogo mož! Tiste ki imamo, dvignimo! Novo mesto, 16. jan. 1927. Srečko Borštnik, učitelj. tranje zadeve. Bilo bi mi še danes neumevno, zakaj so razne stranke, ki so bile tekom let na vladi, odlašale z oživotvorjenjem zakona, če bi v poslednjih dneh demokratsko časopisje (SDS) ne odgrnilo zavese ter nas pustilo pogledati za kulise. Bali so se, da bi oblastne skupščine ne zlorabile svojega položaja v — Bog naj varuj — »separatističnem« smislu. Opozicija pa je prišla še le tekom tega volilnega boja na okus, da te oblastne skupščine s svojo samoupravo vendar niso tako brez pomena, da bi jih bilo absolutno odklanjati. In tako ni bilo od nobene strani resnega pogona za realizacijo oblastnih skupščin. Torej v tekočem budgetu ni nobene postavke^ nobene ^partije« in glave ter »pozicije«, ki bi dovoljevala potrebna sredstva za sestanek oblastnih skupščin. • Budget za prihodnje leto pa se šele sestavlja ter stopi v veljavo s 1. aprilom 1927. Ne vidim torej možnosti, kje bi minister za finance vzel potrebna sredstva ter jih dal na razpolago vel. županu. Za to mi je dvojna uganka, da so volitve za oblastne skupščine, ki bi se po zakonu morale vršiti prvo nedeljo v mesecu oktobru, določene na dan 23. januarja, skupščine same, ki bi po zakonu morale biti sklicane 5. novembra, pa naj se sestanejo že 23. februarja. Potrebna sredstva ne bodo malenkostna. Treba bo skrbeti za primerno zborovališče s prostori za uradništvo in pisarne. Člani oblastne skupščine, ki ne stanujejo v kraju, kjer se vrše njene seje, dobivajo iz oblastne blagajne za prihod in povratek potne stroške. Razen tega dobe vsi člani oblastne skupščine za vsako sejo, katere so se udeležili, dnevnice. Potrebno uradništvo bo moglo za prvi čas posoditi vel. županstvo. Najbolje bi bilo da v ta namen pri nas izbere bivše deželne uradnike, ako jih je še kaj na razpolago. No, pa naša država uživa sloves dežele neomejenih mogočnosti, in ker je pri nas vse mogoče bo mogoče dobiti tudi sredstva preko »budgetne možnosti«. Torej ta skrb naj odpade. Finančni, odbor v Beogradu sestavlja in prerešetava proračun za 1. 1927-8. Doslej še nismo culi, da bi bila v njem kaka postavka za obl. skupščine in stavil bi svojo glavo, da je ni, ker takrat, ko so v ministrstvu za notr. zadeve sestavljali državni proračun, na kake oblastne skupščine še niso bili niti mislili. In vendar je v smislu zakona o oblastnih samoupravah drž. proračun obremenjen tudi z izdatki za oblastne skupščine. Zakon določa da izloča država od čistega dohodka ukoriščanih gozdov, rudnikov, vodnih sil in drugih imovin 15 odstotkov ter us Janovi fond, iz katerega podpira samoupravna telesa pri vstvarjanju predpisanih jim poslov. Med redne oblastne dohodke šteje zakon državne podpore in dotacije, ki so določene z državnim proračunom. Ali se je na vse to mislilo, ko se je razpisalo volitve v oblastne skupščine in se li na to misli, sedaj, ko se sestavlja drž. proračun? Dne 23. t. m. izvoljene oblastne skupščine visijo v zraku vsaj do 1. aprila, ko stopi v veljavo novi proračun in gagale bodo tudi po 1. aprilu, ako se jih ne bo pravočasno usmilil državni proračun. Oblastna skupščina mora iti takoj na delo za svoj lastni proračun. Zadela bo pri tem ob neverjetne tež- Stavbenik Ivan Bricelj: Slovenska radikalna stranka in slovenski obrtniki Kakor vsacega druzega, zanima tudi slovenske obrtnike najbolj ona stranka, ki ima ne samo lep namen, temveč tudi možnost nuditi gotovih koristi. Ne mislim tu koristi, ki bi jih imel posameznik direktno od stranke kot nagrado za oddajo kroglice, ali za njegovo agitacijo itd., temveč one, ki izvirajo iz dela, ki ga opravlja kot obrtnik. Možnost da nudi delo, je dovelj velika zasluga stranke in tako stranko bode volil slovenski obrtnik. Doslej smo bili vajeni vseh mogočih obljub in to za časa volivne borbe, a vse so ostale vedno le na papirju ter bile po volitvah kmalu pozabljene. Vsega tega imamo sedaj slovenski obrtniki dovelj. Vse slovenske stranke so bile že v vladi, vsem je bila dana možnost, da za slovenske obrtnike posredno ali neposredno nekaj store, a brez uspeha. Razmere pa so se zadnja leta v tem oziru še bolj poslabšale. Skoro vse slovenske stranke so v opoziciji in iz tega razloga ne morejo storiti ničesar v prospeh našega gospodarstva, naše obrti, industrije, trgovine itd. Obrtniki rabimo delo, hočemo dela, hočemo konec 7 let trajajoče gospodarske krize, v katero smo zabredli in iz katere ne moremo vsled nesposobnosti naših politkov. Slovenija ima nadprodukcijo ne samo v inteligenci, v industriji, temveč tudi v obrti in zato mora iskati mesta in prilike, da zaposli svojo inteligenco, svoje delavce, da proda svoje industrijske produkte izven mej ožje domovine. Ti kraji so v Srbiji. Nujna potreba je, da smo ž njo v najtesnejši zvezi, v največjem prijateljstvu, da oživimo pri Srbih zaupanje ter s tem omogočimo dostop našim ljudem, našim produktom. To zaupanje so si znali pridobiti tujci, inozemci in to s pa medno politiko, potom prijateljstva in zvez. In mi? Naše slovenske stranke sicer v svojih programih niso nasprotne slovenskemu obrtniku, toda vsled opozicijcnalne politike so zaigrale zaupanje v beograjskih političnih in gospodarskih krogih, in s tem zaupanje do celokupnega slovenskega naroda, ki postaja v teh krajih skoro nemogoč. V interesu slovenskega obrtnika je, da si skuša ponovno pridobiti prijateljstvo, zaupanje in vpoštevanje srbskega naroda in države. S tem, da se nasloni na stranko, ki ni plemenskega ne verskega značaja, na stranko, ki ima za seboj večino srbskega naroda, na stranko, ki ima moč in s tem možnost ustvariti pogoje za gospodarski razvoj slovenskega naroda En sam slovenski poslanec v radikalnem klubu bode več koristil slovenskemu narodnemu gospodarstvu kot vsi ostali slovenski poslanci opozicije. Da naše stranke niso znale urediti in doseči gotovega prijateljskega razmerja do srbskih političnih in gospodarskih krogov tekom 7 let svojega političnega udejstvovanja, priča najbolj jasno zastoj v notranji konsolidaciji naše države ter razdrapanost naših gospodarskih prilik. Sedaj ko imamo volitve za oblastne skupščine, naj slovenski obrtniki pokažejo, da žele živeti v najboljših odnošajih s srbskim in hrvaškim narodom. Zahtevo po urejenih gospodarskih prilikah po aktivnemu delu slovenskih politikov, najbolje izrazijo in povdarijo s tem, da volijo kandidate narodno radikalne stranke, katera edina je zmožna in poklicana izpolniti te želje in zahteve. V osebi g. dr. Ravniharja, ld je poštenjak, dober politik in gospodar, bodo našli najboljšega zastopnika, ki bode znal ščititi njihove interese in to neposredno v oblastni skupščini, posredno pa potom radikalnega kluba tudi v narodni skupščini in v vladi. SDS uničevalka našega gospodarstva Splošno znano je, da j« SDS skozi leta sistematično 'napadala naš takrat največji slovenski denarni zavod Jadransko banko. Jutro samo je v malo mesecih priobčilo 158 napadov na zavod. Posledica te gonje je bila, da je morala banka izplačati svojim vlagateljem nad 150 milijonov dinarjev* in da je končno oslabljena vsled gonje prešla v roke beograjske čaršije. In ne samo to! V 1. 1922 se je organizirala denunci- jaeija Jadr. banke v Trstu pri italijanskih fašistovskih oblasteh. Slovenec je svoječasno tozadevno prinesel natančno poročilo in — nikdo od SDSarjev si ni upal tožiti! Jadr. banka v Trstu, ina katero se je začel vsled denuncijacije run, je morala v kratkem času izplačati svojim vlagateljem okoli 20 milijonov lir in je morala končno z deficitom v tej višini iti v konkurz, s čemer je šlo v zgubo tudi 7—8 milijonov lir vlog naših primorskih Slovencev fn Hr-tvatov! In zakaj vsa la brezvestna gonja proti Jadranski banki, ki je bila zasidrana v najširših plasten našega naroda, kateri je imei v njej vloženo samo v Jugoslaviji okoli 400 milijonov dinarjev! Edinole zato, ker je SDS vlekia iz blagajn Jadranske banke težke milijone iz fmgiranih kontov in pod fingiranimi imeni (n. pr. konti Markovič in Lavrič) — in ker je v letu 1922 novo ravnateljstvo (Kamenaro-vič) zaprlo svoje blagajne pred grabežljivo in denarja lačno SDS! SDS je nato iz golega maščevanja, ker se je našel nekdo, ki se je njenemu izsiljevanju zoperstavil, de-nuncirala in pognala v konkurz slovensko Jadransko banko v Trstu in vodila naravnost zločinsko kampanjo proti zavodu v Jugoslaviji toliko časa, da je bil za Slovence izgubljen! Toda ta porazen in uničevalen efekt razdiranja ni bil še zadosti SDS! Kakor pajki so se spravili nad novo banko — Slavensko banko in v njej razpeli svoje mreže! Iz faksimilov, objavljenih v »Kmetskem listu« 12. januarja t. 1. je razvidno, da je SDS dobila samo v 1. 1923 od Sla venske banke Din 1,250.000. »Jutro« je sedaj sicer skušalo dokazati, da je bil ta denar banki vrnjen, toda »Slovenec« z dne 16. t. m. ga je s stvarnimi dokazi temeljito postavil na laž in dokazal, da se je SDS vjela v lastno past, ker je Jutro objavilo kot »dokaz vrnitve denarja banki neki faksimile, ki je bil vse, samo ne potrdilo banke o vrnitvi denarja! Kmetski list z dne 19. t. m. pa je objavil še pogodbo med SDS in Slavensko banko z dne 21. oktobra 1922, s katero se je »Jugoštampa v Zagrebu, ki je izdajala celo vrsto listov in publikacij, najožje zavezala s Slavensko banko. Tudi ta zveza velikopoteznega gospodarsk. podjetja SDS s Slavensko banko je imela vse Iprej kakor — platonično podlago! Nadalje objavlja Kmetski list« prepise sej odbora Slavenske banke, glasom kojih je SDS dobila nadaljnih preko 125.009 Din. — Tudi tu je iskati enega izmed vzrokov, da je danes v Slavenski banki izgubljena vsa delniška glavnica (100,000.000 Din), vse rezerve (14,000.000 Din) in vrhu tega je še deficita okoli 63 milijonov dinarjev. V lej Slavenski banfci pa je SDS leta dolgo vedrila in oblačila, in odločevala pri upravljanju zavodovega premoženja! In ta demonska uničevalna roka SDS, ki je že v letu 1920 bila sokriva na zamenjavi dinarja za krone v razmerju 1:4, — ki je pognala Jadralsko banko v propast s sistematično gonjo proti njej iz osebnih maščevalnih razlogov — ki je izkoriščala in upravljala Slavensko banko tako dolgo, da je propadla tudi ta, — ta SDS, ki je preganjala naše trgovce in obrtnike in jih zapirala — ta SDS naj nam gospodari in uničuje naše premoženje še nadalje?! Kdor danes še vedno ne rg^ume in ne uvideva, da se politične in gospodarske metode SDS za nas Slovence naravnost katastrofalne, temu ni pomagati, — ta naj propade z SDS vred! Kdor pa ima le količkaj čuta še za solidnost na gospodarskem polju, temu se mora početje brezvestne SDS studiti ilm ta bo z vsemi svojimi močmi pomagal, da se ta bacil na našem narodnem telesu zamori čim preje in čim temeljiteje in da se metode SDS onemogočijo med Slovenci enkrat za vselej! Gerentl v Ljubljani Jutro je že večkrat očitalo NRS, češ da je bila samo zaradi tega proti gerentom na ljubljanskem! magistratu, ker je hotela tja spraviti svoje ljudi kot gerente. Ta zahteva ali želja NRS bi bila povsem utemeljena, kajti če je v Beogradu politična situacija taka, da SDS ni več na vladi in tudi nima izgleda, da bi še kdaj prišla na vlado, pač pa je na vladi NRS, potem je le naravno, da tudi z ljubljanskega magistlrata izginejo politični reprezentanti SDS. Pa bi tudi ne bilo nič napačnega, če bi bili na ljubljanskem magistratu vsaj že pred pol leta namesto demokratskih — gerenti radikalne stranke. V tem slučaju je čisto gotovo, tako kakor amen v očenašu, da bi Mestna hranilnica ljubljanska ne imela niti pare v — Slavenski banki. — Ljubljančani bi danes lahko blagro- koče. Prvi proračun mora obsegati samo dobo od 23. februarja pa do 5. novembra, ko se v smislu zakona redno sestajajo oblastne skupščine in ko začne novo proračunsko leto. Za to dobo se vsaj apraksimativno lahko določijo osebni izdatki oblastne skupščine (potni stroški in dnevnice), oblastnega odbora (plača), oblastnih uradov in naprav ter materialni izdatki za te korporacije. Drugi izdatki se ravnajo po tem, koliko po zakonu jej določenega programa namerava skupščina v tej dobi izvršiti. Kritje za te izdatke bo morala skupščina iskati v samostalnik oblastnih davkih in taksah ter v oblastnih dokladah na državni davek. Ako pa bi se hotela lotiti večjih nalog in svoj program velikopoteznejše začrtati, bo morala najeti posojildl Ob tem novem proračunu oblastna skupščina čisto gotovo ne bo še mogla računati z imovino bivše dežele Kranjske niti na aktivni, niti na pasivni strani. Ugotovili to imovino sicer ne bo težko. Knjige in spisi bivšega dež. odbora nam kažejo popolnoma jasno sliko. Toda vsa ta imovina je med tem prešla v državno last, tako pravi Beograd; 'V državno upravo — tako pravimo mi. Konflikt je neizbežen. Seveda ni prezreti, da je bila država prevzela tudi vsa pasiva dežele Kranjske, njene dolgove in posojila ter vse njeno uradništvo. Torej resti-tutio in integrum v vsakem pogledu!? Ta obračun strokovnjaško pravilna sestaviti ne bo lahka stvar. Od predmeta do predmeta. Nekatere zadeve bo s praktičnega stališča bolje kazalo prepustiti državi. Z »avtonomističnega stališcla gre seveda tendenca za tem, da se čim več poslov vzame delokrogu drž. uprave. Za razčiščenje tega vprašanja nam daje zakon o oblastni samoupravi prav šibko oporo. V tem pogledu tudi temu zakonu ne moremo prihraniti očitka površnosti. Ali pa je bil v tej površnosti — namen? Prehodne odredbe določajo samo, da preide vsa imovina (aktivna) okrožne, odnosno županijske samouprave na oblastno samoupravo. Kaj se to pravi, preneseno na naše razmere, — okrožna in župani jska samouprava? Dobesedno vzelo, take samouprave Slovenija ne pozna. A dočim bomo mi trdili, da je te določbe tolmačiti per analogi- am, bo zopet Beograd trdil, da ob sklepanju zakona (1. 1922) ni bilo več ne dežele Kranjske, ne dežele Štajerske. Zakaj niso naši slovenski zastopniki ob predložitvi zakona zahtevali jasnosti ter mimo okrožnih in županijskih samoupravnih imovin pustili izrecno imenovati tudi imovino bivše dežele Kranjske in bivše dežele Štajerske? Bojim se, da bomo kmalu spoznali, da je bila — od iz-vestne strani namerna nejasnost v zakonu najusodepolnejša napaka, ki bo najobčutljivejše zadela uspešno delovanje skupščin v obeh slovenskih pokrajinah. Prognoza za delovanje skupščin s takojšnjimi vidnimi uspehi —• ni rožnata. Pričelo bo to delovanje v znamenju borbe — za samoupravo in za integriteto zakona o oblastni samoupravi. Paziti bo treba, da se ta samouprava ne bo dala zavesti ad absurdum, dobrodošlem zagovornikom strogega centralizma. Treba bo jeklenih živcev in odločnosti, prav tako kakor trezne in hladne sodbe. Nad vsem pa apel na — narodovo potrpežljivost! Brezprimerna je ta, toda . . . vali radikalne gerente, kajti z ge-rentstvofml bi se izpremenilo tudi ge-rentstvo pri Mestni hranilnici, tam pa ima mestna občina odločilno besedo. //Liberalce in »klerikalce« bi se šli topot zopet radi naši patentirani naprednjaki. Njihov voditelj dr. Kukovec pa je liberalizem in klerikalizem že davno bil zavrgel v — ropotarnico. 'Ta boj je anahronizem, je prava avstrijakantščina, je za danes prava žabja — mišja vojska. »Klerikalizem je v naši državi nemogoč. Recimo, da ga je še kaj v Sloveniji, kaj bode ta peščica opravila proti 13 milijonom prebivalstva. To klerikalizem saim/ čuti, saj SLS na usta svojih voditeljev v enomer poudarja, da ni in noče biti klerikalna, ampak da hoče biti le zasnovana na krščanskih načelih. Dobro, hočemo jej to verjeti in čakamo samo še — dokazov. Klerikalizem je strah, ki je sredi votel, okrog ga pa nič ni in boj proti njemu je donkižotstvo, je boj z mlini na veter. S tem strahom strašijo le gotovi politiki po Beogradu samo s tem namenom, da bi jim Beograd dal vso oblast v roke, pa ne za borbo proti Rimu, za kar so absolutno nesposobni, ampak da bi, dasi neznatna manjšina, zagospodovali Sloveniji. Toda Beograd so naši demokratarji že korenito ozdravili. Dostikrat jim je že nasedel na njihove bajke iz jutrove dežele. Beograd čisto dobro ve, kaj je s pr otidržavnost j o« in s »komunizmom v Sloveniji in kako mora biti oprezen napram takim denunei-jacijam. Jutrovci so imeli Srbijance za strašno naivne ljudi, ko so jiim bili pripovedovali take stvari, pa so prezrli, da imajo opraviti z iz_kušeni-mi in s politiki širokega jpogleda. Še osel gre samo enkrat na led. Nevarnosti klerikalizma se danes Beograd smeje, v Ljubljani pa resno o njem govori le še kako — cvičkarsko omizje. 4- je naša skrinjica Arh. prof. Kregar Rado: Kriza našega narodnega gledališča v Ljubljani (Finančno V današnji krizi narodnega gledališča, igra velike važnosti finančno vprašanje, ki je dalo neposreden povod za nastop krize. Nastalo finančno vprašanje pa ne smemo prepustiti, da ga rešuje le prosvetni ali finančni minister v Beogradu, temveč moramo napeti vse sile, da ga bomo vsaj deloma rešili sami doma, z lastnimi sredstvi; reševati ga mora tudi uprava gledališča z pametnim gospodarstvom. Denarna kriza, v kateri se nahaja naša država, naše narodno gospodarstvo sploh, zahteva izdatno šte-denje. Številne redukcije ne samo državnih, temveč tudi zasebnih nameščencev pri nas in v inozemstvu pričajo o težki gospodarski krizi, katero preživljajo vse evropske države. Finančni minisiter zahteva redukcijo izdatkov posameznih ministrstev. — Nekatera izvajajo te redukcije z večjim ali manjšim uspehom, proti vsesplošnim protestom prizadetih krogov. Redukcije v ministrstvu prosvete so vedno najbolj kočljiva zadeva, ker zadenejo tam, kjer je narod najbolj občutljiv, to je v njegovih kulturnih institucijah. S tem je oviran razvoj in napredek njegove kulture. Ta moment pa porabijo politične opozicijonalne stranke, da povečajo med ljudstvom nerazpoloženje proti obstoječi vladi in njenim strankam. Iz tega razloga bi moralo biti ministrstvo prosvete skrajno previdno. Izvajanje redukcij v kulturnih institucijah bi se smelo izvesti le v skrajni sili in to le na podlagi točnega poznavanja razmer in naj-globjega razumevanja položaja. Že itak napete razmere med Slovenci, Srbi in Hrvati se vsled navedenih redukcij, ki se izvajajo specijelno v našem narodnem gledališču, le poslabšajo. Želeti je, da se navedene redukcije, ki ogrožajo eksistenco in s tem redno poslovanje gledališča ne izvedejo, kar bi ne bilo le v interesu slovenske kulture, temveč tudi v interesu medsebojnega zbliževanja, poznavanja ter s tem tudi v interesu notranje konsolidacije naše države. Rešitev finančnega vprašanja pa je tudi naša narodna dolžnost. Gledališče, ki hoče uspevati, se razvijati in napredovati, mora imeti več kot eksistenčen minimum, katerega zahtevamo od države, da mu ga nudi. Moralna dolžnost vsacega posameznika, kakor celokupnega slovenskega naroda je, da doprinese oni del, ki je še potreben za uspešno njegovo delovanje. Če je naše narodno gledališče res žarišče kulture, hram umetnosti, za eksistenco slovenskega naroda nujna potreba, potem ne smemo pripustiti, da bi vsled finančnega vprašanja prišel njegov obstoj v nevarnost. Bili so časi, ko slovensko gledališče ni dobavilo nikake državne podpore, ko so slovenski igralci stali socijalno vedno v krizi in njihovi dohodki niso zadostovali niti za najskrom-nejše preživljanje, pa niso obupavali ne oni sami, ne slovenski narod nad obstojem slovenske kulture, slovenske (narodnosti. Zakaj obupavamo danes? Ne smemo prezreti dejstva, da so dotacije naše države za gledališče neprimerno višje od drugih inozemskih držav ter so le za nekaj nekjaj milijonov nižje od dotacij za naše univerze. Tudi Slovenci štejemo milijonarje, ali njihovi prispevki za naše kulturne institucije se z onimi hrvaških in srbskih mecenov niti od daleka ne dado primerjati, če ne zadostujejo državni prispevki, potem naj prispeva narod, mestna občina, podeželska dramatična društva, saj je gledališče v Ljubljani njihova matica, njihova visoka šola. Naj prispeva dramatično društvo ali gledališki vprašanje.) konzorcij, ki ima sredstva, v ta namen zbrana. Finančno vprašanje zadeva v veliki meri tudi ljubljansko občinstvo. Zanimanje za naše gledališče med publiko stalno pada. Kje so časi, ko so bile vstopnice že par dni preje razprodane, ko je moral delati stražnik red in je bilo gledališče do zadnjega kotičlja nabito polno. Danes zija praznina, često ne gredo niti oni v gledališče, ki imajo že plačane sedeže. Z zmanjšanim obiskom se krčijo dohodki, pada veselje igralcev do ustvarjanja, pada pomen gledališča, pada njegov ugled. Prazno gledališče, ki ne vrši več svoje kulturne, vzgojne in umetniške naloge, nima pravice zahtevati od države, da ga vzdržuje. Desinteresma občinstva postaja fatalen za obstoj našega gledališča in tvori eno najvažnejših vprašanj, katero pa moremo rešiti edinole mi sami. Detajlnejše o tem vprašanju potiam nekatere misli pozneje. Tu omenim le, da se mora vstopnina, če ne za vse, pa vsaj za nekatere dneve tako regulirati, da bode omogočen obisk prav vsem slojem in plastem naroda, tudi onim najrevnejšim, za katere se naj uvedejo eventuelno proste vstopnice. Važno za usrodno rešitev finančne krize našega gledališča je reguliranje oddaje dohodkov- iz vstopnine. Dohodki naj se prepuste za kritje tekočih izdatkov ter s tem izpolnijo one vrzeli, katere so nastale vsled redukcije budžeta. S tem bi imela večji interes na obisku tudi gledališka upriava, ker bi se z obiskom večali dohodki, zboljšala oprema, honorarji, veselje do dela in s tem kvaliteta predstav. Pokret, ki so ga začeli gledališki jigralci v tej obliki je več stanovskega, socijalnega kot kulturnega značaja. Socijalno stališče slovenskega igralca je važno in se ga mora povoljno rešiti. Toda to socijalno vprašanje ne sme postaviti v ozadje našega splošnega kulturnega vprašanja. Je to več ali manj interna zadeva .uprave, katero mora rešiti istočasno z regulacijo angažmajev, honorarjev, penzijoniranjem i. t. d. Prepričan sem, da se bode finančno stanje našegh gledališča izboljšalo, če se bodo dovoljeni krediti res pravilno uporabljali in se osobje ter inventar res ekonomsko izrabil. Redukcije pa če se jim za enkrat absolutno ni mogoče izogniti, naj se vrše iz res ekonomskega stališča; ozira naj se po možnosti na so-cijalni položaj v poštev prihajajočega osobja. Poleg tega stanovskega, socijalnega vprašanja se mora jemati v obzir tudi zadeva vzdrževanja obeh gledaliških poslopij ter opreme. Varnostne in higijenske prilike so nevzdržne; na to opozoriti vlado je eminentne važnosti. Stanje, v katerem se nahaja posebno operno gledališko poslopje, notranja oprema lož, parterja, električne naprave odra, pomanjkanje kopeli, pokvarjeni ekshaustor itd. ogroža prirejanje predstav, ogroža zdravje igralcev ter tvori življenjsko nevarnost za vse obiskovalce gledališča. Dolžnost gradbene direkcije, pokrajinske vlade, uprave gledališča in varnostnih organov je, da posredujejo na pristojnem mestu in dosežejo kredite, ki so potrebni za odpravo teh nedostatkov. V mestu LJubllani le naša skrinjica 4. V javnosti se razglašajo vesti, da se hočejo železničarjem prikrajšati vozne olajšave. Opozarjati je na dejstvo, da so vozne ugodnosti od obstoja železnic obstoječa pravica železničarjev in da člen 114 zakona o državnem prometnem osobju izrecno garantira tri proste vozovnice letno in sicer za uslužbenca in družinske člane. Ako je rečeno, da se »ukori-ščanje brezplačnih vozovnic in znižanje režijske vožnje po prometnem osobju uredi natančneje s pravilnikom, ki ga predpiše minister za promet :, tedaj ta natančni pravilnik vendar ne more »urediti« režijske vožnje na ta način, da jih odpravi. To bi bilo protizakonito. NRS v Sloveniji je takoj, ko je zaznala, da se sestavlja nov pravilnik za vozne ugodnosti železničarjem, intervenirala na vseh merodajnih mestih v korist žel. uslužbencem in že pridobljenim pravicam. Če se bo torej v tem oziru kaj doseglo, bo to v prvi vrsti zasluga teh intervencij. Potrebno je to naglašati že zategadelj, ker si druge stranke lastijo uspehe naših intervencij. Na intervencije kake SDS se danes čisto gotovo nihče ne ozira ter njene intervencije, če sploh intervenira, ne najdejo poslušnih ušes na merodajnih mestih. NRS v Sloveniji nima svojega časopisja ter se ne more pobahati v Shod NRS v Šiški v soboto 15. t. m. se je, razvil v sijajno manifestacijo za NRS. Dvorana pri Keržiču je bila nabito polna. Vsi govori so biii stvarni, pa vendar navduševalni. Ves večer je vladalo najbolje razpoloženje, ki je le še povzdignil nastop nekega »demokratarja«. Njegov kla-yern poizkus, oprati SDS njenih grehov, je izzval reakcijo v zborovalcih, tako da so se po vrsti priglašali k besedi in temeljito zavračali glas vpijočega v puščavi. Končno je moral sam priznati, da podpiše z obema rokama izvajanja glavnega govornika dra. Ravniharja. Shod je otvoril in vodil predsednik krajevne organizacije NRS za Šiško g. Pavel Dežman, ki je uvodoma v kratkih potezah orisal namen današnjega sestanka. Nosilec liste za Ljubljano gospod dr. Vladimir Ravnihar, živahno pozdravljen, je v daljšem govoru razložil pomen oblastnih skupščin, važnosti samouprave, ki nam jo nudi zakon o oblastnih in srezkih samoupravah. Ž njo ne pridobimo nič več in nič manj kakor pričetek decentralizacije širokega kroga poslov državne uprave, ki jih je doslej upravljal Beograd. Ti posii so v posebno korist najširših množic našega ljudstva —, v korist kmetovalca. Če bodo ti posli dobili v »deželnih poslancih vestne in umne gospodarje, pa bo kmalu iz ljudstva izginila dosedanja upravičena nezadovoljnost. Pri tem pa poslanci bele Ljubljane ne smejo pozabiti, da bo njihova posebna naloga, varovati interese slovenske presto-lice, tega kulturnega in političnega središča slovenskega natroda. Cela vrsta humanitarnih in kulturnih zavodov ima svoj sedež v Ljubljani. — Naše bolnišnice, ki so danes na robu propada, muzej, univerza, Narodna galerija, Akademija znanosti in umetnosti, zlasti pa še Narodno gledališče — vse te naprave so sicer V enem tednu so volitve v oblastno skupščino. —■ Nočem govoriti s strankarskega stališča, marveč s stališča državnega uslužbenca ali upokojenca, ki v strahu za svojo eksistenco naravno vpraša, ali imajo te volitve zanj kakšen pomen. Akorav-110 so zadevo državnih uslužbencev To vse ostane med štirimi stenami Mestnega odbora ali Okrožnega odbora. Pribito bodi, da nobena tudi najmanjša zadeva javnih nameščencev, zlasti žel. uslužbencev, ki jih NRS jako mnogo šteje za svoje člane ni ostala neopažena in brez posredovanja pri merodajnih činiteljih bodisi v Ljubljani, bodisi v Beogradu. Da kažemo samo na primer glede službenih ur. Direkcija državnih železnic v Ljubljani — tudi to bodi pribito, je poslala v Beograd stvarno motivirani predlog proti deljenim službenim uram. Ako se do danes ni dosegel uspeh, ni to krivda niti naše direkcije, niti predstavnikov NRS v Sloveniji. Isto je z redukcijami in s tein v zvezi stoječim okrnjenjem proračuna za ljubljansko direkcijo. Glede tega se je bil oster boj z Beogradom in mnogo se je doseglo in mnogo je moral Beograd popustiti od svoje prvotne namere. Čeprav NRS v Sloveniji po izgle-du drugih strank ne tolče na veliki boben glede svojih intervencij, prizadeti vedo, da so si bile naše organizacije in njihovi predstavniki vedno svesti svoje naloge in svoje dolžnosti in da nobena upravičena in v zakonu utemeljena želja ali pritožba ni ostala brez intenzivne intervencije na merodajnih mestih. namenjene vsemu slovenskemu narodu, zanimajo pa pirav posebno še Ljubljano samo. Pa tudi stvari čisto gospodarskega značaja zanimajo našo Ljubljano, n. pr. regulacija Ljubljanice, ki je bila v delokorgu bivšega deželnega zbora. Kot drugi govornik se je oglasil višji inšpektor g. Peter Romavh, katerega govor prinašamo v celoti na drugem mestu. Josip Novak, delovodja, je nagla-šal, da je izšel iz delavskega stanu ter da se čuti eno z delavstvom in njegovimi težnjami. * Ponosen je, da je na kandidatni listi NRS na odličnem mestu. Oglasil se je na to k besedi gosp. Grašič, ki se je predstavil kot člana SDS. Vzlic temu, da je bil shod namenjen samo članom NRS in njenim prijateljem, mu je predsednik kot gostu dal svobodno besedo. To je poudarjati še s posebnim naglasom, ker bi se kaj podobnega na shodu SDS nikdar ne zgodilo. Na bsede g. Grašiča je v daljših izvajanjih prvi reagiral g. dr. Ravnihar. Po vrsti je temeljito izpodbil vse ugovore proti NRS, s katerimi se hoče zlonamero na umeten način slovenskemu narodu vcepiti predsodke proti obstoju radikalne stranke v Slovencih. Zborovalci so navdušeno pritrjevali prepričevalnim besedam dr. Ravniharja. Na to pa so se po vrsti in spontano oglašali govorniki ter sijajno pobijali esdeesarske metode in razgalili vso nelepo preteklost te stranke. Govorili so gg. Podbevšek, Božič, Lenšček in Nepužlan. Naposled je še predsednik gosp. Dežman v zaključnem svojem govoru reasumiral vso razpravo, se zahvalil vsem govornikom ter proti polnoči sklenil shod s pozivom, da vsi store svojo dolžnost ter da gredo prav tako navdušeni kakor so danes, v volilni boj za naše kandidate. in upokojencev centralizirano v pristojnih ministrstvih, je vendar samo upravnim institucijam, kojih največja je oblastna skupščina, odmerjeno toliko važnih agend, ki se tičejo i drža vrnili uslužbencev in upokojencev, vsega pebivalstva na doti^nem ozemlju, da nikakor ne bi varovali svojih Pravilnik za vozne ugodnosti železničarjem javnosti z vsako intervencijo posebe. Shod NRS v Šiški Govor g. višjega Inšpektorja Petra Romavha na shodu NRS v Šiški interesov, ako bi državni uslužbenci in upokojenci ostali brezbrižni na-pram, tem volitvam. Jaz, ki dobro vem, kako bi moralo Kiti in kako žalibog je, razumem, da ti sloji nimajo nobenega zaupanja več, da mislijo, nam ne pomaga nihče, zato je vseeno, kdo zmaga pri volitvah, ne ena, ne druga stranka ne odvrne od nas krivic, ki se vedno bolj množijo in nami vedno hujše režejo v meso. Razumljivo je tako mišljenje a koristno pa ni, nasprotno. Kdor obupa in prepusti, da gre pač, kakor gre, v takih razmerah nima pričakovati nobenega zboljšanja, le vedno slabše postaja, to bridko vsi občutimo, nekateri celo. Prejšnje čase se nain še sanjalo ni o čem takem, kar sedaj vse doživljamo, vendar smo imeli svoje stanovske organizacije, ki so budno pazile, da se v ničemur ne poslabša naš položaj, temveč da nam ptridobijo le novih pravic, novih ugodnosti; to jim je tudi redno uspelo. Dandanes o tem ni govora; v kolikor organizacije še obstojajo in delajo, so brez moči, brez vpliva, vsekakor ne morejo preprečiti Jsiiti najbolj kričečih krivic. Prejšnje čase so poslanci, ako so se postavili za državne uslužbence, tudi kaj dosegli, j vlada je vpošt&vala iposamez-nike, kaj šele skupina dandanes odloča mirno vladina večina, ki se za vse druge ne zmeni, naj jih je še toliko in naj so njih zahteve še tako utemeljene. Prejšnje čase se je sila pazilo, kaj pravi javnost, kaj pišejo časniki, vse, kar je bilo naperjeno proti državni upravi ali njenim organom, se je obravnavalo, krivci so bili kaznovani, nedostatki odpravljeni. Dandanes, naj žigosa javnost krivice, ki se nam gode, kakor hoče, časniki lahko pišejo o upravnih škandalih, o bedi, o trpljenju ubogih namešoeiacev in upokojencev, kolikor jim drago — vse to naše merodajne činitelje v njih pogubnem delu najmanje ne moti. Tako izgleda, da res ni nobene nade, da ni pomoči, in vendar sem rekel, da ne smemo obupati. V naši državi imamo stranko, ki ima največ poslancev, ki odloča v vladi, v državni upravi, to je NRS. Brez pristanka te stranke se ne more ničesar zgoditi, zato je po mojem minenju to edina pot, da se skuša po njej kaj doseči. V svesti si tega dejstva, s kate-rim moramo računati, smo se združili v mestnem odboru NRS v Ljubljani v si tisli, Id hočemo na ta način priti uo eUja, pripomoči, ua se oome na ooljse, za kar je skrajni čas, da že prične \iauau red, zakonitost, pravica, poštenje. v to svrho, v dobrobit vsm, smo deiau na vse kriplje. Vem, da marsikateri misli, aa pa vendar nismo oapravili neoroj krivic, da nismo uosegu, da se ne oi dogajale zmerom nove, še hujše. Kes je to, a pp-masiiti je ireua, da smo Daš sedaj v jako težki situaciji. Frej se je razsipal denar, sedaj ko urzava rabi obilo sredstev za razne prejšnje poravnane obveznosti, i^a ga nima. Dannadan slišite in citate o linančni krizi, v katero so spravili brezvestneži našo državo, mi nedolžni pa moramo trpeti. Na totaniem pomanjkanju denarja v državnih blagajnah za kritje vsega tega, kar bi bilo na mestu, se razbijejo vse naše akcije, ki stremijo za tem, da bi se popravile storjene krivice, da se ne oi odjemale pravice. Mi smo se energično zavzemali za kronske upokojence, za ostale staroupo-kojence, za reducirance, smo neustrašeno protestirali proti vsaki kršitvi pravic, brž, ko smo za to zaznali — na vse stereotipen odgovor: »nema kredita, nema pare«. To je poglaviten razlog, pa je še mnogo drugih, da nismo tako uspeli kakor bi toli iskreno želeli. Vsekakor iz tega vidite, kako se mestni odbor NRS tukaj bori za blagostanje državnih uslužbencev in upokojencev. S&mi v radikalni stranki, se lahko obračamo na vse radikalne ministre in druge take visoke funkoijonarje, politike, in vplivne osebe, kar drugače sploh ni mogoče ali vsaj ne brez vsega drugega, mi jim povemo resnico, jasno je, če koga, tako morajo nas slišati, ki smo člani iste velike stranke kot oni. Da bodo nas boljše upoštevali, moramo jim pokazati, da nas je mnogo, da tvorimo znaten del slovenskega naroda, za kar je sedaj, ko so volitve, najlepša prilika. Ako bomo sedaj se izkazali s prav številnimi glasovi, se bomo lahko postavljali, sklicevali na to in odločno tirjali pravice, ki nami gredo. Če bi pa prolpiadli, kar trdno upamo, da se ne zgodi, bi bilo presneto malo nade na uspehe, tudi ne bi mogli imeti voditelji in delavci v naši stranki veselja, navdušenja, ko bi videli, da člani stranke niti v tako pomembnem primeru ne storijo te enostavne svoje dolžnosti in gre- do volit mašo listo. Daleko večino članov mestnega odbora NRS v Ljubljani tvorijo državni uslužbenci, zlasti železničarji, predvsem od teh je torej odvisno, da dobi naša lista mnogo glasov, da zmaga. Čim več bodo ti prispevali k zmagi, tem si-jajnejša bo v čast in korist vsem članom, celokupnosti. Naravno je, da vsak volivec vpraša, ali in kaj ima pričakovati od kandidata, odnosno kandidatov, ako in kateri bi pri volitvah prodali. Nosilec naše liste je. kal^pr Vam znano, g. dr. Vladimir Ravnihar, ki je predsednik mestnega odbora NRS v Ljubljani po odločitvi velike večine, ki jo sestavljajo baš železničarji s somišljeniki, torej uživa naše zaupanje. Temeljito smo vse prevda-rili, ko smio se zanj odločili, pri tem so nas vodili le najboljši motivi in nameni, ničesar drugega. Zadovoljni Vam moramo reči, da smo lahko, veseli in ponosni, na čelu imamo čistega, zmožnega in delavnega moža, ki je že doslej pokazal, da mu je vse to sveto, kar je nam. Že to jamči, da bo kot poslanec igral tako vlogo, da bomo vsi vzradoščeni, da se bo moralo nas spoštovati, vpoštevati; moje prepričanje je, da bo on eden najod-ločnejših članov oblastne skupščine. Morda kdo poreče: Pa kaj, saj advokat ne more poznati, kaj vse nas uboge državne uslužbnce in upokojence teži. Dejal sem že, da tvorimo mi državni uslužbenci večino, tudi med odborniki, od nas on dobiva pobude, navodila, zahteve, za katere ima polno razumevanje in jih kot pravicoljuben, pošten mož vselej rad izvede. Da zavzemajo baš državni uslužbenci, osobito železničarji, prvo mesto v našem odboru, svedoči okol-nost, da je izmed njih največ članov tega odbora, da sem! jaz prvi za gosp. dr. Ravniharjem. — Tovariši! Zavedajte se velepomembnega tedna, ki je pred nami, napnite vse moči, agitirajte od moža do moža, pojasnite vsakemu stvar in dosežite, da bo drugo nedeljo, t. j. 23. t. m. čim več kroglic prišlo v naso na vsakem volišču tukaj postavljeno 4. skrinjico — čim sijajnejša zmaga, 'tudi večja bo korist nas vseh in vsakega posebe. Shod NRS za St. Peterskl okraj Na poziv pododbora za Št. Pe-terski okraj se je v sredo 19. t. m. zbralo toliko število članov naše stranke, da je bila dvorana pri Poljšaku na Martinovi cesti polna. Ugotoviti je, da od shoda do shoda raste zanimanje za te volitve, kakor za stranko salmio. Naj bi prišli esdeesarji na naše sestanke, pa bi kmalu prenehali s svojim neokusnim zabavljanjem češ, da nas je samo eno omizje. In če kdo dela zgago napredini Ljubljani, potem jo delajo samo oni. Zakaj res je, da resnično napredna Ljubljana že davno ni več v njihovem taboru ter da nihče ni tako malo opravičen nastopati kot oznanilec naprednosti kakor SDS. Vsa njihova naprednost je obstojala in še obstoja v farski gonji«. In če so že v tem pokazali, kako malo so napredni in svobodomiselni, tembolj se zrcali njihova naprednost v zloglasnih metodah nasilja, besedolomstva in korupcije. Taki ljudje pač ne bodo drugih učili naprednosti in za tako naprednost se zahvaljuje tudi napredna Ljubljana. Shod je otvoril predsednik pododbora za Št. Peterski okraj g. Kavčič. V nadaljnem govoru oriše po- men teh volitev, pomen samouprave in delo, na katero čakajo oblastne skupščine. Nosilec liste dr. Vladimir Ravnihar na to v daljšem govoru reagira na govore, ki so se v nedeljo govorili na Taboru in v Unionu. Komično se čuje, ako so se na Taboru čuli glasovi za avtonomijo Ljubljane. To s strani one stranke, ki je bila avtonomijo Ljubljane na frivolen način pokopala ter režim absolutizma na ljubljanskem magistratu vzdrževala poldrugo leto. Napram svobodno izvoljenemu obč. svetu je gerent-stvo, ki ni v zakonu utemeljeno, režim absolutizma. Mnogo se ponašajo s svojim delovanjem za časa svojega gerentstva. Pa so se odičili z velikim šopom pavjega perja, kakor dokazuje slučaj kaldermine. SDS je degradirala Ljubljano, na stališče malega, brezpomembnega provincialnega mesta. Hoče jej odvzeti značaj kulturnega, gospodarskega in političnega središča slovenskega naroda. Še bolj komično se je čulo na Taboru, ko je neki kandidat, ki ga govornik noče imenovati, rohnel proti sedanjemu režimu nasilja. Ako to ni bilo mišljeno ironično ib je ta kandidat le hotel SKRINJICA U borbu za samo* upravu naroda Ljuba D. Jurkovič. Osnovno načelo narodnog radikalizma to je samouprava naroda! Narod treba da sam sobom upravlja, — da sam sebi kroji sud-binu. Političke stranke, to znači poli-tički organizovan *narod, treba da narodu stave u službu svoje najbolje i najsposobnije ljudei i Jedino tako narod može da ima-de koristi od gradanskih sloboda, koje mu daju zakoni ove zemlje; jedino tako mogu povoljno i brzo da se vrše mnoga i mnoga pitanja koja ga tište. Nije sve jedilo koga šaljemo u oblasnu skupščinu, ni za koju stran-ku glasamo. Zlo čini onaj, koji daje svoj glas stranci, koja zapravo nežna šla hoče, koja nema nikakove ipolitičke moči; koja poverenje narodno troši u lude rnsprave, parade i prazan razgovor. Zlo čini onaj koji glasa za nesposobne i nepoznate kandidate, jer ti ljudi ne samo što meče narodu koristiti, nego če štetovati! Dobro čini onaj, koji glasa za one stranke, koje su ga zadužili slo-bodom i koje se bore za njegova gradanska prava; za stranke u koje veruje, da su organizovane, politički jako i sposobne za vodenje narodne politike, — za samopravu naroda! Dohro čini onaj koji glasa za sposobne kandidate, koji svojom sa-mom ličnošču jamče, da če dobro i pošteno izvršiti poveienu im dužnost. Narodna Radikalna Stranka svom svojom prošlošču dokazuje, da je uvek najbolje razumela i najviše vodila računa o potrebama naroda. U torne i leži tajna svih njenih hi-storijskih uspeha. Radi toga nečemo pogrešiti, ako glasamo za stranku, koja nam je iz-vojevala slobodti i pravo da sami so-l)om upravljamo! I siovenački1 (kandidati* NRS sve su poznate ličnosti, požrtvovni i nesebični patriote, koji su i više nego dokazali svoju spremit i volju, da se žrtvuju za svoj narod, za njegov bo-ljitak i napredak. Radi toga nečemo pogrešiti ako glasamo za takove kandidate, koji če, snagom svoje stranke i svojom ličnom spremom, koristiti svom narodu i upravljati njegovom sudbinom. Slovenci treba da se nauče živeti u slo hodi, upravljati svojom zemljom i narodom. Radi toga treba da se or-ganizuju u političke stranke, koje če upravu narodnu najbolje izvršavati, sa najviše izgleda na uspeh. Samouprava naroda to je najviši ideal NRS! Mi nečemo birokratsku i policij-sku državnu upravu; — mi hočemo narodnu i demokratsku upravu! Mi tražimo, da mnoge grane drž. uprave postupno predu ~sb državnih organa i ustanova na sam narod i njegove samoupravne ustanove u slohodnoj opštini, srezu i oblasti! Mi verujemo, da če, usled toga prenosa i usled opšteg slobodoum-nog narodnog pravca i vladavine, postati nepotrelme mnoge dosadaš-nje državne ustanove, koje su s jed-ne strane skupe, a s druge strane sputuvaju narodnu slobodu i lične i pomesne energije, pa da če se oni moči postupno, ali ipak za kratko vreme, ukinuti. (N. Pašič, 1923.) Narod treba da svu upravu primi u,svoje ruke, i to što je moguče neposrcdnije. Tek tada narod če da oseti što je sloboda, koje mu dužnosti i koje radosti ona donaša! Radi toga te samouprave treba da budu tako obrazovane, da narod odinnah, u početku, od intjih vidi realnih koristi. One ne smedn da budu samo go-vorničke tribune, nego ozbiljni sa-veti, gde če se stvarno raspravljati i raditi za dobro naroda, za njegove potrebe i nastojanja. Naša nam stranka daje radnike, koji če znati i umeti raditi za vaše dobco. Za njom su mase naroda; u Narodnoj Skupštini i Vladi njena je reč odlučna.* Predstavnici naše stranke imadu jako zalede, koje če im olakšati omgučiti rad i borbu za vaša prava! Birajte ih! Vama je dana sloboda i odgovornost, da o tome odlučite! pod nos poribati vodstvu SDS, potem je pač ravno ta kandidat pozabil, kaj se je bilo njemu samemu pripetilo in kaj je o režimu Pribičevic-Žerjavovem še 'pred letom dni pisala — Nova Pravda. Ni tako ostre besede, s katero ne bi bila obsojala ta režim nasilja. In kaj bi tudi pri teh volitvah počela SDS, ako bi bila še vladajoča stranka in ako bi bila na mestu slovenske — NRS. Nešteto uradnikov in učiteljev, ki jih je premetavala zloglasna »službena potreba«, § 71 pragmatike, nam še danes govori zgovorne besede. Od sedanjega »režima« se ne more navesti niti en slučaj nasilja. In če* vsega tega sedanje vodstvo NSS ne ve, pa ve to in ima dobro v spomin u vsa ostala napredna Ljubljana!. — V Unionu se je govorilo, da hočejo 23. t. m. truplu (Sloveniji) dati nazaj — glavo (Ljubljano), ki je bila nekdaj — recimo v polpreteklem času — odrezana od trupla. Prav, to je SLS dolžna sama sebi. Upati je, da bo odslej SLS bolje skrbela za belo Ljubljano, kakor pa je bila delala pod režimom bivšega dež. odbora, ki mu je bila Ljubljana le nesrečna pastorka. SLS naj se veseli svojega zmagoslavja, toda naj ne pozabi, da je zmagati lahko, zmagovalec biti in ostati — težko. Doslej je rušila, in nič za to, če je rušila slabe stvari, sedaj bo treba ustvarjati, s (pozitivnim delom pokazati svoje sposobnosti in zmožnosti. Kot zmagovalka naj SLS ne pade v zloglasne metode predvojne, ki jih je potem tako spretno kopirala SDS. — Mesto Ljubljana rabi v oblastni skupščini toplih zagovornikov. Regulacija Ljubljanice mora priti takoj na dnevni red. Cela vrata kulturnih i!n humanitarnih institucij je, ki sicer zanimajo celo deželo, ki pa vendar v prvi vrsti zadevajo interese Ljubljane. Poslance, ki jih pošlje v skupščino Ljubljana, čakajo posebne dolžnosti in pričakujemo, da bodo v tem pogledu, ipa najsi pripadajo tej ali oni stranki, nastopali solidarno. To je treba pavdarjati, ker se neki letak SKS, ki ga razširja ta stranka po deželi, z demagoškimi izrazi naravnost zaletava v Ljubljano ter jej očita, da živi na račun dežele. Ta letak je SKS vzel pravico kandidirati v Ljubljani. Zborovalci so burno . odobravali ta govor. G. Peter Rontavh. višji inšpektor drž. železnic v p. in kandidat za obl. skupščino ie v svojem govoru izvajal, zakaj morajo drž. nameščenci iti z. NRS. Njegovim argumentom so nfvzoči Številni javni 'mneščenoi toplo pritrjevali. O. Ivan.Petrič, nadučitelj v p. je trnko humorističnih besedah naslikal tnvVvo not. ki io hodi učiteljstvo pod vlado raznih strank. Podal nam je živo sliko, kako se je godilo temu trpinu slov. naroda pod »svobodoljubnim in »najprednim režimom Pribičevičevim, voditeljem današnje SDS. Z nasiljem se je hotelo učiteljstvo pridobiti za SDS. Po cirkuški metodi, v eni roki cukerček, M drugi pa bič. Ta metoda je demoralizirala naše javne nameščence in učiteljstvu. V tem tiči največji greh tega režima. G. Štefan Levak, kandidat za obl. skupščino je govoril kot delavec v imenu vseh svojih tovarišev. Apeliral je, naj NRS varuje čistost svoj 'ga delavskega in isocijalističnega programa in delavstvo jej bo sledilo. Zvestoba za zvestobo. G. Zupanc je v svojem govoru načel vprašajpje (brezposelnosti1 poudarjajoč, da naj bo tudi obl. skupščine naloga, da zatre to nadlogo, zlasti pa naj NRS skrbi, da se odpravijo vzroki brezposelnosti. G. dr. Ravnihar takoj reagira na te besede. Problem brezposelnosti se pri nas rešuje povsem pogrešno. Ne z ustanovitvijo fondov in s podporami, ki nič ne zaležejo, ampak z možnostjo, dati delo, se odpravi brezposelnost. Slovenija je industrijska dežela in le kot taka more dati življenja Slovencem. V agrarnem oziru je pasivna dežela. Bogati naravni zakladi in velikanske še neizkoriščane vodne sile pripuščajo možnost na neomejeni razvoj industrije v Sloveniji. Ne pride na onih par kapitalističnih družb, ki bi imele to industrijo v rokah, pride na to, da industrija zaposli tisočere delovne roke, in da redi trgovino in obrt ter s tem posredno vse druge stanovje. Zato moramo svariti Beograd, da preneha s svojo industriji v Sloveniji neprijazno politiko in zato tudi v tem pogledu stavimo svoje nad e _v oblastno skupščino. G. 0. (Ilešič/fpredsednik pododbora za Kolizejski okraj kaže v svojem govoru na širokogrudnost programa NRS napraim) raznim konfesi-jam in narodnostim, tudi neslovanskim. Skrajna toleranca v tem oziru dopušča, da so tudi inorodci lahko člani NRS, ki od njih ne zahteva druzega, kakor da so zvesti in patri-joticni državljani. G. Kotar, kot član nemške manjšine v Ljubljani se zahvaljuje^ predgovorniku za njegova pojasnila ter izjavlja, ■ da mu je NRS izmed vseh strank najbolj simpatična. Z navduševalnimi besedami je predsednik g. Kavčič v pozni uri zakluči! shod s pozivom, da vsi člani NRS v nedeljo store to, kar jim nalagata strankarski ponos in disciplino. Za radikale velja za te volitve — volilna dolžnost! Naši železničarjem! Boj za zmago nad krivičnostjo, katera se vam godi po zaslugi tistih ljudi, ki so največji nasprotniki naše' stranke, stranke pravice, se bliža .koncu. Niso Vas hoteli poznati, kadar je bilo treba pomagali, kajti za to niso našli časa, niti denarja; dovolj pa je bilo — obljub. Radikalna stranka pa obljub 'ne pozna, ker se zaveda da od njih ni mogoče živeti. Vedno in povsod je upoštevala vaše potrebe ter storila kolikor je mogla — dobrega. Da pa se kateri-krat ni ugodilo, se imate zahvalili tistim mogočnežem, ki so z vso sito kljubovali \našemu poštenemu delu. Volišča v mestu Ljubljani J. Volišče: Šolski okra.i (od Kodeljevega do Strossmayerjeve u licej v II. državni gimnaziji, Strossmayer-jeva ulica 1. JI. Volišče: šolski okraj (ostali del), Magistratni okoliš do Tranče v Mestnemu domu. III. Volišče: Št. Jakobski okraj. 1. del, do Florijanske cerkve v Št. Jakobski šoli. ske cest. Volilci M—Ž v Mestni šoli na Cojzovem grabnu. VII. Volišče: Dvorski kraj, II. del med Cojzovo cesto in Rimsko cesto do Nunske ulice in Kongresnega trga v državni realki. VIII. Volišče: Dvorski okraj, III. del, med Nunsko ulico in Kon- gresnim trgom do Aleksandrove ceste v Mestnem dekliškem liceju. IX. Volišče: Kolizejski okoliš med Aleksandrovo in Dunajsko cesto. Volilci A—L v I. državni gimnaziji v Tomanovi ulici št. 10. IX. Volišče: Kolizejski okoliš med Aleksandrovo in Dunajsko cesto M—Ž v državni gimnaziji v Tomanovi ulici št. 10. X. Volišče: Kolodvorski okraj, I. del, med Dunajsko cesto in Kolodvorsko ulico v Justični palači. XI. Volišče: Kolodvorski okraj, II. del, med Kolodvorsko ulico in Resljevo cesto ;v Ženskem učiteljišču na Resljevi cesti št. 10. XII. Volišče: Kolodvorski okraj, III. del, med Resljevo in Vidovdansko cesto v Moškem učiteljišču na Resljevi cesti št. 10. XIII. Volišče: Kolodvorski okraj, IV. del, med Vidovdansko in Ahac-Ijevo (sedaj Jegličevo cesto) v šoli Ledine. XIV. Volišče: Vodmatski okraj v mestnem zavetišču za onemogle v Japljevi ulici št. 2. XV. Volišče: Predokraji v vrt- nem salotnu gostilne pri Češnovarju na Dolenjski cesti št. 3. XVI. Voiišče: šiška z Vodovodno in Hranilniško cesto. Volilci A—J v šišenski šoli. XVII. Volišče: šiška z Vodovodno in Hranilniško cesto. Volilci K—P v šišenski šoli. XVIII. Volišče: šiška z Vodo- vodno in Hranilniško cesto. Volilci R—Ž v šišenski šoli. Glavni volilni odbor NRS v Ljubljani bo v nedeljo 23. I. 1927 posloval od 7. ure zjutraj do 7. ure zvečer v Wolfovi ulici 1. 1. nadstr. Volilne pisarne posameznih pododborov bodo na dan volitev v sledečih okrajih: za I. in II. volišče v gostilni Turk, Streliška 22; za III., IV. in XV. volišče v gostilni pri Sodčku na Žabjaku; za V., VI., V La, VII. in VIII. volišče v brezalkoholni restavraciji »Pod lipo , Borštnikov trg; za IX. in IX a volišče v Tajništvu NRS, Wolfo-va 1, I. nads., nrva soba); za X., XI., XII. in XIII. volišče v salonu hotela »Lloyd« na Sv. Petra cesti; za XIV. volišče v gostilni Štefan Mencinger, na Kette Murnovi cesti; za XVI., XVII. in XVIII. volišče v gostilni pri Zvezdi na Aljaževi cesti. Priporoča se vsem somišljenikom da se, še predno gredo na volišče prijavijo v volilnem lokalu NRS njihovega volišča, ki bo posloval v nedeljo celi dan.. Volilno dolžnost je po možnosti opraviti že predpoldne. tistim, ki danes sami sebi pojejo slavo ter se povišujejo v največje dobrotnike, a so v resnici — pobeljeni grobovi. Zato, prijatelji, strnite se ter pokažite se da je enkrat za vedno konec vašemu izigravanju in vsi kot eden volite največjo in najmočnejšo stranko v celi državi, to je RADIKALNO STRANKO. Bodite uverjeni, da je njen cilj, kakor že od nekdaj pomagati vsakomur brez razlike stanu in poklica, in to od delavca do najvišjega uradnika. Železničar. IV. Volišč?: Št. Jakobski okraj, li. del, do Grubarjevega kanala v Mestni osnovni šoli na Prulah. V. Volišče: Trnovo v Mestnem otroškem vrtcu, Cerkvena ulica 21. VI. Volišče: Krakovo in I. del Dvorskega okraja do Cojasove in Rimske ceste. Volilci A—L v Mestni šoli na Oob'T em grabnu. VI. a Volišče: Krakovo in 1. del dvorskega okraja do Cojzove in Rim- Ma^. št. 1001/ 27. Javen poziv! Sklep vladnega komisarja za mesto Ljubljano z dne 24. decembra 1926, št. 33.913, da zidaj mestna občina v bistveno olajšanje stanovanjske bede večje število lastnih poslopij za stanovanje in da naj v ta namen izda do navišjega zneska 30,000.000 dinarjev občinske zadolžnice (6°/° obligacijsko posojilo, vračljivo iz gradbenega fonda ad hoc potom žrebanja v največ 30 polletnih enakih obrokih), je bil javno razglašen, po predpisu ljubljanskega občinskega reda in ni bil zoper njega v zakonitem roku prijavljen noben ugovor, niti vložen kak priziv. Tudi je naletel ta sklep pri našem časnikarstvu brez razlike političnih strank, kakor tudi sploh v vsej ljubljanski javnosti na povsem dobrohotno presojo in bil prav simpatično pozdravljen. Mestni občini je že znana namera nekaterih činiteljev, ki so pripravljeni pri subskripciji podpisati precej pomembne zneske tega komunalnega posojila. S pričujočim pozivom pa prosi mestna občina, da bi sploh vsi oni, ki imajo voljo subskribirati, prijavili to nameravano višino svoje subskripcije že sedaj in čim nujnejše mestni občini, katera si želi pregleda o tej predsubskripciji zato, ker hoče še tekom januarja 1927 izposlovati pri osrednji vladi dovolilo za izdanje tega posojila s pupilarno varnostjo in če mogoče, oprostitvijo od rentnine. Zato je načelne važnosti, da mora občina vladi že pri tej svoji prošnji dokazati izvedljivost zamišljene akcije, to je, da je že danes zagotovljena ugodna oddaja obligacij. Seznam predhodnih prijavitev naj torej, z drugo besedo, služi občini kot važna opora pri njeni prošnji na finančno ministrstvo. Prijave naj se oddajajo pismeno ali ustno pri mestnem knjigovodstvu in naj vsak prijavitelj tudi pripomni ali sme občina njegovo prijavo z drugim vred dati javnosti v vednost, ali ne. Posebno se obračamo še do onih, ki so po § 23 zakona o siunovanjih (denarni zavodi, zavarovalnice, trgovska, industrijska in podobna podjetja) dolžni sezidati stanovanja za svoje uradnike in nameščence. Program, kje in kako naj se zida, bo občina po pregledu statistike pri stanovanjskem sodišču sestavila sporazumno z intere-siranimi krogi, med katere bo v prvi vrsti šteti tudi subskribente. Tudi se bo v sporazumu s interesenti izdal svojčas pravilnik o oddajanju stanovanj v hišah, ki bodo zgrajene s pomočjo tega posojila. Ponavljamo končno nujno prošnjo, da izvoli vsakdo, ki misli subskribirati, to in pa nameravani znesek brez odloga prijaviti mestnemu knjigovodstvu. Razume se, da to ni še obvezna sub-skripcija, ampak le pomoček za pregled volje do subskripcije. Mestni magistrat liublianski dne 12. janulrja 1927 Izdajatelj in direktor: l)r. Niko Županič. Urednik: .Tosip Mužina. Tiska: Makso Hr< n ti ti v Ljubljani.