P. b. b, kulturno - politično glasilo- s v e t o\/ ni h in domacih c/ogodkov Postni urad Celovec 2 — Verlagspostamt KI agentu rt 2. Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfuri LETO XIII. / ŠTEVILKA 35 CELOVEC, DNE 31. AVGUSTA 1961 CENA 2.- ŠILINGA Veliki beg Bodeča iica in španski jezdeci, ki so ločili bivšo nemško prestolico Berlin v dva dela in dva svetova, zapadne demokracije in vzhodnega komunizma, so znova opozorili svetovno javnost na eno izmed rak-ran povojne dobe, na nenehni tok beguncev, ki teče iz komunističnega sveta v zapadni svet. Naj ima kdo simpatije za Nemce ali ne, toda vprav zaradi svoje množičnosti je tok beguncev iz Vzhodne Nemčije, ki je doslej preko berlinskega „zrač-nega kanala” mogel nemoteno teči na Zapad, svetu najbolj jasno pokazal bistvo tega problema, ki je brez dvoma ena izmed največjih človeških tra-fiedij naše dobe in ni omejena samo na Nemčijo, ampak na vse predele, kjer je po letu 1945 prišel na oblast komunizem. Dejstvo je namreč, da je od leta 1945 okrog 15 milijonov ljudi zapustilo svoje tlomove in sc podalo na Zapad. In to niso ,,kapitalisti”, temveč povečini delovni ljudje, ponajveč mlatit, ki so za časa krvave revolucije bili še otroci ter so že dorastli pod komunistično vladavino. Komunistična propaganda govori o „trgovcih z !R,lim blagom”, o „lovcih na človeške glave”, ki da tnamijo ljudi na Zapad. Toda iz tega vpitja govori zadrega in nemoč. Poleg delavcev je pobegnilo tudi znatno število izobražencev, znanstvenikov, tehnikov *n kulturnikov, katerih izguba komunistične režime posebno hudo prizadene, ker jim najbolj manjkajo 'prav strokovnjaki. In vsakomur, ki še količkaj misli z lastno glavo, da zgolj zaradi obljub po boljšem zaslužku ne bodo milijoni ljudi zapuščali domove, svojce, premoženje in domovino. Samo nekaj številk: Iz Vzhodne Nemčije je pobegnilo od leta 1945 na Zapad 4 milijone ljudi, to je četrtina celotnega prebivalstva. Vzhodna Nemčija je edina država na svetu, v kateri število prebivalstva pada. Nenehni tok beguncev je tudi spremenit strukturo prebivalstva, kajti povečini so pobegnili ntladi ljudje, tako da postaja Vzhodna Nemčija debela starcev. čeprav v drugih deželah pod komunističnim jar-tnoni možnost za beg ni bila tako ugodna, ker ni Bilo nobenega „otoka svobode” sredi komunističnega morja, kamor bi se mogli zateči, kot je bil Heilin dosedaj, pa so tudi iz teh pobegnile mili-jonske množice kljub minskim poljem, bodeči ži-c'> opazovalnim stolpom ter do zob oboroženim stražam, ki streljajo pogosto brez opozorila, kajti *<> je edini način, da varujejo „napredek” njihovega socialističnega družabnega reda, ki bi pa brez ljudi Izgubil možnost obstoja. Ko sc je ob madžarskem uporu za kratek čas od-Prla meja, je v nekaj tednih zbežalo 200.000 Mad-^•»ov. Pa ne samo v Evropi, tudi v Aziji ljudje be-izpod komunizma. Britanska kronska kolonija Hongkong je |H> prevzemu oblasti po komunistih *cta 1950 sprejela dober milijon beguncev iz bliž-"i'h kitajskih pokrajin. Prav tako beže Kitajci v portugalsko kolonijo Macao in v sosednjo Burmo, kljub visokim gorovjem je iz Tibeta pobegnilo v Indijo 33.000 beguncev, kot je izjavil sam indijski ministrski predsednik Nehru, brez dvoma najbolj 'sestransko verodostojna priča, in ki se te dni mudi l,a konferenci „ncvtralistov” v Beogradu. Za časa 'ojne na Koreji j>o komunističnem napadu na Juž-lio Korejo je od 9 milijonov prebivalcev severne komunistične Koreje 2 in pol milijona zlrežalo na ■Ing. številni severnokorejski vojaki, ki so padli v njetništvo sil Združenih narodov, so pred posebno '"‘dnarodno komisijo izjavili, da se marajo vrniti ' eže, ampak da 'e °dpovedala politična plast, ki v njih poseduje Vso oblast. Kmečka gospodarska zveza Celovec, Mohorjev dom VABILO odbornikom, starešinam in krajevnim zaupnikom Zveze na izredni občni zbor Kmečke gospodarske zveze ki je v nedeljo 3. sept. ob 9. uri dop. v dvorani Mohorjevega doma v Celovcu s sledečim sporedom: 1. Otvoritev in pozdrav po predsedniku. 2. Referat »Iz delovanja Kmetijske zbornice« (pred. g. svet. Mirko Kummer star.), 3. »Zbornične volitve v novembru — kako nastopimo, kdo so kandidati Kmečke gospodarske zveze.« 4. Slučajnosti. Zaključek ob 12. uri opoldne. Vse vabljene prosimo za udeležbo. V slogi in disciplini je naša moč! OSREDNJI ODBOR Poljski kardinal Višinski protestira Poljska vlada je prelomila dogovor glede pouka krščanskega nauka v državnih šolah, je v svoji pridigi v sloviti božjepotni cerkvi v Čenstohovi izjavil kardinal Višinski. Ta dogovor je bil sklenjen leta 1956. Takrat je namreč poljska vlada pod vodstvom komunista Gomulke zašla v hudo stisko, ker je na eni strani grozil upor poljskega ljudstva proti komunistični oblasti, po drugi strani pa intervencija sovjetskih čet ter popolna vojaška zasedba. Poljski škofje 'so pozvali ljudstvo, da naj 'bo mirno in tako preprečili še strašnejše krvopre-litje kot je bilo na Madžarskem, obenem pa hočeš — nočeš — omogočili' komunistični vladi, da se obdrži na oblasti. V zameno pa je takrat vlada dovolila nekaj svobode Cer-ikvi, med drugim tudi pouk verouka v državnih šolah. Lani pa je Sejm (parlament) sprejel zakon, ki odpravlja pouk verouka v šolah. Tudi vrsta drugih ukrepov vlade kaže, da je ta v raznih oblikah začela preganjati vero, kajti sedaj ise čuti trdno v sedlu in tako kaže svojo hvaležnost za izkazano pomoč v sili: Volk spremeni dlako, ne pa zob. Komunisti se sprijaznijo tudi z vero, če je treba, zato da bi jo kasneje mogli tem bolj gotovo uničiti. Volitve v Kmetijsko zbornico VAŽNI TERMINI VOLILNEGA REDA Z nedeljo 1. septembra so razpisane volitve v Kmetijsko zbornico in sicer za nedeljo 19. novembra. V februarju t. 1. izišli volilni red predvideva važne termine, katere naj bi poznal vsak volilni upravičenec in predvsem krajevni zaupnik Kmečke gospodarske zveze. PRIJAVA PRISEDNIKOV IN NAMESTNIKOV V VOLILNE KOMISIJE Krajevni zaupnik Kmečke gospodarske zveze prijavi prisednike in namestnike krajevnih volilnih komisij najkasneje do 1 4. septembra v roke vodji krajevne volilne komisije t. j. županu. V krajih z več volilnimi okoliši je treba prisednike javiti za vsak okoliš posebej. Najkasneje 2 8. septembr a imajo volilne komisije svojo prvo sejo. VOLILNI IMENIK Najkasneje 2. oktobra mora občina predložiti seznam volilcev v javni vpogled. Možnost vpogleda traja deset dni. Vsak ga med tem časom lahko vpogleda in si napravi prepise. Reklamacije (pritožbe) je treba vložiti vsaj do konca vpoglednega termina pri občinskem uradu. Prizivi so mogoči tri dni potem, ko je tisti, ki je bil naredil reklamacijo, prejel rešitev svoje reklamacije. Voliti sme samo, kdor je vpisan v imenik. VOLILNI PREDLOGI Najkasneje do 2 9. oktobra 13. ure je treba vložiti volilne predloge in sicer za krajevne kmetijske odbore pri občinski, za okrajne in deželno kmetijsko zbornico pri deželni volilni komisiji. Krajevni volilni predlog mora podpisati vsaj pet volilnih upravičencev dotične občine, okrajni vsaj dvanajst in deželni vsaj petdeset volilnih upravičencev. Poleg imena volilne skupine se javi seznam kandidatov z njihovim družinskim in osebnim imenom, rojstnim letom, poklicem in naslovom in še naslov zaupnika, ki je upravičen sprejemati zadevno pošto. Kandidati morajo svoj pristanek za kandidaturo pismeno potrditi, potrdilo je treba predlogu priložiti. Za o-krajni predlog se predloži še vsota 200.— S in za deželni 1000.— S na naslov kmetijske zbornice. Najprej z 1 0. in najkasneje z 12. novembrom volilna komisija volilne predloge zaključi in nato objavi. VOLILNE PRIČE IN VOLITVE Najkasneje do 9. novembra javijo zaupniki občinski volilni komisiji po dve volilni priči za vsak volilni lokal. Volitve IkkIo dne 19. novembra in je za korektno njeno izvedbo odgovorna volilna oblast. Voli se hkrati v občinski kmečki svet, v okrajno in deželno kmetijsko zbornico. Glasovnica za občinski kmečki svet ima določeno velikost (dolga 15 do 16 cm, široka 9Y2 do 1U/2 cm), z imenom volilne skupine ali imenom vsaj enega kandidata ali s skupinskim nazivom in kandidatovim imenom. Besedilo teh glasovnic je lahko tiskano, pisano s strojem ali z roko. Glasovnica mora biti iz mehkega belega papirja. Za okrajno in deželno kmetijsko zbornico se pa smeta uporabljati samo uradni glasovnici. Le- Državna realna gimnazija in gimnazija za Slovence OBJAVA PONAVLJALNI IN SPREJEMNI IZPITI Ponavljalni izpiti so v ponedeljek, dne 11. septembra ob 8. uri v šolskem poslopju Lerchenfeldstrasse 22. Sprejemni izpiti za vse razrede so v torek, dne 12. septembra ob 8. uri. V sredo, dne 13. septembra 1961, je v času od 14. do 16. ure vpisovanje za vse razrede. V četrtek, dne 14. 9. je ob deveti uri šo-larska sv. maša in ob 13.45 uri prvi redni pouk. Uradne ure so vsak četrtek od 8. do 10. ure. Ravnateljstvo SEJA KMEČKE GOSPODARSKE ZVEZE Člani osrednjega odbora in starešinskega sveta Kmečke gospodarske zveze, pozor! — V nedeljo, 3. septembra je ob 8. uri dopoldne v sejni sobi Mohorjevega doma v Celovcu seja. Prosimo, da vsi vabljeni zanesljivo pridejo. URADNE URE Pisarna Narodnega sveta koroških Slovencev, Krščanske kulturne zveze ter Kmečke gospodarske zveze je odprta vsak dan razen sobote od osmih do pol ene. Uradne ure predsednika Narodnega sveta so vsak četrtek od 10. do 12. ure. -KRATKE VESTI- Največja kmetija na svetu bo v Avstraliji, kjer je neka družba za 50 milijonov šil. nakupila zemljišče, ki meri 28.000 kvadratnih kilometrov, to je dvakrat toliko kot cela Belgija. Na tej kmetiji nameravajo rediti 120.000 glav goveje živine. Vsako leto 'bo farma vzredila 20.000 glav živine za zakol oz. prodajo. Dr. Kurt Schuschnig, nekdanji avstrijski kancler, ki sedaj živi kot univerzitetni profesor v St. Louisu v Združenih državah, se je odzval povabilu iKatoliške prosvetne u-stanove v Vorarlbergu, da se udeleži dvodnevnega študijskega zborovanja, ki se bo bavilo z vprašanjem »Avstrijska usoda med obema vojnama«. Slavni »Metropolitan«-operi v New Torku ne bo treba »odpovedati igralske sezone in odpustiti najboljše umetnike,« kot je napovedal neki tukajšnji vestnik in se že vnaprej veselil, da bi »zaprta vrata Metropolitan opere glasno obtoževale današnje razmere v Ameriki, kjer je sicer dovolj denarja za vojaške namene, ni pa sredstev za kulturne namene«. Ta sredstva so vendarle dobili j k) prizadevanju ameriškega ministra za delo Goldberga, ki je posredoval v sporu med upravo metropolitanske opere in sindikatom glasbenikov, ki so zahtevali povišanje plač. Po doseženem sporazumu je sam državni predsednik Kennedy brzojavno izrazil svoje veselje ter obljubil ustrezno 'podporo tej svetovno znani operi, kjer je daljšo dobo bila primadonna (prva pevka) Slovenka Zdenka Kunčeva. Kot je bilo na prvotnemu programu predvideno, se 'bo igralska sezona začela dne 23. 10. s Puccinijevo opero »Dekle z zlatega Zapada«. ti navajata vse volilne skupine. Volilec označi svojo volilno skupino s križcem ali drugim znamenjem. Voliti sme samo, kdor je vpisan v volilni imenik. Op. ur.: Naš list to odslej redno prinašal beležke glede zborničnih volitev. Zaupnike, interesente in volilne upravičence opozarjamo, naj jih redno zasledujejo in v lastnem interesu tudi upoštevajo. Politični teden Po svetu... Od Berlina do Brazilije Pred dobrim 'tednom so začela krožiti po sveto poročila o izbruhu kolere na Kitajskem. Pojav te strašne kužne bolezni preteklosti je zbudil spomin na čase, iko so kljub počasnosti in nedostatnosti prometnih zvez, kužne 'bolezni edine premagovale nezaslišane daljave. Sirile so se od dežele do dežele, od kontinenta do kontinenta. Danes bi nekaj takega lahko rekli o političnih krizah, razlika je le v 'tem, da so se nekdaj kužne bolezni širile počasi, mesece in leta, danes se pa politične kiize, ki izbruhnejo v eni deželi ali na nekem kraju zaradi modernih prometnih zvez in obveščevalnih sredstev, v nekaj urah oblete velikanske daljave in rodijo hude posledice na drugem koncu sveta. Glavno in najnevarnejše ognjišče »hladne vojne« pa je vsekakor še vedno Berlin, bivša prestolnica pruskega kraljestva, nemškega cesarstva in .tretjega rajha’, ki je ob somraku bogov v maju leta 1945 postalo večidel kup ruševin in so ga osvojile ruske čete, katerim so v kratkem presledku sledile čete zapadnih zaveznikov (Združenih držav. Velike Britanije in Francije) ter si mesto razdelile na štiri dele. Kasneje so trije zapadni mestni predeli bili združeni v »zapadni Berlin«, ki je upravno del Zapad-ne Nemčije. Ta je nastala iz zasedbenih con zapadnih velesil. iPot do 'Berlina pa vodi preko sovjetske cone, ki je medtem postala »Nemška demokratična republika« komunističnega kova. Tako sta dejansko že nastali dve nemški državi, kot posledica Hitlerjevega zločinskega vojnega podviga. Dejstvo: Dve Nemčiji Do 13. avgusta je kljub delitvi Berlin vendarle še bil nedeljeno mesto, kjer je bila železna zavesa le svilen trak, ki ga je bilo moč zlahka preskočiti. Tega so se tisti, ki jim pod komunistično vladavino v Vzhodni Nemčiji ni bilo všeč ali ondi niso več mogli živeti, izdatno posluževali. Po drugi strani pa je Berlin bil zadnji ostanek nemške edinosti ter kraj, kjer sta se obe z železno zaveso ločeni polovici nemškega naroda srečavali na svobodnih 'tleh. Zato se je bodeča žica toliko bolj bolestno zajedla v srca Nemcev. Očitno pa je, da Sovjetska zveza in njeni vzhodnonemški opričniki nimajo namena samo zamašiti toka beguncev, ki je za Vzhodno Nemčijo postal že smrtnonevarno krvavenje, temveč da gre za več: za uničenje Zapadnega Berlina kot »izložbenega okna« zapadne demokracije, ki je vzhodnemu bloku kazal obilje blagostanja ter postavljal na laž bajke o izkoriščanju »človeka po človeku v kapitalizmu« ter ga obenem opozarjal na bedno življenje v »socializmu«. Tok beguncev je v glavnem bil omejen na za Vzhodno Nemčijo znosne dimenzije, toda to Moskvi in Pankotvu ni dovolj. Kljub 'bojevitemu govorjenju si pa sovjetski blok, ki je skrajno brezobziren proti Nemcem (ironija je, da jih baš s pomočjo vdanih vzhodnonemških hlapcev tleli na dva dela), si pa ne upa dotakniti pravic zapadnih zaveznikov, ker je bržkone prišel do zaključka, da je Za-pad le odločnejši, kot je po njegovih neodločnostih v zadnjih mesecih izgledalo. Potem ko so sovjetski vojaki korektno salutirali ameriški bojni skupini 1500 do zob oboroženih vojakov, ki je prišla v Berlin, da ojači tamošnjo ameriško garnizijo ter dvigne moralo zapadnih Berlinčanov (oboje je dosegla), so hoteli prerezati najvažnejšo vez, življenjski živec, ki veže Zapadni Berlin z Zapadno Nemčijo, namreč civilni letalski promet iz Zapada v Berlin. Sovjetska vlada je predlagala, da bi naj civilni letalski promet bil preložen iz letališča v Zapadnem Berlinu na vzhodnoberlinsko letališče. Celo Angleži, ki so vedno za razgovore, so topot rekli: ne. S podreditvijo letalskega prometa komunistični kontroli bi bilo praktično konec svobodnega Zapadnega Berlina. V treh enako glasečih se notah so vlade Velike Britanije, Združenih držav in Francije sporočile Sovjetski zvezi, da ne bodo trpele nobenega motenja civilnega letalskega prometa iz zapada v Berlin. Težav pa zanje še ni konec, kajti civilne letalske družbe zapadnih držav so napovedale, da ne marajo prevzeti nobenih rizikov in da bodo pri prvem incidentu same svoje polete v Berlin ustavile. Zapadne vlade so za ta primer že pripravile ustrezno število vojaških letal. Položaj močno spominja na dneve pred letalskim mostom leta 1948, le da so bile takrat Združene države edini posestnik atomskega orožja, danes pa tudi Sovjetska zveza razpolaga z enako učinkovitim uničevalnim orožjem in izgleda, da so oblastniki v Kremlju mnogo manj obremenjeni z moralnimi in človečanskimi predsodki. Vprav na to obotavljanje Zapada, računa sovjetska politična taktika, toda nevarnost je, da se vendarle uračuna, kot se je uračunal Hitler in kot so se uračunali Japonci v minuli vojni. Sovjetska politika tudi spretno izkorišča ostale 'šibke točke Zapada. Francija je zapletena v spor zaradi Bizerte in v že brezkončni alžirski upor, ki jii pije kri in jemlje simpatije v mednarodni politiki. Vprav minuli teden je v sporu s Tunizijo zaradi izpraznitve Bizerte, ki jo zahteva slednja, Francija doživela neprijeten diplomatski poraz, ko je 66 od 99 članic Združenih narodov glasovalo proti Franciji, ostali, med njimi tudi atlantski zavezniki, pa so se vzdržali. V ozadju spora za Bizerto, nekdanjega središča francoske vojaške moči v Se- verni Afriki, ki si ga je Francija tudi po priznanju samostojnosti Tuniziji izgovorila kot vojaško oporišče, stoji Sahara in njen petrolej, ki so ga odkrili Francozi in začeli izkoriščati. Posest Bizerte jim zagotavlja dostop do Sahare. Zaradi tega pa je Francija prišla hudo navzkriž z ostalimi azijskimi in afriškimi državami, ki so še vedno sila nezaupljive proti vsemu, kar diši po kolonializmu. Ker postaja pomen teh držav vedno večji, je Francijo pustila na cedilu ali vsaj napol, večina zaveznikov. V ozadju pa plete svoje niti seveda Sovjetska zveza. Pred kratkim v Braziliji izvoljeni predsednik Janio Quadros, ki je kazal levičarske 'tendence, je pod pritiskom vojaših krogov moral odstopiti. Zadnji povod za njegov odstop je bila namera navezati diplomatske stike s komunističnimi državami, čemur bi potem sledili še povečani 'kulturni in gospodarski stiki. Tako bi nastala nevarnost, da po Kubi še Brazilija odpre vrata komunističnemu vplivu. Spričo nervoznosti, ki jo je po svetu izzvala po Sovjetski zvezi samolastno spložena berlinska kriza, so protikomunistični krogi v Brazb liji nenavadno odločno reagirali. ... in pri nas v Avstriji Kmetje kolnejo: Konec s koalicijo! Vprašanje kmetijstva je tudi prejšnji teden stalo v ospredju [političnega zanimanja v pričakovanju »jesenske sezone«, ki se bo začela prve dni septembra s povratkom ministrov, poslancev, strankarskih funkcionarjev in visokih ministrskih uradnikov s počitnic. Predstavnik kmetijske organizacije (Bau-ernbund) v okviru OeVP, Wallner, je bil pri zveznem kanclerju Gorbaohu do mu povedal, da kmetje po tolikih neizpolnjenih obljubah to pot ne morajo popustiti. To voljo je izpovedal tudi v obširnem članku, ki pa ni izšel v strankarskem tisku, ampak v »neodvisni« a v glavnem OeVP podpirajoči »Kleine Zeitung«. Waillner zahteva vrsto ukrepov za pospeševanje kmetijstva, od pol milijarde za »zeleni načrt« pa do cenenih investicijskih 'posojil, cenejšega goriva za kmetijske stroje, dopustitve tujih delavcev pa do zapore uvoza rastlinskih maščob za živinska krmila, kakor tudi »preureditev cen« glavnih kmetijskih pridelkov. Ako vlada tega klica kmetov ne bo hotela slišati, pa ji je zagrozil, da se naj pripravi na demonstracije, kot so jih kmetje uprizorili pred kratkim v Franciji in prisilili s tem celo De Gaulla, da je popustil. Wall-ner je zažugal s pestjo tudi socialistom, češ da bodo kmetje, ako si drugi ne upajo — sami naredili konec s koalicijo, v primeru da bi socialistična stranka še naprej trdovratno upirala ugoditi zahtev kmečkega stanu. Opogumljen po zgledu prosvetnega ministra, ki se je bil uprl zmanjšanju prosvetnega proračuna ter zahtev kmetov, se je minuli teden oglasili tudi trgovski stan. Zvezna trgovinska zbornica, katere predsednik je bivši zvezni kancler ing. Raab, je izdala obširno spomenico, v kateri ostro napada paritetično komisijo za plače in cene, češ da le-ta ščiti samo delodajalce ne pa podjetnike ter da z vedno novimi dovolj enjii za zvišanje plač povzroča inflacijo, ki ima za posledico zvišanje cen. Nadalje grmi proti »eksperimentom« in zahteva o-brambo svobode malega in srednjega podjetnika. Borba za novi proračun, ki je v ozadju vseh teh potez, bo vsekakor zopet zelo ostra. Tudi na socialistični strani se nanjo zelo temeljito pripravljajo. Njihov cilj je v glavnem ta: ohraniti ugodnosti, ki so jih mogli izviti OVP v njenih »šibkih trenutkih« v prehodni dobi zadnjih let vladavine ing. Raaba in prvem letu vlade novega kanclerja Gorbacha, ki si tudi mora šele »utrditi kosti« v novem položaju. Vse kaže, da je socialistom koalicija mnogo bolj pri srcu kot OeVP, kajti' vprav dr. Pittermann je prvenstveno strankarsko priložnost 40-letnice ustanovitve socialistične stranke na Gradiščanskem uporabil za pa-triotičen poziv k »sodelovanju«, beri za koalicijo, ki da edina zagotavlja svobodo. Pri nas na Koroškem pa že stojimo v znamenju volitev v Kmetijsko zbornico. Traktorji drdrajo... Dočim se obe glavni stranki še bolj na tihem pripravljata, pa so »svobodncži« (FPOe), med katerimi so mnogi nekdanji »rjavčki« že stopili na dan z javno akcijo. Minulo nedeljo so v svoji »trdnjavi«, v nekdanjem vojvodskem mestu St. Vidu ob Glini, iz čigar okraja pa izhajajo tudi danes mnogi '»vojvodi« koroškega kmetijstva, organizirali proti le-tem protestno zborovanje — s traktorji. Okrog 80 za včeraj navdušenih kmetov je z oglušujočim ropotom paradiralo po mestu, ki leži sredi bogate in v blagostanju kopajoče se ravnice. Demonstracija se je odigrala »v vzornem redu«, kar kaže, da so bili na deilu organizatorji iz dobro znane stare šole, ki nas je vse pripeljala v »somrak bogov«. Nekdo je po znanem vojnem izreku »Riider rollen fiir den Sieg«, rekel »Traktoren rollen ... Toda od tega je že dolgo in pod toplimi žarki sonca demokracije, ki sije enako na zel in plevel, spomin kaj hitro otopi. Šentviški zborovalci so sprejeli dolg in obsežen program zahtev, ki mora biti izpolnjen najkasneje do 31. decembra (volitve v kmetijsko zbornico so 12. novembra). Pa zborovalci se niso zadovoljili samo s kmetijskimi zahtevami, ampak so protestirali tudi proti »zgrešeni južnotirolski politiki« ter proti »poslovenjenju Koroške«. Ti ljudje imajo pač skrbi! Udeležba je bila prilično dobra (1000 kmetov), kar je bila bridka kaplja za tiste politike, ki so si od konca vojne naprej v tekmi s socialisti prizadevali, da bivšim Hitlerjevim pristašem po zrušitvi njihove nacistične hiše nudijo dom pod lastno streho. Sedaj jim pa hočejo prav ti streho — in tla spodnesti. SLOVENCI dama La pa saetu Priznanje slovenskemu skladatelju v Trstu Na prihodnji jesenski sinlonični sezoni, ki bo prve dni septembra, bo tržaški filharmonični orkester izvajal novo delo tržaškega skladatelja slovenske narodnosti Pavla Merkuja: koncert za klarinet in orkester. Skladatelj Pavle Merku je cenjen v tržaških glasbenih krogih. Na mednarodnem polju sc je uveljavil s plesom na Brechtovo besedilo in orkestralnim koncertom, katerega so izvajali v zadnjem času v Montecarlo, Ljubljani n* Hamburgu. Na jesenski sinfonični sezoni, ki je izrazito folklornega značaja bo igral v Trstu slovenski violinist Bravničar, učenec velikega Davida Oistracha, ki g* štejejo med velike evropske koncertne obete. Z izvajanjem Merkujevega koncerta za klarinet in orkester ter z vabilom violinista Bravničarja v Verdijevo gledališče sc vedno bolj izvaja vloga mostu med dvema kulturama, ki jo je zemeljepis določil Trstu. Promocija slovenskega rojaka v Rimu Na filozofski fakulteti državne univerze v Rimu je bil promoviran za doktorja modernega jezikoslovja č. g. Stanko Cegovnik, salezijanec, po rodu iz Mežice. Novemu doktorju, ki je pred 3 leti zapel svojo novo mašo v Dobrli vesi, iskreno čestitamo in mu kličemo: Dobrodošel na Koroškem! ..Zgodovina slov. literature" v italijanščini V zbirki „Zgodovina književnosti vsega sveta”, ki jo izdaja italijanska založba „Nuova Accademia” v Milanu, je v posebni, elegantno opremljeni knjigi, ki šteje nad 400 strani, izšla zgodovina sloven ske književnosti, ki jo je spisal italijanski univer zitetni profesor Bruno Meriggi. Poleg Slednja kovega dela v nemščini je to najobšimejši in naj temeljitejši prikaz slovenske književnosti ne le ' tujih jezikih ampak se lahko meri celo s tovstnim1 slovenskimi deli. Delo je pisano z globokim razumevanjem za posebnosti slovenske zgodovine iu literature ter je vseskozi znanstveno objetivno. Njena posebna odlika je priznanje izvirnosti slovenskega literarnega ustvarjanja, ki ga pa ]>>,£C zna podati tudi v za italijanskega bralca razundj'' vi in prepričljivi obliki. Meriggi tako nadaljuj6 delo velikih poznavalcev slovenske književnosti in iskrenih prijateljev slovenskega naroda med RO' lijani Salvinija in Mavcrja. Meriggi tako govori o Slovencih: „To dobro, preprosto, gostoljubno ljudstvo, je skozi dolga stoletja ohranilo izročilu prednikov z lastnim jezikom vred in se je v jn bolj ali manj revolucionarne ali celo zarot-mu e družbe kot odpor manjšin proti trdno zasidrane-Političnemu ali verskemu stanju poznamo že iz naj-'1 ^asov- Njih prava klasična dežela je bila že od 8°lel Ital‘ja- D u jih je od Sicilije do Piemonta kar mr-Ve].. °’ a bolj ali manj preplavljena je bila z njimi tudi bi-i a Večina drugih držav prav v samo Rusijo (»deka-nirf .1*)' ^er so vse ■s,tremeie P° raznih državah za raz-po ' M.ePosrcdnimi cilji, a največkrat jako meglenimi, tudi niso bile povezane med seboj, ventlar so van 'VSem sbupne liberalne svoboščine, zajamčene z usta-*’ tv a 2astava je bila pa črno-modro-rdeča. Borila se je barv • Prot' vladi tujcev in za ustavnost. Razen »kar-Vrst-3 r V< je Pa nastala po raznih predelih Italije še cela H)0|a drugih podobnih družb, kakor »Federati« (v Pie-a r tl,)> »Guelfi« (v srednji Italiji) in »Untone Latina«, skeazei} 'eh so se širile po Italiji še razne splošnoevrop-deifftaj.n« družbe, kakor »Evropski domoljubi«, »Fila-tiatj travi, da se kaj pomeniva. Z drevesa te dobro ne čujem!« Ruševec pa je odvrnil: »Trave me je strah. Za naš ptičji rod so tla nevarna.« »Pa vendar se ne bojiš mene?« je spraševala lisica. »Če se že tebe ne bojim, pa me je strah drugih živali«, je dejal ruševec. »Na svetu so vsakovrstne živali.« »Ne, dragi ruševec, prijateljček, danes so razglasili ukaz, po katerem mora po vsem svetu zavladati mir. Od danes naprej se nobeni živali ne sme storiti nič hudega.« '»To je vse lepo in prav«, je dejal ruševec, »doli na polju vidim prihajati pse, če bi bilo po starem, bi ti morala bežati; sedaj ti seveda tega ni treba.« Kakor hitro je lisica zaslišala nekaj o psih, je postrigla z uhlji in hotela zbežati. »Kam pa«, je spraševal ruševec. »Od danes naprej imamo vendar ukaz; psi ti ne bodo storili nič hudega.« »Kdo bi vedel, kaj jim brenči po glavi«, je dejala lisica. »Morda pa o ukazu še nič ne vedo.« Nato je zbežala. 2a dobe* votfr Ženin z velikim srcem ... »Rezika, vi veste, da vas ljubim blazno. Ali bi ne hoteli postati moja žena?« »Saj sem vam že predvčerajšnjim rekla, da nikakor ne mislim na to!« »A, vi ste to bili . . . ?« V hotelu »Royal« na Floridi so v sobah za goste ploščice z naslednjim napisom: »če v tej postelji ne morete spati, se ne znašajte nad osebjem. Rajši si izprašajte vest...« Visoška kronika D r. Tv a n Tavčar XIII. še enkrat zapišem, da Škofja Loka nikdar ni videla takih dni, ko tedaj, ko so so-dili Agato Schwarzkoblerico. Najstarejši dudje, ki so večkrat gledali, kako je Gavž-Mk jemal življenje revnemu grešniku, so Pričali, da niso nikoli take množice oble-gale mesta. Za vse ni bilo prostora v hišah, 1111 naj se jih je po gostilnah in pri znan-rih spravilo kolikor največ mogoče. Po trgu jih je kar mrgolelo, ki so bili brez Prenočišča. Pivničarji so takoj poskočili s svojimi cenami, mesarji so neprestano po-^'jali živino in klali drobnico, da si menil, ko uporabljamo gostejšo mešanico. Elektrodi svečice je treba snažiti kolikor mogoče natančno in prekontrolirati razmak elektrod ter ga naravnati na predpisano mero. AKUMULATOR. — K pravilnemu vzdrževanju akumulatorja prištevamo v prvj vrsti redno kontrolo nivoja kisline. Dolivati smemo samo destilirano vodo. Oksidacijo priključnih polov preprečimo, jih namažemo s tanko plastjo tehničnega vazelina. Kdor bo upošteval vse te nasvete, končno tudi ne bo pozabil na zunanji izglct motornega kolesa in ga bo s tem obvarova pred propadanjem — korozijo in rjavenjem- OBIŠOIE PLIBERŠKI SEJEN - 3. in 4. septembra 1961 ^i/ ** - » - . I* - - m / Vino - kava - sendviči - pečene piske na ražnju ^JLratiiski kiuntet ddetmivh 7 na Pliberškem sejmupri DKCZNIMJ Vsem kmetom: Pod najugodnejšimi pogoji Vam dostavljam vse kme tijske proizvode, tudi umetna gnojila in semena. Zamenjujem moko za žito. Fa.KARL FERRA KMETIJSKI PROIZVODI - PREMOG PLIBERK -BLEIBURG Podružnica: Posfgasse 13 MODERNA MODNA OČALA pri Klagenfurt, lO.-Oktober-StraOe (Prosenhof) Blago, perilo v vztilU izbici, uCfMUtiU etudi*, pri L. Maurer KLAGENFURT, Alter Platz 35 Josef Reiter’s Erben ŽAGA - TRGOVINA Z LESOM IN IZVOZ LESA Telefon 223 Pliberk - Bleiburg Želiš dobro jedačo in dobro kapljico? To dobiš pri Stezniku na pliberškem sejmu KROJAŠKI MOJSTER Jernej Friedrich iiiiimmiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiimimiiiiiimi ŠMIHEL NAD PLIBERKOM se priporoča za izdelavo oblek, razne vrste blaga na zalogi. - Izdelam kvalitetno! - Cene solidne! (Šcbrol&rau, OPEKARNA PLIBERK - BLEIBURG Lastnik: Johann Krausler DRVEŠA VES (Ebersdorf) pri PLIBERKU T el e f o n 234 Izdelujemo: ■ ZIDAKE ■ VOTLE ZIDAKE, 5-kratne ■ ZIDAKE ZA VMESNE STENE ■ PECNICE, ŽLEBNIKE ■ VOTLE ZIDAKE, 4-kratne i Dobavljamo prvovrstno opeko po najnižjih dnevnili cenah ter zagotavljamo svojim odjemalcem najboljšo postrežbo. Električne napeljave, hišne Instalacije, strelo-v(x!e, popravila in navijanje motorjev vam oskrbi najbolje in najceneje čltldco- - tcfy(tt/ina HOLLAUF PLIBERK- BLEIBURG Obiščite razstavo o GOSPODARSTVU GOSPODINJSTVU in TEHNIKI NA PLIBERŠKEM SEJMU pri domači tvrdki Jokat* Lomek ŠT. LIPŠ (TIHOJA 2), pošta: DOBRLA VES (KOROŠKA) .P1 Vsak obiskovalec pliberškega sejma bo pil SCHLOSSBRAU-PLVO! Železo - barve gradbeni material Ph. Zwick Pliberk - Bleiburg Obiščite ob pliberškem sejmu urarskega mojstra J-cihz Pledu/ed pliberk-bleiburg Telefon 277 Ule vseh vrst; zlati, srebrni in umetni okra-XV.1' vsakovrstni optični predmeti; foto potreb-Llne’ dobavitelj očal bolniškim blagajnam. Kadar pridemo v PLIBERK, obiščimo gostilno „BRUCKENWIRT”, v ŠMIHELU pa gostilno „ŠERCER'’ GOSTILNIČARKA Milka Mlinar Prijazna postrežba — dobre kvalitete! Priporoča se stavbeno in pohištveno mizarstvo Janez Leitgeb ŠMIHEL NAD PLIBERKOM Izredna kvaliteta! — Cene zmerne! Avtomobilska popravljalnica, vodovodne instalacije, nadalje prodaja motornih vozil, koles, šivalnih strojev, sanitarnih naprav pri Hans UtsetscktUg. PLIBERK- BLEIBURG V novih, okusno urejenih trgovskih prostorih v Šmihelu kupujemo pri Kušej Terezija - Franc Trgovina z mešanim blagom in tekstilijami — Bogata izbira — Zmerne cene Anton Mader's Nachfolger PLIBERK - BLEIBURG Vse za šolo, zvezke, knjige — molitvenike — pisarniške potrebščine — ročne torbe — aktovke Gbiščite afr pti&ecSUctn st{*nu Trgovsko hišo HERZELE Pliberk - bleiburg Največja izbira vseli vrst blaga za moške in damske obleke, konfekcija in špecerija Ol^ata O P E T N I K ^pLil%^k Krojač Čevlji Krojaštvo za moške in ženske obleke. Velika Velika zaloga trpežnih in luksuznih čevljev zaloga cenenega najfinejšega blaga. — Bo- po zelo ugodnih cenah. — Solidna in gata izbira. hitra popravila. MNOGO IZREDNIH PONUDB! Vse, kar potrebujete, po tako nizkih cenah kot še nikoli v trgovski hiši KRAUT Pliberk-Bleiburg Na sejmsko nedeljo je trgovina odprta ves dan. Na seju nimamo stojnice! Poglejte naše letake! STADLER im Bilde bleiben wollen ... Kennen Sie das Angebof an schonen und preisvverfen Schlafzimtnern, bevor Sie einkaufen? Dann ist es unerldBlich, sich vorher uber unsere groBe und solide Auswahl zu orientieren. D Unsere tresle Reklame ist die stiindig steigende Žaru zufriedener Kunden. ■ Die Auswahl ist untibertroflen. ■ Wir tiihren nach wie vor das gttnstigste Volks-Schlaf-ziminer. ■ Besichtigen Sie unsere neue Teppich- und Vorhang-stoffe-Abteilung. ■ Beratung durch unsere Architekten und Zustellung mit eigenen Mdbetautos kostenlos. ■ Kreditgewtihrung zinsenfrei durch Eigenfinanzierung und SVV-Kredit bis 30 Monate. Diese Vorteile bietet Ihnen Ihr Haus der gufen Mobel KLAGENFURT, Theatergasse 4 . Tel. 50-24,52-62 Radio Celovec NEDELJA, 3. 9.: 07.30-08.00 Duhovni nagovor. — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. - PONEDELJEK, 4. 9.: 14.15 —15.00 Poročila, objave. Pregled sporeda. — Pojejo zbori Slovenske prosvetne zveze. 18.00—18.15 Veseli planšarji. - TOREK, 5. 9.: 14.15—14.45 Poročila, objave. — Bolje je paziti, kot zdraviti se. - SREDA, 6. 9.: 14.15-15.00 Poročila, objave. — Za ženo in dekle. - Kar želite zaigramo. — ČETRTEK, 7. 9.: 14.15-14.45 Poročila, objave. — Iz tehnike in znanosti. - PETEK, 8. 9.: 14.15-15.00 Poročila, objave. — V. Polanšek: Zgodbe. - SOBOTA, 9. 9.: 09.00 —10.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. 18.25—18.45 Zdaj smo delo dokončali — oddaja za delopust. MALI OGLAS ALI IMATE NAMEN SI POSTAVITI LASTNI DOMEK? Potem v lepem in mirnem kotičku naše Podjune. Tam dobite za nizko ceno stavbni svet (Bau-grund). Isti leži ob cesti, nedaleč od kolodvora, zraven te parcele gre električni vod in novi, pred tremi leti zgrajeni vodovod z bistro planinsko vodo. Poleg tega je prilika, da lahko dobite za zidavo potrebni pesek na mestu, pri izkopavi za klet. Pišite na upravo lista pod „Moj dom — moj raj.” KINO PLIBERK Sobota, 2. sept., ob 20.00; nedelja, 3. sept., ob 18,00 in 20,00; ponedeljek, 4. sept., ob 20,00; SEJMSKI PROGRAM: ognjevite popevke („šlagcrji") očarujočc melodije, veliki KONCERT PO ŽELJAH s: Carlos THOMPSON, Linda CHRISTIAN, Inge-borg SCHONER, Eva Ingeborg SCHOLZ, Elke ABERLE, Massimo GIULIANI. Ofrtošui v našein listu! Elektro - radio in televizijska trgovina Ludu/ig Humifsch PLIBERK - BLEIBURG Kumeschgasse 6 VAM POSTREŽE V ZADOVOLJSTVO IN STROKOVNJAŠKO NASVETUJE Stalno sveže baterije vseh vrst, antene, televizijski aparati — UKW za avto — --- gramofonske plošče -------- Najnovejše kmetijske stroje, štedilnike, pralne stroje, gospodinjske potrebščine ugodno in na obroke pri HANS WERNIG KLAGENFURT, Paulitschgasse (Prosenhof) TiUnsUa btzua ■■■■■■■■BBEHRnnHHIIHBIMI BISTRICA V ROŽU Soljota, 2. 9.: Dic gclbc Hdlle am Kwai (IV). — Vojni film iz druge svetovne vojne. Angleški ujetniki se osvobodijo iz oblasti japonskega komandanta taborišča. — Nedelja, 3. 9.: Das Spuckschloss im Spessart (IV*). — Veseloigra. BOROVLJE Sobota, 2. 9.: Die letzten Tage vati Pompeji (IV) — Film iz časa preganjanja kristjanov v rimskem cesarstvu. — Nedelja, 3. 9.: Der Gauner und der liebe Gott (IV). — Pobegli kaznjenec se spreobrne ipod vodstvom vaškega župnika. — Torek, 5. 9.: Der Teufelshauptmann (III). — Film iz divjega zapada. — četrtek, 7. 9.: Kautschuk (III). — Krasni posnetki iz brazilskega pragozda. ST. JAKOB V ROŽU Sobota, 2. 9.: Sonntags ... ine (IVb). — Ameriški turist se zastonj trudi, da bi spreobrnil grško pristaniško deklico. — Nedelja, 3. 9.: Ja, so ein Mad-chen mit 16 (III). — Film za prijatelje popevk. — Sreda, 6. 9.: Geheime Fracht (IV.). — Pustolovski film iz osvolrodilne vojne Kubancev pioti Spancem proti koncu preteklega stoletja. PLIBERK SoIx>ta, nedelja, ponedeljek, 2., 3., in 4. septembra: Das grosse VVunschkunzert (II). — Zabavni bilm. Priznani dirigent najde na Dunaju končno pravo skrbnico za svojo malo hčerko. — Torek in sreda: Labyrinth der Leidenschaften. Ozdravitev mamljivim strupom zapadle ženske v nekem zdravilišču. Radioaparati Šivalni stroji Kolesa V VELIKI IZBIRI (Hadiokaas KERN Klagenfurt. Burggane Ugodna plačila na obroke Slovenske matere na grobu škofa Rožmana (Nadaljcvamje z 2. str.) To smo izvedeli naslednji dan, kar je škof zaupal tudi nekaterim drugim. Škofa je silno mučila misel: Ali je ravnal prav in ali smo vsi prav ravnali med revolucijo doma, predvsem: ali je prav, da je zapustil svojo čredo in je šel v tujino. Mi seveda vemo iz drugih virov, da so škofa Rožmana z nekako sveto zvijačo spravili iz Ljubljane ob razsulu. V 'Fatimi se je o tem pogovarjal z Marijo. Mnogo je molil pred Gospo Fatimsko. Po sv. maši, ki jo je škof opravil v kapeli prikazovanj, je še dolgo Marijo prosil — kar vsiljiv sem bil Mariji — je rekel škof sam, naj mu vendar pokaže kak znak, da smo slovenski katoličani med komunistično revolucijo pravilno ravnali. Marija, pomiri me, je zdihoval škof, povej mi, ali je boljše, da so naši dobri fantje in možje pobiti ter so njih duše v nebesih, kot če bi bili živi, pa bi jih toliko okužil brezbožni komunizem. Ko škof tako moli in se bori z Marijo takrat zapazi — to je tukaj v Lemontu pripovedoval, ko sva hodila po romarskih prostorih — je zapazil škof, da mu k molitvi, sklenjene roke in sprednji del tailarja obliva podobna mavrična svetloba in barva, kakor so jo videli deset ti- soči 13. oktobra 1917 ob veliki prikazni, ko se je Marija razodela kot Kraljica presv. Rožnega venca. Svoj pogled sem obračal, je zatrjeval škof Rožman, v Marijin milostni kip, pa zopet sem ogledoval svoje roke, pa je bila barva tudi na spodnji strani rok. G. Julij Slapšak pa je opazil, da se ta barva vidi tudi dobro na stenah vseh okoliških hiš. Ta svetloba je škofa potolažila, spomin na vse pa ga je zmuoil in utrudil. Resnemu škofu, kot smo ga ipoznali, lahko verjamemo, pa saj je imel tudi pričo pri sebi: g-Slapšaka. Mnogo važnejše so seveda k molitvi sklenjene roke, kot pa roke oblite s čudežno barvo. Te roke same kažejo njegovo neomajno zaupanje v Marijino pomoč, posebno pa škofovo vedno ponavljanje Marijinih besed: Zgodi se mi po Tvoji besedi, Gospod! Tako je govoril vedno naš pokojni mučenik, kadar koli ga je pritisnila teža križa. Zdaj našega škofa križ več ne pritiska, zdaj uživa njegovo plačilo, zato ste mrtvemu, verne šlovenske žene in matere prinesle iz 'Clevelanda prekrasni križ s cvetja. Zdaj bomo ta križ posadili na dragoceni grob.« Aretacije v Italiji in Avstriji zaradi Južne Tirolske V spopadu med teroristi in italijanskimi vojaki v St. Leonhard i. Passeiertal je v četrt ure bilo na obeh straneh sestreljenih okrog 500 nabojev munioije. Zadet ni bil nihče, pač pa se je teroristom atentat na neki stolp električnega daljnovoda posrečil. 200 orožnikov, je izvedlo v okolici hišne preiskave in zaprtih je bilo pet oseb. Aretacije so pa bile izvršene tudi Avstriji. V Kirchbergu na Štajerskem je bil aretiran ondi na dopustu mudeči se asistent univerze v Innsbrucku dr. Norbert Burger, bi ga dolžijo udeležbe pri južnotirolskih terorističnih akcijah. Baje so bili nekateri atentati izvršeni z dinamitom, ki je bil 'pred kratkim ukraden iz vojaškega skladišča tovarne dinamita v St. Lambrechtu na Štajerskem. Je to že sedmi Avstrijec, ki je bil v naši državi aretiran v zvezi z dogodki na Južnem Tirolskem. Med njimi je celo neki uradnik tirolske deželne vlade. Minister za pravosodje dr. Broda je izjavil, da osum- Andrej Urbas VELIKOVEC TELEFON š t. 52 1 Avtomatično žično stiskalnico za silo-krmo in moderne hlevske naprave si oglejte na PLIBERŠKEM SEJMU! Ijencev ne bo sodilo pristojno sodišče njihovega bivališča na Tirolskem, ampak da so bila za te procese določena (delegirana) sodišča izven Tirolske. Športni kotih'k šenljanško nogometno moštvo je odigralo minulo nedeljo prvo tekmo letošnje sezone za prvenstvo. Kljub temu, da je šentjanška ekipa zmagala 5:4 (4:4) proti delavski mladini Borovlje (Katolischc Arbeiterjugend Ferlach), igra ni zadovoljila gledalcev iz Borovelj, še manj pa gledalce iz Št. Janža. V prihodnjih igrah se bodo morali igralci h Št. Janža bolj potruditi, če bodo hoteli imeti pri prvenstvu kakšno resno besedo. Tudi sreča ni bila preveč naklonjena šentjanškim igralcem. Mladi igralec Siedler Andrej je padci tik pred koncem Stavbeno in pohišteno mizarstvo Jožef Vogl DVOR pri ŠMIHELU - PLIBERK izdeluje vsakovrstne kuhinjske in sobne opreme kot tudi okvire za okna in vrata. Dobra izdelava — Zmerne cene prve polovice tako nesrečno, da si je zlomil nogo. Šele v drugi polovici, ko je ekipa igrala samo z desetimi ljudmi, je vzela igro bolj resno in tako na koncu ni izostala zmaga. V bodoče pa šentjanškim nogometašem želimo veliko sreče pri Iroju za prvenstvo in naj ne povesijo glave, če včasih ne gre tako, kot bi ši želeli. QLEPALI$CE V CELOVCU J Začetek sezone Komornih iger v Koncertnem domu bo v soboto, dne 2. 9., s komedijo „OSKAR" Clauda Magnierja. — Nedelja 3., sobota 9. in nedelja 10. ,9.: OSCAR, komedija, Začetek sezone v Mestnem gledališču v soboto dne 16. avgusta z opero ..Prodana nevesta” Be-dricha Smetane. Začetek vselej ob 19.30 uri. Obiskovalci Pliberškega sejma! Ugodne zamenjalne možnosti in popusti se vam nudijo pri tvrdki H. HOFER na pli-berškem sejmu. — Kdor primerja storilnost in kvaliteto hladilnikov, si bo izbral FRIGARIA, ki je nemški kvalitetni izdelek in se ga v Evropi največ proda med vsemi brzohladilnimi vitrinami z nizko temperaturo. — Ni odločilna cena, ampak kvaliteta! Skupno 10 let jamstva! Takojšnja strežna služba povsod! VILLACH-BELJAK, imporfni veletrgovec Osslacher Zeile 46 * Tel. 747S Avtodrom P R E C H T L Živalska razstava veselje za mladino in odrasle na Pliberškem sejmu fostUiskL okcati, paspodutie, p&zoc! v Ze sedaj si po ugodnih cenah nabavite manjkajočo opremo v trgovini s preprogami RADLMAVR V I L L A C H Velika zaloga žimnic, zaves, talnih oblog in raznih drugih vrst blaga za opremo sob Vialiine alafiat/e! List izhaja vsak četrtek. Naroča se pod naslovom: „Naš tednik — Kronika”, Celovec, Viktringer Ring 26. — Naročnina mesečno 7,— šil., letno 80.— šil., za inozemstvo 6 dolarjev letno. — Lastnik in izdajatelj. Naiodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. žrelec. — Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26. — Tel. štev. uredništva in uprave 43-58.