Ixbtj« vsak dan in praznikov. Issued daily except Saturday«. Sundays and Holidays PROSVETA » n GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniikl ln uprsvniikl prostori: 1087 South Lawndale Ava. Offtce of Publication: S687 South Lawndale Ave. Telephone. Rockwell 4004 LETO-YEAR XXXVI! Cena lista Je $0.00 Entered as asoaaá-class matter January lt. 1SU. at the poet-office at Chteaao. Hitan*. under the Act of Concress of March S. 187». CHICAGO 23. ILL.. PONEDELJEK. 26. FEB. (FEB. 26). 1945 Subscription $6.00 Yearly àTEV.—NUMBER 40 Acceptance for mailing at special rate of postage provided for in section 1103, Act of Oct 3, 1017, authorised on June 4, 1913. Dve ameriški armadi v ofenzivi na zapadni fronti! Američani zasedli Dueren in dvajset drugih meat v prodiranju proti Kolinu. Sedma armada ae približala Saarbruckenu, glavnemu mestu Saarake induatrijake kotline.—Dvesto letečih trdnjav in bombnikov bombardiralo Tokio in Jokohamo. ' Ameriški pomorščaki drobe odpor japonske aile na otoku Iwu.—Ruai okupirali Poznan, nemško trdnjavo na Pol jakem, in udrli v Brealavo. Sovjetske čete ubile in ujele čez milijon sovražnikov od začetka ofenzive PARIZ. 26. febr.—Kolone prve in devete ameriške armade so v ofenzivi, ki se Je pričela sadnjo soboto, okupirale Dueren ln dvajset drugih nemških mest v prodiranju proti Kolinu, komu-nikacijakemu centru ob reki Re-ni. Prve so dospele do točke, ki ja oddaljena samo pet na Jat milj od Kolina. Vest ls glavnega stana generala EisenhowerJa pravi, da ameriške čete vidijo s pozicij, katere so zasedle, stolpe kollnske katedrale. Veet dostavlja, da Američani prodirajo naprej na trideset milj dolgi fronti skoro brez odpors a strani nemških sil. Operacije čet na kopnem podpirajo bojna letala s bombardiranjem nemških komunikacijskih sves ln vojaških objektov. Čas tri tisoč ameriških bombnikov je metalo bombe na te avese in objekte. GUAM, 28. febr.—Ameriške leteče trdnjave ln bombniki so pondvno napadle osrčje Toki J a London, 24. febr.—Ruske napadalne kolone so okupirale Poznan, zadnje poljsko veliko mesto in trdnjavo, ki je bila še v nemških rokah. Poznan je tretje največje poljsko mesto z 270,-000 prebivalcev in leži sto milj vzhodno od Frankfurta, nemške trdnjave ob reki Oder, 38 milj od Berlina. To je tudi križišče šestih železnic in omrežja cest, ki vodijo v Berlin. Rusi so oblegali Poznan štiri tedne. Poročilo iz Moskve pravi, da so ubili in ujeli čez 48,000 Nemcev v zadnjih treh c^neh. Mted ujetniki so poveljnik nemške vojaške posadke in člani njegovega štaba. Z okupacijo Poznana je dobila ruska sila priliko za operacije na drugih frontah. Enote te sile imajo zdaj odprto pot za prodiranje proti komunikacijskim središčem, ki so povezana z Berlinom, Stetti-nom in Dresdenom. Poznan je padel na dan, ko je Rusija proslavljala 27-letnico ustanovitve rdeče armade. Druge sovjetske sile so udrle Francoski kvizling Doriotubit « Bil je vodja franco-ake ljudake stranke London, 24. febr.—Radio Berlin je naznanil, da je bil Jacques Doriot, francoski lwizling in vodja pronacijske ljudake stranke, ubit. On se je nahajal v nekem mestu v južnozapadni Nemčiji, katero so zavezniški letalci nedavno bombardirali. Poročilo omenja, da je Doriota ubila bomba, ki je treščila na njegov avtomobil. Šofer avtomobila in neka ženska, ki je bila poleg njega, sta bila težko ranjena. Doriot je bil predsednik francoskega odbora za osvoboditev in znan sovražnik zaveznikov. Ko so ameriškb in britske čete invadirale francosko severno Afriko, je bil v Vichyju. Takrat je zahteval, naj lutkarska Lava-lova vlada napove vojno Ameriki in Veliki Britaniji. Doriot je bil pred leti komunist in kot tak je bil izvoljen za poslanca. Komunistična stranka ga je izključila 1. 1936. Kritika stališča in induatrijake predele v Joko-hami ob Tokijskem zallviju H- v južne predele ^lave, glav- pada se Je udeležilo čez dvesto nega mesta Spodnje Slezije, ki letečih trdnjav. Japonci ao priznali, da so bomba razdejale več tovarn ln zanetile ogromne požare. Nekaj bomb ie treščilo na tla v bližini palačo cesarja Hlrohita. MANILA. FILIPINI, ¡6. febr. -Ostanki japonske aile v Manili so bili zdrobljeni in glavno malto Filipinov Je pod popolno kontrolo ameriških čet. Če* 12,000 Japoncev Je padlo v sadnjl bitki za posest mesta. Pariz, 24. febr,—Kolone prve in devete ameriške armade so začele dolgo pričakovano ofenzivo na zapadu, prekoračile reko Koer na dvajset milj dolgi fronti, zasedle Juelich in udrle v Dueren, 19^milj od Kolina. V prvih urah ofenzive so okupirale devet drugih krajev v prodiranju proti rejci Reni, kjer se bodo najbrže vršile odločilne bitke. Ofenziva se je pričela s topniškim bombardiranjem nemških pozicij in trdnjav. Dva tisoč topov je bruhalo izstrelke na te pozicije. Okupacija Juellcha je bila največja ameriška zmaga v Porenji "d zavzetja Aachena. Juelich je trdnjavsko mesto ob reki Roer. Poleg tega mesta so Američani zasedli Glimbach, Gevenich, Boslar, Linnich, Rurich, Selgers-'i"rf. Hutchem in Stammeln. Na vzhodni strani Kolina, industrijskima in komunikacijskega cen-ob Reni, proti kateremu prodirajo ameriške sile, so ravnine ceste, ki vodijo v Berlin. Glavni stan generala Dwlghta fr Eisenhowerja poroča, da ofenziva dobro napreduje. Nemški "or je bil v prvih urah nezna-■< n. pozneje pa se je povečal. Ii«mbni napadi na nemške po-tojanke na ozemlju med reko r in Reno so bili Uvod v vtf--'ko ofenzivo. Čez dva tisoč ame-" kih bojnih letal je metalo f"»nbe na te postojsnkc. Ns dru-strani reke Rene Je zbranih n<«jmanj šest nemških pehotnih oklopnlh divizij feldmaršala «undstedta. Na južnem koncu zapadne ronte je v akciji sedms smeri armada. Ta se je približala "'*rbrueekenu, glavnemu me-,u Saarske industrijske kotline, P' okupaciji Forbacha. ima 630,000 prebivalcev. V prvih operacijah so zasedle čez 30 mestnih blokov. Na fronti v Pomeraniji so Rusi po ljuti bitki z Nemci zasedli Arnswalde, cestno križišče, 38 milj južnovzhodno od Stettina, pristaniščnega mesta ob Baltiškem morju. Rusi so obkrožili Arnswalde, ki je pred vojno imel 110,000 prebivalcev, 11. februarja. V Vzhodni Prusiji je ruska armada zožila jeklen obroč okrog 30 nemških divizij. Te se nahajajo na ozemlju v obsegu 300 kvadratnih milj na južnozapadni strani Koenigsberga, glavnega mesta. Mafršal Stalin je v povelju dneva naznanil, da je zmaga nad Nemci blizu. On je tudi razkril, da, so ruske armade v sedanji ofenzivi ubile in ujele čez 1,-150,000 sovražnikov. V tej so tudi razbile 4500 nemških tankov, 3000 letal in čez tisoč težkih in lahkih topov. Guam. 24. febr.—Tri divizije ameriških pomorščakov drobe odpor japonskih sil na otoku Iwu. Okupirale so del letališče v središču otoka. Na gori Surlbachi je zavihrala ameriški zastava. Ta je na južni konici otoka. Pomorščaki so zasedli to goro po ljuti bitki, v kateri je padlo čez dva tisoč sovražnikov. Ostanki japonske sile se še skrivajo v luknjah, a bodo kmalu uničeni. poljske vlade MfrWfcnaka delavaka * atranka umaknila podporo Rudarska unija zahteva zviianje mezde Springfield,' 111., 24. febr.— Uradniki progresivnp rudarske unije so na svojem zborovsnju sprejeli predlog glede zvišanja mezde rudarjem za tri dolarje na dan. Provizija z zahtevo bo uključena v pogodbo, katero bo unija predložila Coal Producers Assn. of Illinois, organizaciji operatorjev, prihodnji mesec. Unija električarjev preklicala stavko Chicago, 24. febr^-Unija električarjev, včlanjena v Ameriški London. 24. febr.—Poljske grupe, združene z onimi, katerih vodja je Stanislav Mikolajczyk, bivši predsednik poljske ubežne vlade, ki je bil za zbližanje s sovjetsko Rusijo, a je naletel na odpor pri reakciji, so ostro obsodile stališče* sedanje vlade, katere predsednik je socialist To-masz Arciszewski. Kari Popiel, vodja krMknske delavske'stranke, je naznanil, da njegova stranka ne bo več podpirala vlade, ker je zavzela sovražno in nekompromiano stališče napram Rusiji in obsodi ia zaključke "velike trojice" gle de Poljske. Dejal je, da vlada premierja Arciszewskega ne re-prezentira poljskega ljudstva in iz tega razloga ne zusluži podpore njegove stranke. Poljska kmečka stranka, kate re vodja je Mikolajczyk, je že prej odklonila podporo poljski ubežni vladi. Popiel je dejal, ds je umaknil podporo vladi na nasvet reprezentantov svoje strsnke ns Poljskem. Krščanska' delavska stranka ima dva ministra v poljski ubežni vladi. To sta Bonislav Kus-nierz ln Stanislsv Sopicki. Oba bosta morala resignirsti. Izgleda, da bo Mikolajczyk postal vodilna osebnost, okrog katere se bodo strnile poljske politične grupe, katere hočejo rsz širiti podlago novi poljski vladi, katers bo ustanovljena v Varša vi v smislu zaključka krimske konference. V vladi premierjs Arciszewskega bodo morda ostali samo reprezentantl poljske de J mokrsUke stranke. Dnevi življenja te vlade so šteti, ker Je bils obsojena v smrt na krimski konferenci. 0p0zkua proti reviziji mezdne formule Člani vladftega odbora sestavili poročilo IZJAVA REPREZEN-TANTOV UNIJ CIO Washington. D. Cm 24. febr.— Predstavniki javnosti v vojnem delavskem odboru so v poročilu, katero bo predloženo predsedniku Rooseveltik izjavili, da so proti reviziji mezdne formule malega jekla, ki dovoljuje le zvišanje mezd za petnajst odstotkov nad točko, ki je prevlado^ vala v januarju 1. 1941. Repre-zentanti industrij so izjavili, da se strinjajo s poročilom. "Čas za revizijo mezdne formule po našem mnenju še nI prišel," pravi poročilo. "Zvišanje mezd nad določeno točko bi luh-ko povzročilo inflacijo, ki bi bila katastrofalna za naše vojne napore in ekonomsko varnost vseh plasti prebivalstva. Pred revizijo mezdne formule je potrebna preureditev • strukture cen. Zdaj je treba izvajati program v interesu blaginje vseh ameriških slojev na vseh ekonomskih frontah." Predstavniki javnosti so zavzeli stališče, da kongres lahko amendira zakon glede minimalne plače, ki je ¿daj 40 centov na uro. Prehod la vladne kontrole mezd v svobodno kolektivno pogajanje se lahko izvede po zaključen ju vojna. Poročilo, katero so sestavljali štiri mesece, ji bilo objavljeno nu predvečer pogajanju med rudarsko unijo UMWA in operatorji glede sklenitve nove pogodbe. John L. Lewis, predsednik unije, je že naznanil, da bo zahteval zvišurije mezde. Pogajanja se bodo pričela 1. marca. Voditelji unij Kongresa indu strijskih organizacij ln Amerl ške delavske federacije zahtevajo revizijo mezdne formule. Oni trdijo, da so cene poskočile, do-Čim so mezde ustaljene. Pet reprezentantov CIO v voj nem delavskem odboru je Izju vilo, da so predstavniki juvnosti ln industrijcev v svojem poročilu razkrili popolno nerazumna nje sadnjih in bodočih ekonom skih problemov. Dalje so Izjavili, da bodo predložili zadevo vo diteljem unij CIO v razsodbo ln odločitev, nakar bodo storjeni potrebni koraki. Glasovanje o zaupnici Churchillovi vladi London, 24. febr.—Vlada premierja Churchilla bo zahtevala direktno zaupnico, ko ae prične debata v parlamentu o zaključkih krimake konference Ta bo delavski federaciji, je preklicala najvažnejša izmed vseh. kar jih «tavko v tovarn! DodgeCo. Stav. Je bilo v parlamentu od izbruha ka ie zavrla produkcijo motor- sedanje vojne. Debato bo odprl jev za bombnike tipe B-2» I tunanji minister Anthony Eden. Resolucija zahteva akcijo proti francoskim bankam Pariz, 24. febr.—Resolucija z zahtevo legalne akcije proti štirim največjim francoskim ban kam je bila predložena ustsvnl skupščini. Avtor resolucije je Jacques Duelos, tajnik komunistične stranke. Prizadete banke so Credit Lyonnais, Comptor d'Escompte, Société Generale In Banque Nationale. Vse le su obtožene sodelovanje z nemškimi avtoritetami v čssu okupacije Francije. Trije ruski mariali odlikovani Moskva, 24 febr.—Trije ruski 'maršali, ki služijo že 25 let v ' rdeči srmsdi, ho bili odlikovani z Leninovim r« dom. Ti so Seme-on Timela do Runkinu in llooku in ju ločila. Runkin je krieul, du bo ubil Hoo-ku. Kongresniki iz južnih držav so se zuvzeli za Rankinu. Kongreanik Cox je naznanil, da bo predložil resolucijo z obsodbo Hooka. Nu drugi struni pa je kon-grešnik Lesinski, demokrat Iz Michigana, Izjavil, da bo tudi on predložil resolucijo z obsodbo Runkina. Lesinski je dejal, da je bil Rankin napadalec. Kravul je sledil govoru kongresnlka Hoffmana, republikanca is Michigana ln sovražnika unij. Hoffmun jc nipodaVunlje CIO in trdil, da so pod vplivom komunistov. Hook je odgovoril Hoffmanu ln Izjavil, da so njegove obdolžitve brez podlage. V tistem momentu je Rankin nu-skočil H°°ka. Domače vesti Nov grob v Kanaaau Crowburg, Kana.—V državni bolnišnici v Osawutomieju je 14. febr. umrla Mary Murso, stara 58 let in domu iz fare Artiče pri IJrežicah na Štajerskem. V Ameriki je bila 33 let. ZupuŠču možu ln hčervki živita v Utahu, ter sina v armadi. Pogreb je bil v oskrbi Slovenskega zadružnega pogrebnegu zavoda. Nov grob v Coloradu Pueblo, Colo.—Po dolgi bolezni je 16. febr. umrl John Stur-cer, ki je zapustil ženo, tri sinove in tri hčere. Is Cleve! mda Cleveland.—Žena Franku J. Unetiču iz Euclidu je bilu uradno obveščenu, da je 1. febr. padel na zapadni fronti njen mož, sin družine Frank Unetič Iz Col-linwooda. V armadi Je bil od uvgustu 1943 ln preko morju od lanskega februarja. Njegov brut Edward služi pri mornarici ln je prišel te dni domov nu dopust, Francija zavlačuje sklenitev pakta Poalanik v Londonu ni dobil navodil Paris, 24. febr.—Poučeni krogi sodijo, da Francija zavlačuje sklenitev vojaškega in političnega pakta z Veliko Britanijo. General Charles de Gaulle, predsednik začasne vlade, Je, ko se je vrnil v Pariz iz Moskve v decembru preteklega leta, izjavil, da bo pakt z Veliko Britanijo sklenjen v bližnji bodočnosti. Zdu) so doznuvu, da Rene Mus-sigli, francoski poslanik v Londonu, še nI dobil Instrukcij od svoje vlade, naj se začne pogaja* ti z Veliko Britanijo glede sklenitve pakta. Dalje se doznava, da Churchlllova vlada nI bila informirana o značaju razgovorov med De Guullem ln zunanjim ministrom B i d a u 11 o m na eni strani in z Rusi na drugi De Gaulle je po povrutku v Pariz izjavil, da bo pakt, kate-regu Francija sklene z Veliko Britanijo izpopolnil onega z Rusijo, obenem ps je dal zagotovilo, da Imi Francija usmerjala svojo zunanjo politiko v soglasju z zaključki in načrti, ki ao bili sprejeti riu konferenci v Dum-burton Oaksu. Ti se nanašajo na ustanovitev mednarodne organizacije ze vzdrževanje in zaščito miru po r.uključenju sedanje vojne. Ameriške izgube od začetka vojne Wushington, I). C, 24 fi-br--Vojni tajnik Ifenry L. Stimson je objavil poročilo o ameriških izgubah od začetka vojne do J4. februarja. Te /našajo HOI.162 ubitih, ranjenih, ujetih in pogrešanih vojakov. Turčija na strani , » i zaveznikov Napovedala je vojno Nemčiji in Japonaki Ankara. Turčija. 24. febr.— Turčija, ki je čepela na plotu od izbruha vojne ln kolebulu med nevtralnostjo ln nobojevni-Štvom, je včeraj napovedala vojno Nemčiji ln Japunskl ln se postavila na stran zaveznikov. To je atorilu z namenom, da dobi sedež na konferenci Združe nih narodov, ki se prične 25, aprila v Sun Fratieiaeu, Cal. Zunanji minister Hasan Sukn Jo pozval državno zbornico, ki se je sestala v izrednem zusedu-nju, nuj nupove vojno Nemčiji in Japonski. Debato ju zuključil premier Sukru Surucoglu, Vojna nujioved je bilu potem sogluf-uo odobrena. Suku je v svojem govoru omenil, da ga je britski poslanik informiral, du bodo na podlagi zaključku, sprejetegu na konferenci med Churchillom, Rooseveltom in Stalinom v Jalti nu Krimu, sumo one držuve, ki so že v vojni z osiščem, in one, ki nu-povedo vojno osišču pred prvim murcem, luhko. poslu le reprezen-tulite nu konferenco v Sun Fran-clscu. "Turčija hoče imeti prostor v krogu Združenih narodov," je rekel Suku. Nekuj ur j>rej je Haku podpisal formalni dogovor z ameriškim poslunikom Hteinhardtom S |MMipisoin tega dogovoru je Turčija prišla v krog držav, ki dobivujo pomoč od Amerike na |>odlugi posojtlno-najemninskegs zakonu. Kakšno vlogo bo Turčija igrala v vojni, še ni jusno. Pričakuje se, da bo poslala svoje čete na otoke na Egejskem morju, na katerih so še nemške vojaške posadke. Nemci drže otoke Ro-des, Coo, Leros in Cyclsdes. Nemške čete se še nahajajo na severozapudni obali Krete, grškega otoka; vsi drugi grški otoki na Egejskem morju so pr s sovjetsko Rusijo. Sovjetski listi so v zadnjih tednih ostro napadali stališče Turčije napram zaveznikom. Roosevelt pozdravil rusko armado Washington, I). C, 24. febr,-Predaedmk Roosevelt je |*mlul noto maršalu Ktulinu s |>ozdrovom iti Čestitko rdeči armadi, ki proslavi ju 27-letnico ustanovitve. "Ob tej priliki čestitam vam in rdeči armadi na uspehih, katere je diotegls," pravi nota. "Popolnoma sem uverjen, da bodo zaključki, sprejeti na krim-i ski konferenci, |x»pešili poraz > Nemčije in uštvarill podlago tiajnemu miru." stettinius pojasnil ameriško politiko Amerika podpira nače-la Atlantskega čarterja ZAŠČITA PRED AGRESIJO Mexico City. 24. febr.—Ameriški državni tajnik Edward R. Stettin lus je v svojem govoru na konferenci reprezentantov umeriških republik orisal program ln pojasnil ameriško zunanjo politiko. Ta bazira na načelih Atluntskega Čarterja. "Zagotavljam vas, da Amerika ptnlpiru načela Atlantskega Čarterja," je rekel Stcttlnius. "Te smatra za potrebne pri gradnji temeljev trajnega miru. Roosevelt, Churchill in Stalin so odobrili ta načela na svoji konferenci v Jalti na Krimu." Stettinlus je dalje rekel, da ameriški program je v soglasju s programom Združenih narodov. Glavni cilj tega je čim hitrejši poraz osišču ln podvzetje korukov proti Nemčiji in Japonski, da ne bosta nikdar več ogro-žuli svetovnega miru. Osvobojena ljudstva v Evropi morajo dobiti gurancije glede neodvisnosti in suverenltete in pravice za ustanovitev vlad, kakršne hočejo. Združeni nurodi morajo postaviti podlago ustanovitvi medne-rodne organizacije zs zsščlto ln vzdrževsnje miru v povojni dobi v smislu načrtov, osvojenih ns konferenci v Dumbarton Osksu, l,,,,,uirl Padi lia, mehiški zunanji minister, je podprl Stetti- niusov uprl na ameriške republike za enotnost, On je tudi pledirul za Izvajanje ekonomskega programa ln naglasll, da nI nobenega vzroka all opravičila zu revščino v umeriških državah. "Vojna je nujvečja socialna revolucija v zgodovini," je rekel Pudiila. "Nušu dolžnost je uresničenje želj ln hrepenenj ljudstva. Borba je med dvema Ideologijama -nasiljem ln demokracijo. Totulitarizem, fašizem In nacizem so nevarnost vsem ameriškim držuvum. Mir nam bo zagotovljen, če bo slonel ne samo nu |Militični, telnveč tudi na ekonomski demokraciji." Gotovo je, da bodo reprezen-tunti ameriških republik ssnk-cioniralt načrte, sprejete na konferenci v Dumbarton Oaksu. Dečki v nemški vojaški službi ' i ... Ruske priprave za napad na Berlin London, 24. febr.—Nscijske sv-torltete so od redile konskrlpcl-Jo šolskih otrok zs pomožno vojaško službo v pričakovanju ruskega frontnega nupada na Berlin. Radijski komentatorji so opo/orill ljudstvo nu ruske prt-piuve zu nupad na glavno mesto. Uradna čusnišku agentura DNI) porot u, du bodo dečki kopu i i strelska jsrke, deklice pa opiuvljule |M>možnu vojaška dela. "Bund Deutscher Maedel", Hitlerjeva dekliška organizacija, Je bilu razcepljena na enote, katere bodo opravljale delo, kate-io jim od kanejo voditelji pokrajinskih nueijskih organizacij. H Doc i m bodo dečki kopali slrelhke jarke ln gradili utrdbe, bodo deklice skrbele za prehranjevanje, delale v bolnišnicah in opravljale druge dolžnosti," pravi DNB "Dokler bodo v pomeni vojaški službi, ne bodo pohajali šol." Komentatorji so Izjavili, da so priprave ruskih čet, zbranih na fronti ob reki Oder, zs frontal-ni napad nfe Berlin dovršene. PROSVETA PROSVETA the enlightenment GLASILO ih lastnina SLOVENCE HARODNE PODPOR« Organ ., .»<• 0»flXM k, Slo,— NrtMl »...I» BocMr .....¡;-jxrr c^^t^t- Canada »6 00 par yaai. Chlc*«0 7 loraign countries M 00 p.r year. ,, —- C« oglasov ^T^ íítss? ratun-d io e* ttu JZÍZnÜVr S" «ddf-d »d .tamp^l «"lop. Naslov na vsa. kar te» »tik « Uaio»» PnOSVETA , 2657-59 So. Lawndale At«« Chicago 23. Illinois MEMBER OF THE FEDERATED PRESS _ Datum v ukk-paju na primer (February 28, 1945), poleg vaSega Imena nanasioVM ^owm! da van. > tem datumom pote S la naročnina. Pooo- vite jo pravočasno, d» k vam lb I na ustavi._____,. Nova strokovna internacionala Ob priliki zadnjega mednarodnega zborovanja zastopnikov strokovno organiziranega delavstva smo na tem mestu omemU, da se bo kongres izrekel, bodisi za reorganiziran je še obstoječe Medna-ii dne /veze strokovnih unij, ali pa bo položil temelj za ustanovitev novt delavske intei naclonale. Zgodilo se je slednje. Po desetdnevnem zborovanju tega prvega mednarodnega delav-{kcuu kongresa, odkar je Hitler zapalil svet, so delegatje pustili v London komisijo 41 članov, k. -ma izdelati ustavo in pravila za novo delavsko intcrnacionalo. Definitivno bo ustunovljena na prihodnjem kongresu v jesini. Nova internacionala bo odprta v temu organiziranemu delavstvu širom sveta brez ozira na politično ali veisko opredeljenje. Vstop bodo dobile sovjetske unije, kakor tudi socialistični, sindikalistične, katoliške in politično brez-baivne ali "pure and simple" unije, kakršne na splošno predstavlja Ameiiška delavska federacija. Nova delavska internac*>mila bo torej pravi konglomerat, kakor jo velika politična, verska ifi narodnostna mešanica tudi ves delavski razred. Omejiti se bo torei morala na najožje ideološke i mcinice, na tako zvani "minimalni program," ki je skupen vr*m dt lavcem v vseh deželah. In ta skupnost je zapopadena v zahte-vi»h za krajši delovnik, večje plače, boljše delovne razmere, izboljševanje delavske *n socialne zakonodaje in podobno. To so universalnt zahteve delavstva v vseh deželah za dosego č m višjega življenjskega standarda in čim več pravic. Za dosego Uga se je delavstvo širom sveta že v svoji rani dobi začelo posluževati tudi političnih metod: neodvisne delavske politične akcije, ki jc osredotočena v delavskih strankah. V vseh deželah si je seveda moralo najprvO izvojevati politične pravice—pravico do glasovnice in organizacije. O novi delavski internaciouuli se bo lahko reklo, da je reprezentativna, toda da bo boli efektivna ali manj podvržena svetovnim viharjem kot so b«le v preteklosti vse intemaclonole, je dvomljivo. Njena najmočneiša Vez bo vsekakor—stremljenje po svetovnem mitu. To so naglašalt tudi na tem zborovanju, in posebno še ruska delegacija. Ampak vprašanje je, kakšen program bo sprejela nova internacionala V zvezi s tem in kako ga bo konkretno izvajala. V preteklosti je vse take programe odnesel svetovni vihar In jih razbil ob pečinah "obrambnih" vojn. Tako bo tudi v bodoče, dokler ne bodo odpiav!jeni vzroki vojn: dokler bo obstajal kapitalizem in želja po osvojevanju tujih zemlja, pa naj bo to že v gospodarske ali "obrambne" svrhe. Ta mednarodni kongres strokovnih unij je postavil v največjo /egsto Amenško delavsko federacijo. SIcer se mu bo lahko pridružila. toda je dvomljivo, da bo pod sedanjim vodstvom spremenila svoje smernice Kot je splošno znano, so voditelji ADF na vsej črti oroti sovjetskim unijam, ker jih smatrajo, da niso "svobodne," marveč It organ in orodje ruske vlade. Njih stališče je, da je med takimi (državnimi) 'n svobodnimi unijami nepremostljiv prepad »n da delavstvo v "svobodnih" državah ne sme imeti nobenih stikov z njuni. Na drugi strani pa isti voditelji "načelno" propagirajo sodelovanje med delom *n kapitalom—med zastopniki unij. privatnih delodajalcev »n kapitalistične vlade. Taka logika je res—pa^ja. Ampak če se vikIUcIp ADF nc priiagode novim svetovnim razmer aru 'n skušajo nanje vplivati v skupni deluvski Internsclonall, bo sel razvcii enostavno preko njih. Najbrže bodo skušali obdr-/.41 oii? življenju obstoječo Mednarodno zvezo strokovnih unij, toda je zelo dvomljivo, da bodo s tem uspeli, kajti angleško orga-ruziiano delavstvo, kakor tudi francosko in sploh vseh evropskih dežel (»ostane del novo delavske interneclonale. In če se ADK to ne posreči, i' bo ostala edina alternativa—izolacija, kar pomeni i/gubo na ugledu in vplivu. Glascivi iz naselbin Révolta tekstilne unije Tek5ti'n» unija CIO le prva «leluvskn organizacija, ki je zadnje rini odmto /n volfrnln moti antidelavski politiki zvezne vlade. In zievoltirala t»- s tem. da le povedala svojim članom, da jih več ne ve/e protistavkovna obljuba, katero je z ostalimi unijami CIO, ADK *n neodvisnem* dala Koofcveltovi administraciji. Obenem je njen piedstdnik Krnil Hievc tud* Izstopil Iz vojnega delavskega odboia. v katerem t.c »mrl pozicijo svetovslcs. Kkaekutiva tekstilne unMe CIO je storila ta drzen korak v znak protesta proti Metanji vladrv delavski politiki, ki je postni« največja farsa Kmalu bo dve leti, «nikar je unija vložila zahtevo za zvišanj« mi/erne plače v tekstilni Industriji. Vzelo je skoraj leto Gvineji. . Peter Vid*- nnttEDELJEK, 26. FEB. PROSVETA n i ■ i = Glas iz Mehike s Stalna pomožna akcija za stari kraj PtJe J. Z. List III. KAMEN MESTO SRCA1-? V zadnjem članku sem omenil, da se bom danes bavii z onimi, ed nami ¿al Se dokaj številnimi pesimističnimi skeptiki, katerim m zdi vsaka nesebična iniciativa že vnaprej nemogoča in zato seve obsojena na neizbežno propast. - En dolar podpore obubožanemu jugoslovanskemu narodu na | | na vsakega Jugoslovana v Ameriki! Je-li to ras nekaj tako a, da bi bilo zato že vnaprej naravnost nemogoče? ogromi PreglejVno površno vsaj nekaj naših it&edanjih uspehov, ki smo jihdosegli, delujoč "na sle- po". V Mehiki, kot sem to ob priliki že omenil, nas je nekaj malega nad sto. V manj kot dveh letih našega istotako "slepega" delovanja smo ali sami darovali ali pa med drugimi nabrali—in med tem tudi že odposUli—v denarju in medikamentih nekaj čez sedem tisoč dolarjev. Z drugimi besedami povedano, sedemdeset dolarjev v celoti na pse bo ali tri dolarje na mesec skozi dobo dveh let. V republiki Peru, kjer je naseljenih 176 Jugoslovanov, so nabrali in odposlali—kakor nam sporoča Mato Galjuf, predsednik ondotne Jugoslavenske narodne obrane—okrog 15,000 amer. do-larjev__v celoti 85 dolarjev na osebo ali $3.50 na mesec. Odsek iste organizacije v Argentini je odposlal v enaki dobi, kot nam sporoča njen predsednik iz Buenos Airesa, 110,000 argentinskih pesov ali 27,000 amer. dolarjev. Organizacija šteje okrog 3000 članov, torej odpade po devet dolarjev v celoti na člana ali $0.38 na mesec. Pri tem mi vsekakor ni znano, koliko je v celoti našega naseljeni-štva v tej deželi; istotako ne vem, koliko so eventualno nabrale druge jugoslovanske organizacije, ki brez dvoma obstojajo in nabirajo v Argentini. Iz drugih južnoameriških republik nimam tozadevnih toč-nejših podatkov, vendar pa mi je znano, da so približno na enak način aktivni. Isto se more trditi o naših rojakih, naseljenih v Kanadi. Je li pri teh vzgledih razumljivo, mogoče opravičlj;vo, da bi bili naši rojaki v Združenih državah, ki so med nami zdaleka najštevilnejši in obenem, mimogrede rečeno, najbolj uposleni, najvišje plačani in ekonomsko najboljše situirani, manj čuteči, manj požrtvovalni, mani humanitarni? Moja pamet se upira, da bi temu verjela. Poznam vas, živel sem dovolj Časa med našim ljudstvom na ameriškem zapadu. Zadosti sem občeval z Jugoslovani v Los Angelesu in vem, sem prepričan, da v tem oziru ne zaostajate za našimi rojaki, ki so raztreseni širom številnih republik latinske Amerike. Nikola D. Vilhar, bivši jugoslovanski diplomatski uradnik v Londonu in Uruguayu, nam po-faa iz Montevidea, da tava, kakor mu je znano iz zanesljivih vrov, ki jih ima na razpolago, dandanes v Jugoslaviji nad 150,-otrok med tretjim in desetim letom starosti kakor gladni psi brez gospodarja iz kraja kraj; brez staršev, brez strehe, brez jela, brez obleke in obuvala; kdo bi mislil na šolo, na zdravila, na razvedrila? Otroci komunistov, socialistov, katolikov. židov, pravoslavnih, musli manov—naši, jugoslovanski otro-" Vas vse to ne gane narav Most do solz, so zamrla v vas vsa človečanska čustva? ^«kdaj so naši reševali v stari domovini z veliko vnemo in * svojimi trdo prisluženlmi nov 'J n» kake- hipotetične "zamorč-k« in "kitajčke" bog ve kod. S pa i mesečnimi dolarji moremo ,n MOKAMO dandanes rešiti 1^000 resničnih jugoslovanskih (J" kov m deklic, ki so drugače "dojeni na gotov propad, morda na smrt! govora ministra dr. Draga '" na, k, je imej ob pri||. '" ••oritve razstave "Oavoboje-N'»slavije" v Londonu, prl-"'>« m nedavno v Proaveti. naj " dovoljeno navesti le nekaj ";Kn)),vejših citatov. Pravi rr, f| drugim: - f>d 15 milijonov prebival-»J<" vef kot dva milijona mr-Materijalno opustošenje v |"h delih dežele je skoro FATSO... Delu zasluženje ........ v'» dele, a ne vidi drugega kot pepel, pogorele vasi in* razrušene hiše. Ljudstvo—stari ljudje, žene in otroci—so bili ubijani na mestu, če jim ni uspelo do časa uiti . . . Sovražniki so sistematično uničili vse izvore za pridobivanje hrane. Živina, ki daje najvažnejšo in najbolj potrebno hrano in sirovine, ie poklana, poljedelsko orodje in semenje je uničeno . . . Često žene padajo pod bremenom—mrtve od lakote in izčrpanosti. Dogaja se tudi, da naši vojaki kdaj pa kdaj umirajo na straži od lakote. Slučaji otroka, da zaspi zvečer in se nikoli več ne prebudi, niso nenavadni, on v snu umre od lakote ... Če se jim ne pošlje hrane in učinkovite pomoči, bo to zimo še na stotisoče ljudi pomrlo .. . Mladina Bosanske Krajine se je zaobljubila, da ne bo jedla dvakrat na teden, da bi s tem pomagala prehraniti barce, ali so navzlic temu v enotah naše vojske slučaji smrti od lakote ... V mnogih krajih kmetice na polju delajo gole, razen kakšne krpe okoli pasa. Po vaseh in seliščih obitelji od štirih, petih članov imajo samo eno obleko. Rabi jo samo oni, ki je zunaj na poslu, dočim so ostali doma—goli. Ko se on povrne, drugi član obitelji pride na vrsto in tako dalje. V vseh teh okrožjih so ljudje skoraj popolnoma bosonogi. Ni treba, da vam pripovedujem, kaj to danes, pred zimo, pomeni . . Besede resnega, zrelega državnega moža, ki morajo zare-zati kot nož tudi'v najbolj zakrknjeno srce. Sedaj pa se vprašajmo: smo li mi do danes storili dovolj, da bi temu groznemu položaju v stari domovini po svoji moči in dolžnosti odpomogli? Nam, ki smo vsak dan trikrat nabito siti, lepo in gorko obleženi, nam vest, oni neumorni notranji črv, ničesar ne očita? Naši bratje, naše sestre umirajo od krogel in od lakote, mi pa na varnem malomarno skomigamo z ramami. Naši bratje si niso sami krivi neprestano jim preteče nevarnosti za njih življenje, tudi ne svoje ponižujoče bede; pahnjeni so bili vanjo proti svoji volji. So ponosni kot smo mi, sramujejo se beraške vloge, ki so jo danes prisiljeni igrati. Kdo naj jim pomaga, kam naj se zatečejo, če ne k nam, ki smo njihovi rodni bratje?— Želeli bi, da bi naš program osvojili in pomagali uresničiti, pa najsibo tudi predrugačenega po svoje, rojaki širom ameriškega kontinenta. Narodni delavci okrog ZOJSA, SANSa, JPO-SS in drugih jugoslovanskih organizacij, na noge! Ne smemo dopustiti, da naš junaški narod propade radi naše apatije, sebičnosti, malomarnosti, nesloge ali zavipti! Oni so se izkazali v boju in trpljenju kakor maloka-teri drugi, bodimo mi njih vredni odmev v tujini! WHOOO/_ K SüttE YOü TAKfc VOU(? USED FAT TO the r'jtche«? Delujmo, prispevajmo, žrtvuj-mo se, tekmujmo med seboj, država proti državi, naselbina proti naselbini, jednota proti jed-noti, društvo proti društvu, prijatelj proti prijatelju, kdo bo prispeval več! Ne v besedah in obljubah, v efektivnih prispevkih sorazmerno z našim gmotnim stanjem skušijmo drug drugega prekositi! Le v tem iščimo lastnega, zadoščenja, naših zaslug in naše slave! Kampanjo je treba raztegniti na izvestno dobo—dve leti, tri leta—na vsak način dovolj, da se domovini omogoči, da započ-ne in nadaljuje svojo novo pot z lastnimi sredstvi. Razume se samo po sebi, da osvojitev naše iniciative—častne obveze jednote, društev in posameznikov prispevati MESEČNO izvestno vsoto v pomoč Jugoslaviji v vojni in neposredno po vojni—nikakor ne izključuje, pač pa samo izpopolnjuje vsa-kovistnih drugih eventualnih akcij, pod vzetih z istim končnim namenom, kakor se je že to do zdaj vršilo. Naj proti koncu še omenim, da nismo tako slepi, niti ne tako samoljubni, da bi mislili, na pomenja naš načrt zadnjo in končno modrost na svetu. Nočemo biti tako dogmatični, da bi trdili, da leži končna ali celo edina rešitev tega perečeva vprašanja edinole v celotni in brezpogojni osvojitvi našega programa. Ravno nasprotno! Že limo iskreno, da izrazijo svoje mnenje o našem načrtu druge naše aktivne organizacije, ga presodijo, če mogoče izpopolnijo, končno celo po svoje predru-gačijo. Rojak Jože Menton se je že oglasil s svojim lastnim načrtom celo dokaj pred nami. Dasi se mi zdi njegov predlog dovolj skromen, .da ne rečem obenem nepopoln, mi nI na tem, da bi njegov načrt kritiziral. Pokazal je s tem vsekakor dobro voljo in svoje velike zanimanje in navdušenost za dobro stvar. Naj se oglasijo i drugi! Razmotrl-vajmo naprej, primerjajmo en načrt z drugim, iavrzimo, kar bi se ne zdelo praktično, izvedljivo ali dovolj efektivno, ker prav na tak način bomo končno prišli do uspehov, ki jih vsi želimo.— O uspehih, ki jih upamo mi tu doseči z našo akcijo, bom poročal ob priliki kasneje. Končno, tudi glede nučina delitve ameriške pomoči v starem kraju bo potrebno razčistiti še dokaj važnih pojmov. A tudi o tem kaj več kasneje. Predno moremo globlje razmotVivatl o delitvi, je predvsem treba najprej dovolj nabrati; kadar govorimo o pomoči celemu narodu, je nekaj tisočakov, da, celo stoti-sočukov le—mala kaplja v morju. Slovenci v spioftttem bolujemo na preveliki vnemi do dela, posebno do dela. ki je učinkovito in ki kaže doaeči tudi uspehe. Ta večna vnema do dela o zelo majhni in dekima le pečine, deloma pa neobljudeuu močvirja. Le čctrtlnu otokov nosi avo je ime. Skoraj vsi otoki so og njeniškega izvora, Se danea deluje mnogo vulkuuov; eden od njih Je Apo, ki je 3,400 metrov visok, Veliki otoki so zelo gorati. Divja, težko dostopnu gorovju ločijo posamezne otoke v dokaj samostojne pokrujinc, ki do novejšegu čusu niso imele mnogo stikov meni seboj, Izredno obilne puduvine so napravile otočje za pravi zemskl tuj. Nu Filipinih je «00 vrst ptičev, od katerih polovica nikjer drugod nu zemlji ne živi. Samo golobov In grlic imujo :i5 vrat, roparic Je 45 vrst, kukavic 21, pupig 20, žoln 22, lastovic 4 vrste. V morju živi nad 500 vrst užitnih rib. PrekiUNiio in prebujno je rast-ilnatvo. Do sedaj so le 35,000 kv. km zemlje priredili za poljedelstvo, u 187,000 kv. km Je še pragozdu. Tiuvhikov Je za tretjino več kakor |x>lj. Na divjem južnem otoku Mindanuo je še mnogo divjine, kamor tudi sedaj v vojni nI predrl človek, Nekute-te rastline s«) nu Filipinih posebno dragocene. Poeebna konoplja daje Izredno močne vrvi za ludje. Nu leto Jo Izvozijo zu jm»I-di ugo milijardo naših predvojnih dinarjev. Sladkorni trst du-je nu leto 2 milijardi dinarjev. Kavno toliko donašajo orehi kokosove palme, Filipini s«» naseljeni / Malsjcl, ki jih ne moremo prištevati k posebno delavnim ljudem na ave-tu, Mnogo raznih rodov ae je priselilo. Že I. 1521 fe odkril otoke alavn* španski raziskovalec Magulhees, Ime pa uo dobili po porneiftem kralju Filipu II l)o-l. I8#H so bili v posesti Spancev, k» so tu ustavili prodi* ran)« ialuma zadušili v teku »>to letll mnogo kitajskih in mohu-medanskih v»" amertkanekl, ftoan cem na rahle »rnlačah 20 000 000 doloriev Za ZdruVni države Je *o otočje dragocena goapodaraka posest, važno opo i Išče zu mornurlco In ključ do južnovzhodne Azije. Zato tudi razumemo sedanje velike ume-rlške napore zu reokupucijo Filipinov. Glavno mesto Filipinov je Mu-rtlla. Mesto je zuradl svoje lege in zveze s Kitajsko, Japonsko, Ameriko in Avstralijo znuno trgovsko središče. Nuravu, ki daje ljudstvu nu teh otokih toliko dobrot, gu nu drugi strani tudi tepe. Potrese smo že omenili. Hujša nadloga pa so silni viharji. Naatanejo tako, du ae na nekem meatu močno segreti zrak naglo dvigne, nu njegovo mesto pu a silno naglico drve od vaeh strani vetrovi, katerih *'lo al moremo le težko piedatuvljutt. Tem vihurjem pru-vljo tajfuni. Pravijo, da Jih pride na Filipinih vuuko leto 21. Prebivalstvo gotovo ne bo pozabilo groznega tajfuna Iz 1, 1882. Mesto MmiiIIo je tajfun skoro popolnoma porušil. Se hujši je divjal I IHIJ7 Od tedaj ao postavili nu olokit^ številne vremenske opazovalnice, ki po rudiu apiuočujo, od kod tujfun pnhaju. Tako rešijo* iiu leto mnogu človeška življenju. Dne 2. decembru 103(1 je izredno silen tujfun obisku! severni del otoku Luzonu. Na tisoče koč in ho. Je podi I Od ti mest jih je 22 utrpelo silno škodo. Na sevat u je bilo še hujše, Tam ae izlivu v Tihi ocean reku Rio Giunde de Cuguyuii. Sicer ju akoiuj 300 km krujšu od Save, a je mnogo nevarnejša, kajti zu-tudi silnih padu vin nu Filipinih Imu vedno mnogo vode, suj pudo turu včasih v eni uri toliko pu-davlu, kakor pri nas v šestih mesecih. Mcku se Je ruzllla, odplavila cele vsa' In pokončale nu tlaocc in tiaoče človeških življenj. Vso pokrajino je spremeni lu v puščuvo, ker je a seboj odnetdu tudi rodovitno zemljo. —Bazovicu. V Proaveti ao dnevn* avetov i ln dalavske vastL Ali Jih Mtate vsak dan? ZASTOPNIKI LISTA PROSVETE »• vsi drullvanl lajnlkl In to|ek« ta liani, ki lik «tfuAlvs !• valijo v ta •vrha. Nail naatavl)•*! lokala! ta pela vala! •••lopaikl se dalotaaa okraj» »I aa Milwaukee. aa Clavalaad. Lotila BdborlcS, VVia. la okolica. Anion iankavtah. Ohla In okolica. Prank Klan la Cklahalma •• CkUholm la akollea. frank Cvclaa Is TIre MUI. Pa., aa rt j tradnje »»hodno P»nno Anion ZomUi la Hormlnla. Pa., aa •o »apadn« P»na»rlv»al)a John Zoffnlk ao 1» t roti ta. akollea Pota« *aoh lok pa lahko vaoli llae •II naročnik Mm poiljo »vojo aaraš tlno dlrcktnu llaln PROSVf.TA 2117 So Lawndaif Avo. Chlaaea. tU. PROSVETA PONEDELJEK RDEČA KOKARDA Roman iz velik* francoskg revolucije STANLEY WEYMAN (Nadaljevanje) Spet me je zfc rabil, da bi me ustavil, in m z neiz proč no trmo obesil name. "Če hočete za vsako ceno tja, pojdite skozi hiše! Skozi hiše na oni strani!" mi je šepnil na uho. Ko je to drugič ponovil, sem ga razumel; imel sem baš ie toliko pameti, da sem šel z njim. Jadrno sva se izmotala iz gneče in planila v stransko ulico, ki je vodila ob zadnji strani hiš nasproti saintalaiškega dvorca. A midva nisva bila prva, ki sva ubrala to pot; tudi nekateri podjetni uporniki so se je bili domislili in so tako zasedU okna, skozi katero so streljali. Zato sva našla vrata mnogih hiš odprta; iz njih se je razlegalo vpitje in preklinjanje tistih, ki so jih bili zasedli. Toda najina pot po ulici ni bila dolga. Zavil sem v prva vrata, ki so se mi videla pripravna, odrinil gručo prestrašenih žensk in otrok ter krenil naravnost proti izhodu na ulico. g « , «i Več molkih z divjimi, od smodnika počrnelimi obrezi je streljalo skozi okno v pritličju. Ko sem iel mimo njih, se je eden okrenil in me je zagledal. Zaklel je in kriknil, naj se ustavim, ker bodo aristokratje streljali name, če se pokažem iz hiie. V svoji razdraženosti Se nisem zmenil zanj; trenutek nato sem stal ni ulici, sam sredi pranzega, žarko osolnčenega prostora. Na vsaki strsni, petdeset korakov od mene, so se raztezale strnjene vrste množice, a pred menoj se je dvigalo pročelje saintalaiikega dvorca v svoji mrki belini. Ko sem se pojavil, je iinil iz njego blisk muikete in kosmič belega dima. Okoristil sem se z osuplostjo množice in dvignil roko. Nad mojo glavo je počil strel, za njim drugi; kos lesa je odletel od zelenih oknic hiie ne oni strani. Nato je nekdo iz množice kriknil, naj prestanejo streljati; za trenutek je vse obmolknilo. Brez diha v ustih sem sVal z vzdignjeno roko sredi žarke soparice. Prilika je bila čudežna, toda usta ao mi bile izprva kakor nema in niso mogla izdaviti besede. . 1 Neto pe, ko Je začelo vsajati med množico zmedeno mrmranje, sem iz^regorvoril. "Možje cihorški!" sem vikntl. "V imenu trobojnice, prestanite!" Trepetaje od razburjenja sem kekor navdahnjen zdajci krenil proti oblegani hiši ter vpriio vseh odpel kokardo z zalcka svoje suknje ln jo obesil na trkalo glavnih vrat. Nato sem se obrnU. ~ "V ime trobojnice, naroda ln cahosftlcega ko-mlteta," sem kriknil na ves glas, da bi me vsi slišali, "vzamem V last to hišo in vse, kar je v njej. Njeni prebivalci pridejo pred sodišče in pravici bo zadoščeno. Vas p», ljudje cahorftki, pozovem, da se mirno razideta na svoje domove. Komitet.. Delj nisem prliel. Komaj sem bil izrekel to besedo, mi je pfižvižgala mimo ušes svinčen^a ln se zarila za menoj v stenski omet. In kakor da je njen žvižg rezbrzdal ves gnev množice, me Je mahoma ogrnilo srdito rjovenje. Nekateri so ml žvižgali, drugI so me paovall, tretji so tulili: "Doli Izdajalec!" In "Obesite ga na svetilnik!" Ta burja ogorčenja je porušila nevidne zatvornlce; množica so Je usula z obeh strani in navalile na vrata v strnjeni gruči, ki me je mahoma pogoltnila in odnesla s seboj. Mislil som, da me bodo reztrgali na kose; a namestU tega so me samo neusmiljeno zbili in pahnili v stran. Izgubil sem se v vrtincih člo-veške reke, ki je butala ob vrata, padala vse vprok ln udrihala drug po drugem v besnosii • svojega zaleta. Na stotine nog je teptala prev-karšnje ranjence, toda nihče se ni zmenil za njihovo vpitje. Se dvakrat je-počil iz hiie strel, in oba sta zadela; a gneča pred vrati je bile tolikšna in besnost naskakovalcev tako slepa, da ni nihče opazil ranjencev, ko sta se zgrudila ne tla in zdihnila, poteptana po svojih lastnih tovariših. * Prijel sem se za železno ograjo stopnic, kamor so me bili pritisnili, in se z veliko težavo ustavil na mestu. Toda ganiti se nisem mogel nikamor; ostal sem, kjer ^em bil, ter z grozo čakal razpletka drame, mod tem ko je tolpe razsajala okoli mena Naposled so se polnila v vratih razklala in podrla. Nejsprednji napadalci so planili v vrzel. Toda okvirje vrat je ie viselo na tečajih in jih je ovlrelo, de niso mogli v hišo. Naposled je odnehala tudi te zapreka in vrata so se ropotajo podrla v vežo. Vrgel sem se v hudournik in srečo mi je dele, da sem Siiel med prvimi v dvorec,• ne '^fc bMrflpal, kor se je zgodilo nekaterim.. '«Moj namen.je bil, da m^htfim Ostale in do-spem pred njimi ha vrh, tako de bi se vsej boril za Dentzoya»Jo io-nofrEmegsloteti; Za* kaj obča razbu^fMaiectijeJlttft U>tlle tudi mene in kri mi je ker vrela v žilah. Njkomur iz množice se ni bolj hotelo ubijati negjo meni. Toda ko sem prišel do zpožja stopnic, sem'ž ostalimi vred zagledal oviro, ki nas je ustavile na meatu. Te ovire je bil gospod de Gontaut, ki se je v tej uri skrajne opesnoeti povzdignil nad samega sebe. Čisto sam je stal ne stopnicah in z viika smehljaje ae zrl na napadalce. Vsaka sled nebogljenosti in lahkomiselnosti mu je bila izginila z obličja, ki je izreželo samo še otmenost in hrabrost njegovega stanu. Videl je, kako se meje njegov svet, kako ga zalivata sodrga in blato in kako se pogreza vse, kar mu je bilo drago in zaradi čajer je živel; videl je smrt, ki ge je čakal« ob znožju stopnic, in ae je •mehljel. S tankim mečem preko roke je trepljal po svoji tobačnici in gledal na nas s vrha; tO ni bil več bfebetaVi, vetrn jaški itlVplehkobi svojih švicarskih istorij in svoje eplkurejske vere malone klavrni baron de Gontaut; bil je ponosen plemič, gotov samega sebe, z očmi pol-/nimi izzivajočega poguma. "Aha, psiP je dejal.. "Radi bi si zaslužili vešala, jelite?" Nekaj sekund se ni nihče ganil. Navzočnost starega plemiče in njegova neustraienost sta ill tudi najbolj zakrknjenim do živega; z odprtimi usti so buljili vanj, ukročeni po njegovem pogledu. Neto se je zganil*. Z odmerjeno kretnjo, kekor posdravii nasprotnika pred dvobojem, je dvignil ročaj svojega meča in naperil konico proti nem. "Dajte, dejte," jo rekel z glasom polnim trp-v kega zaničevanja, "ne obotavljajte se. Kdo izmed vas bi red prvi v pekel? Enega vsekako pošljem k vragu." Čar je bil razbit. Tucat zlikovcev se je tuleč zagnalo po stopnicah. Videl sem, kako je jeklena ostrine enkrat, dvakrat svetlo blisnila v zraku in kako je eden izmed nepadalcev omahnil nazaj ter ae zakotalil tovarišem pod noge. Nato ae je vidignil ogromen železen drog ln usekal po nasmejanem obrazu; stari plemič se je zruiil breg glasu v toči udarcev, ki so ga v malo trenutkih isprcmenili V krvavo truplo. (Delje prihodnJLČ.Vpp , . tel G m ROŠKI BISER (NedaljevenJe) "Ali to je nečloveško! Saj se mu niste prodali z duio In telesom!" "Nevesta se ne sme Izneveriti obljubi. Nikdo bi me ne pogledal'" * "In svojega življenja srečo hočete žrtvovati predsodku, prenagljeni beeedi, daal proti volji svbjih roditeljev? Mlado življenje bi vpregi i v jarem, ki bi vas težil vse življenje? In ne samo svoje sreče, Kvdoksijs. vi žrtvujete tudi srečo nekoga drugega—saradi nepremišljene zvestobe!" "Kako me žaloatlte! Da bi mogla ravnati drugače—danea vam povem odkrito: da ne morem drugače, nikdar bi ne učakali žalosti zaradi mene'- Druga bi al izvolila smrt—Jaz sprejmem trdnega srca, kar ml prinese bodočnost, daal dobro vem. da ima sa mene zgolj tugo!" Tedaj vidite, Evdoksija, da je ree bolje, ako grem. Glejte, kako se dvlgs dim lz dimnike! Jutri ae vrne pa rob rod in me odpelje v domovino!" 1 "In jaz oetanem tukaj—tod pojdite, saj mora biti tako! £do ve. kaj bi ae pripetilo! AH ločiva ae prijateljski, samo to m) obljubite." reče Evdoksija napol glasno. "Nikdar te ne pozabim, ti vzorno, hrabro dekle! Nebeški Oče te blagoslovi ln ti zlajiaj breme, katero sprejmeš tako svojevoljno," odgovori Hugon ln jI stisne roko. "Ne svojevoljno," odgovori deklica. "Bil je čas. ko aerh poznala aamo Marina in ae nadejala, da bom arečna s njim. Takrat aem ae mu obljubila. In prilel Je 'čaa, ko sem ae mu izneverile v srcu . . . Sedaj je vse konče-no . . . Tode pustiva te misli. Danes prebtjVa dan. kakor bi ne govorila nlčeaar " "Kakor želite. Evdokaija! Žalovati nama bo seveda še čaaa dovolj." "Pojdite aedaj, da pomagava očetu urediti našo ladjo.' Kako o te se veselim popoldanske vožnje! Zednje moje veselje bo'\ V. Kje boste Jutri otoeore?" Pred no ji je mogel todgbvorl-ti, odvede ga v bližnjo aobo, kjer »teri kapetan preizkuša vrvi ln naroča nekemu mornarju, kako Je opraviti čolne. Kmalu pride tudi Marino. "Kaj pa delate tukaj? Čemu > priprave? Evdokaija in vi ae peljete z menoj na moji ladji!" "Dobro," reče Hugon poeilje-no vesel, "z menoj pa ae popelje mati. Radoveden aem, katera ladja bo prva!" Lahke, svetlosive meglice ao legale po vrhovih golih gora. snek. da po zračnih višinah prevladuje sever. "Burja viai na gorah," govori ljudstvo. Hladen ve trii je pihal od severovzhoda čez zaliv, ko ao popoldne odrinili štirje čolni po morski oži. ni proti prostemu morju, kjer ao ae postavili .v vrsto. Na levem krilu je stala Mari-nova Jadrnica. Na sprednjem predelu je aedela Evdokaija, na krmilu stari Vladič, Marino pa ae Je bavll z vrvmi pri jadrih In ae razgovarjal s nevesto Na drugi ladji ata bila Hugon ln Evtlokaijina mati s nekim ribičem; dalje ata došli še dve jadrnici iz Rož. "Pred vetrom tja!" vikne kapetan. Jadra ae rftzpno in čolni zdrče po veloyih, kamor jih žene ve-trič. Teko plujejo akoro v premi črti; ker Marino neokretno nategne vrvi in zavrne jadra tako, de hrene njegova ladja j>ro- ti breg« m "Kaj pa je?" vpraša Vladič. "Vrvi so ae zamotale," odgovori Marino. "Pojdite, oče Itike-for, uredite jih zopet, dočim bom jec vladal krmilu." "Dobro! Pe drži naravnost in krepko, da pridemo zopet ^ vrsto!" reče starec in se mu umakne. , X Evdoksija éedi mirno na spred-njeih ira ju. Samo nekoliko odgovarja Marlnu, ali zaradi vetra ge ne razume dobro. Bleda je, in njeno oko pogostoma zre za ladjo, kjer Je njena mati. Sedaj je kapetan uredil vrvi. Sedel je sredi ladje, čvrsto jih nategni! in zapovedoval onemu na krmilu. Tedej pogleda Marina. Bled kakor stena je in lice mu je raz-rito od notranjege strahu. "Kej ti Je, Marino?" vpraia ge Vladic sočutno. /c'Nič posebnega. Gl*ya ■—•••i —- — -pozdravlja t, in s straš- pi. ' \\ J p!' 'i rverofi-" o , naj krenemo k bregu? Morda ti odložel" ., , . i Marino pogleda na uro: "Ne, «e; le delje v istem teku!" reče e treeočfm glaaom. . , "Tode ti nisi zdrav," ugovarja kapetan. /o* t nič ni, skoro preide* Le delje!" Vladič nategne vrvi in krene tako, de se veter na vso moč upre v napeta jadra; kakor ptice leti ladjica, pustivši vse druge ze seboj. "UrA!" zevzeni z drugih ladij. Evdokeija vihti z robcem, Marino sname klobuk m —zdajci zamolkel pok nim krikom šine Marino z deskami kvišku; krmilni del ladje je razrušen, sprednja polovica pa odlet! po površini tako, da se stari kapetan zvrne v morje. Evdoksija se pridržuje na skrajnem robu. r »i Kaj se je pripetilo? Nikdo si ne more pojasniti nesreče, toda vsi hite na pomoč. Kapetana ujamejo iz valov, ali Evdoksija je izginil* z ladjinim delom delom vred. Hugon sleče gorenjo obleko in preži, kje se kaj prikaže. Zdajci ugleda 'nedaleč Evdoksijin robec, s katerim mu je prej odzdravi j a U. Hitro skoči v morje in pleve proti njemu. In kakor bi mu hotelo nebo poplačati srčno«!; prikaže se deklica na površini. Hugon jo hoče prijeti, ali Evdokaija se brani, rekši: "Sama spleyam do ladje; pomagajte mi le, da pridem vanjo!" In akoro potem sedi poleg prestrašene matere. Sedaj, ko je minila nevernost, joče na tihem, ne vedoč zakaj. V tem iičejo drugi Marina. Toda nikjer ni videti sledu, le morje je rdeče od krvi. Ladjica z Vladičevo družino krene domov. Nem sedi stari Vladič; srčna želoet ga je obšla. Noge ga bole, sem ne ve, kaj ga je toliko dregnilo, de jih ne more iztegniti. TUdI mati je kakor oka-menela od strahu. Ribič na ladji vesla urno, in Hugon ga podpira na vso moČ. Njegovo oko zre ljubeče »na bledo Evdoksijo. Ko se približajo pristan i ^u, obledi deklica še bolj, napoaled ae nasloni na mater in omedli. Brzo jo preneso v hišo; tudi kapetan ne more sam hoditi. Hugon pošlje po zdravnike in v tem ukrene, kar je najpotrebnejše. Očeta in hčer, ki ae kmalu zopet zave, morajo spraviti v posteljo. Hugon prime deklico za hladno roko in jo iskreno pritisne na srce; Evdoksija ga tožno pogleda, potem zamiži V tem času je odšlo mnogo čolnov iskat Marina. Ko V vrnejo proti večeru, so našli Marina mrtvega in strašno razkosanega. Odpeljali so ga v Ercegnovo. Ona "male stvar" Mijatove je bila spravljena pod krmilom in storila svojo dolžnost o zaželje-nem času. Toda uničila je nje^e samega, ki jo je naročil; oni pe; katerim je bila namenjena poguba, so oteli življenje. ' IV. Nezgode ni bilo moči pojasniti. Očito se je namerjalo zlo-činstvo; toda komu je bilo namenjeno in kdo ga je .povzročil, tega se ni mogel domisliti nikdo. Ako je vedel Marino zarije, j ■ "Nikar, nikar, ničesar o tej,*e-daj ne!" se brani ona. ''Ko boste doma, spominjajte se me 'in pišite mi, kako živite. Tolažilo me bo v tej samoti!" "In katfar pozabite starih vezi, ali smem pritl\po ves, po nevesto svojo?" reče Hugon iskreno. Evdoksija stoji nepremično, nato povesi oko in reče polglasno: "Vrnite se in sprejmite srce, ki vam je tako zvesto, tolikanj vdano!" Solza ji priigra v oči in obvisi na temnih trepalnicah, ko ee mladenič skloni k nji in jo rahlo poljubi na čelo. « "Sedaj odpotujem lahkega srce!" vzklikne Hugon radostno. Poslavljam se v sveti, da se sko-ro vrnem. Z Bogom, ljuba moje, in pričakuj me!" r Žalno in vendar veselega srca zre dekliga za nJim, obrne se proti podobi pomočnice Merijo: Blagoslovi ga ne poti, ti zvez da moje! Ohrani ga, aaj je vse moje veselje na zemlji!" Jesen s svojimi plohami in viharji je minila. Pogestoma so morale la4je iskati zavetje v varnem psfetanišču Rož in _ča-keti, de e* jim posreči prepluti ožino, ki drži iz Boke na širno morje. Nastopila je zima. Gole višine strmih gora ao se lesketale v bliičeči artežni krasoti, obrežje pe je selitoelo kakor spomladi. Stari Vladič je popolnoma okreval In Evdoksija mu je pomagala vedno znova čistiti in urejati njegove zbirke. Vsa dru-žinat je živela večinoma zase. Hugon je dopisoval često, in ko je prijadrelo novo leto v deželo, je naznanil, da skoro pride po svpjo nevesto. Evdoksija se je v tem času razcvetela še krasneje. Otroški obraz je sprejel vzorni odsev ženske resnosti: iz neizkušene deklice je vzrastla ljubeča žena in srčno vesela je pregledovala zaklade, ki so se pripravljali za poroko. Mati pa je delale po svoji mirni navadi in učila hčer vseh potreb, ki lepšajo dom in omiljajejo domačnost. Nekega jutra stopi stari kapetan k hčeri tn reče: J sem giri na Brdu. Paro-brod je že vidi." ' ; , < ' "Tedaj pojdi z mano, oče, pojdi, da pozdraviva njega!" ne ono Proste luke v AnteriL Waahington. (ONA)~_V * Orleansu bo ustanovljena d* prosta luka v Zedinjenih iS veh—tekom prihodnjih fio j Tudi v San Francisc u in h tonu, Texas, je mogoče Qa ! ild0 1U*^°vitVt Postih dočim je bila ravnokar vloi prošnja tudi San Juan v P to Ricu. p Prva ameriška prosta lUb nahaja v New Yorku, ki ^ lav letu 1943 za 25 milijo^ larjev obrata. Razni mali oglasi btrol VRHNJA PLAST Debeluhar občuti pomanjkanje veaj enega delavca, ki bi ae dvignil a mehkega aedeša ... je nfledej—$epol k — pozdravila Marina in kjer je pozdravljala odhajajoča prijatelja. In sedaj, ko krene parobrod v mogočnem krogu skozi ožino, ne more se ubraniti solzam. Z robcem vihra, in glej, na kraju ladje enako nekdo vihti bel robec; ihte se privije deklice k očetu: "Oh, oče moj, kako sem srečna!" '"Kakor si zaslužila, ubogo dete!" izpregovori Vladič ginjen in jo pritisne nase. "Vendar glej, še nekdo drug pozdravlja: To bo moj RihafrdMPojdi, de ju slovesno > sprejmemo." Še nekoliko mahljajev z robci, potem pe Hitita domov: v eni tiri mortta» dospeti prijatelja. Vse ves je na nogah, ko se razširi ta novica. Vsi hddeio pozdravi tiifltol i ubij ena potnika na prb&i, tudi Evdoksiji na V&elje, zakaj "roški biser" so MH&li vsi. Sedej se približa ovenčana la-dje, katero je poslal Vladič po prijatelja, sedaj prisloni, sedaj skočita Hugon in Rihard na kop-ho. " "DobrodoSla!" jjozdravljajo ju irsL Stari Vladič itftreno objeme svojege sinovca in tudi Rihard čuti njegov objem. Potem ju odvede v hišo k ženem. "Evdoksija!" — "Hugon!" vzklikneta oba hkrati. Hugon objame nevesto in ona skrije glavico na njegovih prsih . . . Konec. RAD BI IZVEDEL ZA NASI rojaka Frank Oglarja, kateri i« ko sem jaz prišel v Ameriko , 1905, preddelavec (foreman) v ka št 30 v šumi v Acosta (Somi* Co.), Pennsylvania. Prosim m mi pomaga, ker ga potrebujem dobavi drugega državljanskega pirja. Zelo bom hvaležen i« , pri volji plačati stroške. Moj trn je: Frank Krance, Star Route ( witz, Wis. "LINOTYPE OPERATOR Delo dobi Slovenec črkotiiT* stroj«. Za pojasnila prijsrii, osebno ali pismeno na nulor ) sveža—'TIskarna 8.N.PJW 2657 Lawqdal# Ave.. Chicago 23. Ill MOŠKI ALI MOŽ IN ŽEN, za kokošjorejo na farmi, 20 i ven iz Chicaga. Dobra plača in i derno štiri-sobno stanovanje pojasnila kličite: Wm. BLU] BEVERLY 6900. 10 2ENSK tudi tolika dekleti za zbiranje in zavijanje semen. S šenost ni potrebna. Tedensko "part tirne" delo. od 9. ure zjul do 4. ure pop. in od 4. ure pop. d ure zvečer. Nujno delo. Vaughan's Seed Sto 133 No. Jefferson 5. nadstr. Ali aSa naročeni na dnevnik "ProevagoT Podpirajte svoj listi t DELO DOBE HIŠNICE "JAMTRESSES" Ženske za čiščenj« Delovne ure od 5:30 >ldne do 12. ure zrsctf. ojno nujna industriji. Rabimo tudi pomočnice v Jedilnici ŠAJTE pri: popo Vo is bell telephone company "EMPLOYMENT OFFICT ZA ŽENSKE Street Floor 309 W. Washington Street naroČite si dnevnk prosveto ML tedne konvencije ae lahke naroči na lisi Presvstok k. dva. tri. štiri ali pet ftleaev is ssm drašine k »4 ssr4- Uat Pveaveta ataše se vee eaafco. aa člane all aetlane ft* » •m Istao naročnino, get ae Clanl le plešejo pri »asmsntr f1M * tednik, ee Jim to prišteje k naročnini. Torej sedaj ni vsroks. da fe Bit predrag sa člane SUP J. List Prosveta Je vala lssinbtf »• e*ta*e Je v vsaki druži* nekdo. Id M rad čital Ust vsak daa. _[\ PoJasailot—Vselej kakor hitro kateri teh članov prenehs biti ilij SNPJ, «dl če ae preseli proč od družine in bo sahtevsl sam svoj 1» tednik, bode moral tisti Član la dotične družine, ki ja tako >k