Leto LXXII., št. 219
Ljubljana, sreda 27. septembra
Cena Din 1.—
LOiENSKI
Izhaja vsak dan popoldne bEvzemsl nedelje in praznika. // Iraeroti do dO petit vrst d Din 2, do 100 vrst a Din 2_50, od 100 do 300 vrst d Din 3. večji inserati potit vrsto Din 4.—, Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. // »Slovenski Narod" velja mesečno v Jugoslaviji Din IZ—f za  inozemstvo Din 25.—     U     Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO
LJUBLJANA« Knafljevo gBca star. 5 retefoni 31-2% 31-23. 31-24» 31-25 m 31-26.
Podružnice, MARIBOR. Grajski trg št- 7 // NOVO MESTO, ljubljanska cesta, telefon h. 26   II   CEUE, celjske uredništvo: Strossmaverieva ulica 1, telefon št. 65;
Stružnico uprave: Kocenovo ul. 2, telefon it. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // OVENJ  GRADEC. Slomškov trg 5    //    Postna  hranilnico v Ljubljani  it. 1035L
Diplomatska bitka v Moskvi
Poleg turškega in estonskega zunanjega ministra je prispel v Moskvo tudi nemški zunanji minister Ribbentrop — Moskva igra vedno bol] vidno vlogo v evropski mednarodni politiki
ANKARA, 27. septembra, br. Vsi turški listi z največjo pozornostjo spremljajo razvoj mednarodnega položaja in posvečajo posebno pažnjo diplomatskim razgovorom v Moskvi. Vse sosedne države Busije si prizadevajo čim prej urediti svoje odnošaje z Rusijo, Id postaja vse bolj vpliven in odločujoč činitelj zlasti na vzhodu in jugovzhodu Evrope. Listi naglašajo, da Ima zunanji minister Sa-radzoglu važno misijo, ker se nanašajo njegovi razgovori z ruskimi državniki ne samo na razmerje Turčije do Rusije, marveč na splošno ureditev odnosajev Rusije do Balkana. Razumljivo je, da je ureditev tega vprašanja največje važnosti rudi za Nemčijo, kar pojasnjuje nenadni odhod nemškega zunanjega ministra Ribbentropa v Moskvo. Po mnenju turškega tiska se pričenja v Moskvi velika diplomatska bitka, katere izid bo nedvomno imel dalekosežne posledice za ves nadaljnji razvoj mednarodnega položaja v Evropi.
Buski ultimat Estoniji
Rusija zahteva odločujoč vpliv na Estonskem in oporišča v vseli estonskih lukah
Reval, 27. sept z. Nenadni povratek zunanjega ministra Seldterja iz Moskve, kjer je prvotno nameiavai ostati najmanj štiri dni, je izzval v vseh političnih krogih ogromno pozornost. O vzrokih tega nenadnega povratka ni bilo izdano nikako uradno poročilo. Iz gotovih vesti ;*a sklepajo, ca hoče Rusija dobiti v svoje oblast utrjeno estonsko otočje, ki bi ji služilo za pomorska oporišča. Ce je Rusija odločena, doseči svoj cilj za vsako ceno. potem pomeni to največjo nevarnost za neodvisnost vseh baltskih držav.
Rim, 27. sept. e. Agencija Štefani javlja iz Rige: Službeno estonsko obvestilo, po katerem je Seldter smatral, da Imajo sovjetski dopolnilni trgovinski predlogi tak značaj da se je moral nujno vrniti v Rev a L je izzvalo veliko zaskrbljenost v političnih krogih baltskih držav.
London, 27. sept. e. Estonski zunanji minister Seldter je takoj po svojem prihodu iz Moskve obiskal predsednika republike in šefa generalnega štaba Lajdn-nerja. Nato Je bila izredna seja vlade v prisotnosti šefa jfeneralneRa štaba in vojnih strokovnjakov. O tej izredni seji vlade ni bilo izdano nobeno poroo'!o. toda Seldter je včeraj drugič odpotoval v Moskvo. Po njegovem odhodu je imel Lijdo-ner govor po radiu In objavil estonskemu narodu, da bo Estonska branila svojo neodvisnost do zadnjega moža.
Ruski ultimat
London, 27. sept. e V zvezi s povratkom zunanjega ministra v Reval se doznava, da mu je sovjetska vlada stavila dve vprašanji v oblik j ultimata. Zaradi tega je zunanji minister takoj prekinil pogajanja in se vrnil v Reval. Prvo vprašanje je, če bi Rusija lahko v Estonski ustvarila
pomorske baze, drugo vprašanje pa je zahteva, da Estonska pristane na to, da Rusija kontrolira vso njeno zunanjo trgovino.
Očitki zaradi Poljske
Moskva. 27. sept. s Poluradno poročajo, da je ruska vlada zahtevala od estonskega zunanjega ministra Seldterja tudi pojasnilo glede bega poljske podmornice »Orzel« iz estonske luke Tali in. Odgovor, kj ga je dal zunanji minister Seldter, je smatrala ruska vlada kot nezadosten ter je pod vzela vse potrebne korake, da zaščiti sovjetsko vodovje pred tujimi podmornicami. Ruski uradni krogi naglašajo, da je prišla podmornica »Orzcl« v Reval poškodovana in brez goriva ter da je morala biti torej v Reval u popravljena in preskrbljena z gorivom, da je mogla pobegniti. V bližini Leningrada je opazila neka ruska vojna ladja periskop neznane podmornice, dve nadaljnji pa sta bili opaženi ob južni finski obali Ruska vlada misli da mora obstojati nekje v Baltiškem mor.fu tajna baza za tuje podmornice in izraža domnevo, da hi ta mogla biti ob estonskih obali v bližini Revala.
Estonska se bo branila
Reval, 27. sept. e. Sef estonskega generalnega štaba Lajdoner je izjavil, da je Estonska storila vse, da se ne zaplete v sedanje mednarodne konflikte. Ce pa bo napadena, se bo branila ravno tako odločno in z vsemi silami, kakor pred dvaj-letirni leti v borbi za o&vobojenje. Izjavil je, da so vesti o zbiranju ruskih čet ob estonski meji brez podlage.
Rusija in Balkan
Važna misija turškega zunanjega ministra v Moskvi
Carigrad, 27. sept. o. Kakor »e Je Izvedelo, turški zunanji minister Saradzo-glu ne bo razpravljal v Moskvi samo o posebnih tursko-ruskih vprašanjih, temveč bo kot zastopnik Balkanske zveze načel tudi razna balkanska vprašanja, da bi se informiral o sploSnih namerah Rusije v Srednji Evropi, zlasti napram balkanskim državam. V središču moskovskih razgovorov bo vsekakor zadržanje Rusije glede dar-danelskega vprašanja, turške pogodbe z zapadnim! silami, Bolgarije in Romunije In končno glede vprašanja Besarabije, Trdijo, da namerava Turčija zahtevati rusko jamstvo za status quo na Balkanu. Mislijo, da Rusija v sedanjem času nima interesa, da bi forsirala revizionizem v jugovzhodni EvropL
London, 27. sept. o. Tu prevladuje mnenje, da bodo rusko-turska pogajanja odprla pot za ustanovitev bloka balkanskih držav pod močnim turško-ruskim vplivom. »News Chronicle* pravi, da bo Rusija prevrela vlogo zaščitnika Balkana ter preprečila, da ne bi Nemčija Balkana preveč izkoriščala gospodarsko in politično. Za protiuslugo bo Rusija zahtevala monopolu podoben položaj v balkanski trgovini, pa tudi revizijo rusko-rumunske meje. Po mnenju tega lista bo Romunija končno pristala na to revizijo. »Times« piše, da ima neobičajno zbiranje ruskih Čet ob romanski meji v Besarabijl namen dati političnim razgovorom v Moskvi čim večji poudarek.
Moskva, 27. sept. a Turski zunanji minister Saradzogln Je posetu predsednika SSSR Kalinina in komisarja za zunanje zadeve Molotova. Danes bosta imela zunanja ministra ponoven razgovor. Ha vas Javlja, da bodo razgovori veljali predvsem odnosa je m med Rusijo In balkanskimi državami ter njihovemu razčlšcenju.
Bolgarija za sodelovanje z Rusijo
Sofija, 27. sept e. V dobro poučneih krogih se doznava, da bo v kratkem odpotovala posebna delegacija v Moskvo v svrho sklenitve trgovinske pogodbe med Rusijo in Bolgarijo. To delegacijo bo, kakor sodijo, vodil finančni minister Dobri Boi ilov. Dasi s službene strani še ni bilo ničesar objavljenega o uradnih pogaja-janjih s sovjetsko vlado, vendar že v političnih in gospodarskih krogih to smatrajo za dovršen čin, izražajoč veliko zadovoljstvo, da bo naposled rešeno to vprašanje, ki je največje važnosti za Bolgarijo.
Riga, 27. sept. e. Iz Moskve Javljajo, da je tja prispel poveljnik bolgarskega letalstva polkovnik Bojdev.
Sofija, 27. sept. p. Bolgarski ministrski predsednik dr Kjoseivanov je sprejel ju-goslovenskega poslanika Jurišića. Imela sta daljši razgovor.
ii]a in Rusija
Bukarešta, 27. sept. mp. Vlada demantira vesti, da bi bila meja med Riimunijo in Rusijo zaprta. Prav tako je danes z vso odločnostjo demantirala vesti, po katerih naj bi bilo 10 ruskih divizij vdrlo na romunsko ozemlje. Dejansko, pravi romunski demanti, niti ne kaže, da bi bili Rusi koncentrirali večje vojaške oddelke na romunski meji. Tudi meja z Rusijo v Besarabiji ni zaprta, nego se obmejni promet tam normalno razvija Zaprta je le bivša rumunsko-poljska meja
Moskva, 27. sept. mp. Agencija Tass je službeno demantirala vest, da bi se ob Besarabiji zbirale ruske čete.
Kcw York, 27. sept. br. Iz Berlina je
kaj prispela vest, da namerava Nemčija vrniti svobodo vsem francoskim vojakom, ki so bili doslej ujeti v bojih na zapadni fronti Ta ukrep naj bi služil kot učinkovita propaganda za mir. Vest pa se doslej iz nobenega drugega vira ne potrjuje
Jugoslavija mirno Čaka
Rim, 27. sept. e. Italijanski listi posvečajo veliko pažnjo Jugoslaviji In pisanju jugoslovenskega tiska o dogodkih, ki so v zvezi z jugo&lovensko politiko glede na to.
da se Rusija vrača v evropsko politiko in da prihaja v centralno Evropo. Tako pravi »Lavoro Fa&cista«. da j> Jugoslavija ena izmed balkanskih držav, ki nima diplomatskih odnošajev s Sovjetsko Rusijo Nato pravi list, da Jugoslavija v sedanti vojni kaže prav takšen mir. kakor v prejšnjih vojnah, kar zasluži vse priznanje Zlasti glede Italije zavzema jugoslovenski tisk stališče, ki je obeleženo z zaupa njem in jugoslovenski tisk je s si m pa tiri m i spremljal vse akcije, prihajajoče iz Rima. Potrebno je poudariti, da je bila v vseb slojih sprejeta z uardašeujem vest o sporazumu med Italijo i a Grčijo.
Po kaj je šel IUMientrop v Moskvo
Nemčija si hoče zagotovit: v Moskvi priznanje svojih interesov na Balkanu
Berlin, 27. sept. e. Kancelar Hitler in zunanji minister Ribbentrop sta včeraj okrog 17. prispela z letalom v Berlin. Ni znano, koliko časa bo Hitler ostal v prestolnici, a mislijo, da bo v kratkem odpotoval na napadno fronto. Hitler želi točno proučiti mednarodni položaj in bo zaradi tega sprejel već tujih diplomatov, v prvi vrsti italijanskega veleposlanika Artolica v zvezi z zadnjim Mussolinijevim govorom.
Se večje zanimanje "kakor za razvoj položaja na zapadu, kaže nemška politična javnost za razvoj odnošajev med Nemčijo in Rusijo. Govori se o skorajšnjem obisku maršala Vorošilova v Berlinu, toda o tem sedaj na pristojnih mestih ne dajo nobenega obvestila. Po informacijah iz dobro poučenih virov pa je ta obisk pričakovati konec meseca. Prav tako pričakujejo tudi predsednika sovjetske vlade in zunanjega ministra Molotova. Z nemške službene strani ta dva obiska ne Dotrjujeio. a jih ne smatrajo ra izključene.
Ogromno pozornost v vseh političnih in diplomatskih krogih pa je vzbudilo dejstvo, da je nemški zunanji minister Ribbentrop nenadno odpotoval v Moskvo. V njegovem spremstvu je 35 ljudi. Poleg strokovnjakov zunanjega ministrstva spremljajo Ribbentropa tudi vojaški strokovnjaki. V zvezi s tem so se pojavile v
Zagone v FriedrichshaSnu
berlinskih krogih najrazličnejše kombinacije. Znano je. da potovanje Ribbentiopa v Moskvo ni bilo predvideno, pač pa so nasprotno napovedoval i obisk Molotova v Berlinu. Zato splošno prevladuje mnenje, da so nastali za Ribbcntropov obisk v Moskvi posebni razi op i.
V diplomatskih krogih domnevajo, da želi Nemčija dobiti jasn*» informacije glede bodoče politike Rusijf in njenih ciljev v Evropi Pogajanja, ki iib vodi v Moskvi turski zunanji minister Saradzo^lu in akcija Rusije napram Estonski so vzbudile V berlinskih krogih izvestno bojazen.' Ribbentrop bo zaradi te ca imel nalogo, da skuša doseči v Moskvi priznanje nemških interesov zlasti ca jugovzhodu Evrope, koder bi prevladujoči upliv Rusij«* pomenil konec nemškega prestiža in bi spravil Nemčijo v sedanjem mednarednem položaju v pooolno odvisnost Rusiie. Brez dvoma je obisk nemškega zunanjega ministra Ribbentropa najbrže tudi v zvezi z dokončno ureditvijo razmerja med Nemčijo in Rušilo na Poljskem.
V nemških vladnih krogih naglašajo, da je ponovni obisk zunanjega ministra Ribbentropa v Moskvi le dokaz za tesno sodelovanje Nemčiie in Rusije pri skupnem določanju novega reda v vzhodni Evropi ter napovedujejo v tej zvezi novo skupno izjavo nemške in ruske vlade.
eksplozije
Nemci trde, da gre za letalski napad, kar pa Francozi in Angleži zanikajo
P »riz, 27. sept. br. Dozdevni letalski napad na Zeppelinove tvornice v Friedrichs-hafenu postaja vedno bolj zagoneten. Do-čim se z nemške strani slej ko prej zatrjuje, da so francoska letala napadla Frie-drichshafen ter da so pri tej priliki celo sestrelili šest sovražnih letal iziavlja francosko vrhovno poveljstvo, da so vesti o letalskem napadu na Friedrichshafen izmišljene. Enako trdi tudi poveljstvo angleškega vojnega letalstva, da sc angleška letala doslej metala v Nemčiji samo letake, da pa ni padla do sedaj na nemško ozemlje še niti ena angleška bomba z izjemo bombardiranja nekaterih nemških vojnih luk takoj ob začetku sovražnosti S švicarske strani
pa slej ko prej potrjujejo, da so opazovali preko Bodenskega jezera v Friedrichshafe-nu ogromne eksplozije ter da se je slišalo tudi streljanje topov, iz tega sklepajo, da so morale biti v Friedrichshafenu v tamošnjih Zeppelinovih tvornicah vsekakor zelo hude eksplozije. Nerešeno pa je vprašanje, kdo je te eksplozije povzročil. Možno je. da gre za nesrečo, ne izključujejo pa tudi možnosti, da bi utegnila biti to posledica sabotaže. V zadnjem času sc eksplozije v raznih nemških velikih industrijskih podjetjih na dnevnem redu. Po mnenju francoskih krogov pripisujejo Nemci sedaj eksplozije v Friedrichshafenu namenoma le talskemu napadu.
Vsa Varšava na barikadah
ilamo ob rami z Strahovito
se bore tudi ionske — nadaljnje
Pariz, 27. septembra, br. Čeravno je Varšava samo Še kup razvalin in eno samo morje plamenov, se še vedno herojsko brani. Nemški generalni štab hoče za vsako ceno čimprej zlomiti odpor poljske prestolnice. Zato je bila izdana naredba, da se mora nemška vojska poslužiti vseh sredstev, da se čimprej polasti mesta. To je Nemcem nujno potrebno tako is vojaških, kakor iz političnih razlogov. Čeravno trpi varšavska posadka največje pomanjkanje* se vendar s uspehom zoper -stavUa napadalcem. Tudi v M odi inu se še vedno vodijo ogorčene borke in bo meoto slej ko prej v poljski ponesti. Vsi nrmikl napadi so bili odbiti. Da bi preprečili poljska poročila, ki Jih kljub pevskemu obstreljevanja in m bombardiranju Is sraka še šUjata obe varšavski radijski posta*. Nemci skušali obe ------
način, da s svojih postaj oddajajo na istih v ■lovnih dolžinah.
London, 27. sept. mp. Varšavski radio je snoči ob 22. sporočil, da se bo Varšava še dalje branila. Javil je tudi, da so Nemci v teka dneva izvedli dva strahovita letalska napadli ki sta zahtevala mnogo žrtev med civilnim prebivalstvom.
London, 27. sept e. Snoči je objavila londonska radijska post«Ji, da Je bila tekom včerajšnjega popoldneva Varšava večkrat bombardirana is sraka. Poročilo navaja, da Je nad 2os nemških bombnikov bombardiralo mesti in da Je bilo uničenih in pnmšonfh mnogo poslopij. Posari aa izbruhnili drug sa drugim. Gasilci izven
Varšava, 27. sept e, Poljska prestolnica, ki je bila tudi včeraj neprestano
jena ognju težkega topništva in napadom nemških bombnikov, še vedno nudi ju-aški odpor. Nemški radio je objavil, da ? sedaj v prvih vrstah v obrambi Varave bore oborožene ženske ramo ob ra-■rti z moškimi. Meščani pričakuiejo nem-ke oklopne avtomobile in tanke z baklami in s steklenicami bencina. Ta na-^;n borbe označuje nemško poveljstvo kot nasproten priznanim metodam bojevanja.
Koncentracijski ogenj težkega nemške-ea topništva in bombardiranja iz zraka, kj se vrši neprestano, je imel strahovite osledice. Skoraj vsaka hiša v Varšavi je oškodovana in ni je hiše. v kateri ne bi meli mrliča ali ranjenca. Središče poljske prestolnice je popolnoma v razvalinah. Ni niti enega iavnega poslopja, ki bi ostalo celo. a kljub temu preb.valstvo Varšave ne misli na predajo Poljske čete, ki branijo Varšavo in ki so bile ojačene z erii-nk-ami z ostale fronte, so včeraj odbile trsa sovražne napade na predmet ie Pimg i. Prav tako se Poliaki krepko držo in -e ž:Iavo upirajo v Modlinu. Tretja točka poljskega odpora pa ie polotok Hola Pnsi tudi tu Nemci srdito bombardiralo < kopnega in morja. Poljaki ne k;i/oin ".ihen h znakov, da se mislijo vdati
Stare nemike meje
Berlin. 27. sept. e. Policijska me m rajha sc je sedaj premaknila na bivšo mejo Nemčije kakor pred letom 1^14, kar pomeni mejo od Lubhneca. Maslovic in Alesn Nem-^ke čete sc na podlagi sporazuma o demarkacijski črti umikajo sedaj proti zapadnim krajem bi\>.c poljske republike. Ruski del zavzema zdaj več kakor polovico Polj>kc. Od 32 milijonov prebivalcev, kolikor 'ih je imela Poljska po ljudskem štetju iz leta 1°31. pride pod Rusijo nad 14 miliionov. C _ lo vojvodstev jih pripade v celoti Rusom 7. a 3. in sicer varšavsko, lvovsko in bialistoško pa deloma. Po poljski službeni statistiki iz leta 1031 ic bilo v teh krajih K miliionov Poljakov. 4.400.000 Malorusov,
I milijon Bclorusov in 1 milijon Zidov. Ce-tu.li poljske statistike glede narodnih manjšin ne smatrajo za popolnoma objektivno, t vsakem primeru število Doljakov mnogo manjše od Ru^ov in Malorusov
Odhod sovjetskega poslaništva iz Varšave
Berlin. 27. sept. mp. Nemško vrhovno poveljstvo jc snoči sporočilo, da je o2 članov sovjetskega poslaništ\a zapustilo Varšavo in je dodalo naslednie podrobnosti.
..novno poveli«>tvo jc že \ nedeljo po radiu obvestilo varšavskega poveljnika, da bo dovolilo članom sovjetskega poslaništva prost odhod iz Varove. Rok je poteke! v ponedeljek ob 19.30. V ponedeljek je nato nemško poveljstvo ob 23. po/i\ ponovilo in stavilo pogoj, da naj poslamško osebje zapusti Varšavo v avtomobilih v torek zjutraj med .S. in fi. uro in sicer po cesti Praga Radzimin 2000 m levo in desno od ceste naj za ta čas prenehajo sovražnosti. Posla-niško osebje, skupno 62, ie nato včeraj ob
II prispelo k nemškim četam. Med njimi ie bilo 22 žensk in 2> otrok, ki so bili v C3su bombardiranja v kleti sovictskega poslaništva. PoslaniŠko osebje je na poti v Konigsberg. odkoder jih bodo s posebno ladjo prepeljali v Svvinemunde. od tam pa preko Stettina v Berlin. NTa isti ladji se bodo peljali tudi švedski begunci 17 Varšave.
Poljski komunisti prevzemajo oblast
London, 27. sept. o. »Dailv Expreo&« poroča, da je posebno odposlanstvo poljskih komunistov odpotovalo pod vodstvom Ko-\valskega iz Vilna v Moskvo. Kowalski, ki jc vodja poljskih komunistov, je bil šele pred kratkim izpuščen iz zapora, v katerem je bil tri leta. Stalin jc Kowalskega pozval v vodstvo komisar jata za zasedeno poljsko ozemlje. Od 1. oktobra dalje bo moskovska »Pravda« izhajala tudi v poljskem jeziku v nakladi 2:>0.000 izvodov.
Vojna na morju
Os/o, 27.scpt. e. V bližini Kristiansunda so včeraj opoldne spet slišali topovsko grmenje. Govori se, da so z obale opazili tri križarke in podmornico neznane narodnosti. Prav tako trdijo, da so se tovorne ladje, ki so plule ob obali, morale umakniti v varna zavetišča.
Bergen, 27. sept. e. (United Press) V zvezi z grmenjero topov, ki ga je bilo pred dvema dnevoma slišati na obalah Norveške, se doznava, da se je vršila blizu Ber-gena pomorska bitka. Nemške vojne ladje so napadle angleško brodovje, ki je spremljalo norveške lad^e na poti proti Angliji. Zatrjujejo, da je bil nemški napad odbit, a ni znano, kje in kako so se zopet zbrale angleške ladje in če je njih namen uspel,
London, 27. sept. e. V zvezi s poročili o veliki pomorski bitki, ki so prispela iz Ber-geua, javlja londonska admiraliteta naknadno, da ni šlo za pomorsko bitko, temveč za eksplozije min, ki so jih uničevale angleške ladje, da očistijo morsko pot.
Curih, 27. sept. mp. Po vesteh iz Berlina razpravljajo v vojaških krogih o morebitni spremembi pomorske vojne. Veliki admiral Raeder jc za nadaljevanje neomejene podmorniške vojne, Goring pa ie za opustitev takega načina vojskovanja, ker škoduje nemški zunanji trgovini.
Stockholm, 27. sept. s. Švedska vlada je naročila svojemu poslaniku v Berlinu, da vloži pri nemški vladi protest zaradi potopitve dveh švedskih ladij.
Nadaljevanj* nm Z. straši
Stran 2
»SLOVENSKI  NAROD«, »reda, 27. septembra 193«.
Stav. 219
Nadaljevanje s 1. strani
Amsterdam, 27. sept. s. Nemško letalo je v bližini Helgolanda obstreljevalo holand-sko potniško letalo. En potnik švedske narodnosti je bil ubit.
Angleški vojni proračun
London, 27. sept. mp. Vlada bo predložila spodnji zbornici v odobritev novi vojni proračun, ki znaša 2 milijardi funtov (približno 400 milijard din).
Razpust komunistične stranke v Franci]!
Pariz, 26 sept. br. Po Daladierjevi izjavi je smatrati razpust komunistične stranke v Franciji, ki je bil odrejen včeraj, za represalijo na sklenitev nemško ruskega nena-padalnega pakta, ter zasedbo Poljske po ruskih četah.
češki politiki v emigraciji
Pariz, 27. sept. s. Vodja bivše češke ljudske stranke msgr. Šramek je dospel v Pa-
ri«. Z njim ja pribežal is Prage tudi podpredsednik edina sedaj dovoljene stranke narodne enote Hala.
Demobilizacija slovaške vojske
Berlin, 27. sept. mp. DNB poroča, da je bila slovaška vojska demobilizirana. Pod orožjem so ostali le podoficirji in specialisti.
Bratislava, 27. sept br. Na zahtevo Nam čije je bila danes odrejena demobilizaciji slovaške vojske. Na poljski meji bodo slovaške postojanke sasedle nemške četa
Berlin, 27. sept. mp. (DNB) Nemško vrhovno poveljstvo je odlikovalo tri slovaške generale z železnim križem, ker so se izkazali v bojih na Poljskem.
-9 J,
..».-. i;. V   f Df* 0 * .r    -rp*
■ t ' t'-i c j» *M i1 ' f q \ t £.\ A' !4  Ve r*'
Prve večje borbe na zapadiii fronti
Včeraj so se na vsej fronti pričeli spopadi hudim topniškim ognjem
Siegfriedova črta v zraku
Pariz, 27. sept. mp. Francosko vrhovno poveljstvo je snoči ob 21. objavilo vojno poročilo št. 46:
Živahnejše sovražno topniško delovanje Južno od Zweibruckna in južno od Pir-masensa. Ob zori je sovražnik poskusil na ozemlju okoli Lauterna močen protisunek, ki pa je bil v koncentričnem ognju našega topništva zavrnjen.
Bera, 27. sept. mp. Švicarski listi poročajo, da so bile v teku včerajšnjega dne na celi zapadni fronti od Strassburgra do Rasla hude borbe. Nemci so vprizorili hud napad blizu Z\veibruckna, ki pa ga je francosko topništvo krvavo odbilo. Niti Nemci, niti zavezniška armada na zapadu doslej še niso nastopili s številnejšimi letalskimi oddelki. Opažati je le posamezne dvoboje med lovci, pri katerih pa francoski letalci glede akrobacije letenja znatno prekašajo Nemce.
Pariz, 27. sept. s. Francoska izvidni-ška letala so ugotovila, da zbirajo Nemci velike vojaške oddelke pri Aachenu na severu in v Schwarz\valdu na jugu. S poljske fronte prihajajo na zapadno neprestano nova ojačenja.
Pariz, 27. sept e. Uradno poročilo demantira vesti, da so francoske čete jugovzhodno od Zweibruckna v težkem položaju zaradi nemškega napredovanja. Neka nemška patrulja v bližini Saint Paula je napadla pozicije, ki so jih zasedle francoske čete, napad pa je bil odbit. Z iste strani poudarjajo, da težko nemško topništvo še naprej obstreljuje francoske odseke južno-vzhod no od Zweibruckna. Ogenj težkega francoskega topništva je naperjen na glavne črte Siegfriedove linije.
London, 27. sept. s Nemci so na zapadni fronti začeli uporabljati novo obrambno sredstvo proti francoskim in angleškim letalom. V trenutku, ko se bližajo letala, spuste v zrak balone, ki nosijo žice. napojene z električnim tokom. To novo orožje imenujejo Siegfriedovo linijo v zraku.
Namesto bomb
18 milijonov letakov
London, 27. sept. br. Angleški bombniki so preteklo noč spet metali v Nemčiji letake in sicer nad zapadnim bojiščem in vzhodno od bojišča. Doslej so bombniki vrgli 18 milijonov letakov. Vsa letala so se vrnila nepoškodovana.
Sovražna letala nad tujim ozemljem
Basel, 27. sept. s. Dve tuji letali Fta včeraj preleteli švicarsko ozemlje v smeri proti zapadu.
Rim, 27. sept. s. Francosko vojaško letalo je včeraj zasilno pristalo na severovzhodni obali Sardinije. Posadk. 6 mož je bila internirana.
Nemške granate
na belgijskem ozemlju
Bruselj, 27. sept. br. Na belgijskem ozemlju je v pretekli noči eksplodiralo več granat. Oblasti so pri preiskavi dognale, da so bili to izstrelki nemških protiletalskih topov. Po vesteh iz nemških virov so Nemci streljali na francoska letala, ki so se zaradi zapornega ognja umaknila nad belgijsko ozemlje. V Belgiji pa so ugotovili,-da nad belgijskim ozemljem ni bilo nobenega francoskega letala.
Stiska naših likovnih umetnikov
Apel predsednika g, dr« Frana Windischerja na občnem zboru umetnostnozgodovinskega društva
Ljubljana, 27. septembra Včeraj so odborniki Umetnostno zgodovinskega društva položui račune o svojem kuitumem delovanju v pretekli poslovni dobi. Rredsednik g. dr. F*ran Win-diseher je poudaril v svojem govoru, da se društvo in njegov odbor v težkih razmerah, prizadevata uresničiti program društva, namreč pospeševati umetnostni in zgodovinski študij, zlasti študij umetnostne zgodovine v Sloveniji ter širiti ume van je za umetnost in nje zgxxlovino. število članov je preskromna Društvena delo, zlasti izhajanje »Zbornika za umetnostno zgodovino« bi bilo težko mogoče, če ne bi uživali naklonjenosti in podpore banovine in mestne občine ter nekaterih posameznikov. Tudi druge večje mestne in trške občine v Sloveniji naj bi gmotno rpodprle eferuštveno prizadevanje, vsaj tako, da naročajo Zbornik, ki je letos dopolnil svoje 15. leto, kar je pomemben jubilej v naši strokovni književnosti.
Vojni za.pl e ti ja j i nadevajo posredno in neposredno  kulturno  življenje.   Stara, i«-
kušnja je. da v vojni muze molče, kar ee kaže tudi pri nas, ki imamo še mlado likovno umetnost. Naši likovni umetniki že več mesecev pretrdo občutijo zle posledice velikih vojnih dogodkov. Stđjslca naših likovnih umetnikov, ki so brez službe in brez stalnih, čeprav skromnih dohodkov, je res pretresljiva. Prodaja umetnin zastaja tudi že v krogu utrjenih ljubiteljev nase domače umetnosti. Zato opozarjamo na žalostni položaj naših umetnikov ter pozivamo tako naše oblasti kakor tudi naše občinstvo, da imajo v skrbi polnih časih pred očmi tudi mučni in bedni položaj likovnih umetnikov. Vsi hočemo slovensko likovno umetnost m njen napredek, zaradi česar ne moremo In ne smemo pozabiti, da brez živih umetnikov irl mogoča slovenska likovna umetnost. Ne smemo dopustiti, da omagajo v trdi stiski današnjih in prihodnjih dni. Naj nas potegne iz mrtvila zgled iz Beograda, kjer Je te dni slikar Sava Sumanovič na razstavi prodal 115 slik za 69.000 din.
Tajnik dr. Raj ko Ložar je poročal, da se je društvo udeležilo raznih kulturnih prireditev in izdalo dva letnika Zbornika. Število naročnikov Zbornika stalno pada m jih je 213 tuzemskih in 8 mocaemskih Odbor je moral naklado glasila znižati od 1000 na 650 izvodov. Društvo je priredilo pod vodstvom msgr. Steske sedem izletov z 244 udeleženci Mesto knjižničarja je prevzel g. Stane Mikuž, mesto odbornika prof. dr. Sarie pa je prevzel prof. dr. J^esesnel.
Blagajnik msgr. Steska je  poročal o ' stanju blagajne. Letošnji primanjkljaj je bil krit 8 presežkom iz lanskega proračuna. Revizor g. Maksim Gaspari je predlagal iiuMftukn ki Je bila aogtoflno apre-
dllo. Najprej je neslo deževati nato pa se
je vsula nad dolino izdatna toča. Ponekod je sklatila s sadnega drevja precej jabolk. Nekateri gospodarji, ki Imajo pri hišah brajde, pripovedujejo, da Jim je toča poškodovala grozdje ln zbila jagoda- Toča je trajala le kratek čas.
Iz škofje Loke
Za red na naših cestah
Tudi avtomoMllatl so zelo nedisciplinirani
jeta. O stanju v knjižnici in v arhivu je poročal g. Stane Mikuž, ki je inventarizt-ral zalogo Zbornika in knjižnico uredil. I*ri volitvah je bdi z vzklikom ponovno izvoljen ves dosedanji odbor s predsednikom g. dr. Franom Windischerjem in podpredsednikom prof. Matejem Sternenom.
Pri slučajnostih je prof. dr. Štele poročal o razveseljivem sodelovanju mlajših pri Zborniku. Za objavo so pripravljene štiri večje umetnostne zgodovinske Studije in sicer monografija Staneta Mikuža o Jelovšku ter študije drugih o ornamentu, gotski Ljubljani in o Bergantu. Prof. dr. Mesesnel je poroča! o načrtu za izlet v Južno Srbijo v začetku oktobra, tajnik dr. Lazar pa o načrtih za predavanja in prirejanje zgodovinskih razstav. Društvo pripravlja razstavo gotske plastike na slovenskem ozemlju, za katero je dal pobudo predsednik g. dr. Franc Windascher.
Iz Krškega
Ustanovni občni zbor muzejskega društva v Krškem. V soboto ob pol 5. popoldne bo v mestni posvetovalnici iiimmn'iiT občni zbor muzejskega društva, ki naj bi varovalo zgodovinske spomenike v srezih Krško m Brežice ter zbiralo na tem področju vse zgodovinske najdbe. Upamo, da se bo prebivalstvo obeh srezov vpisalo v
to prepotrebno društvo.
G. Auman je odprl svojo zbirko Javnosti. Minili teden smo poročali, da se je vrnil iz Maribora g. Auman. V par dneh je preuredil svojo zbirko in jo v nedeljo že dal občinstvu na vpogled. Dasi se je precej kasno zvedelo za otvoritev, se Je zbralo veliko število ljudi, ki so z zanimanjem poslušali pripovedovanje g. Au-mana o poedmih najdbah. Ker je prejel precej pismenih ponudb iz okolice, da bi si radi ogledali njegovo zbirko, te več pa ustnih, je sklenil, da bo v soboto ponovno razstava odprta. Prvenstveno je bila namenjena udeležencem ustanovnega občnega zbora muzejskega društva.
Iz Litije
Naročite Slovenski Narod! V
Času je zanimanje za naš popoldnevnik pet naraslo, živimo v času živčne vojne in dogodkov, ki menjavajo situacijo od ure do ure. Najnovejše novica, ki se pripete po svetu v teku noči in dopoldneva, nam prinese v hišo »Slovenski Narode. Litijski naročniki ga dobe te m popoldansko dostavo. Naš list je najcenejši saj vel je v hišo dostavljen le U dinarjev. Naročite ga po dopisnici. Pokažite ta poziv svojim sosedom in prijate!Jem, ki še nimajo nišegs. lista.
Septembrska toča. V ponedeljek opoldne se je nebo
Enemu loških tovornih avtov se je pripetila v soboto nezgoda. Ko je vozil kakor običajno vsak dan proti Lčubljani, se mu je pri Medvodah zlomila prednja os. To je imelo za posledico, da se je voz nagnil in Je zdrknil na rob cestišča. Iz nepojasnjenega razloga se je prav tedaj odprla kabina in na cesto je odletel spremljevalec Peter fion-tar, po domače Starmanov iz Stare Loke na cesto. Mož se je precej potolkel po obrazu, poškodovano ima tudi roko, ter je moral iskati zdravniško pomoč, ki jo je dobil pri dr. Demšarju v Ljubljani. Žon-tar je sedaj v domači oskrbi
— Čudo prirode. Znani škofjeloški re-s ta vrat er Jože Detela je bil te dni na lovu v PolhovgTajskih dolomitih. Ob tej priložnosti je naletel pri Stanišah na najdbo, ki se je je zelo razveselil. Pod kostanjem sredi praproti je zagledal ogromnega jurčka, pravo posebnost prirode. Gobo je seveda vzel s seboj. Doma so jo stehtali in je potegnila točno kilogram m 80 dkg! Jurček je bil razraščen vejnato, sicer pa je bil popolnoma zdrav in ohranjen. Da bo ostal spomin nanj tudi potem, ko bo izginil po krožnikih, so ga fotografirali
Mokronog potrebuje vodovod
Mokronog. 26. septembra Vprašanje vodovoda v Mokronogu je že dalje časa eno izmed najbolj perečih, saj je dobra in zdrava pitna voda v vsakem kraju prvi pogoj za zdravje prebivalcev. Zaradi pomanjkanja vode se sicer trg Mokronog ne more pritoževati, ker ima dovolj talne vode in primerno število vodnjakov, toda ta voda ni zdrava niti pitna. Preiskava je dokazala, da je v veČini vodnjakov nepitna voda. Vodnjaki tudi niso tako grajeni da bi ne prišla gnojnica iz gnojišč v dotiko z vodo v njih. Dasi je Mokronog pomemben trg na Dolenjskem, ki ima razvito trgovino in industrijo, pa je vendar le malo gospodarjev-kmetoval-cev, ki bd umeli skrbno izrabljati gnojnico in jo zbirati v pravilno urejenih gno-jiščnih jamah. Tako odteka gnojnica po ulicah in potih, pronica v zemljo in prihaja v dotiko z vodo, ki polni vodnjake.
Pomanjkanje dobre pitne vode je sprožalo vprašanje gradnje vodovoda. 2e pred par leti je bil urejen načrt, po katerem bi dobil trg Mokronog in sosedne vasi dobro in zdravo vodo iz Bačja. Do izvršitve vodovoda doslej ni prišlo, vendar pa za deva ni zaspala. ZgTaditev vodovoda je resna zadeva, ki »e ponovno stvarno proučuje. Prav te dni se je mudil v Mokronogu strokovni inženir, ki je ponovno proučil vso zadevo za sestavo potrebnih vodovodnih načrtov. Ker so tudi denarna sredstva v glavnem že zagotovljena, je upati, da bodo dela po izgotovitvi načrtov razpisana in da bo dobil Mokronog v doglednem času potreben vodovod.
Skrinje je praznil
Trata, 26. septembra Presneto debelo je pogledal posestnik Janez Ziherl, po domače Reškov s Trate, ko je opazil, da se je prikolovratil v njegov dom potepuh in mu preme tal hišo, kakor bi šlo za stavo. Ziherlovi so šli takoj po kosilu na polje kopat krompir, ključ od hišnih vrat pa so pustili na oknu, kakor nalašč za tatu, ki ga je brž našel in si komodno odklenil vrata. Zmikavt je najprej stikal po izbi, kjer je vzel iz gospodarjeve skrinje stotak. drugo skrinjo pa je odprl s krampom m si Jo temeljito ogledal. Gospodarjevi sestri Mariji je odnesel 2000 din, potem stotak in za sto dinarjev drobiža. Denar je dobil skrit med perilom pri treh hranilnih knjižicah. Ko je opravil svoje delo v izbi ga je neslo v »hišo«. Premeta! je posteljo služkinje Micke K riža je ve. a zaman. Nič ni bilo v njej. Odpravil se je nato v čum-nato, kjer pa mu je bila sreča bolj mila Skrinja v čumnati je namreč hranila prihranke služkinje, ki jo je nepovabljeni gost temeljito obrai Križa je vi je odnesel pet stotakov in še za 90 din drobiža. Ko si je predrzni gost tako lepo po vrsti ogledal ves Ziherlov dom, je prednja vrata zopet zaklenil sam pa izginil pri zadnjih, kjer Je odmaknil zapah. Zdi se, da ga Je prepodil Ziherl sam, ki je prihajal
z vozom krompirja domov. Bržkone je tat cul škripanje voza in pospešil odhod. Le
tako se namreč da razlagati, da dveh skrinj ni dovolj temeljito pregledal to da mu je ušlo celih 10 jurjev. Ko je prišel gospodar Ziherl domov, je precej opazil tatvino. Hitel Je zapirat, obenem pa Je obvestil sestro, ki Je dognala, da je olajšal nepovabljeni gost dom za lepe tri tisočake. Vse kaže. da bo tatvina pojasnjena že v kratkem.
Ponesrečenci
Ljubljana, 27. septembra
V bolnico so prepeljali 50-letno posestni-kovo ženo Marijo Breznikovo iz Rafolč, ki je tako nesrečno padla po stopnicah, da si je zlomila levo ključnico.
32-letni vlakovodja Ivan Roš, stanujoč v Zidanem mostu, je napravil včeraj kratko vožnjo z motociklom v okolico. Na cesti mu je prišel nasproti kmečki voz, ki se mu Je skušal Roš umakniti, pri čemer pa je padel in si zlomil kost v rami
Zidarski pomočnik France Urbas iz Dola pri Ljubljani je včeraj pri neki stavbi v okolici padel s zidarskega odra. Poškodoval se je po životu to na nogi.
Čevljarski mojster Jože Koščak iz Ljubljane se je obrezal na desni roki s čevljarskim nožem ln al narezal žilo.
V Medice vi tkalnici na Gltocah je stroj zgrabil 20-letnega tkalca Aleksandra Prebila to mu poškodoval desno roko.
Posestnik France Svetel Iz Podgorja pri Kamniku Je včeraj otresal orehe. Ko Je delo te opravil, se Je na drevesu stegnil po grozdu na trti ki se ovija drevesa, pri tem pa Je nenadoma zgubil ravnotežje in padel 5 m globoko na tla. Nesrečnež je obležal na tleh nezavesten in Ima najbrže zlomljeno hrbtenico.
Prt zlaganju drv se Je snoči ponesrečila 23-letna Marija Žara, uslužbena v neki gostilni v Kolodvorski ulici Zlomila si Je na desni roki
V bolnico so snoči prepeljali tudi 31-let-nega delavca Tomaža Habjana, zaposlenega pri Hajnrlharjevi gozdni Industriji v Skorji Loki V gozdu Je padlo nanj drevo
Ljubljana, 26. septembra Prejeli smo: V zadnjem času so se v naših dnevnikih večkrat oglasili avtomo-bilisti, ki so grajali nediscipliniranost pešcev in kolesarjev. Nekateri so celo trdili, da največ nesreč povzročajo prav kolesarji In pešci, avtomobtliati pa so naravnost vzorno disciplinirani m ne zaslužijo nobene graja Naš namen ni grajati avtomobili-stov to jim očitati karkoli, saj se po večini drle predpisov, manj disciplinirane pa so že izučile tudi pogoste policijske globe. Kljub temu, da večina naših vozačev spoštuje cestne predpise, pa je vsaj v mestih nediscipliniranost to brezobzirnost avtomo-bllistov še zmerom večja kakor pa nediscipliniranost in brezobzirnost pešcev.
V »Slovenskem Narodu c smo že večkrat grajali, ker ljubljanska policija posveča premalo pozornosti ureditvi avtomobilskega prometa na tramvajskih postajališčih. Splošno je znano, da avtomobilist ne sme prehiteti tramvaja, ko stoji na postajališču in izstopajo iz njega potniki ali pa vstopajo novi. Tega predpisa se z največjo točnostjo drže vsi avtomobilisti v Beogradu, Zagrebu to drugih naših mestih, docim v Ljubljani niti pet odstotkov avtomobili-stov ne spoštuje teh določb. Posebno nevarna v tem pogledu so nekatera tramvajska postajališča, ki so na odprtih cestah, kakor n. pr. postajališča pri Delavskem domu na Gosposvetski cesti, pri ve-lesejmu, pri pivovarni Union, pri Keršiču in pri Gasilskem domu na Celovški cesti, pri Gospodarski zvezi na Tyr§e\i cesti, pri Leonišču na Zaloški cesti in drugje. Na teh postajališčih morajo potniki izstopati na odprto cesto z največjo previdnostjo, ker dirjajo avtomobilisti mimo brez ozira na pešce, čeprav bi se morali ustaviti in počakati, da potniki Iz tramvaja izstopijo in vstopijo novi. že nekajkrat so bile v poslednjem trenutku preprečene nesreče. Se večkrat so naši listi opozarjali na cestno disciplino, toda večine avtom obilistov vse to ni izmodrilo. še so prepričani, da je cesta ustvarjena samo zanje in da so njej samo oni gospodarji.
To prehitevanje avtomobilistov na tramvajskih postajališčih, ko tramvaji na njih stoje, pa ni samo nevarno, amnak marsikdaj za ljudi tudi zelo nepriietno. Pred dnevi, ko je neprestano padal dež in so bile ceste precej blatne, se je na Celovški cesti nekajkrat zgodilo, da je avto z vso naglico zdrvel mimo tramvaja, ko Je ta stal na postajališču, potniki, ki so že izstopili in v poslednjem trenutku opazili drveči avto-
Dve žrtvi krute usode
Litija. 27. septembra
Z Zgornjega Loga so prinesli pogrebci krsto z zemeljskimi ostanki starega siromašnega rudarja Janeza Drnovška Mož je umrl na posledicah dolge, zastarane bolezni in zaradi pomanjkanja. V prijaznem Zg Logu se je naselil šele pred leti, ko se je moral prisilno vrniti iz Nemčije, kjer se je rodil, šolal in stopil tudi kot rudar na Vest-falskem v rudnik. Tam je bil uslužben, dokler mu niso opešale moči. Ves čas svojega službovanja je plačeval prispevke v ta n-kajšnjo bratovsko skladnico. Ko je postal za delo v jami nezmožen, je stopil v pokoj in so mu nakazovali mesečno rento v znesku 700 dinarjev našega denarja. Drnovšek je sklenil, da si bo še nekaj prislužil s prodajo časopisov. V svojem novem poklicu pa je imel smolo. Nemška policija je našla pri njem neki prepovedani komunistični list. Drnovšek ni vedel, da je zabranjen. Na vse strani so prosili zanj, a brez uspeha. Kazen zaradi prepovedanega tiska je bila huda. Drnovška so obtožili rovarstva proti obstoječemu redu v rajhu. Ukinili so mu rento, njega pa izgnali preko meje. Prišel je v Jugoslavijo. Poslali so ga v Gornji Log, kjer je bil Drnovškov oče doma. Tako ie prišel mož na stara leta kot revež brez vseh sredstev in pokojnine v vas. kjer se je rodil njegov oče. Usmiljeni ljudje so vzeli moža pod streho, litijska občina pa mu je nakazovala malo podporo.
Drnovška so poznali ljudje v dolini pod imenom Nemec. Usoda starega naselnika je ganila vse. Sedaj, ko je umrl nenadoma, ga je spremilo le malo ljudi na pokopališče. Bodi možu ohranjen blag spomin!
Malo prej smo na tukajšnjem pokopališču položili v grob tudi Oskarja Puncerja. doma iz Savinjske doline. 301etni Osk.ir si je vzel življenje sam K nam je prišel iz Vac. Hodil je okrog kmetov v Zgornjem Logu in pripovedoval o svoji žalostni življenjski usodi. Svoje čase je bil uslužben pri mornarici, odkoder pa je odšel zaradi neozdravljive bolezni. V Zgornjem Logu je legel blizu Save v grm in napisal dvoje poslovilnih pisem. Najavil je svojo smrt, iz-pil strupen napoj in ko so ga našli ljudje, je bil nesrečni mladi mož že mrtev. Po odredbi orožnikov so ga prepeljali v tukajšnjo mrtvašnico. Oblasti so obvestile o Oskarjevi smrti njegove domače, obvestilo
pa jih je dohitelo prepozno, ko so žrtev težke bolezni položili že v grob V Žepih Oskarja Puncerja so našli šop zdravniških receptov. Kakor je običajno, izzove vsak tak dogodek raznovrstne govorice, izkazalo pa sc je, da je Puncer obupal le zaradi svoje neozdravljive srčne bolezni in hudega revmatizma.
Tragična smrt dveh nesrečnikov, ki jih je tako težko prizadela življenjska usoda, je zbudila pri nas mnogo sečutja.
Po umoru Calinesca
Bukarešta, 27. sept. e. Glede represivnih ukrepov, ki jih je izzval umor ministrskega predsednika Calinesca, Izjavljajo v me-rodajnih krogi, da so bih razlogi naslednji:
Po umoru bivšega ministrskega predsednika Duce so bile izrečene blage kazni. Posledica tega je bila, da so ti represivni ukrepi izgubili pravi pomen in smisel. Mi* nistrski predsednik Armand Calineecu si je za gaza, ko je bil minister vojske, popolnoma pridobil duše vojakov to oficirjev. Vest o njegovem umoru Je pospešila reakcijo oficirjev tako močno, da je prišlo do krvavih represivnih ukrepov, o katerih je sedaj prepozno ie govoriti. Poleg tega je bilo treba smatrati obvestilo morilcev, ki so ga po storjenem zločinu dali preko radijske postaje, za znak sa upor članom železne garde, interniranim v koncentracijskih taboriščih v raznih krajih države, kakor tudi ki ao bitt ie na svobodi. Da bi se
mobil, pa so se stisnili ob tramvajskem vozu. Ker je bila cesta blatna, so bili vsi seveda poškropljeni z blatom, kakor bi prišli U blatne kopeli. Ker pri tramvajskih postajališčih in odprtih cestah ni stražnikov, ostanejo taksni avtomobilisti nekaznovani in uprizarjajo lahko svoje divje vožnje nekaznovano še naprej. Pešci so v takšnih primerih čisto brez moči m jih nikoli nihče ne zaščiti.
Nediscipliniranosti in neredov na naših cestah ne povzročajo torej samo pešci, kakor so prepričani avtomobilisti. V mestih so prav pešci po večini zelo previdni m zelo disciplinirani, nered pa povzročajo avtomobilisti, ki ne spoštujejo cestno-polieij-skih predpisov in ki jim je zelo malo mar človeškega življenja. Tudi v primeru, če cestno-policijski predpisi ne bi določali, da mora avtomobilist na tramvajskem postajališču, ko tramvaj stoji ln iz njega izstopajo pešci na odprto cestišče, svoje vozilo ustaviti, in počakati, da pešci pasirajo cesto, bi morali to storiti iz lastno pobude in iz obzirnosti do pešcev. Takšna obzirnost je posebno potrebna, kakor smo že omenili, ob deževnih dnevih.
Avtomobilisti pa so v Ljubljani precej brezobzirni tudi sie^r. To njihovo brezobzirnost čutijo pešci najbolj ob deževnih dnevih, ko so naše kotanja°te ceste, posebno Dolenjska. Zaloška. Tržaška in Tvr-ševa polne blatnih mlakuž. Na teh cestah ni stražnikov, ki bi nadzorovali motorni promet, kar najbolj čutijo pešci, ki so pogosto z blatom poškropljeni do vratu Avtomobilisti bodo sicer morda trdili, da ne vozijo s pretirano brzino. Te njihove trditve ne bomo zanikali, ker je preveč težavno ugotoviti, ali je ta njihov izgovor resničen ali ne. Pri vsem tem pa vendarle ostane neizpodbitno dejstvo, da bi morali avtomobilisti v deževnih dnevih, ko vozijo po kotanjastih re>?tah. zmanjSati brzino, čeprav je morda dovoljena večja. Vedno in
pOvaođ se torej ne smemo držati samo predpisov in se sklicevati nanje, ampak moramo v vsakem primeru poznati tudi obzirnost do svojega bližnjega, ki si ne more privoščiti razkošnejra vozila tn ki jo mora peš ubirati po naših blatnih in kotanjastih cestah.
Kadar bodo tudi avtomobilih i v vsakem pogledu obzirnejši, bodo obzimejSi do njih postali tudi pešci in kolesarji. Tako pa vlada zdaj med njimi tiha. nenapovedana vojna, ki se kaže na vsekem koraku in pri vsaki javni polemiki, kdo je kriv za nered na naših cestah.
preprečila vsak akcija z njihove strani, zlasti pa, da se prepreči njihov beg, ki so je pripravljal, je bila nad njimi izvršena eksekucija.
poCiticni oCjernH
Zahteva in ukaz našega časa
Sofijski »Mir« je objavil izpod pereta Dimltra Pavlova zelo umesten m pameten članek »Povelja na vremeto«. Prikrojenega za naše razmere ga v prevodu priob-čujemo tudi mi. Članek se glasi:
»Ako hočeš mir, pripra\lja) se za vo/no« pravi star, toda večno moder pregovor. Imej smodnik suh, meč oster in duh bo-der, pa te bo sovražnik uvaieval in ti boi imel mir. Imel boi mir v toliko zagofov-Ijen, v kolikor bolj boi v stanju, da braniš sebe in mir. Mir se mora zavarovati.
Naš narod ve in razume to resnico. Pripravljen je, da da in daje milo za drago, samo da vidi svojo vojsko preskrb!je no z vsem, kar je potrebno, da se lahko z uspehom vodi moderna vojna Zavedamo se, da bo vojna tem dalje od nas, čim močnejši bomo in čim bolj bomo sposobni, da branimo mir. Saj vidimo, kako ginevajo hrabre vojske, ker niso bile za vojno tako pripravljene, kakor bi bilo potrebno.
Sredstva, ki so bila žrtvovana za \ojsko in njeno preskrbo, niso žrtvovana zaman. Toda ne zadostuje samo orožje, da smo močni in da lahko računamo z zmago. Orožje nam da fizično udarno moč. toda za udarni naval je potrebno še nekaj drugega — duhovna moč celokupnega naroda. Da zmaga z orožjem, mora vojska premagati sovražnika m svojim visoko razvitim borbenim duhom. Evo, zakaj moramo — naravno — ob materialni oborožitvi skrbeti tudi za moralno in duhovno oborožitev naroda in vojske. Duhovna oborožitev pa se ne more izvesti v zadnji minuti odločilne ure, kakor tudi ni mogoče, da bi se mogli v zadnjem trenutku preskrbeti z orožjem, ki ga potrebujemo. To je sad dnf<*e<2a in potrpežljivega dela, ki ga jati z razumom in dosled-norijo v težnji k enemu svetlemu cilju: da se ves narod duhovno združi v ljubezni do rodne zemlje in v stremljenju za dosego narodnega    ideala, za zlitje vseh
src v eno samo jugos!r>\ensko srce, vseh duš v eno samo jugoslovensko dušo. vseh
volj v eno samo jugo&lovenuko voljo, da bo tako narod s svojo pestjo, z ogromno narodno pestjo lahko razbil vse zapreke, ki so na poti k uresničenju narodnih idealov.
rVal narod je miroljuben. To je rea. toda miroljubnost ne pomeni boječnosti in stra-hopetnosti, ne pomeni odpovedi pravicam in idealom, ki so jih v borbah in s krvavim/ žrtvami posvetila vsa pokolenja pred nami.
Naša politika je takisto miroljubna. Ml smo nevtralni v velikem konfliktu, ki se vedno bolj poostruje. To je dejansko modra politika. Ali kaj je politika? Politika Je, da delamo in izvtšujemo ono, kar je v danem trenutku in danih okoliščinah najboljše in najkoristnejše za domovino.
Mi smo miroljubni. Da! Toda mi smo tudi narod-vojak in tak narod mora Često pustiti tudi plug in odložiti tudi srp.
Ne smemo dovoliti, da bi ugasnil ogenj domovinske ljubezni, naspt otno, poskrbimo, da se ta ogenj raz\i)e v mogočen plamen, ki bo osvetljeval in grel naše duše!
Ker težki so sedaj za nas časi
Zato bodimo budni, bodimo bodri in bodimo pripravljeni na vse! To je zahteva, to je ukaz težkih časov, ki jih preživljamo!
Sorzna poro5s!a.
Curih, 27. septembra. Par is 10.05, Lon-' don 17.70, New York 442.75, Bruselj 75.12, I Milan 22.44. Amsterdam 235.625, Berlin 176, 1 Ostali
Stev.   210 »SLOVENSKI NAROD«, ■reda, 27. septembra 1039. Stran 3
DNEVNE VESTI
_ Nov sporazum s Protektoratom. Iz
Beograda poročajo, ca je bil sklenjen s češkomoravskim protektoratom nov spo-razum za Izvoz 120 vagonov svinjske masti, mesa in mesnih izdelkov. Novi sporazum, ki so ga dosegli sami interesenti, zagotavlja rentabilnost izvoza na solidni podlagi.
— tmetniski jubilej g. Branka GavelJe.
Tudi v Ljubljani znani režiser dr. Branko Gavella bo proslavil v hrvatskem narodnem gledališču 25-letnico svojega umetniškega delovanja. Proslava je bila zaradi tehničnih razlogov preložena za nekaj dni, bo v sredo dne 4. oktobra. G. dr. Branko Gaveila bo režiral Shakespearovo komedijo »Na tri kralje«.
— Naša zunanja trgovina. Po službenih podatkih je znašal naš izvoz v avgustu 594.7 milj. din. Lani v avgustu je bila vrednost izvoza 461.8 milj din ha je bil letošnji Izvoz v avgustu za 132,8 milj. din ali 28.8% večji. Trgovska bilanca našega izvoza je bila aktivna v prvih osmih mesecih tega leta za 38.9 milj. din, dočlm je bila lani v istem razdobju za 324,000.000 din pasivna. Povečal se je zlasti Izvoz pšenice, tobaka, lesa in bakra, zmanjšal pa se je samo izvoz koruze in živine.
— Prazni parnikl prihajajo v Split. V splitskem pristanišču je pristal veliki tovorni parnik »Vidovdan«, last Jugosloven-skega Lloyda. Prišel je prazen iz Benetk. Iz Trsta je prišel v Split parnik »Lovčen«, last zetske plovitbe. ki še vedno vzdržuje potniški promet med balkanskimi državami, čeprav pluje brez potnikov. Iz Splita se bo »Lovčen« odpravil do Konstance, čeprav nima na krovu nobenega potnika.
— Višja hotelska šola v Beogradu. Udruženje ugostiteljev in hotelirjev v Beogradu je lani otvorilo prvo višjo hotelirsko šolo v državi. Ker je imela šola, ki traja dve leti. odlične uspehe, so se odločili pred potekom drugega leta. da ponovno otvorijo prvi letnik šole. Pouk se bo priče: 2, oktobra šolnine je 100 din na mesec, vpisnine pa 50 din. Absolventi šole imajo pravico za samostojno izvrševanje vseh ugostiteljskih podjetij in pravico do uradniške X. do VI. Doložajne skupine in služenje dijaškega roka v vojski.
— Mlinarji predlagajo prepoved izvoza žita. Zveza mlinarjev je poslala pristojni oblasti predlog, naj se prepove izvoz Žita iz Jugoslavije, pač pa je treba pospešiti izvoz moke in testenin. 2e v nekem prejšnjem predlogu so mlinarji poudarili, da potrebuje država najmanj 20.000 vagonov rezervne zaloge žita. Prizad je doslej nakupil okrog 30.000 vagonov žita in si prizadeva za čim večji izvoz žita, ker domači silosi še niso zgrajeni.
— Prvi sneg v Bosni. Iz Sarajeva poročajo, da je temperatura padla pod ničlo in je zavladal precejšen mraz. V noči od torka na sredo je padel tudi prvi sneg na Bjelašnici.
— Meteor je padel na planino Plaše. V
vaseh Krstaš in Dobrigošče so kmetje opazili v ponedeljek proti večeru svetlo nebesno telo, ki je z bliskovito naglico padalo proti zapadu, nakar je sledila silna detonacija na planini Piase. Detonacijo meteorja, ki je padel na planino, so čuli v Ostrošču kakor strel iz topa težkega kalibra. Strokovnjaki sarajevskega muzeja so se odpravili v planino, kjer bodo poiskali padli meteor.
— Določili so cene za mošt. Na sestanku zaupnikov Gospodarske sloge v splitskem srezu so določili cene za prodajo mošta, in sicer za mesto Split in splitsko okolico 250 din za hektoliter, za vsa ostala mesta splitskega sreza pa 180 do 200 din za hI.
— Povpraševanje po buhaču. Angleški interesenti kupujejo v Dalmaciji buhač po 17 din kg in je povpraševanje po buhaču med angleškimi interesenti večje, odkar Anglija ne uvaža več buhača iz Japonske in Kitajske. V severni Dalmaciji so prodali letos 2 vagona suhega buhača.
— Izsledeni In pobegu tatinski cigani. Kakor smo poročali, so cigani ukradu trem posestnikom v Krasincih pri Grada-cu v Beli Krajini tri, okrog 10.000 din vredne konje, ki so jih sprva, da zabrišejo sled, gonili v smeri proti Hrvatski. Na tatvino konj pa so bile opozorjene seveda tudi orožniške postaje okrog Ljubljane in res so orožniki iz Škofljice zalotili tatinske cigane v gozdu pod Molnikom blizu Orljega. Tatinski cigani in sicer 431etni Anton Hudorovlč, Miha, Jože in Pero Hudo rovi č so pobegnili, vse tri konje pa so pustili na mestu. Orožniki so konje zaplenili ter jih vrnili lastnikom, cigane pa zasledujejo.
— Prva jesenska slana. Po toplih sem pa tja tudi nekoliko deževnih dneh se je ozračje močno ohladilo. Zlasti noči so hladne, kar ni posebno čudno, ker celo v letošnjem minulem poletju kljub suši in precejšnji vročini ni bilo mnogo toplih večerov in noči. Saj so bile noči skozi celo leto po večini hladne. Ko pa je sedaj pričela pihati še mrzla burja, se je ozračje še bolj ohladilo, tako da Je v lepi jasni noči nastopila prva slana, ki je oparila listje in cvetje ter napravila v mnogih krajih zlasti na ajdi občutno škodo. Bati se je, da bodo noči Še hladnejše in da bo ajda, ki je po nekod še v cvetju, popolnoma uničena.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo, hladno vreme. Včeraj je bila najvišja temperatura v Beogradu 21. v Kumboru 20, v Dubrovniku 17, v Zagrebu 16. v Splitu 15, v Mariboru 14.5 na Visu in Rabu 14, v Ljubljani 11.2 v Sarajevu 10. Davi je kazal barometer v Ljubljani 762.3, temperatura je znašala 7.4.
Iz LftaMfane
—lj Nov grob. Včeraj je umrla v Leo-rdšču po kratki mučni bolezni ga. Blanka Berlič, roj. Franki. Pogreb bo jutri ob 16. izpred mrliške veže Šlajmerjeva ulica 2 (Stara pot) na pokopališče pri Sv. Križu. Pokojnici blag spomin, njenim svojcem naše iskreno sožalje!
lj— Tečaj za graditelje, zidarske in tesarske mojstre, ki ga bo priredilo mestno poglavarstvo o tehnični zaščiti, se bo pričel v četrtek 28. septembra ob 20. v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi, mezzanin levo. K udeležbi so vabljeni vsi, ki so se v tečaj priglasili po svojih organizacijah.
—lj Ruski tedaj za Slovence. Po primeru prejšnjih let bo priredila tudi letos Ruska Matica ruski tečaj za Slovence. Ta tečaj bo v treh skupinah: I. za začetnike, H. in m. za naprednejše. Za H. skupino so določene vaje iz ruske klasične literature Puškinove dobe, za m. skupino pa iz literature dobe po Puškinu. TJkovi-na je 20 din na mesec, vpisnina pa 10 din.
j Podrobnejša pojasnila in vpisovanje vsak
; torek, četrtek in petek od 7. do 9. zvečer ' v drž. dvorazredni trgovski soli, Simor 1 Gregorčičeva mou
lj— Zaprle ulice in ceste. Danes so Trubarjevo ulico od Zvesdarsfce ulice do mosta sv. Jakoba za vozni promet zaprli in bo ostala zaprta, če bo lepo vreme, samo kakih 4 dni. Cestišče bo obdelano z oljem proti prahu. Mestni tehnični oddelek hoče nap; sviti poskus z oljem, ki £a je izdelala mestna plinarna. — Cankarjevo nabrežje je zaradi tlakovanja ozkega dela ob čevljarskem mostu za tranzitni promet zaprto za teden dni. Hkrati bodo tlakovani prehodi v Ključavničarski. Krojaški in Ribji ulici. Iz Stritarjeve ulice je dovoz k vsem hišam mogoč. — Gajevo ulico za-pro v ponedeljek 2. oktobra za vozni promet od Tvrševe ceste do Gledališke ulice za kakih 14 dni. Napravljena bo solidna podlaga iz tolčenca, drugo leto pa zgornja olast, ker se zarad; mnogih rre-kopov za kanalizacijo, elektriko, plin in razne druge priključke v palači »Slavi ja« mora podlaga čez zimo dobro usesti. Za-i radi zaprte Gajeve ulice tudi tranzitni '• promet po Gledališki in Beethovnovi ulici ne bo mogoč, kar bo na ustju obeh ulic označeno z mednarodnimi znaki. Parkiranje in do\*oz k hišam bo po obeh ulicah mogoč. Koliko časa bodo vse ulice zaprte, je pač odvisno od vremena, ker slabo vreme ta dela lahko precej zavleče ali pa celo onemogoči.
_lj Prošnja mestni občini. Del Celovške ceste med Rusko cesto in Frankopan-sko ulico popravljajo oziroma obnavljajo. Zaradi tega je ves vozni promet usmerjen s Celovške ceste po Ruski cesti. Medvedovi ulici in Frankopanski ulici, kjer se zopet vrača nazaj na Celovško cesto. Stanovalci Ruske ceste ter Medvedove in Frankopanske ulice vedo prav dobro, da je bila takšna začasna preusmeritev prometa potrebna ne morejo -»a razumeti, zakaj ni ljubljanska mestna občina poskrbela, da bi "zelo prašno Rusko cesto ter Medvedovo in Frankopanovo ulico vsa j toliko časa. dokler nadomeščajo glavno cesto, večkrat na dan obiskal mestni škropilni avto. Res je sicer, da vozi po teh ulicah škropilni avto tudi sedaj, toda nameščenci, ki ga upravljajo, očitno mislijo, da je posebno Ruska cesta zelo pripravna za dirke in da je dovolj, če sicer vedno zelo prašno ulico samo tu in tam v največjem diru malo poškrope z vodo. Prepričani smo, da bo mestna občina spoznala, da mora veliko več nege posvečati stranskim ulicam vsaj tedaj, kadar so zaradi popravil na glavni cesti prevzele njeno vlosro.
_lj fiele   pozneje   je   opazil tatvino.
Včeraj smo poročali, da je bil okraden v gorenjskem vlaku med vožnjo iz škofje Loke Štefan Novak iz Ljubljane ki mu je tat vzel listnico s 15 700 din. Tatvine pa Novak ni opazil že pri Mednem, ka kor smo navedli, marveč šele naslednji dan doma, ko je hotel denar odposlati na pošto.
—lj Napadena na cesti. Na Tvrševi cesti je bila včeraj pri belem dnevu napadena 371etna posestnica Valentina Gosti-ševa iz Gorniega Logatca. Gostiševa je prišla na obisk k sestri na Stezice, blizu Brinja pa jo je ustavil mlajši neznanec, ki jo je nagovarjal, naj gre ž njim. Ker ga je odbila, je planil nanjo in jo z vso silo udaril s pestjo r>o obrazu ter jo ranil pod levim očesom. Slednjič jo je podrl na tla. da se je poškodovala tudi po kolenih. Po napadu ie nasilnež nobesnil. Gostiševo pa so morali zaradi poškodb prepeljati v bolnico.
—lj Tatvine. Izpred Mestnega doma je nekdo odp^lial Rozaliji Snoj iz okolice Ljubljane 1000 din vreden dvokolesni mlekarski voziček, prepleskan z rjavo barvo. Na vozičku je monosrram S. J. Na Ma-sarvkovi cesti, nasproti glavnega kolodvora, je bil ukraden 400 din vreden ročni voziček Alojzu Rotarju. — V poslopju justične palače je nekdo ukradel 100 din vreden dežnik, last Martina Briškega. Prav tako je bil v ju stični oalači ukraden 900 din vreden plašč dr. Mirku Kor^ču Redovu Vidarju Vuletiču pa je tat ukra del v vojašnici fotoaparat, vreden 500 din in ček za 10 dolarjev.
—lj Ukradena kolesa. V Trstenjakovi ulici je bilo ukradeno 1700 din vredno kolo znamke  »Ekscelsior« Mariji Umekovi.
— Izpred Stritarjeve kavarne na Sv. Petra cesti je tat odpeljal črno pleskano moško koio, znamke NSTJ vredno 1200 din,  naredniku vodniku  Ivanu Mrzljaku.
— živič Lovro je prijavil, da mu je bilo ukradeno izpred Kavčiče\Tega vinotoča na emartinski cesti 1000 din vredno kolo znamke »Stvria«. — Na Tržaški cesti je nekdo odpeljal 900 din vredno kolo znamke »Waffenrad« Francetu Sansonlju. — Mesarskemu pomočniku Francu Kočarju je bilo ukradeno 700 din vredno kolo znamke »Pucn« izpred Bauerjeve gostilne na Mesarski cesti. — Izpred Tronove gostilne na Kode 1 je ve m pa je bilo ukradeno 600 din vredno kolo znamke»Tajfun« pleskarskemu vajencu Stanku fiublju.
—lj Vlom v spalnico. Trgovka Marija Rebolj na Celovški cesti 63 v Šiški je prijavila, da je vdrl te dni v njeno spalnico drzen vlomilec. Vlomilec je v sobi vse prebrskal in najbrže stikal za denarjem, ki ga pa ni našel. Tat se je slednjič polastil njenih uhanov, ki jih je našel v šatulji. Reboljeva je oškodovana za 3000 din vrednosti.
lj— Razpis mesta higUenika. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje mesto zdravnika-uradnika-higi-jenika I. plač. razreda I. plačilne stopnje pri uradu v Ljubljani. Rok za vložitev prošenl ie do 16. oktobra.
—lj Združenje dimnikarjev v Ljubljani. Dne 11. septembra ste vedeli, kdo je pisec članka pod naslovom »Spor med hišnimi posestniki in dimnikarji«, do 25. septembra t. 1. pa ste to že pozabili. Ker smatrate moje trditve v zadevnih dveh člankih za sumničenje, vas pozivam, da si brezpogojno poiščete zadoščenja pred sodiščem, ker bodo tam postala ta šumni čenja — konkretna dejstva. Zaradi tega tudi javno razpravljanje o tem ie nI končano, temveč se šele pričenja. Jenko Kos, Ljubljana, Idrijska ul. 3.
lj— Plesna šola na Tabora javlja, da se pričnejo plesne vaje v nedeljo 1. oktobra ob 20. uri. Vabila so razposlana. Reklamacije vabil se sprejemajo med uradnimi urami (17—20) v društveni pisarni. Vstop le proti vabilu. 465—n.
lj— »Trader Horn« v kinu Slogi navdušuje staro In mlado! Nobeno filmsko delo nam ne more bolj nazorneje predočiti posebnosti črnega kontinenta, njegove flore j in favne, njegovega prebivalstva, kakor »Trader Horn«. Divje zveri v prirodi, levi, I
po znamenitem romanu »Doaswortn«« od Sinelalra Leudsa, pisatelja, ki je bil odlikovan s Noblovo nagrado. — V glavnih vlogah: VValter Huston, Rutti Chatterton, Bfary Astor
Danes premiera ob 16., 19. in 21. uri Tel. 22-21 KINO UNION TeL 22-21
Na krivih potih
Roman žene, ki je Iskala zgolj zabavo, razvedrilo m uživanje zemakih dobrot...
is bogat« ameriške družbe. Dejanje ee godi v Ameriki, Parizu, na Dunaju in aa velikem
prekooceanskem parniku »Q UEEN   M A R Y«
Iz Celja
—c Po bratovem pogreba ga je zadela kap. V torek dopoldne je v Mozirju nenadno umrl v starosti 78 let postni pod-uradnik v p. g. Jože Deleja iz Celja. V torek dopoldne se je v Mozirju udeležil pogreba svojega brata. Ko se je po pogrebu vračal s pokopališča in prispel do svoje rojstne hiše, mu je nenadno postalo slabo in se je nezavesten zgrudil. Zadela ga je kap in je na mestu izdihnil. Pogreb bo v četrtek ob 10. dopoldne v Mozirju. Pokojni je služboval dolgo vrsto let pri celjski pošti ln je tudi po upokojitvi ostal v Celju. Do svoje smrti je bil mladeniško čil ln poln vedrega humorja. V Celju je bil splošno znan in priljubljen. Bodi mu ohranjen lep spomin, svojcem naše iskreno sožalje!
—c Obsodba zaradi bigamije. Pred okrož nim sodiščem v Celju se je zagovarjal ekonom Anton Pivec iz ćreta pri Celju zaradi bigamije in ponarejanja javnih listin. Pivec se je pred kratkim ločil od svoje žene, s katero ima sedem otrok. Spoznal je drugo žensko in sklenil, da se bo z njo poročil. Zato je ponaredil samski in poročni list in se v Mariboru drugič poročil. Njegova druga žena pa ni vedela, da je že poročen. V Ljudski posojilnici v Celju je vložil 50 din in nato napisal v vložno knjižico namesto 50 din znesek 88.000 din. Vložno knjižico je nato pokazal svoji drugi ženi in ji dejal, da si bosta kupila hišo. Letos v aprilu je prevzel s svojo drugo ženo upravo posestva celjskega lekarnarja g. TonČiča v Kasazah pri Petrovčah. Med Pivcem in njegovo drugo Ženo pa je kmalu prišlo do prepirov. Druga žena je izvedela da je Pivec že poročen, in ga je naznanila oroŽniStvu. Okrožno sodišče v Celju je obsodilo Pivca na 4 mesece zapora.
—c Uradni dan Zbornice sa TOI za Celje in okolico bo v torek 3. oktobra od 8. do 12. dopoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje v Razi ago vi ulici.
—c Napadi in nesreče. V Marijagradcu pri Laškem so neznanci v nedeljo s kosami napadli 25-letnega posestnikov ega sina Miho Oprešnika iz Laškega in 24-letnega brezposelnega delavca Franca Terška iz Laškega. Oprešnika so močno poškodovali po glavi, vratu in desni roki, Terška pa po levi strani prsi in levi roki. Ko se je vračal 21-letni dninar Karel Pirnat od Sv. Jurija ob Taboru v nedeljo proti večeru s kolesom domov, ga je v Lokah napadel neki moški in ga zabodel z nožem večkrat v hrbet Na Rečici ob Savinji je padla enoletna hčerka krojaškega mojstra Milica Piklova v nedeljo doma v stanovanju in si zlomila desno ključnico. Istega dne je padel 13 letni posestnikov sin Jakob Silk ovi Č v Šmarju pri Jelšah s slive ln al zlomil levo roko v ramenu. Poškodovanci se zdravijo v celjski bolnici.
tigri, leopardi, antilope, črede slonov, krokodili, aligatorji, vse to je prikazano kakor v živi naravi. Prikazana je ogorčena borba v naravi v najnapetejših prizorih tako. da gledalcu zastane srce ob senzacionalnih slikah takih napetih prizorov. F'lm *n?iu?i nozornost najširših krogov občinstva, najbolj priporočljiv pa je uče-<: se mir. d trn Šolska vodstva naj tako? organizirajo skupen ogled tega edinstvenega dela, ki bo učencem tudi pri pouku zelo koristen. Film bo le še par dni na ! programu, vsled česar je treba z ogledom ■ prav pch:teti. 2842 j
—lj Mlada mucika 3 — 4 mesece stara, j zelo svetlo tigrasta, spodaj bela, se je izgubila od nedelje 25. t. m. iz ulice: Za Gradom št. 1. Najditelj se uljudno naproša, naj io odda proti nagradi na isti naslov, pritličje.
—lj V Stritarjevi ulici št. 6 v LJubljani >ri  frančiškanskem mostu  V sedaj nahaja ptik m urar FR. P. ZAJEC, torej ne r*č na Starem fcrgn. — Samo kvalitetna P tika.
—lj Usnje: Pltlinge, krom, boks, krn-none, ERJAVEC, trgovina usnja Stari trg,
* m* b! In na.
PUSTOLOVCI NA RIVIJERI
PREMIERA Izredna komedija,
v kateri najboljši komik Amerike FRANK MORGAN v vlogi pustolovca nudi gledalcem najboljšo zabavo in razvedrilo. Kino Matica, tel. 21-24. Oh 16-, 19., 21.
Največji ekspedicijski film vseh časov!
TRADER HORN
(Klic pragozda). Neizprosna borba za obstanek med prebivalci prostrane džungle.
Afrika v vsej svoji lepoti in krutosti.
Povsem nova kopija! Po istoimenskem romanu izdelal režiser W. S. van Dyke.
Predvaja daner ob 16. 19. in 21. uri. KINO SLOGA, tel. 27-30
Iz Prekmurja
Tolafilna vest sa naše sezonce In njihove svojce. Zveza poljedelskih delavcev v Murski Soboti je prejela z merodajnega mesta vest, da je nemška vlada po prizadevanju naših oblasti dovolila pošiljanje denarja preko »Deutsche Verrechnungs-kasse« v Berlinu tudi tistim delavcem, ki so nezakonito brez potnih listov prekoračili mejo in odšli na delo v Nemčijo. Tudi ti lahko pošiljajo domov po 40 mark na mesec, ki jih bo omenjeni nemški denarni zavod poslal naši Narodni banki, ta pa jih bo obračunala po 14.30 din in poslala na naslov svojcem. Doslej se je dogajalo, da so delavci prinesli s seboj inozemski denar, pa ga niso mogli zamenjati na obmejnih postajah ali pa so jim špekulanti nudili po 1 do 2 din za marko. Delavci so bili prisiljeni dati denar za vsako ceno, da so se lahko odpeljali domov z vlakom ali avtobusom. Tudi to vprašanje je sedaj zadovoljivo rešeno. Vsak delavec, zaposlen v Nemčiji, sme vzeti s seboj na pot v domovino 10 srebrnih mark, ki jih bosta Jugo-slovensko bankarsko društvo d. d. v Mariboru in na Jesenicah ter Putnik odkupovala po 10 din. tako da bodo eezonci lahko takoj prišli do našega denarja m ne bo več neprilik z iskanjem sredstev za vozno karto do doma. Svojci sezonskih delavcev bodo to obvestilo Z^-eze poljedelskih delavcev gotovo z veseljem sprejeli na znanje in \\iSt takoj sporočili svojim v Nemčijo, ki sedaj ne bodo več v skrbeh za povratek v domovino.
Sezonski delavci v Franciji lahko vzamejo s seboj v domovino do 5000 frankov gotovine, ki pa jo morajo menjati v Narodni banki ali pa v njenih podružnicah v Mariboru in v Ljubljani. Te jim bodo izplačale franke po pariteti, Česar drugi denarni zavodi ne morejo. Ostali denar morajo čim prej poslati domov.
Z Zidanega mosta
Visoko priznanje našim železničarjem. Na predlog ministra za promet so bili na Zidanem mostu odlikovani z zlato kolajno za zvesto službovanje uradniki Zavašnik Rudolf, Bonač Anton in Truglas Martin, splošno priljubljeni uslužbenci in funkcionarji raznih nacijonalnih organizacij.
Inserirajtc v „SL Narodu"! •
smrt
prepovedane ljubezni
Tragična smrt dveh zaljubljencev v valovih Save
Zagorje, 26. septembra te prejšnji teden so proniknile v našo dolino vesti o tragičnem koncu dveh ljudi s hribov, 31 let starega Viktorja Vrtač-nika, očeta štirih negodmh otrok, in Tončke Ostrožnikove, 27 - letne matere dveh otrok, ki sta vsak svojega zakonskega druga zapustila in odšla po smrt v motne valove narasle Save. Tragedija je bolestno odjeknila po vsej dolini, saj sta oba nesrečneža iz uglednih družin. Kali žaloigre segajo prav za prav še v dobo, ko sta se Viktor in Tončka navezala na svoja zakonska druga, ki kakor kaže potek nista odgovarjala njunima značajema. Viktor se je pred osmimi leti prižemi iz čt. Lambcr-ta na grunt starega Rovana v Colnišah. V očetovi hiši zgledno vzgojen je popustil prigovorom svojih in nevestinih staršev ter se proti glasu svojega srca odločil za grunt, kjer pa je kmalu spoznal, da se z leno ne bosta mogla razumeti. Po naravi nekam nežen, nagnjen k razmišljanju in čitanju, kljub svoji izredno lepi postavi ni bil rojen za trdega kmeta, nasprotno pa je bila njegova žena vsa vraščena v kmetijo. Marsikdaj je v zakonu zaradi tega prišlo do težkih navzkrižij, toda vedno se je ie nekako izravnalo, da je ostalo življenje znosno. Ko se je pred nekaj leti v sosedno hišo vselil mlad rudarski par Ostrožnikov in je dobil za sosedo lepo Tončko, ki je bila sorodna njegovemu značaju, se je začela odvijati tragedija. Ton-čkina tašča menda ni znala krotiti snahe oziroma je po sodbi sosedov nekako še rada videla nežno razmerje med zaljubljencema, ki je v zadnjih dveh letih postalo javna tajnost. Prepiri so bili vedno pogostejši, toda to je prepovedano ljubezen le še bolj utrdilo. Oba zaljubljenca sta po svoji samoizobrazbi v knjigah in razmišljanju nekako prerastla svojo okolico in vse je kasalo, da bo konec tragičen. Večkrat sta se proti znancem izražala, da bosta napravila konec neznosnemu trpljenju, ki sta ga občutila, ker ju je usoda prepozno pripeljala na skupno pot, ki pa je bila še prepovedana.
Ko se je pretekli četrtek vrnil Tončkin mož. ju je našel zopet skupaj, nakar jo Viktorja ozmerjal, ženo Tončko pa pretepel. Tudi to pot je kakor že večkrat prej v solzrth izjavila, da bo napravila konec, česar pa mož ni sprejel kot resno. Drugega dne. v petek sta okrog 21. zvečer odšla navzdol proti Savi. Viktor je bil oblečen v delovno obleko, Tončka pa je šla menda celo v materinih copatah in z njenim predpasnikom opasana na zadnjo pot. Doma so jima namreč zadnje čase skrivali in zaklepali boljšo obleko, da bi jima na ta mi;-in kakršenkoli korak od doma otežili ali celo onemogočili. Med potjo sta srečala dekleta Justo Zupančičevo, ki sta ji rekla, da gresta v 8t. Lambert, v resnici pa sta se preko samotnih Krbulj. kjer ju je od daleč slišal nek kmet v pogovoru, podala po temni strmini proti Savi.
V soboto zjutraj sta delavca v kamnolomu Jože Grofelj in Alojzij Zmrzlak tik ob strugi pod železniško čuvajnico it. 583 na levem bregu Save našla Viktorjev klobuk, zraven pa skoro še polno četrtliter-sko steklenico z rdečim vinom razredčene ocetne kisline, v kateri sta plavala dva koščka menda pralne sode. Tik vode ob globokem tolmunu, v katerem kroži voda kakih petdeset metrov daleč, se je poznala ena sama stopinja v svižu, najbrže Vik-torjeva. Ker tudi danes kljub poizvedbam orožnikov in drugih Činitcljev od nikoder ni vesti, ki bi prinesle kaj jasnosti, je upravičena domneva, da sta nesrečneža na tem mestu skočila v vodo. Ker je zaradi zadnjega deževja voda še vsa motna, trupel v omenjenem tolmunu dosftej še niso mogli poiskati. Ce sta res šla v Savo, ju bo morda že v sredo ali v četrtek dvignilo na vrh, zaneslo v tolmun pod zagorsko seljani Sko postajo aH pa celo dalje proti Trbovljam.
Prepovedana ljubezen je zopet terjala
dvoje  mladih  ljudi,  ki  bi  v drugačnih,
ugodnejših okoliščinnh dosegla svoj Življenjski cilj.
Praznik jadralnega letalstva v Šoštanja
Šoštanj. 25. septembra ftoStanjska jadralno-letalska skupina je v nedeljo popldne pokazala komaj po nekaj mesečnem obstoju prve lepe uspehe svojega resnega delovanja. V zrak se je dvignilo prvo šoštanisko jadralno letalo, ž njim pa tudi prvi šoštanjski jadralci.
Ko se je v marcu ustanovila skupina, so člani začeli svoje delo praznih rok; bili so brez delavnice, brez orodja in sredstev. Volja in žilava delavnost pa je premagala vse težave. Prve dele so ustvarjali po domovih in kleteh, kosi lesa pa so dobivali svoje oblike, dokler ni nastalo letalo, sposobno za letanje. Skupini so končno priskočili na pomoč podporniki, ki so ji omogočili delavnico in sredstva. V nedeljo je bil v Lajšah pri Šoštanju krst in otvoritveni polet letala. Na bližnjem hribu se je okrog letala razvrstilo članstvo, nakar je kum g. dr. Stane Medic izvršil krst z razbitjem steklenice; ob tej priliki je spregovoril nekaj vzpodbudnih besed, v katerih je izrazil zadovoljstvo, da si mladina osva-
ja koristni sinji sport. Spodaj na ravnini se je ob tem času že zbrala velika množica ljudi in čakala letala Res se je takoj po govoru predsednika skupine g. Muhovoa dvignil z letalom v zrak pilot g. Majcen iz Maribora. Letalo je zletelo v krasnem loku in pustilo pod seboj njive in travnike, dokler ni pristalo na ravnini, kjer ga J* obkrožilo občinstvo in ga z zanimanjem ogledovalo. Svečanost je zaključilo še nekaj lažjih letov.
Sedaj se vrši začetniški tečaj pod vodstvom g. Majcna, ki je skupini največ pomagal pri gradnji letala. Šoštanjski Jadralci kažejo nemalo zanimanja in so absoi-virali že nekaj posrečenih poletov. Novo letalo je tipa Zogllng 35 za terensko letanje. Za njegovo izgradnjo je bilo treba 1500 delovnih ur. kar pomeni spričo pomanjkanja orodja in sredstev uspeh. 2e prihodnji teden bo skupina začela graditi dve letali z večjimi zmožnostmi letenja. Agilnim jadralcem želimo največ uspehov, pa tudi naklonjenosti javnosti.
KOLEDAR
Danes: Sreda, 27. septembra katoličani: Kozma in Damijan
DANAŠNJE PRIREDITVE
Kino Matica: Pustolovci na rivijeri
Kino Sloga: Trader Horn
Kino Union: Na krivih potih
Umetniška razstava slikarja Frana Sti-plovška v Jakopičevem paviljonu
DEŽURNE LEKARNE
Danes: Dr. Kmet, Tvrševa cesta 43, Trn-koezv ded.. Mestni trg -4, Ustar, Selenbur-gova ulica 7.
Naše #!e(!a!isčf
DRAMA
Začetek ob 20. uri Sreda.   27.  septembra:   Hudičev učene.
Premierski abonma Četrtek, 28. septembra:   Kacijanar. Red
Četrtek
Petek, 29. septembra: zaprto Sobota. 30. septembra:   Hudičev učenec. Izven
★
Dre vi bo premiera Shavvove melodrame >Hudičev učenec« za premierski abonma. Znani gledališki kritik Alfred Kerr pravi med drugim o Shavvu: — »On je glasnik nove duše, to pomeni, razčlen je valeč stare .. . Je iskalec resnice. . . Njegovi ljudje so samo človečke poteze, ki pa vsebujejo življensko mikavnost in nas navajajo v premišljevanje . . . Oni 90 smehljaj. Smehljaj človeštva. Shaw podaja kot dramatik tako močno epiko, da je šablonski, goljufivi epiki povprečnih gledaliških komadov smrtonosna.« V učinkoviti igri bomo videli: Jana, taričevo. Jermana. Marijo Vero, Severa, Pluta. Brezigarja, Le-varjevo, Sancina, Skrbinška, Drenovca in Bratino. Režiser: dr. Kreft, inscenator: ing. are h. Frana.
Prlglase novih abonentov sprejemajo v dramski pisarni (blagajni) še vedno vsak dan dopoldne in popoldne. Eventualno zamujene predstave se novim abonentom nadoknadilo.
OPERA
Začetek ob 20.
Sobota. 30. Sabska kraljica. Otvoritvena predstava. Premierski abonma. Gostovanje Josipa Gostiča
Nedelja, 1. oktobra: Madame Butterflv. Gostovanje Zlate Gjungjenac. Izven. Znižane cene
Ponedeljek. 2. oktobra: zaprto
Torek, 3. oktobra: Manon. Gostovanje Zlate Gjugjenao. Izven
★
Opera bo otvorila letošnjo sezono z opero velikega formata. Goldmarkovim delom »Sabska kraljica*, ki spada po veličastnosti motiva kakor tudi velikih ansamblih v tisto vrsto oper kot je n. pr. »Aida«. Z našimi naiboljšimi močmi zasedene partije kakor tudi na splošno skrbno pripravljeno delo obetajo eno izmed najzanimivejših letošnjih premier. Glavni partiji bosta pela Kogejeva in G^«tič.
* ospa Zlata Gjungjenac bo v prihodnjih dneh gostovala v naši operi in sicer v dveh svojih najboljših vlogah. V nedeljo 1. oktobra zvečer bo gostovala v naslovni vlogi Puccinijeve opere »Madame Butterflv«, v" torek 3. okt. pa v Masoenetovi operi »Manon«. Vsak nastop tako odlično pevke ln umetnice je prav gotovo praznik za naJo opero. Zato opoznrjamo na njena gostovanja vse prljatelie našega gledališča. Obe predstavi bosta izven abonmaja.
Opone iz Jekla
V Ne\\ Yorku so delali v zadnjem čase poskuse, da bi uporabili nerjaveče jeklo za izdelavo opon. To jeklo zvaljajo. da postane tenko kakor papir, potem ga pritrdijo na nosilno maso.
Jekla samega ni mogoče napeti na steno. Nove tapete so zelo uporabne in seveda tudi silno trpežne. Uporabljati so jih začeli posebno v kopalnicah. Opono napne-jo na maso iz linolejskega cementa. Ker naravna barva jekla vsakomur ne ugaja, so spravili na trg posebno maso. ki daje iekleni opon i določene barvne odtenka. Nove opone imajo še to prednost, de sa-g luduje j o zvoke.
■M
—
Stron 4
Skrivnostni Shakespeare
Močni indici, ki kažejo na to, da je Shakespearova dela spisal filozof in lord kancelar sir Francis Bacon
Pred nekaj tedni je v literarnem svetu zbudila pravcato senzacijo vest, da je ravnatelj britskega muzeja v Londonu dr. Robin Flovver objavil nove dokaze, da je spisal Shakespearove drame Shakespeare sam.
Ze nad 300 let je stara zagonetka o Shakespearovih delih in že skoraj 100 let muči Shakespearove oboževalce in raziskovalce vprašanje. aH je Shakespearove drame napisal sir Franc s Bacon. V literarnem svetu sta dva tabora. V prvem, ki vzdržuje >Shakespcarovo teorijo«, trdijo, da je Shakespeare avtor dram, ki so bile objavljene z njegovim imenom, v drugem taboru, kjer so zastopniki Baconove teorije, pa trdijo, da je drame napisal Bacon in se je Shakespearovo ime iz raznih razlogov samo izposodil.
Nedvoumno je ugotovljeno, da je živel WiUiam Shakespeare, da se je rodil v Stratfordu ob reki Avon 26. aprila 1564. V London je prišel okrog 1. 1587, kjer je nastopal kot igralec in bil sprejet ludi na dvoru. Pokopali sc ga v Stratfordu 23 aprila 1616. Prve dra-me. ki so jih pripisali Shakespearu, so bile objavljene 7 let po njegovi smrt: 1. 1623 in skoraj 250 let ni nih^e oporekal, da je drame spisal v resnici sam Shakespeare, sredi preteklega stoletja pa so literarni kritiki na podlagi zgod o vinskih raziskovanj prvič podvomili, da je Shakespearova dela spisal Shakespeare. Trdili so, da je bil Shakespeare ne-izohraž<*n in nevzsrojen prišlec z dežele, ki si je služil vsakdanji kruh kot vaški komedijant, in ni mogočo, da bi mog^l biti avtor takih genijalnih del, ki se mu pripisujejo. Za vladanja kraljice Elizabete so bili plemiči in državniki zelo previdni pri objavljanju tega, kar so napisali, kajti sleherno pisanje se je lahko smatralo za izdajstvo in avtorjem je grozila ječa ali smrt. Zaradi tega se je nekdo poslužil Shakespearovega imena, da bi z njim za-kril svoje literarno udejstvovanje in to je nil po vsej prilik*: Francis Bacon.
Bacon je bil brez dvoma v Shakespearovi dobi najodličriejš-i in najsposobnejši mož, ki bi mu lahko prisodili avtorstvo takih literarnih umetnin, kakršne so drame, ki jih poznamo kot Shakespearove drame. Bacon je bil rojen 1. 1561, torej Tri leta pred Shakespearom. Odvetnik je postal z 18 letom, toda klijentele ni imel mnogo in 1. 1607 je bil imenovan za drugega dvornega pravnega zastopnika. Prvi Baconovi eseji so bili objavljeni 1. 1627. Zastopniki Baconove teorije se vprašujejo, kaj je Bacon delal od svojega 18. do 45. leta. Znano je, da je bil izredno delaven človek. Od 1. 157© do 1606 v svojem poklicu ni napravil skoraj ničesar pomembnega in vsa ta leta se je lahko posvetil literarnemu delu. Doma je bil v odrski umetnost L BO ie odličen govornik in spreten zagovornik ter plemič, ki je imel dostop na dvor :n je lahko od blizu spoznaval dvorski svet. Baje
so nekateri njegovi prijatelji vedeli, da se tajno peča z literaturo in poezije. »Hamleta« so igrali prvič v Londonu 1. 1586. Tega leta je Shakespeare komaj prišel v London kot 221etni potujoči igralec. Nekatere drame kažejo, da je avtor dobro poznal življenje na dvoru v Navari. Bacon je na tem dvoru živel od 1. 1576 do 1579. Najmočnejši indic za pravilnost privržencev Baconove teorije pa je -Othello*. ki je bil prvič natisnjen 1. 1622. Naslednje leto je izšla nova izdaja, v kateri ie bilo 160 novih vrst in obširni popravki, napisani v stem duhu m slogu, kakor besedilo prve izdaje. Shakespeare pa je bil že pet let mrtev, ko je izšla druga popravljena izdaja >Othella^. v nekem rokopisu. ki so ga našli l. 1867, se nahaja seznam Baconovih del. V tem seznamu sta tudi dve Shakespearovi drami, ki Še nista bili objavljeni. Nad vse je čudno, da je Shakespeare omenjen v tem avtentičnem dokumentu med Baconovimi deli. Ix>ndonski muzeji imajo shranjene Baconove rokopise. Ce bi imeti sara o nekaj vrst Shakespearovega rokopi-
Včeraj je praznoval pečarski mojster g. France Kozina na Glincah svojo 601et-nico. Rojen je bil na Glincah ter se bavi s pečarsko obrtjo že 46 let. Bil je dalje časa občinski odbornik na Viču ter je sodeloval 37 let pri gasilskem društvu, za kar je prejel tudi odlikovanje, red sv. Save 5. stopnje. Pri svojem delu je vzgojil mnogo pečarskih pomočnikov, ki so danes že ugledni mojstri. Kot narodnjak naprednega mišljenja je vzgojil tudi svoje otroke v naprednem in narodnem duhu. Njegovi tovariši m prijatelji mu ob tej priliki čestitajo ter vzklikajo: Na mnoga leta!
t 1
Mestni   pogrebni zavod ObČ;m L?uh!:.iai
V neizmerni žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da nas je po kratki, mučni bolezni za vedno zapustila naša srčno ljubljena soproga, zlata mamica, hčerka, sestra, teta in svakinja, gospa
Blanka Beršic
roj. FRANKL
Na njeni zadnji poti jo spremimo v četrtek, dne 2S. t. m. ob 4. uri popoldne, izpred mrliške veže, felajmerjeva ul. 2 (Stara pot), na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 26. septembra 1939.
Globoko žalujoči:
Feljko Berlič, soprog s hčerkicama Tatjano in Vesno; Štefan in Ivana Franki, starši in ostalo sorodstvo
se, bi bila zagonetka, takoj rešena. Primerjali bi rokopis in ugotovili, ali Je bil Bacon Shakespeare ali ne. 2al je ohranjenih samo 6 Shakespearovih podpisov, ki se med seboj zelo razlikujejo drug od drugega, tako da s primerjavo teh podpisov z Baconovimi rokopisi ni .mogoče razvozi jati »Shakespearove uganke«. Dr. Roban Flower. ki smo ga omenili ob pričetku, je po najnovejših metodah ponovno proučil Shakespearove podpise s pomočjo ultravioletnih infrardečih žarkov ter jih primerjal z rokopisom ene izmed dram, ki se pripisujejo Shakespearu, ter je zaključil, da je Shakespeare napisal Shakespearove drame. Bacon ovci pa pripravljajo objavo novih dokazov, da je Shakespearova dela spisal filozof Francis Bacon.
Podaljšan letni £as v Belgiji
Na predlog ministra za socialno politiko je belgijska vlada podaljšala letni čas do 8. oktobra.
Slovenci v Ameriki
V Villi Deveto se je smrtno ponesrečil Viktor Bordon iz Mareziga v Istri doma, star 36 let. Med tem, ko je popravljal pnevmatiko, ki mu je med vožnjo na cesti počila, je privozU mimo tramvaj in ga podrl. Bordon je bil takoj mrtev. Zapušča ▼ Sv. Kad jami pri Kopru sestro, drugih svojcev pa ni imel. V Argentini v La Plati je 14. avgusta umri Andrej Lipičar, star 40 let, doma iz Kala pri Kanalu. V Argentini je živel 15 let. Zapušča Ženo Marijo in dva otroka. V Cleveiandu sta umrla 66 let stara Ana Mihelič iz Vrbovskega na Hrvatskem, od koder je prišla v Ameriko pred 42 leti, in 52 let »tari Rudolf Ko. letič, doma iz Krškega. V Ameriki je bil 27 let. V Greenaburgu je podlegla težki operaciji Pavlina Koweles, rojena Sever, V Braddocku je umrl Martin Stipič, doma iz Planine pri Kostanjevici. V Cbjlahobnu je umrl 54 let stari Josip starina, doma Iz Semiča v Beli Krajini. V Ameriki je
Paptč, doma is okolice 5mon
V Jottstu > umrl Frank KoJeto, doma iz Loka pri »M—urm mostu, v Plttaburgu pa Mary Mahova*, stara 56 let, rojena pri Gornjem Logatcu, V Ren tonu se je na avtomobilski vožnji ponesrečila družina Valentina MijnJka. Najtežje poškodbe je dobila Majnikova tena Jenny.
401etnioo poroke sta v Pueblu praznovala Joha Mramor in njegova žena Mary.
V Cleveiandu so bili poročeni: Josefina Merhar in Frank Pavetia, Angela Verbič in Emil Hirsch, Donella Otoni čar in Frank Jasko. V Milwaukeeju so bili poročeni Fred Medved in Milf red Lawleas, Charles Ziegler in Roaamond Kočevar, Vtnoent Wahel in Ana Bratonja. Jožef Ambro&č in Doroteja Blegel, Alfonz Zormaier in Zo-maier in Zofija L—Ml
Alf sem prispevat za
sokolski dom v TrnovemT
MALI OGLASI
jieseda 50 par. davek posebej Preklica, tajava
£a
gsetK    **kun oglasov ja — popustov sa male og
Hn 1.— prilozi!
RAzno
L— Din. davek posebej Najmanj« znesek 15 Din
PRVOVRSTNA VINA
ter pristno žganje si nabavite po sledečih konkurenčnih cenah namizno belo liter din 8.— srbski prokupac > > 8.— rizling >    >     9.—
dolenjski cviček > > 10.— silvanec >    >     12.—
dingač >    >    12.—
jabolčnik >     > 5.—
žganja:
tropinovec >    > 28.—
slivovka >    > 32.—
brinjevec >    > 34.—
rum >    > 36.—
Mrzla jedila :
Se priporoča >Buffet« J. Jeraj. nasl. Minka Vid eni č, Ljubljana, Sv. Petra c. 38. 42. T.
MALI OGLASI
V
»Slovenskem Narodu« imajo siguren uspeli!
SUHE GOBE
nudite po vzorčeno z navedbo količine tv. Artur Nachbar — Radeče. 2833
MED V SATOVJU
in medico dobite v MEDARN1, Ljubljana, Židovska ul. 6. 2824
fO t*K u NIZKI ti
C*-NA i*
%j aaoavau j =t _ c o &c cnoSKt • ijitjKć peiuc jl »ras piaaucRž >niač4ia pr rhttKtKJL ^luDijana   £v   Petra cest« H
i. i
bH i'Ali £.MLANJE
.zuriranjt. vezenje zaves, pena,    monograiiiov £umonic
. eiika zatoga perja po ?.— din Julija na«. Gosposvetska c 12
a. i
klišeje
JUGOGRAflKA
SV PlTI?A NASIPA
POUK
tieaeaa ou par, davek poseoej Najmanjftt nese* s Dir
Strojepisni pouk
Večerni tečaji, oddelki od y»l. do 8. in od %S. do 9. zvečer. Pouk tudi po diktatu. Tečaji
od 1 do 4 mesece. Novi tečaji se prično 3. oktobra. Šolnina zelo nizka. Moderna in največja strojepisni ca s 50 pisalnimi stroji raznih sistemov. Vpisovanje dnevno do 8. ure zvečer. — Christofov učni ravod, Ljubljana, Domobranska cesta 15, tel. št. 48-43. 2830
ODLICNJAK
Instruira nižjesolca gimnazijske jezike, pa tudi druge gimn. predmete. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Uspeh«.
2831
PRODAM
Beseda 50 par. davek posebej Najmanjši znese h 8 Din
/UKHOVA JEDKCA IN MED
dobite najceneje v »Medarni«. Ljubljana, 2idovsks ul a.
45. a
SMEDEREVSKO GROZDJE
sladko in zelo poceni pri Gospodarski zvezi. 2835
oglašuj
v mali oglasnik
»Slov, Naroda«
aeda 50 pai  lave k posebei NajmaniSl znesek % Din
KROJAĆICA
začetnica želi službe, po možnosti z oskrbo v tudi. Nastopi lahko takoj ali 15. oktobra. — Prednost Ljubljana. — Naslov: Anica stus, Pilatajn. 2831
GOSPODIČNA
18. letna, inteligentna, z malo maturo in trgovsko šolo, s pisarniško prakso m vešča strojepisja, išče službo v pisarni ali za blagajni čarko Nastop po dogovoru. Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod »Ljubljana«.
2802
Inserirajte v »Slov. Narodu«!
■ ■■■»"«»»".....m m 11»11 m 111111 me
A P MELNIKOV.
.9
ZAGONETNA SMRT KNEZA KOSTROVA
ROMAŠ
Po španskem trgu je prihajal proti tem vrtovom šepast mož sive bradice, opirajoč se na palico. Ko je prišel rnimo Boccaciovega vonjaka in cvetličnega trga, je zavil k vznožju visokega, 150 stopnic obsegaj OČega stopnišča, vodečega v hram sv. Trojice, ki se je dvigal s svojima dvema zvonikoma in obeliskom visoko pod sinje nebo. Zavil je desno, kjer se je pričenjala ozka, vijugasta ulica SV. Se-bastiana, vodeča na Pincio. Na desni strani je bilo pobočje griča, ki so z njegovega vrha metala senco kosata drevesa vile Medici, na levi strani pod cesto so se pa stikale strehe hiš. Na polju je stalo več starih dreves. Zemlja okrog njihovih korenin je bila poteptana v jame in tudi tu ležeči debeli kamni so bili izglajeni po ljudeh, ki SO posedali
po njih ponoči. To je bil kraj prenočevanja tistih, ki niso imeli drugega zavetišča. Cez dan razen mimoidočih ni bilo tu nikogar, zato se je jel sivolasi mož zanimati za gručo ljudi, sedečih okrog dreves. Vsi so bUi raztrgani. Zdelo se je, da njihovi pogledi nekaj rjričakujejo. Uprti so bili v prehodna železna vrata, stoječa pod gričem, nekoliko stran od ceste. Malo dalje od drugih je se* dela pri teh vratih ženska s krpo na obrazu, ki je bila nekoč pajčolan. Izpod nje je molel šop že močno sivih las. Na njenem upognejenem vratu, na globoko, povešeni glavi, na rokah, stisnjenih med kolena, se je poznalo toliko trpljenja, da se je sivolasemu možu nehote skrčilo srce.
Gruča čakajočih je vstala. Dva redovnika, ki sta se bila pojavila na pragu železnih vrat, sta jela deliti jed. Najbrž sta že prej opazila to žensko, ker ji je eden pomahal z roko in dal jed nji prvi. Stopila je k vratom, se globoko priklonila, sprejela jed in stopila v stran. Tam je sedla tako naglo, da bi ji ne videl v obraz, odgrnila je nekoliko pajčolan, pojedla hitro jed in ko si je zopet zagrnila obraz, je krenila po klancu navzdol.
Sivolasi mož je šel svojo pot, počasi jo je ubiral na Pincio, kjer se je naslonil na ograjo malega razgledišča, od koder se je videl Rim. Globoko doli pod njim se je razprostiral okrogel trg, najlepši med vsemi rimskimi. Narodni trg, s cerkvijo Device Marije na eni in z zelenimi drevesi ter marmornato ograjo na drugi strani. S središča tega trga, označenega z velikim obeliskom Z ležečimi levi ob vznožju, vodijo sporedne ulice Corso, Babuino, Ripero, Flaminio in Colode Rienci. Široko obzorje zapira čarobna silueta hrama sv. Petra in obrisi pogorja Monte Mario. Na levi se razprostira pobočje Janikulskega griča, ki se na njegovem vrhu vidi kot temna pika spomenik Garibaldi na konju.
Z mirnim zanimanjem, toda samozavestno, je zrl na svoj Rim, razprostrt pred njim. Rdečica je zalila sivolasemu možu obraz in pogled mu je postal otožen, ko se je spomnil na napis na spomeniku velikega rodoljuba »Roma o morte« in v mislih je preskočil na svojo domovino. Dih večnega Rima je pluskal z mogočnimi valovi ob vrhova njegovih sedmerih gričev, na katerih ie bil napisan z razvalinami, hrami in palačami letopis starejši od dvajsetih stoletij. Niti doba orgij in propada države, niti vpad barbarskih tolp, niti zunanje vojne, niti notranji nemiri, niti srednjeveški fanatizem, niti renesančna doba, niti nena-
sitni egoizem kapitalizma, niti jedka materialistična skepsa, niti brezbožnost zadnjih Časov, ni mogla omajati pomena tega pokopališča polnega skritih sil in večnega življenja, skritega v svetih relikvijah davnih časov. Človek ima občutek, da klije v tej zemlji neusahljivo seme, živeče tvorne sile duha, pripravljene dati nove sveže plodove oni antični modrosti, v kateri Še sedaj žive kulturni narodi. Tajna pravljica tega večno živečega mrliča je prevzela dušo sivolasega moža, vzdra-mila je v njem vero v zmago življenja in nad smrtjo in s tem preporoda Rusije. Ranjeno srce ga ni več tako bolelo. Spomnil se je, kako je nekdo, menda Byron, klical v Rim vse duševno trpeče. Na sivi bradi se mu je zalesketala solza. Ivan Gri-gorijevič jo je hitro sramežljivo otrl in odšel po drevoredu, okrašenem z doprsnimi kipi velikih mož vseh vekov proti GiarcUnu d i LagO.
Tam je sedi v senco pod hrast blizu jezerca, ki so se na njegovem bregu igrali otroci in v spominih se je vrnil v preteklost. Videl se je v duhu, kako je bil še mlad preiskovalen sodnik, poln prekipevajočih sU in velikih nad. Ta leta njegovega življenja so bila ozarjena s podobo dekleta, ki ga je ljubil kakor le more človek ljubiti ob prvi ljubezni. Ta svetli spomin je naenkrat izpodrinil drugi, mračni, ob katerem se mu je zmračil obraz in je celo zamolklo zastokal. V mislih je preletel nekaj let. Spomnil se je kako preiskuje umor kneza Kostrova, kako nenadoma razkrinka tisto, ki je bila lepa »kot angel nebeški« in »kot demon pretkana in zla«. Kje neki je zdaj? Kaj se je zgodilo z njo v teh petnajstih letih? Ali je še živa ali pa je našla v tuji zemlji večen mir? In če je še živa ali nadaljuje svoje burno življenje, ne da bi jo pri tem ovirala vest, ali pa se je.izpolnilo knezovo prerokovanje, da pride čas,
KOZMETIČNI RECEPT
proslavljen
PREIZKUSIH IN DOKAZAN {{ RECEPT ZA (A BREZHIBNO POLT
EVO d oka um o sredstvo, i katerim boste tudi najtemnejSo in najbolj hrapavo kožo napravili mehko, belo in gladko, se rešili za. jedalcev ln razširjenih znojnic ter dobiu divno polt. Keks slavna gledališka umetnica ss je posluževala tega recepta, da ti je obranila videz mladosti, in je ie v starosti 70 lat igrala uloge mladih Žena. Eden del (late smetane od mleka, digerirane s pankreatinom, sa zmeša z enim delom digerir&nega oljčnega olja. potem pa se zmeša s dvema deloma najboljše kreme. To Vam lahko pripravi Val lekarnar, s pripravljanj« take male količin« ]« zelo drago. Bela krema Toka Ion (ki ni mastna) vsebuje smetano mleka, digerirane in specialno pripravljeno z oljčnim oljem, da redi Vašo kožo. To j« prava hrana aa kožo. Kožo redi in v presenetljivi meri Ji vrača mladostno svežino Zgoraj naslikana mlada dama nam piše: »Komaj sem mogla verjeti svojim očem. Po tridnevni uporabi krem« Tokalon mj j« koža postala jasna, sveža io lepa« Poizkusite kremo Tokalon Od ni mastna! _ znameniti preizkušenj ln dokazani recept za lepoto polti Zdaj Jo ž« uporabljajo vsako Jutro milijoni Žena v vseh državah sveta. S kremami Tokalon so uspešni rezultati zajamčeni, ali pa se denar vrne.
ko bo obžalovala, da ni šla v kaznilnico, pred katero ji je pomagal pobegniti.
Muzarjev je pregnal to misel, potem je pa prešel v mislih na sledeča leta. Toda v njih ni našel ničesar, kar bi moglo privabiti smehljaj na njegov obraz. Vojna, strelski jarki, grmenje topov, razmesarjeni ljudje, trupla, kri... Potem pa ponižujoči razpad armade, ječa, posrečeni pobeg pred usmrtitvijo, trpljenje v beli armadi, krimska tragedija, polotok Galipoli in dolga leta tavanja v izgnanstvu. — Ah, kako težko se hodi po tuji zemlji, — je vzdihnil, ko se je spomnil na prva leta v izgnanstvu-
Iz vseh teh dolgih let je napolnil z radostjo njegovo srce samo en spomin na tri tedne. V tretjem letu vojne je bil ranjen v nogo in posledica je bila, da je ohromel. Sosed na sosedni bolniški postelji je bil Oleg Kirilovič Kostrov. Ves dan in večkrat tudi pozno v noč trajajoče debate, so ju povezale z bratskimi čustvi, toda vojna je brezobzirna, ona ne trpi miru. Mirne prijateljske debate zvene disonantno v njeni grozni pesmi. Znova ju je ločila in znova sta se izgubila drug drugemu izpred oči, toda zdaj za vedno. Na predvečer svojega odhoda iz bolnice je srečal Murzajev še nekoga drugesja. V SOSednO SODO so prinesli težko ranjenega vojaka. Bil je nezavesten. Vse njegovo telo je mrzlično drgetalo in iz ust se mu je izvijalo stokanje, prehajajoče zdaj pa zdaj v tulenje. Ko je šel Murzajev po sobi mimo njega, se mu je zdelo, da ranjenec nekaj govori. V sobi tedaj ni bilo niti strežnice, niti usmiljenke. Misleč, da ranjenec nekaj hoče, se je sklonil Murzajev k njemu. Poteze bradatega, koščenega in izmučenega obraza so se mu zdele nekam znane. Ranjenec ni ničesar prosil, samo bledlo se mu je. Murzajev je slišal kako mrmra:
— Rida, Rida, ljubljena Rida... I
Urejuje Josip Zupančič // Za »Narodno
ubijam
* ^Univerzitetna
dno obv
1 ~ 1 A
>ros
. oV clioJic