Stav. 174. V Trstu, ¥ petek 25. junija 1915. LdSraih Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutiaj, ob ponedeljkih ob 9 dopoldne. L'rcd' .-tvo: L'iica Sv. Frinči&a AsiJkegi ši- 20. f. nadstr. — Vsi t<-\ naj se pt uredništvu lista. NefranljSrana pisma se ne j-f-rejttEajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in cdgo^cini rrcdnik Štefan Godir«. LastnrU konzorcij I.5ta .tćiCLi':'. — Tif-k tiskane .Edinosti*, vpisane zadruge z cr ejer.ME fccoinom v Trstu, ulica Sv. Frančiška AsiSke^a št 20. Telefon uednidva i:i uprave Štev. 11-57. Naročnina znaša: Za celo leta . ......K 24.— Za pol leta................12.— za tri mesece................. 6.— za nedeljsko izdajo za celo let j....... . 5.20 za pol leta. ................ • . • m 2.60 Posamezne številke .Edinosti' se prodajajo po G vinarjev, zastarele štcviike po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na ni i lime,tre v širokosti ene kolone. Cene: Oglasi trgovcev in obiinikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do-pet vrst........K 20.— vsaka nadaljna vrsta.......: . . . . „ 2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti". Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek -e nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št 20. — Postnoiiranilnični račun št 841.652. fZ 5 • * 3 121 *** i ^ « i liti ! ^rr? aH * al . - ' t Mik I , I ž L flmm fe litaggs llii.ISi! lip!81 iupm Mm^ ntpu, pri Gradiški m Tržiču izjaiouUeni. - Odbit napad na Hali Pa! na KorošKeni. - RusKl nap^i na PcijsKem o Miti. a LorriiiM mm in zlasti na uišhuh o fr Mcii se nndoijujels srdili Uo]L - i uspeli južno Sodem Z avstriisKe-mskesa bojišča. D L VAJ, 24. tKor.l Lradno se objavlja: 24. junija 1915 opoldne. Splošni položaj v vzhodni Galiciji se ni i/premeni!. vzhocr.o in severovzhodno Lvova se v. še bo.H z močnimi ruskimi zadnjimi od-delHi. Ob gornjem Dnjestru smo zavzeli Mi-kolajovv i h Zydaczow. Od zadnjega mesta ob reki navzdol so zvezne čete med srditimi boji prodrle na več mestih na severni breg Dniestra. Med Vislo in San:>m nadaljuje sovražnik z umikanjem. Severno Visle so bili ruski zadnji oddelki vrženi preko Kainiene. Naše čete so zasedle Ostrowiec in San-do;nierz. Namestnik šefa generalnega štaba: pl. Hofer, fml. DUNAJ, 24. (Kor.) Rusi so morali na Puijskem opustiti linijo Sandomierz— Ostrowiec. Okoli ZydaczOwa se vrše za nas »spesni boji. Mikolajovv je že v naših rokah. Pred fronto armade generala Pflanzer- ia vlada skoro izključno mir. P* rljcticn? hianlfestKae do menerliiji pcvođom zavzetja Lvova. BUDIMPEŠTA, 24. (Kor.) Lampijon-sKe ^erenade povodom zopetne osvojitve Lvova se je udeležilo nad 50.000 oseb. Sprevod se je pomikal po slavnostno raz-svt.lijenili cestah k dvornemu gradu, kjer <•, _ r.a tamkaj ^e mudeči nadvoi- v de in nadvojvodinje. Potem ko je hon-ve >ka godba zaigrala ogrsko in cesar-s!- o i'imno. ^e ie nadvojvoda Franc Sal-valor množici, ki je neprestano vzklikala če-.;rju. nemškemu vladarju in armadi, za' . -! za serenado in zaklical množici: r: kralj in naši junaški vojaki!« Nato je i ,*! n-b.di nadvojvoda Jožef Franc na • >šco r.agovor. v katerem je rekel: Z zli smo svoje sile, da uničimo hude-g.. sovražnika. Sedaj zamoremo trdno 1 r : -kovati njegovega popolnega polo-iii.!. Govor nadvojvode je bil sprejet z v c anskim navdušenjem. Godba je za-i^ra'a » I >ie VVacIit arn Rhein«. nakar je o .r> žid;»v?ko prebivalstvo priredilo pred v»*i.:im ministrstvom impozantno manifestacijo. ki se je končala z navdušeno o-vacijo za našega cesarja in zvezne vladarje. Neposredno nato se je vršila podobna manifestacija Ukrajincev. Zvečer se je vršil vojaški mirozov. Oodbe so odšle pred vojno ministrstvo, pri čemer so tvorile na cestah nepregledne množice šj alir. ki so neprestartb vzklikale vladarju in armadi. Pri oknih slavnostno razsvetljenega vojnega ministrstva so se pokazali vojni minister Krobatin. mestni pove hik iu župan dr. Weiskirchner. Vojni minister je bil viharno pozdravljen. Z\ r»an ie ime! z balkona navdušeno spre- PODL1STEK GREŠNICE. Ročajn. — francoski spisal Xa\ier d« Montepia Najboljša pot do cilja se mu je zdela, da s hvaležnostjo naveže Pivoino nase. T. .o se mu je zdelo, da pride najprej do ri-.i^a *rca. Ko bi bila Pivoine. omamil* vnjetia in navdušena po sijaiu. Ki bi jo obdajal, bi si kmalu morala vsak trenu -k. za katerega bi zavlačevala popolno srečo svoje .ja radodarnega in nesebične-g; r krovitelja. očitati kot dokaz nehva-It n« sti in se zato podv izati, da bi čim r ej z svojega lastnega nagiba izrekla besede: — Rene. ljubim vas. Nam se zdi, da je groi Rt ne računal po-p< nonja pravilno. jet govor, v katerem je proslavljal velike zmage junaško se bojujoče armade in končal svoj govor z živio na cesarja. Več tisoč glav broječa množica je zapela nato cesarske) himno iu Heil dir im Sieges-kranz , končno še ogrsko narodno himno. Nato je šel sprevod, ki se ga je udeležilo nad 200.0»»0 oseb, med neprestanimi viharnimi vzkliki na zvezne vladarje in armade po ulicah mesta. Istočasno se je vršila velika manifestacija pred palačo ar-madnega višjega poveljnika nadvojvode Friderika. Nadvojvodinja Izabela je bila vihamo aklamirana. Manifestacije, ki so napravile silen vtis, so trajale do poznega večera. Tudi z drugih delov monarhije so došla poročila o podobnih navdušenih patrijotičnih manifestacijah. PRAGA, 24. (Kor.) Predsedstvo praškega mestnega sveta je poslalo na kabinetno pisarno cesarja brzojavko, ki pravi: Zv este udano zastopstvo in vse prebivalstvo Prage izraža navdušeno vsled zopetne osvojitve Lvova in sijajnih zmag zveznih armad cesarju najudanejše čestitke. Vsemogočni je zmagoslavne armade ovenčal z novimi lovorikami. Trdno smo prepričani, da se bo iskreno ljubljeni vladar kmalu na korist vseh zvesto uda-nih mu narodov države veselil slavnih zmag. Dalje je župan ~estital feldmarša-lu nadvojvodi Frideriku k zopetni osvojitvi Lvova in podelitvi nemškega feld-rnaršalstva. Na gališki deželni odbor je poslal praški mestni svet istotako čestitke, poudarjajoč, da je sijajno dejanje znamenje in poroštvo zato, da bo kmalu vsa Galicija 'Hriščena sovražnika. DUNAJ, 24. (Kor.) Patrijotične manifestacije povodom zavzetja Lvova so dosegle danes z grandijozno poklonitvijo ljubljenemu vladarju, vrhunec. Ob 9 dopoldne se ie vršila v cerkvi sv. Štefana zahvalna služba božja, ki jo je daroval škof dr. Piifl. Cesarja je zastopal prestolonaslednik, ki je prispel danes iz Inomosta s soprogo. Maši so prisostvovali: tu mudeči se nadvojvode in nadvoj-vodinje, dvorni in državni dostojanstveniki, vsi skupni in avstrijski ministri, visoko plemstvo, zastopniki obeh državnih zbornic, deželnega zbora in občine, načelstva generalitete, poslaniki zveznih držav in številno občinstvo. Prestolonaslednik je bil na potu v cerkev viharno pozdravljan. Ob 11 dopoldne se je vršila impozantna udanostna manifestacija dunajskega prebivalstva pred cesarjem v schonbrunn-skem dvornem drevoredu. V parku je bilo na stotisoče ljudi. Navzočih je bilo tudi veliko število avstrijskih in nemških re-konvalescentov. Ko se je cesar, spremljan od prestolonaslednika in nadvojvodinje Zite, ki je imela na rokah najstarejšega sina, pojavil na balkonu, je nastalo neopisno navdušenje. Župan dr. \Veiskirchner je imenom prebivalstva imel na cesarja nagovor, v katerem je izražal veselje radi zopetne o-svojitve Lvova in izrazil prepričanje, da bo Galicija kmalu očiščena sovražnika. Godbe so zaigrale cesarsko himno, ki jo je občinstvo navdušeno prepevalo. Cesar se je zahvalil za patrijotično po-klonitev, ki ga je ganila tembolj, ker je bila odmev patrijotične manifestacije povodom zopetne osvojitve Lvova. Ne samo z veseljem, ampak tudi s ponosom zamore gledati prebivalstvo Dunaja na veliko dejanje, ki so se ga udeležili njegovi sinovi. S hvaležnim priznanjem se je spominjal vladar ob tej priliki požrtvo- IV.- Rue Castellane. Ko je grof Rene zapustil Pivoino, ni dal zapreči svojega lastnega voza, temveč je stopil v izvoščka, katerih je bilo v bližini kavarne de Foi vedno na razpolago večje šiev lo. ter se je odpeljal v Madeleinski okraj, da tamkaj roišče primerno stanovanje za svojo revo ljubimko. Našel ie. kar ie iskal, v neki zelo lepi hiši v rue Castellane. Stanovanje je bilo v drugem nadstropju ter je obstojalo iz precej prostorne predsobe in dveh manjših sob, katerih ena se je mogla uporabljati za spalnico, druga pa za budoir. Poleg tega je bil pri hiši tudi hlev za dva konja in lopa za vozove. Stanovanje je bilo pravkar nanovo poslikano i a tapetirano in je bilo na razpolago takoj. Zadovoljen, da je tako hitro našel, kar je iskal, je odšel grof nato nemudoma k svojemu tapetniku. valnosti, s katero orenaša prebivalstvo vse skrbi in trude tega težkega časa in s katero skuša zaceliti rane vojne. Cesar je izrazil* prepričanje, da bodo Dunajčani na tem stališču vztrajali do onega dne, ko bo dal — kakor 3og hoče — zmagovit in časten mir narodom trajno garancijo za ono blagostanje, katerega povspeše-vanje je bila najlepša naloga mojega življenja. C_esarjev nagovor ie izzval velikansko veselje. Množica je zapela cesarsko pesem in pozdravljala nadvojvodinjo. Vzkliki so se ponavljali toliko časa, dokler se niso vladar in člani cesarske hiše umaknili v notranje prostore. I avsfriiskB-itajijaoskoga bojišča. DUNAJ, 24. (Kor.l Uradno se objavlja: 24. junija opoldne. Na koroški meji je bil pri Malem Palu odbit napad močnih italijanskih čet. Sicer so se v ršili na tej in na tirolski meji le topovski boji. V ozemlju Krna vlada mir. Ob Soči srdit topovski boj. Napadi Italijanov pri Gradiški in Tržiču so se izjalovili. Namestnik šefa generalnega štaba: pl. Hofer, fml. DUNAJ. 24. (Kor.) Italijani so napadli Mali Pal pri prelazu Ploecken, a so bili krvavo odbiti. Ob Soški fronti je bilo par brezuspešnih intanterijskih napadov v manjšem obsegu in tudi topovski boji. C krvaviti bojiš pri Pltiuah. DUNAJ, 24. (Kor.) Italijanski stan razširja n dosedanjih bojih pri Plavah neresnične vesti, ki bi hotele izjalovljenim napadnih poizkusom dajati videz zmago-nosiiih afer. Po osemdnevnih bojili, ki so prinesli sovražniku skrajno v elike izgube, so pozicije pri Plavah trdno v naših rokah in niso predrte na nobenem mestu. Sovražnik je, podpiran po premočnem ognju artiljerije, dne 10. in v noči do dne 11. junija spravil kakili šest kompanij na avstrijsko obrežje. Takoj uprizorjeni pro-j tinapad se je moral radi ognja sovražne artiljerije zaustaviti in odložiti do teme. Nasprotnik pa se je raje umaknil na zapadni breg, ne da bi bil sploh poizkusil kak odpor. Dne 12. junija je sovražna in-fanterija zopet prekoračila Sočo, prešla k napadu na višino 383, kamor je koncentrirala streljanje kakih 80 topov. Sovražnik se je približal našim pozicijam, ali je bil v srditem boju na blizu tako odo:t, da je glavna četa drvela nazaj na zapadni breg. Na napadalnem prostoru je obležalo kakili tisoč padlih Italijanov. Trije ponovni napadi v noči do 14. junija so bili odbiti z lahkoto. Dne 14. junija zvečer uprizorjeni napad se je krvavo zrušil. — Dne 15. junija je nasprotnik nepretrgoma in z veliko izgubo municije obstreljeval naše stališče. V naslednji noči uprizorjeni trije napadi infanterije proti višini 383 so se razbili na odporu hrabrih Dal-matincev. Istotako napad dne 16. junija z močnimi silami. V noči in predpoldne 17. jun. so vnovič napadle velike infante-rjske sile, — namreč brigadi Ravenna in Forli, ojačeni po mobilni milici —, ki so imele najtežje izgube. Ujetniki so izpovedovali, da je kralj sam zaukazal, da je višino pri Plavah vzeti za vsako ceno. O poludne 17. junija je bil boj odločen. Sovražnik se je utrdil pred našimi pozicijami. a ni poizkusil več nobenega resnega — Najpokornejši sluga , gospod grof, — je dejal tapetnik in se venomer klanjal, ko je videl, da je vstopil grof, ki je bil e-den najboljših njegovih odjemalcev. — Dober dan, gospod Roland, dober dan! — Kaj ukazujete, gospod grof? — Morebiti nič, morebiti pa veliko. — Želim si drugo. — To bo odvisno od vašega odgovora na vprašanje, ki vam ga bom stavil. — Kako se glasi to vprašanje? — Ali mi morete tekom štiriindvajsetih ur popolnoma opremiti stanovanje? — Tekom štiriindvajsetih ur? — No. — Gospod grof, to je nemogoče. — Potem ... Rene ni dokončal stavka, temveč se je kar obrnil, hoteč oditi. Tapetnik pa ga je zadržal z besedami. — Da, sicer je res nemogoče, toda gospod grof pač veste, da za vas storim tudi, kar je nemogoče. napada. Vest, da je sovražnik osvojil av-stro-ogrskih strojnili pušk, je izmišljena, pač pa smo si mi prisvojili dve.italijanski strojni puški. Glasom verjetnih izpovedi ujetnikov leži Italijanov na okolo 1200 m širokem napadnem polju kakih 3900 ne-pokopanih mrtvih trupel. Naše skupne izgube na mrtvih in pogrešanih ne dosegajo nfti od daleč tega števila. V bojih jari Plavah so se morale naše čete boriti tudi s pijanimi Italijani, kar se je neoporečno konstatiralo na ujetih ranjencih. Tudi so se našli v vojnih steklenicah ostanki šnopsa. Pri nasprotniku vlada krivo razumevanje ženevske konvencije. Italijanski vojaki so bestijalično prebadali naše ranjence. Na zapadnem bregu so avtomobili z municijo za sovražno motorsko baterijo vozili pod zaščito Rdečega križa. Na drugi strani pa je poslal nasprotnik po nekem boju oddelek zdravnikov in moštva tesno pred naše pozicije radi pokopavanja mrtvih. Kasneje je prišel neki poročnik, ki se je izdajal za parlamentarja,a ni imel nikakšnega pooblastila. češ, da hoče govoriti glede odstranjenja mrtvih. Taki poizkusi poizvedovanja in ogledovanja se rešujejo z u-jetjem doličnih oseb. Višji armadni poveljnik je pohvalil vrle borilce pri Plavah z nastopno brzojavko poveljniku tamošnjih obrambnih odsekov: Vojska je ponosna na vrle čete pri Plavah. Le tako naprej. Feldmaršallajtnant nadvojvoda Friderik. I miljio-rufKes?! Doj& BERLIN, 24. (Kor.) Veiiki glavni slan, 24. junija 1915: Vzhodno bojišče. Severno Kurša??ca je bilo o priliki odbitega ruskega napada ujetih 100 Rusov. Ob Omulevvi se je napad nemških čet Končal z osvojitvijo vasi K"Paczyske. Na Poijskem, južno Visle, se le izjalovilo več sovražnih napadov. Jugovzhodno bojišče. Armada generala Linsingeua je prekoračila Dnjester. Med Haliczern, ki je še v rokah sovražnika. In Zuravvuoni se nahaja ta armada v srditem boju na severnem bregu. Sosedno, do ozemlja vzhodno Lvova in Žo!kiewa je bilo zasledovanje nadaljevano. Med Ravvorusko in Sanom in pri Ula-novvu se ni zgodilo ničesar bistvenega. V kotu San—Visla so se umaknili Rusi za sektor Sana. Tudi na severnem bregu Visle, južno Ilze, se umikajo proti severu. Vrhovno arinadno vodstvo. Vse vesti o kakih mirovnih pogajanjih izmišljene. BERLIN, 24. (Kor.) »Norddeutsche AI1-gemeine Zeitung« potrjuje berlinsko poročilo lista »Vossiche Zeitung«, glasom katerega so vesti o mirovnih namerah in mirovnih pripravah popolnoma izmišljene in izjavlja še enkrat izrecno, da tekom vse vojne nobena sovražna vlada niti posredno niti neposredno ni stavila Nemčiji nobenih mirovnih ponudb. Nemškemu državnemu vodstvu dosedaj tudi ničesar ni znanega o kaki mirovni pripravljenosti, kake sovražne države. Car na fronti. PEFROGRAD, 24. (Kor.) Car je dne 23. junija odpotoval k armadi. — To mi je všeč! Tapetnik se je posmehljal. — Torej prevzamete naročilo? — ga je vprašal Rene. — Da, gospod grof. - — Dobro! Potem se torej lotite takoj dela. — Da. — In jutri ob tem času.... — Bo vse gotovo. — Izborno. — Kje je stanovanje, ki naj ga vam o-premim, gospod grof? — Pojdite z menoj. — Na službo sem vam. Rene se je odpeljal s tapetnikom v rue Castellane. — V predsobi želim imeti klopi, prevlečene z zelenim baržunom in obbite s pozlačenimi žreblji. — Dobro. -- Za jedilnico vzemite pohištvo iz rez-Ijane hrastovine in stole, prevlečene z! Z ziptinesa m'm. BERLIN, 24. (Kor.) Veliki glavni stan, 24. junija 1915: Zapadno bojišče. Na vzhodnem pobočju Lorettske višine smo vrgli sovražnika iz enega pred par dnevi osvojenih kosov jarkov. Južno Soucheza so se nadaljevali boji za nas uspešno. Labyrintsko postojanko južno NeuviMa smo kljub ponoči izvršenemu močnmu sovražnemu napadu po žilavem boju moža proti možu obdržali. Na višinah Moze je prišlo do nadaljnih srditih spopadov: ujeli smo še 150 Francozov. Sovražnik je imel pri dveh ponesrečenih napadih močne izgube. Akcije proti višini pri Ban de Saptu, ki smo jo zavzeli včeraj, je bila cdbita. Število ujetnikov se je zvišalo za 50. Vrhovno arinadno vodstvo. Blokada angleškega vodovja. Torpedirani parniki. SKAGEN, 24. (Kor.) Neki ribiški parnik iz Geestemiinda je bil severno Halnsthol-ma torpediran od nekega angleškega po3£-niorskega čolna. Razven kapitana, ki so ga Angleži obdržali kot mornariškega oficirja, je bila vsa posadka odvedena v Skagensko pristanišče. LONDON. 23. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Norvicha: Parnik »Punisiana« iz Londona, z žitom na potu v Muli, je bil torpediran od nemškega podmorskega čolna in spravljen v bližini Pakefielda na obrežje. Posadka je bila rešena. Torpedirana angleške hrižarka. LONDON, 24. (Kor.) (Reuterjev urad). Oklopna križarka »Roxburgh« je bila 20. junija v Severnem morju zadeta od nekega torpeda, toda ni bila resno poškodovana. l .adia je mogla še z lastnim parom nadaljevati vožnjo. Potopljen ris!ki DouvodnlK. BERLIN, 24. (Kor.) VVoliiov urad poroča: Dne 22. maja je bil v Severnem morju neki ruski podmorski čoln, navidez tipa Akula, 25 morskih milj vzhodno Got-Ijnda, p:> nekem nemškem letalu obme-tan z bombami. Uspeh se takrat ni mogel dognati. Sedaj se pa od ruske strani priznava, da je podmorski čoln izgubljen. Turško bojišče. Boj za Scrilanele in na kavkaski fronti. CARIGRAD, 23. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Na kavkaški fronti so se naše čete včeraj po srditem boju polastile 2900 m visokega Karadagha: ki se nahaja v okolici Tale Bogga, 2 uri od naše meje. Sovražnik je pobegnil proti vzhodu in je pustil na bojišču sto zabojev municije in mnogo vojnega materijah. Na dardaneiski fronti je bila včeraj sovražna t*L> rpedovka, ki je plula ob obrežju pri Ari Burmi, zadeta od dveh granat naše poljske artiljerije in se je morala u-maknitt Bitka pri Seddil Bahru dne 21. t. m., ki je trrjaia skoro 24 ur in se je končala s porazom sovražnika, se je vršila sledeče: Sovražnik ie pripravljal uspešen napad s tem, da je pet dni zaporedoma s te/ko artiljerijo obstreljeval naše zakope, ki tvorijo del levega krila naše postojanke pri Secidil Bahru. Ob 5 zjutraj dne 21. ju- vtisnjenim korduranom ... ali ne mislite tudi tako, gospod Roland? — Seveda, seveda! To ie elegantno in okusno, kakor vse, kar odrejate vi, gospod grof. — Posebno se mi zdi važno, da bodo omare za jedi zrezljane kar najlepše. — Upam, da boste zadovoljen z menoj, gospod grof. — Da bodo okna primerno okrašena, skrbite za velike in lepe cvetlične police. — Dobro. — Sedaj pa v salon. Kaj mi svetujete za salon? -- Ali smem vprašati, če je stanovanje določeno za kako damo? — Da. — To bi bil že pravzaprav sam moral ugeniti. Kako to? — Gospod grci ste vendar tako velikodušen človek: -- Torej kaj mislite o salonu... č'hs hiti. (Dalje. .EDINOST« štev. 174. V Trstu, dne 25. junija 1915 nija ie sovražnik osvojil del našega strelskega jarka na levem kriti, ki se je nahajal zelo blizu. Ta strelski jarek smo s protinapadom zopet osvojili. Proti večeru je zavzel sovražnik kos jarka v dolžini 100 metrov. Tudi ta kos jarka smo osvoji!i nazaj v noći od 21. na 22. t. m. Sovražnik se je moral v neredu umakniti nazaj v stare postojanke. Včeraj sovražnik ni izvršil nobene akcije. Le zvečer se je vršil s presledki na nameni levem krilu artiljerijski dvoboj. Z ostalih front ni poročati ničesar pomembnega. ____ SaitiB težke ztoieL CARIC i RAD, 23. (Kor.) Tiskovni urad objavlja sledeče poročilo cesarskega telesnega zdravnika o bolezni sultana: Ker boleha Njegovo Veličanstvo kalif že nekaj ča>a na kamnu ali cistolithiasi-su. je bilo po ponovnih posvetovanjih med iz Perlina došlim prof. dr. Israelom in doktorji Neumannom, Muhtarjem, Or-hanoni, MaJzi Alirnedoni. Midhatom, Ta-pto in Dapo sklenjeno soglasno, da je treba izvršiti operacijo. Z božjo pomočjo bo izvršena ta operacija jutri, v četrtek. CARIGRAD, (Kor.) (Uradno). Sultan bo jutri operiran (lithrontripsie). ni nobena irredenta, ampak ozemlje, za ka-lk.'er je bil Kremi popolnoma zaprt, dalje " precj guvernerjevo palačo in pred privatno palačo kneza Jusupova. Šele v petek je bilo z velikimi lepaki naznanjeno, da so prepovedani vsaki izgredi. Na cestah se nahajajo sedaj čete, kozaki so zasedli vse nevarne kraje in ceste in sedaj vlada zopet mir v Moskvi. tero zamore Grška z mirno vestjo zahtevati absolutno gospostvo, kajti Epir da je že tako — del Grške. Toda v Rimu imajo drugo pamet in druge možgane, s katerimi tudi precej diugače mislijo kakor Giki. Ne Italijani ne Grki nočejo odnehati od svojih zahtev in zato postajajo šanse, da bi en-tenta zamogla pridobi i tudi Grško na svojo stran, vsak dan bolj dvomljive. Naslednik Brvaoo. VVASHINGTON, 23. (Kor.) Predsednik WilHKi je imenoval Lansinga definitivno za naslednika Bryaua. Omejitev obdačenja špirita. L'LNAJ. 23. (Kor.) Jutrišnja »Wiener Zeitung« objavlja ministeriialno naredbo, ki bistveno omejuje obdačenja špirita za enkrat za dobo do konca julija. i a odredba je postala potrebna vsled znatnega zmanjšanja produkcije špirita, ki je nastalo vsled vojnih dogodkov. Italiju in entenia. Sa:do Italije pri ententi za enkrat še ob- tem en ju je nj^n pasivni konto. Upanje, da bo Italija nujno sk i^ala okačiti fronti v Flandriji in v Danlanelah, se za sedaj ni ure ničilo. Ita'jja se omejuje le na svoje la tne zadeve, ki ne tvorijo za zapadne države nikakega interesa, dčim spravljajo Rusijo celo v zadrego. Za enkrat je zahtevala Italija le eno niliardo posojila. Toda to ji ie bilo ponujeno pod pogoji, ki ji niso prijali. Prvič se angleška vlad ni hotela zadovoljiti s spTosno garancijo Ita je, ampak je zahtevala še specijalno garancijo. V svrho kritja po~oji!a naj bi se nar"reč uvedli v Italiji direktni davki, k jih do? dki bi se iro:a!: porabili izključno za p isojil doc m bi pr š a italijanska carinska mannu'acija po J rngleško kontrolo. Ko! povračilo za posojilo bi merala Italija poslati oja Jenja v F1 ndrijo in v Dardan le, pričeti z odločno ofenzivo brodov a in reducirati svoje zahteve cb Adrj< v svrho pomirjanja balkanskih držav. Od v?, h teh zahtev je italijanska vlada jbljubila le ofenzivo brodovja. Toda v kakem sni Mu je bi a ta zamišljena, priča neko ^o.o lio ruske rR eCi-f ki pravi, da naj bi 'talijani ob črnogorsk-.-m obrežju izkrcali čete, Ja izvrše — eutr c Znamenit šooor feškež&iiGinsstnika Te dni se je vršilo v Pragi zborovanje čeških okrajnih zastopstev. Ob tej priliki je imel namestnik grof Coudenhove znamenit nagovor, iz katerega posnemljemo nastopne markantne izjave: „Po zmagovitih bojih nam nastane nova Avstrija, ki bo vsem tistim, ki so jej zvesto stali ob strani, nudila svojo mogočno zaščito. Avstrijska država je pod presiavr.im žezlom habsburškega plemena nastala iz potrebe svojih plemen po skupnem varstvu in skupnem razvoju moči nasproti vnanjim sovražnikom. Ta država dovoljuje svojim narodom svoboden razvoj in uveljavljanje, dovoljuje njihovemu narodnemu gospodarstvu vse prednosti, ki izhajajo iz nje položenja kot velesile; omogoča državljanu, da more, v ljubezni u d a n svojemu narodu, p:vspeševati nje razve j in povzdigo. Tndi po srečno doseženem častnem miru ne bo treba nobenemu plemenu, živečemu pod žezlom Avstrije, biti v skrbeh, da bi bil oviran v svojem narodnem življenju, v svojem kulturelnem razvoju. Neizogibni in temeljni^ p edpogoj za tako pripoznanje narodne samobitnosti in razvoja v notranjem skupne države je zahteva, ki jo stavlja Avstrija do vseh svojih državljanov: da so v zvesti privrženosti ud^ni skupni državi, da v živahnem sodelovanju posvečajo svoje moči nje moči in veličini, da se s ponosom in veseljem priznavajo za Avstrijce, da visoko drže znak moči naše države, črno-rumeno zastavo, ki dan za dnem pridobiva nove slave. Avstrija je s svojim na-; stopom v tej vojni pokazala, da je miroljubna, ali da ima tudi moči, da v slučaju 1 potrebe vsikdar in ob vseh okolnostih pridobi svoji volji veljavo." Priznano bodi, da je grof Condenhove s temi izvajanji odprl perspektive v bodočnost, ki dajajo avstrijskim narodom najlepše n ;de in jih morajo zato pozdravljati z iskrenim zadoščenjem Namestnik Češke pa je označil tudi temeljili predpogoj za tako zaščito narodom in zagotovljenje svobode v njihovem razvoju. Ta predpogoj - udanost, zvestoba in požrtvovalnost za državo — sprejemajo posebno slovanski na-odi Avstrije tem lag'je, ' ke; so ga — že davno sprejeli in praktično izvajali v vseh položajih in fazah v zgodo v n te drŽave. In morda še nikdar ne v toliki meri in s tolikimi žrtvami, kakor v današnjih dneh! Ta po grofu CcnJenhovd narodom stavljeni temeljni predpogoj so ti vedno izpolnjevali in ga izpolnjujejo danes. Nikdar niso kršili obljubi ene zvestobe, vsikdar so držali besedo, zastavljeno državi. Na tej ie torej, da u< e jivi perspektive v bodočnost, kakor jih je odprl grof Condenhove s svojim znamenitim govorom na zborovanju čeških okrajnih zastopstev. Potem bo ta bodočnost res srečna za narode i:i za državo. Domače vesti. Zahvalna služba božja. Tržaški škofijski ordinarijat nam sporoča: - V soboto, 26. te-• kočega meseca se bo vršila slovesna sv. maša ob 10. uri pri sv. Justu povodom zavzetja Lvova po naši hrabri armadi. K cerkveno-patrijotični slovesnosti so povabljeni vsi uradi. Po sv. maši bo zahvalna pesem „Te Deum" in cesarska himna. Popisovanje za izkaznice za živila. Ker je delo za izdajo teh izkaznic napredovalo že precej, se nujno pozivajo vsi oni, ki še niso oddali za se ali za druge popiso-valniii pol, naj to store nemudoma, ker le na podlagi teh pol se lahko izdajo izkaznice. Kdor radi odsotnosti ali z drugega razloga še ni bil priglašen, naj to ravno-tako poskrbi brez daljnega odlašanja. Za vse, kar je v zvezi s popisovanjem za izkaznice za živila, se je treba .obrniti v centralni urad v Mestni telovadnici na trgu della Valle od 8 do 1 popoldne in od 4 do 8 zvečer. Dar mestne občine vojakom na bojišču. Cesarski komisar je dal damskemu komiteju iz občinskih fondov na razpolago znesek K 300, za darove vojakom na bojišču, izmed teh K 100 v korist tržaških mladinskih strelcev. Velikodušen čin v korist beguncem. Gospod Ivan Giannacopulo je za begunce iz Furlanije in Istre dal na razpolago celo poslopje v ulici sv. Vida štev. 12. — Cesarski komisar izreka patrijotičnemu dobrotniku javno zahvaIn »a ta vafc^odušni čin ne doleti. Prebivalstvo je mirno. Pred peto uro zjutraj se ne sme iz stanovanja, zvečer moramo biti ob 10 uri doma. Krčme in kavarne se zapirajo ob 8 uri zv, Ie nekateri hoteli in dve kavarni 50 odprto do 11 ure. Čujemo grmenje topov izza višin desnega brega Soče, čujemo grmenje veličastnih naših topov — vsemu se je prebl- in z veseljem spre-poročila z bojišča, kako naše vrle čete odbijajo napade sovražnika. — Umevno, da je odšlo iz G )rice precej prebivalstva, toda ostalo ga je še toliko, da je tako-le dopoldan ob 8 ali 9 uri prav živahno po mestu, zlasti po Corsu in okoli pokritega trga. O Gorici je pisal te dni „Voce del Po-polou v Luganu, da je mesto Gorica samo po eno tretjino slovensko poleg tega, da je prebivalstvo Goriške dežele po dveh tretjinah slovensko. Trditev o Gorici je seveda napačna. Laški magistrat v Gorici je izkazal ob zadnjem ljudskem štetju 17856 Lahov, 6653 Slovencev, 2077 Nemcev in 155 pre-valcev drugih narodnosti, skupno civilnega prebivalstva 26.471. Slovenci smo bili izpo-slovali revizijo ljudskega štetio in ta je pokazala Slovencev 10.000: dovolrev bi bilo n b.e: pjtern skupno s S bi in Črnogorci cen na ad proti cen ralni.na državama Redukcij.) svojih zahtev cb Adri i pa e Italija odločno Oi-klcuia. Samo delno žira-. ijonalnih aspiracij Italijanov da ;goee doseči tudi nrrni n potom, ke VLjne. Toda italijanske aspiracije segajo, kakor znsno, da'eč p eko ozemlja italijanske narodnosti. Da, i;alijar:ske aspiracije sploh nimajo n b.nih mej, kajti Itali-j n m je vse, kar se jim zdi dosegljivo ndeij na na srpi auja- Le za udejstvitev teh as; : ac j je šla Itilija v vojno. Toda obe srbski kraljestvi na Balkanu nočete, k^kor vse Kaže, sli^a.i ničesar © italijansk h aspiracijah. Še manj pa? da bi se jim pod-rgii. Srbi se že nahajajo v Elbasanu in Tirani na albanskih tleh in so napovedali pohod proti črti Dulčin-Oigun, Čmogrrci pa pri dirajo proti Skadru in Lješu. Zahteva po redukciji italijansk h zihtev ob Adriji pa ni b;!a s a ^ena samo v za-st p-tvu balkanskih držav, f.mpak tudi za Rusijo, ki it^li anske eksp:ft:ije na balkan -kem polotoku ne more rdbiti. Za podpiranje peracij entente v Flandriji in v Dardanelah talija si-er nima nobenih čet na raipo'ago, pač pa za „energičen napi d" ob Adriji, ali z drugimi besedami: halja hoče po svoji poti! - To ie bil odgovor Italije na blagodejno vplivanje Anglije na Ita ijO, da naj bo zmernejša. Italija je že pred formalno vojno napovedo poskrbela, da je posad'-.o v Valoni ii čno ojačila in poudarja od takrat še sv je „nacijonalne-4 asp racije po Draču in s ali Al' an ji z manevri brodovja, ki je v podkrepljuje teh italijan kih zah e/ izstrelilo tudi par krogclj na Medovo. Nabolj neprijetna pa je ta italijanska o'e^ziva r ostala grškemu kraljestvu. LJgncz-Jtnje Italije v južni Albaniji — in to je ( pr vi namen okupacije Valone — zadene v prvi vrsti Grško. Bojazn m Grkov je dal baje iz aza princ Jurij, brat sedanjega grškega kn.lja in sicer v nekem intervvievvu. j ^i ga je imel na potovanju skozi Napolj z neiim korespondentom milanskega „Corrire Sera". 3ovoril je tudi o sporazumi med bivšim mlnistrski.il predsednikom Venizelo-s. m in sedanjin ministrskim predsednikom Gimarisom- Toda pogoj se glasi: Epir. To je pravo ozemlje ii stremljenje grške irre-rtrr e. Toda. ie menil eriac. to pravzaprav £ mm politične mil Nekaj — orijentalskega. Zadnji zvezek publikacije „Oesterreichische Rundschau" priobčil e dolgo razpravo o Srbiji, o srbski politiki in srbskih politikih. Na nekem mestu čitamo tole senzacijcnelno — razkritje: Rusi proti Nemcem v Moskvi. „Mor-1 Ristić (Eden regentov za časa mladoletnosti Lenpost1* cbjavija opis nekega nevtralca o Pj- kojnega kralja Milana. Prip. ured. „Ed.*) izgred h v Moskvi, ki so se vršili zadnje je bil tip tistih naobraženih srbskih politikov, dni. Glasom te^a poročila so se pričeli ne-' ki se znajo seznanili z zapadno kulturo ?.h miri dne 9. t. m. ob 5 zvečer. Na dvoriščih imajo obenem tudi orijentalsko inteligenco, tovarn Zuendel in Hiibner se je zbralo na tisoče delavcev, ki so stavili ravnatelju razne zahteve. Ker ta ni hotel takoj privoliti, se je takoj pričelo uničevalno delo. Ravnatelj je pobegnil, a delavci so stekli za njim. V smrtnem strahu je skočil v prekop Moskve, da se reši na drugi breg. Toda komaj je splezal tjakaj, ga je že napadla tamkaj divjajoča množica in ga na mestu ubila. Med tem so delavci že udrli v imenovani dve tovarni in stanovanji ravnateljev, ki nista bila navzoča Tri nemške gospe so pobegnile v stanovanje n.ke gospe Engel in se skri'e tamkaj v kleti. Gospa Engel, ki je ruska podanica, ima celo dva sinova kot ruska oticirja na fronti. Dosegla je kljub temu le z veliko težavo, da je niso ubili. Vendar pa je druhal pri preiskovanju hiše našla tri druge gospe v kleti. Nato so bile takoj vse štiri pozvane, naj odidejo na stražnico. Na po u so bile vse štiri vrztne v prekop in ubite s kamenjem. Med tem je mnolica n rasti a na tisoče in tisoče, ki je nosila pred seboj rusko zastavo in na pali-csh sliki carja in generalis-ima Kdor je srečal demonstrante, se je moral takoj odkriti. Seveda so se vsi radi odzvali pozivu. Voditelji demonstrantov so imeli najbrže natančne tiste vseh Nemcev ali bivših Nemcev v Moskvi kajti drugače ne bi bilo mogoče ki se pojavlja v poznavanju več tujih jezikov. Navidezno so Evropejci, da-si so po vsem svojem načinu mišljenja in svoji omikanosti — orijenta!ciM. Tako da so bili, oziroma so: Jovan Ristič, Milovaji Milovano vič, Nikola Pašič, Vladan Georgjević, Milutin Vesnič in stotine drugih. — Tu smo izvedeli nekaj novega — kakor pravi tista znana narodna pesem. Če znaš več tujih jezikov, je to znak, da nisi pravi evropski naobraženec, marveč orijentalec. Ali, če stvar zasučemo: če hočeš veljati za pravega za-padnega naobraženca, ne smeš poznati več tujih jezikov! Fenomenalno razkritje ! I Skoda ie, da ni povedano, ali to pravilo za presojanje evropske naobraženosti velja tudi za druge balkanske narode: Bolgare, Grke in Turke! In „Osterr. Rundschau- je menda namenjena najinteligentnejim nemškim, slojem. Še naša krajevna imena. Ni še dolgo temu, ko so se razni naši narodni nasprotniki, ne da bi mogel naš narod reči le besedico proti njim. kar izkušah v pokvar-janju naših slovenskih krajevnih imen.* Toliko in tolikokrat se je naš list postavil proti takemu spakedrovanju imen naših vasi, trgov, voda itd., ki je žal, zašlo ne samo v drugonarodno, tudi slovanske časopisie, temveč celo tudi v uradne spi se, krajevne sezname itd. Očitati smo mo v 24 urah uničiti vso nemško lastnino v rajj največjo malomarnost v tem pogledu ___\ T i — A —i ~ T- p« rk kili e^rnrni nri _1__i.: 1____A._1____- Aap Anicut ru* 1 fo 11 IA i Solkana, Kojskega itd. Živ krst v vsej Avstriji ne ve, da je Monfalcone slovenski Tržič, Gradišča slovensko Gradišče, Sagrado — Zagraj, Doberdo -— Doberdob, Lucinico — Ločnik. F^otcm naj se pa človek še čudi, če čita na primer v praškem »Pravu Lidu« spis o »Primorju« in vidi tamkaj veliko neresnico, da se na tfbstaji »N a b r e s i ii a-< (češki pisec one- valstvo mirno privadilo ga spisa, ki se je sam bogve kolikokrat jema na znnnje ugodna vozil v Trst, seveda še danes ne ve, da je »Nabrežina« tako pristno slovensko ime, da pristnejšega ni mogoče najti) spaja z južno železnico državna železnica, ki gre iz Linca preko Alp, Beljaka v Trst. Da govori potem o »m o 1 o S a 11 Car lo«, ni nikakor čudno, saj tudi »nej- bliže Terstu leži C o p o d i s t r i a«____ »nasleduje P i r a 11 o«____ »v blizkem P a r e n z u«____ »za N a b r e s i 11 o 111 stoji... hrad D u i n o« ... in potem še sCormons« in »Aciuileja«. Gospodu češkemu poznavalcu (?) našega Primorja so potemtakem popolnoma neznana imena: »Koper, Piran, Poreč, Nabrežina, Devin, Krmtn, Oglej?« Kaj bi neki rekli češki listi, ko bi na primer »Edinost« pisala, da se je to in to zgodilo v > Pragu, »Holle-schovvitzu«, »KonigliclAVeinbergih«, »Pil-senu«, »Briixu«, »Kuttenbergu«, »Leitme-ritzu« itd. Če si ne morejo pomagati drugače, naj si vendar naroče iz dvorne in državne tiskarne na Dunaju slovenski izvod »Leksikona občin kraljestev in dežel, zastopanih v državnem zboru, — Av strijsko-ilirsko Primorje*,. tamkaj najdejo vsaj večino slovenskih, oziroma hrvatskih krajevnih imen na Primorskem, da jim ne bo treba več uporabljati zanje italijanskih spakedrank, ki morajo žaliti v dno duše vsakega Slovenca, zlasti pa primorskega, posebno pa še one, po katerih ožji domovini prav sedaj besni krvava vojna. Prispevek za presojanje vrednosti italijanskih vojnih poročil. Italijansko uradno vojno poročilo od dne 18. t. m. poroča, da je v noči 17. t. m. neki italijanski mornariški letalec z bombami popolnoma porušil — železniško postajo v Divači!! Danes pišemo 25. junija in vemo, da je rečena železniška postaja vsaj včeraj še stala, kakršnja je bila pred vojno. Ako so vsi italijanska vojna poročila v takem sporu z resnico, potem vemo, da občinstvo po Italiji doznava pač marsikaj — novega, ki mu služi v najlepšo — desorijentacijo. Prodaja polenovke. Danes stavi na prodaj aprovizacijska komisija namočeno poleno vko na trgu stare mitnice po K 128 kg. Italijane v Italijo. Mariborska „Straža" piše: Avstiijska vlada je napravila pameten 1 sklep, da italijanske državljane, ki so se še 1 po izbruhu vojske nahajali v naših krajih, 1 ne bo obdržala tukaj, ampak se pošljejo, če j le mogoče, v kraljestvo, da jih Ita ija sama prerodi. Tukaj pa ostanejo v ujetniških ta- j boriščih samo oni Italijani, ki so še sposobni za vojno službo. Dne 17. junija so iz Celovca poslali preko Švice v Italijo nad 10C0 italijanskih podanikov. V soboto, dne 19. junija, je posebni vlak odpeljal iz Lipnice 1530 Italijanov čez Koroško v njih domovino. Zaklad za vojake, onemogle vsled vojne. C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo m. m javlja: C. kr. trgovinsko ministrstvo na Dunaju je ustanovilo zaklad za vojake, onemogle vsled vojne. Iz tega zaklada se podpirajo oni uslužbenci, ki spadajo v področje trgovinskega ministrstva ter so vsled v vojni dobljenih poškodb, oziroma bolezni, potrebni nac'aljnega lečenja. Ta smoter se doseza deloma na ta način, da se zavodom, ki se pečajo z zdravljenjem omenjenih uslužbencev, preodkazujejo iz tega zaklada primerna denarna sredstva, deloma pa, da se okreval-cem samim podeljuje podpore, ki jim omogočajo nadaljnje posluževanje zdravniške p j-moč'. Po omenjenih uslužbencih se že uradno poizveduje. Vsekakor se- pa takim osebam, ki želijo vživati podporo imenovanega zaklada, priporoča,' da se tudi sami pismeno jav jo pri upravnem odboru tega zaklada (10. oddelek trgovinskega ministrstva na Dunaju). Na c. kr. pripravnici za srednje šole v Trstu (ul. S. Francesco 25/11.) se bo vršilo vpisovanje učencev za prvi letnik šol. leta 1915/16 v soboto, dne 26. junija od 10 do 12 dopoldne. Učenci, ki žele vstopiti v letnik, morajo priti k vpisovanju v Državnega pravdnika nametnik gosp. Jos. Zorzi v Gorici je premeščen, kakor čujemo, pod višje sodišče v Gradcu ; te uni se je odpeljal tja. Prvi državni pravdnik gosp. Andrej Jeglič pride baje v Novomesto. O goriškem deželnem odboru se je ponovno poročalo, da se nahaja na Dunaju. Na Dunaju so : deželni glavar dr. Faidutti, deželna odbornika dr. Pinavčig in dr. Flego, deželni tajnik dr. Grusovin in računski ravnatelj Evgen Kavčič. V Lipnici pri Gradcu, kamor se pošiljajo begunci iz Gorice, sta deželna uradnika Karol Cigoj in Mengeii, drugi uradniki so v Gorici in uradujejo dalje, kakor navadno. Za aprovizacijo mesta se je sestavil odbor, v katerem so zastopniki politične oblasti, mestne uprave in deželnega odbora. Treba pred vsem poskrbeti, da ne bo manjkalo kruha in storiti vse, kar možno, da ne zale-zemo v draginjo. Piva v Gorici ni, tobaka tudi ne ; zlasti je hudo kadilcem. Vina je še precej. ms iz li!iji§a mlsKa Sistemi! Bergniiifin £ Co.. Bešin nn Lotil, Tetsdien uživa vsestransko priljubljeno-t vsled svojega izbornega učinka in dokazani neprekos-ljivosti za odpravo poletnih mehurčkov in r.icjonelno negovanje kožo in lepote. Na tisoče zahvaloih pisem. IVInoga odlikovanja ; Paziti je pri nakupu na znamko „Stecken-pferJ" in na polno ime tvrdke ! Dobiva se po Iv 1*— v lekarnah, mirodilnicah in par-femerijah. Kavno tako se je obne>la lilij na krema „Manera" (80 stot ) za ohranitev nežnih belih rok. Dua pomožna delala te 'rž. želežnica, Sv. Andrej (kurilnica). 1?84 C kr. Irereo štev. 4 prazne-vreče (žaklje), vsake velikosti po dobri ceni. Anton Venica, ul. y 28:* Kupnlesn žaklje (vreče) vsako vr.-te. —Ullica Solitario 21, Jakob Margon. 9J mM drožInsKe peti K 7-L'.!, medena obešala i zavese K 3*.lf\ prodaja Ci:St\\, Tr t. -al. Caser-ivi št v. 14. 2!» prvi spremstvu staršev ali njih. namestnikov ter prinesti s seboj, 1. krstni list, 2. šolsko spričevalo ali potrdilo, da z dobrim uspehom obiskujejo III. ali IV. razred ljudske šole, 3. spričevalo o cepljenju kožic, 4. potrdilo o ' zdravili očeh. Pri vpisovanju je plačati 3 K prispevka za učila. VpisoVanje za 1. kakor tudi II. letnik se bode vršilo tudi v jeseni pričetkom šolskega leta. Vodstvo. w £P a za cevije, msžiJsv orožje, parkete m kovine dobi v odlikovani tovarni G&1MLM & C.e Trst ul. Cnrpison št. 2, od 8-11 zj. se mestu. V četrtek zvečer so bili strašni pri zori v mestu. Glavne ceste so bile tako polne razgrajačev in tako polne uničenega pohištva in blaga, da električne železnice niso mogle voziti. Gorelo je na 30—40 mastih. Ognjegasci so bili takoj na mestu in so gasili noč in dan. Pač pa o policiji ni bilo ne duha ne sluha. Nesrečneži, ki so se zatekli na stražnice za pomoč, so dobili odgovor, da so straže na mestih. Kje pa je Ma policija? No tamk'jj, kjer je zlasti hrvatskemu časopisju, očitati jo moramo raznim uradnim in poluradnim objavam, in prav tako tudi vsčmu časopisju, slovanskemu in neslovanskemu: povsod se čitajo za naša slovenska ali hrvatska krajevna imena razne italijanske spakedranke in to za imena krajev, kjer niti z lučjo ob belem dnevu ne najdeš niti enega Italijana. Tako čitamo razne Capo-rette in Karfreite, samo ne slovenskega Kobarida. Auzza, Tolmino, Tofmein, Sal- DarovL XIII« izkaz darov, došlih cesarskemu komisarju za begunce iz Furlanije in Istre: Upravništvo „Lavoratore" K 120, Luigi Rutter (v počastitev spomina g. Franca Pavla Mu-iina) K 10, Jul:j Reich (v počastitev spomina g. Franca Pavla Mulina) K 10, Mina Koch rpovodom zopetne osvojitve Lvova) K 30, Rudolf in Sofija Bachrach (povodom zopetne osvojitve Lvova) K 50, tvrdka Danijel 'J. Salom (v počastitev spomina g. Arturja R izza ti o) K 30, Tržaški tehnični zavod K 1000, don Anton Vascotto K 20, Josip Goldschmid t ravnatelj podružnice banke „Union" K 20f). ■ Skupaj K 1470. Prej izkazanih K 31670-94. Skupna svota K 33140 94. Odlikovana pekarna in sladščičarna 9 ulica Istituto štv. 5 OdlfKciana z zlato kofeina in foiaa aiplatnona razstavi v Firenca Pcie fc fin i^i navaden kruh trikrat na konfekturc itd. Spraiema starega rs peroka in krsSa ter vsakovrsino petino te? postreže ludi na dom. - ZHF.RME iiHHirapiifra* divjala množica, ampak na Rd-čam trgi^icauo .Ouisca itd. namesto Avč. Tolmina Uesti 12 Goriške. Iz Gorice. Mnogo je zanimanja v širo^1 javnosti za usodo Gorice, odkar je sovražnik v deželi. Čuli smo, da se je govorilo, n. pr. v Ljubljani, da je Gorica že porušena, da je kup razvalin itd., v resnici pa je ni doletelo še nič hudega in, upamo, da je tudi m* m tm TRST, ST. 17 Specijalist za KOŽNE In £*>©LK5 ŠIBKOST In za BOLEZNi v NOGAH in fprčiama od 11 - t pop« in C - 6 zvača? oSa Rcd'Jjah od 10 - 1.