Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva 7se «pl*e veno poslane Knjige itd je pošillati «urno no naslov ■ Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji. ■iokopisov ne 'račamo '«» ...ithntvt ie noSfliati franko Učiteljski tovariš izhaja isak petek popoldne. Ako je /i dan praznik. Izide list dan pozneje Vse leto velja I O'— K otice r>o)asni!a, poslana ;.izpise služb >e plačati oo 2)1 i> ¿a petit-vrsto Jriloge polet» noitntnf '5 K Naročnino, reklamacije, to je vse aJin nistrativne stvari ie o«S>l|ati samo na naslov Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani. Poštna hranilnica št. 53 160. Reklamacije so proste poštnine. V imenu vsega učiteljstva prosimo najodločnejše vlado in vse poslance, da bi se slednjič zavzeli za opravičene stvari učiteljstva in ureditev učiteljskih plač obravnavali z vso resnostjo in resnično pošteno voljo v najkrajšem času in z zadovoljivim uspehom. Učiteljstvo se je posluževalo v popolni meri vseh zakonitih sredstev, da bi se njegovo zivljensko vprašanje rešilo, toda vseletni trud je bil do-sedaj zaman. Ni se torej čuditi, če je potrpežljivost učiteljstva po dolgoletnem brezuspešnem čakanju izčrpana, zlasti ko so tiioči njegovih rodovin, popolnoma obubožani, prišli že ob tisto imetje, ki so ga pridobili za ohranitev življenja. Velik del je v dolgovih, ki so nastali zaradi strašne draginje. Učiteljstvo se nahaja v svoji bedi in skrbeh na robu obupanja. Ali naj bi se morda učiteljstvo zaradi indiferentnosti in neumevanja odločujočih faktorjev v tem kritičnem trenutku gnalo k obupnemu činu, da bi v povečani meri obrnilo pozornost javnosti na te neverjetne razmere v slovenskih deželah? Uvaževalo se je, da vsenarodno imetje, šolstvo, mora propadati kot imetje, ki mu neprevidni gospodar ne daje dovolj vzdrževalnih sredstev. Gorje, ako bi učiteljstvo bilo primorano učiti o pravu in pravičnosti tako, kakor se njemu podajata! Zato prosimo najhitrejše in izdatne pomoči, ki je ne morejo dalje zadrževati poklicani činitelji. Drugače kličemo na odgovornost za vse zlo, ki je iz teh neznosnih razmer že nastalo ali pa še nastane, vse oue, ki so dolžni pridobiti učiteljstvu pravo, pravico in kruh! Razmere v našem stanu na Kranjskem. Politiško in izobraževalno društvo za Dvorski okraj v Ljubljani je priredilo dne 30. pret. meseca pri »Zlatorogu« javen shod, kjer je govoril tudi ljubljanski podžupan in deželni odbornik dr. Triller. Iz njegovega govora objavljamo tisti odstavek, ki se tiče razmer v našem stanu v presrečni deželi kranjski. Dr. Triller je govoril: Največji trn v peti je klerikalcem že od nekdaj naše napredno učiteljstvo in danes, ko se bore vsi Jugoslovani za križ, moram zaklicati našim klerikalcem: Vi podirate ta križ! (Odobravanje.) Klerikalci terorizirajo učiteljstvo, ki ni nikdar negiralo krščanske vzgoje mladine in krščanskega značaja šole ter je bilo samo proti zlorabi vere za nasilne namene. Klerikalci pa postopajo z učiteljstvom tako. da je gmotno in moralno teptano, kakor krščanski raja v Macedoniji. (Pritrjevanje.) Kolik je razloček v materialnem oziru med kranjskim učiteljem in učiteljem na Štajerskem in Primorskem, kjer mu reže kruh Nemec in Italijan. Pribiti moram, da je sramota za kranjski deželni odbor, da so ti naši narodni nasprotniki proti našemu učiteljstvu pravičnejši, kakor naši klerikalci. (Klici: Fej!) Dež. odbor o kaki regulaciji učit. plač ni hotel vedeti od začetka ničesar, toda zbal se je reakcije v lastnih vrstah, v onih uskoških vrstah učiteljstva, ki so uskočile iz našega tabora zaradi ljubega kruha. Zato je ve- čina deželnega zbora dovolila 80.000 K za zboljšanje učiteljstva. Razdelitev pa se vrši na tako krivičen način, da ie temu težko najti para. Razdelitev naj izvrši dež. odbor »posvojiprevidnosti«. Razdelitevse vrši sedaj tako, kakor sem to omenil že na shodu zaupnikov dne 7. julija, da je namreč izključen domalega vsak narod-no-napredni učitelj, pa naj bo še tako potreben in vreden podpore. Kaj ie storila klerikalna večina z ljubljanskim učiteljstvom, ki se po svoji večini še ni dalo vpreči pred klerikalni voz? Narodno-napredna manjšina je predlagala, nai se dovoli vsemu učiteljstvu SOodstotna doklada od stanarine. Enako je predlagala tudi Slomškova Zveza. Klerikalci pa so rekli: Damo podporo, toda samo tistemu, ki ie te podpore vreden in izključili so z brezprimernim cinizmom ljubljansko napredno učiteljstvo. (Ogorčenje.) Doklado SO odstotkov so dobili učitelji, ki so tudi hišni posestniki itd. in oni, ki tudi nimajo nobenega otroka, odrekli pa sojo narodno-naprednim učiteljem, ki imajo do 7 otrok in vrhutega bolno ženo, češ, da imajo velike postranske dohodke! Zgolj zato. ker še niso vrgli od sebe na-rodno-naprednega mišljenja. To je največji moralni škandal za deželni odbor, to ni krščanska, to je arnavtska morala! (Pritrjevanje.) Kaj bi se zgodilo, če bi dobili danes popolnoma nemško centralno vlado ter bi ta dekretirala samo nemškim državnim uradnikom draginjske doklade? Niti Tur- čija bi si kaj sličnega ne upala storiti. Kranjsko deželo pa so ponižali klerikalci s takim početjem na nivo najtemnejše Afrike. (Viharno odobravanje!) Tem besedam nimamo ničesar dostaviti: Kriče do neba in hočejo osvete! Pozor! — Pevski zbor učiteljske Zaveze. Opozarjamo na oklic, priobčen na uvodnem mestu zadnje številke» Naj nihče prizadetih ne pozabi, do 15. t. m. zanesljivo sporočiti zavezinemu tajniku svojega mnenja! — Vsi tisti, ki so povabljeni, naj se gotovo udeleže seje pripravljalnega odbora, ki se vrši dne 19. t. m. ob 2. popoldne v Učiteljski tiskarni v Ljubljani! — Vsi na požrtvovalno delo za čast slovenske pesmi in za povzdigo ugleda slovenskega učiteljstva! Pouk v deželnih jezikih na primorskih državnih ljudskih šolah. Tržaška >Edinost« je priobčila minulo soboto pod gorenjim naslovom članek, ki se nam zdi zaradi aktualnosti toliko važen, da ga podajamo — vsaj v glavnem — tudi svojim čitateljem. Po večletnih rekriminacijah se je vlada vendar odločila, da pouk na primor- skih nemških državnih šolah vsaj nekoliko prilagodi naravnim razmeram. Pred dvema letoma je bila uvedena obveznost la-| ščine in slovenščine na tržaških srednjih ! šolah, zdaj pa namerava vlada isto ukreniti na državnih nemških ljudskih šolah na Primorskem. Skrajni čas je bil, da so se vladni faktorji zavedli, da je vendar treba tudi ono šolstvo, ki ga upravlja država. direktno postaviti na vsaj podobno stališče, kakor ga predpisuje ravno to dejstvo za šolstvo, ki ga vzdržujejo občine in dežele. Pa. kakor nobena stvar na svetu, ni popolna, tako so tudi ukrepi avstrijske državne šolske uprave glede razmer na Primorskem še prav daleč od zaželjene tio-polnosti. Na tržaških državnih nemških ljudskih in meščanskih šolah je bilo v šolskem letu 1911/12 (po tiskanih uradnih /Jahresberichtih«) 1184 Nemcev, 1051 Lahov, in 944 Sovencev, torej od 3079 učencev in učenk je bilo na teh nemških šolali le 1184 ali 38.45 odstotkov Nemcev in 1995 ali 64.79 odstotkov pripadnikov avtohtonega naseljenja Lahov in Slovencev. Po zdravi pameti bi torej človek sodil, da o razmerah pouka za 64.79 odstotkov učencev ne sodijo učitelji, poklicani le za 38.45 odstotkov učencev, ampak kdo drugi. Pa po zdravi pameti se pri uredbi našega šolstva navadno ne operira m tako tudi tu ne. Vlada je namreč zahtevah od učiteljstva nemških šol izjavo o svoji nameri, naj se pouk v materinem jeziku laških in slovenskih otrok na državnih ljudskih šolah za te otroke, LISTEK. Iz umetniškega sveta. Tri nove skladbe Emila Adamiča. Slovensko pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani je na svojem zad-njem koncertu izvajalo med drugim tudi 3 nove (še v rokopisu) skladbe Emila Adamiča, ki zaslužijo nekoliko več pozornosti, kot so jim jo posvetili kritiki in čas-niški poročevalci. Leta 1910 ie knjigotržec Kleinmayr izdal izbrane pesmi Cvetka Golarja pod naslovom »Pisano polje«. Najlepši del te knjige je gotovo ciklus pesmi, ki nosijo nadpis »Iz bosanskega perivoja« in so jim motivi vzeti iz bosanskih narodnih pesmi. Naš marljivi in izredno plodoviti skladatelj Adamič se je cikla lotil in kolikor mi je znano — že večino pesmi uglasbil za moške, mešane in ženske zbore. Naj sledi prva teh skladb: Mlad junak po vasi jezdi in klobuk po strani nosi, za klobukom tri peresa: Prvo — solnce, žarko, zlato drugo —- jasna mesečina, tretje — rosa, čista, hladna. Solnce zlato za sirote, mesečina za popotne, in za njive hladna rosa. Njive pa so za pšenico, a pšenica za kolače, a kolači za devojke, a devojke za junake. Kot v tekstu, tako je tudi v Adamičevi skladbi ton in značaj jugoslovanske narodne pesmi izborno zadet. Skladatelj uporablja v mešanem zboru dvojni, trojni in četverni kontrapunkt, seveda jako preprosto, kakor se spodobi in prilega bosanskemu besedilu. Nekaj posebnega je alt solo brez spremljevanja zbora. Konec skladbe je hkrati kanon v oktavi, prvi v slov. zborovski literaturi. Besedilo druge skladbe slove:' Solnce sije, zeleni livada, gre moj dragi in mi nese cvetje — Dež prši in kalna voda dere, voda pravi, da ne bo ga k meni. Jaz pa hočem dragega imeti, ki pogosto k meni bi zahajal. Vsako leto, v letu vsaki mesec in vsak teden in vsak dan prebeli, slednjo sladko uro in minuto. Takega bi dragega ljubila. To ljubko besedilo je Adamič uglasbil za ženski dvospev s klavirjem. Poli-fon je navzlic svoji preprostosti, ker sloni na doslednjih imitacijah glasov. Skladba je lahka, klavirska spremljava prav otročje lahka, pri počasnem prednašanju skoro prazna. Pesemci prerokujem popularnost! Tretje besedilo, komponirano za moški zbor: Kregata se baba in devojka za Ivana, mladega pastirja. Baba pravi: »Moj je lepi Ivan«! A devojka: »Moj je lepi Ivan«! Baba hrani troje veder vina, a devojka — vrtec samih rožic... »K babi grem, da ji popijem vino, a devojko ljubim, dokler diham.« Originalno zasnovana skladba, eden najoriginalnejših Adamičevih zborov sploh. Uvodne besede poje ves moški zbor, vlogo babe basi, vlogo devojka tenorji. najprej vsak posebe, potem skupaj, tako da nastane pravcati hudi ženski kreg. Treba je ta šaljivi del prednašati jako živo in hitro, sicer ne pride do veljave. Kontrast prepiru tvori globokopre-srčen konec. Tako občuteno ljubezensko pesem zapoje le Adamič. Skladba je za izvajanje jako težka, ker je treba glasovne samostojnosti in dosti živega pred-našanja. Ni pretirana trditev, da takih zborov kot sta zlasti prvi in zadnji, naša zborovska literatura dosedaj nima. Pisani so za zbor, ne za harmonij, odlikuje jih kontra-p.Unktična oblika, srečna invencija, moderna harmonizacija in samostojno postopanje glasov. Iz njih veje humor, porednost in ljubkost. Skladbam želim skorajšnjega natiska in izvajalcev! —a. Kako umirajo hrabri Črnogorci. Trd je boj za Taraboš pri Skadru. Črnogorski junaki pa so ga hoteli vzeti hitro, kolikor mogoče hitro. Pripetilo se je to-le: Ko je po prvih naskokih črnogorski poveljnik zvečer odšel od svojih čet v glavni stan po nova povelja, je krenil uklijanski bataljon proti torej le laške, oziroma slovenske, proglasi obveznim ali ne? Seveda so gospodje učitelji pod vodstvom raznih Stolzev in podobnih kulturtregerjev našli § 45. državnega šolskega zakona, ki daje okrajnim učiteljskim konferencam pravico, posvetovati se o predmetih, ki se tičejo ljudskega šolstva, o učnih metodah itd., ki pa taki korporaciji nikakor ne daje pravice, soditi o uvedbi kakega posebnega učnega predmeta. Za tako uvedbo sta odločilna §§ 8. in 6. državnega šolskega zakona, ki določata, da (§ 4) učne načrte in notranjo uredbo ljudskih šol ustanavlja naučni minister in (§ 6) da o učnem jeziku in o pouku v kakem drugem deželnem jeziku odloča v spe razumu z vzdrževalcem šole deželna šolska oblast. Gospodje nemški učitelji v Trstu so se torej malo urezali, ko so kratko »sklenili«, da so proti uvedbi obligatnega pouka v laščini in slovenščini; še bolj pa se je urezala vlada, ki je tem gospodom predložila to vprašanje v raz-sojo. Zdi se nam. da pri nas nekateri ljudje v državnih uradih ne znajo — šteti. Pa-radraf državnega šolskega zakona govori o pouku drugega deželnega jezika (zweite Landessprache), torej mora pred tem biti pouk v prvem deželnem jeziku, t. j. v materinščini dotičnih otrok. Na teh šolah pa se sploh deželni jeziki doslej niso resno poučevali, torej se ni dalo govoriti o prvem deželnem kot učnem jeziku, ker je ta v deželi tuj jezik. Če bi st torej hoteli pri teh razmerah sklicevati na zakon, bi morali vso stvar lepo obrniti* t. j. nemščino postaviti na drugo mesto, laščino in slovenščino pa uvesti kot učna jezika. Torej gospodje, nikar se ne sklicujte na zakon, da vam ne zmanjka tal! Vzemimo lepo stvar de facto ter recimo: ker je že učni jezik teh šol nezakonit. je pač upravičeno, da se materinščina 64.79 odstotkov učencev te šole uči obvezno za te učence, če tudi zagrešimo s tem formalen prestopek kakega nevaž-nega paragrafa; saj so se Nemci le z zlorabo raznih paragrafov vzdržali dosej na .vrhu v Avstriji! Nas seveda jezica in razburjenje nemških učiteljev ne spravlja iz ravnotežja. ker vemo, odkod je vse to razburjenje. Je pač tu igra za ljubi kruhek, in v takem slučaju tudi nemški pedagogi pozabljajo naukov svojih priznanih velmož na pedagoškem torišču. A stvar je tako naravna, kakor vsakdanji solnčni izhod, in le kaže, da proti naravi ni možno dolgo vzdržati. Nemške šole so pri nas umetne cvetke, ki jim sicer slovanski jug doslej ni škodoval, a kaže se, da to ne bo dalje trajalo. Pričakujemo, da pojde vlada preko »sklepov« nemških učiteljev na dnevni red ter v najkrajšem času uredi vsaj deloma te zdaj kričeče razmere na svojih šolah v Trstu. Ako uredi to res tako. kakor je nakanila, in ako odredi, da se bodo na te šole sprejemali vsi otroci, ki se pri-glašajo, brez ozira na to. če so njih starši 1. Nemci, ali 2. v državni službi, ali 3., če je že kak otrok iz iste družine tam — mimogrede rečeno, prav čudni pogoji za sprejem v to ljudsko šolo, ker v druge se sprejema otrok, če je le zdrav — ter ako poskrbi, da bo pouk v deželnih jezikih kakor tudi ves drugi poverjen učiteljstvu, ki popolnoma odgovarja zahtevam te javne službe, potem bo morda še za nekaj časa možno slovensko mladino šolati na sedanjih tržaških srednjih šolah; če pa ne stori tega, potem pa se zna zgoditi, da se v Trstu kmalu pokažejo razmere števil, ki so znane iz goriške gimnazije. Potem pa bo lahko treba ne le obligatnih ur za slovenščino, ampak slovenskih srednjih šol in ne bo le trda predla nemškim ljudskim učiteljem za službe v Trstu, ampak tudi nemškim profesorjem. Dopis iz Šmihela nad Pli-berkom na Koroškem. V nedeljo, dne 6. oktobra, po prvi sv. maši smo imeli pri nas — politiški shod. Počastila sta nas naš nadvse ljubeznjivi g. dr. Rožič in pa g. dr. Brejc, ki se čutita poklicana, da rešita tožni Korotan in z njim ves slovenski narod. Torej politiški shod je bil v Šmihelu. Navadno se nismo menili za gospode iz Celovca. Ker so pa bila to pot izvajanja imenovanih dveh gospodov doktorjev jako »politiška« v vsakem oziru, hočemo tudi mi nekaj pripomniti. Prišla sta poročat o žalostnih razmerah v deželnem in državnem zboru, in dr. Rožič posebe o važnih gospodarskih vprašanjih sedanjega časa. Pričakovati je bilo, da podasta našemu ljudstvu resnično, poučno in potrebno sliko zadnjih pojavov v deželnem in državnem zboru. Žalibog pa sta le iz-kušala oprati zavoženo politiko svoje stranke s tem, da sta izlila ves svoj žolč nad koroškim učiteljstvom, ki bo po njiju mnenju in zatrjevanju, vkljub lenuharje-nju in nedelavnosti vleklo za poldrugi milijon plače več, dasi je itak že prav dobro plačano, pa še nima in ne bo imelo nikdar dovolj; podobno da je oni vrsti dninarjev, ki le lenuharijo, ki nič ne delajo; za to pa dobi to učiteljstvo nekako v odliko še izdatno povišano plačo, namesto da bi bilo — po kranjskem vzorcu — prvo za hlapci itd. — Res ganljive in izrazite besede o koroškem učiteljstvu, brez vsake izjemie in razlike. Vemo, bistroumni g. dr. Rožič, da ste komaj čakali dneva, ko pokažete vso svojo razumnost in učenost; a le prekmalu Vam je zmanjkalo teh lepih lastnosti in posegli ste po zavijanju in grdih neresnicah. Evo jih: »Kmetje boste plačevali za 15 odstotkov deželnih doklad več; učitelji so jih vam1 kmetom vzeli iz žepa; poldrugi milijon so Vam vzeli, da ne rečem — ukradli«. In kaj je resnica? Res, ubogi učitelji koroški imajo obljubljenih dvestotisoč kron za povišanje učiteljskih plač, ali nimajo jih še in Bog vedi, če jih dobijo! Vi pa iz teh borih 200.000 kron na-pravljate poldrug milijon. Kar za en milijon in tristotisoč kron ste se — zmotili, oziroma preračunali na zvišanje dež. doklad za 12 do 13 odstotkov! Kdo pa potem požre ostalo, Kaj, ko bi bili natančneje povedali, kdo rabi onih 1 milijon tristotisoč kron. Toda Vi sami vestfi, kako je treba zasukati, kaka mora biti taktika — nesebičnežev! Ne da bi se zmenili za Vaju in Vajina izvajanja, tudi ne za Bogu nedopadljiva zavijanja in preobračanja, ko bi ne bila prihitela s svojimi govori v popolnoma slovenski kraj, v Šmihel n. P.; narobe: še ploskali in čestitali bi Vama bili, ko bi se bila v kakem narodno ogroženem kraju spravila na nemškutarsko-okuženo učiteljstvo, ki m,u je v resnici pred vsem za re-negatsko-agitacijsko delo in zabavljanje pri vinu. Če pa hočeta tukaj v Šmihelu s takimi sredstvi podpihovati ljudstvo proti učiteljstvu, potem dobiva stvar drugo lice. Vprašamo samo, gospoda: ali je umestno, ruvati med mirnimi slov. prebivalci v slov. kraju!? Ali ne poznata važnejšega narodnega dela, nego da v popolnoma slovenski občini, ki v procentnem razmerju producirá največ slov. učiteljev, hujskata ljudstvo proti domačemu učiteljstvu, proti šolstvu! Zapomnita si! Naše ljudstvo misli v prvi vrsti na svoje učitelje v občini in okolici (ako se jih izrecno ne izvzemlje, česar pa vidva nista storila, ampak sta imenovala učitelje splošno) in potem šele, če še sploh dalje misli trdnjavi iz žejle, da jo osvoji. Ko je videl to bataljon lešjanski, evo, šli so tudi ti v boj. Junaki so hoteli preko noči dobiti v svoje roke utrdbo. Ali s pomočjo reflektorjev so jih opazili s turških motorjev na Skadrskem jezeru in tako se je zgodilo, da so začeli streljati na Črnogorce s 3 strani z utrdba s Taraboša in z motorjev. Iz prve turške utrdbe niso hoteli takoj streljati na nje, marveč so počakali, da so se približali, potem pa so streljali Turki na nje iz mitraljez, kar se je dalo. Črnogorci so padali kot snopje. Črnogorci pa hajd krepko kvišku na utrdbo. In vzeli so jo, pognali Turke, ali nad to utrdbo je bila druga in zopet so bili pod turškim ognjem. Da se niso umaknili, do zadnjega bi bili postreljeni. Tako žene Črnogorce v boj navdušenje in srčna želja, otresti se Turka enkrat za vselej. Po bolnišnicah ležijo hrabri črnogorski ranjenci. Dr. Martinovič, upravitelj bolnišnic v Podgorici in Cetinju, je povedal vojnim poročevalcem, da je bilo pred dnevi prinešenih v Podgorico med ranjenci kakih deset mož, starih po 75 let. Niso mogli ostati doma, marveč vzeli so puške in hajd v boj na dušmanina. Med ranjenci v Podgorici leži starec, ki je šel v boj s svojimi 4 sinovi; dva sta mrtva, en težko ranjen, en se še bori. Ko je prišla črnogorska kraljica v bolnišč-nico, je stopila tudi k postelji tega starca ter mu rekla: »Ali hočeš, da pošljemo domov tvojega najmlajšega sina?« Starec je odgovoril: »Rajši naj me tukaj na mestu sesekajo. kot da bi doživel tako sramoto!« V boju je videl oče, da mu je sin v nevarnosti, skočil je bliže in ga branil. Sin pad'i ranjen v nogo, oče pa, da reši sina, ga je pokril s svojim telesom pred krogljami, ki so žvižgale okolo njega. Nekoliko trenotkov potem so potegnili ranjenega sina izpod mrtvega očeta. Večina ranjencev ima rane od šrap-nelov in mitraljez, rane, iz pušk zadane, so povečini lajše. Gospodje ;n gospe iz Cetinja pridno strežejo bolnikom, pogostoma pa sta med ranjenci v tej in oni bolniščnici kralj in kraljica. Kralj Nikita hodi od postelje do postelje, tolaži in govori srčne besede. Ranjenec umira. Kralj Nikita dvigne njegovo glavo, in v rokah svojega kralja umrje črnogorski junak. Solza kralja po-rosi čelo mrtveca... — na učiteje tujih krajev, katerih ne pozna in ki sploh ne obstojajo zanje. Ali imenujeta to narodno probujo, če s svojim nepremišljenim krikom četico manj vnetih učiteljev popolnoma odtezata koroškim Slovencem?! Angela miru in sprave, ki sta sejala sovraštvo in prepir in ki prezirata gotove poštene in pametne ljudi, bodita uverjena, da sta si sama kriva, če se Vajine vrste ne bodo gostile v oni meri, kakor si želita, zakaj: Kdor le podira, se ga ne bojimo, še manj pa ga častimo! Le kdor ustvarja, zida, junak je tak kaj prida. Koroško narodno učiteljstvo! Stoj na straži za svoje stanovske in narodne pravice! Zapomni si, da te mož, ki te bo kdaj rabil, ne uvažuje, da si le potreben privesek na slov. narodnem koroškem okostju! Iz naše organizacije. Prijateljski sestanek učiteljstva Radovljiškega okraja se vrši dne 19. t. m. ob 3 .uri popoldne na Boh. Bell in sicer v gostilni »Roterjevi«. Posebnih vabil se ne bo pošiljalo. Ker se je zadnji sestanek dne 4. oktobra t. 1. v Lescah tako izredno dobro obnesel — nad vse zanimiv je bil dvoboj »Tumlirz-Schreiner« — upamo, da se tudi dne 19. t. m. snidemo v dostojnem številu. Na snidenje. Predsedstvo. Štajersko Zveza slovenskih učiteljev in učiteljic na Štajerskem je imela v nedeljo, 27. qji-tobra v Celju odborovo sejo, pri kateri se je razpravljalo o Lehrerbundovi seji od meseca septembra, o napadih nekaterih iiemš. tovarišev na slovensko učiteljstvo, o knjižnici mariborskih učiteljiščnikov ter o sestankih učiteljstva z učiteljiščniki ma-raboiskih učiteljišč. — Odborniki Leh-rerbunda so podali natančno sliko o poteku v Gradcu vršeče se Lehrerbundove seje. Pojasnili so tam stališče slovenskega učiteljstva v zadevi reguäacije plač ter dokazali nem. tovarišem, da so neopravičeni napadi na Zvezo, češ, da nič ne stori v dosego izboljšanja učiteljskih plač. Prišlo je z nekaterimi prenapetimi nem. tovariši do prav ostrih debat, splošno pa je bilo opaziti, da so le redki nem. tovariši za razbitje Lehrerbunda. Ker so naši odborniki obljubili vposlati material, ki bo dokazal delovanje Zveze, se ta pri tej seji sestavi ter pošlje Lehrerbundu s prošnjo, da potrebno objavi tudi v Päd. Zeitschrift. Poleg tega še je odposlala Zveza sledečo izjevo: 1. Uravnava učiteljskih plač je zadeva Lehrerbunda, ne pa posameznih učiteljskih zvez. 2. Obe zvezi sta prirejeni članici Lehrerbunda ter se nimata kot taki druga druge nadzorovati. 3. Splošna beda štajer. učiteljstva je gospodarskega značaja, torej se more le z gospodarskimi sredstvi ublažiti, ozir. odpraviti. 4. Z izrazi, kakršnih se poslužuje dopisnik v št. 19. Päd. Zeitschrift (pol. Ha-scherln, Streber, Diätenschinder itd.) ne bomo odvzeli moči močnejšim in tudi ne pridobili prijateljev. Tako izražanje nasprotuje resnosti o pospešitvi regulacije naših plač ter tudi ne krepi temeljitev skupnih šolskih in učiteljskih stremljenj v Lehrerbundu. 5. Zveza slov. učit. in učiteljic smatra predbacivanje, češ da ni delovala za pospeševanje regulacije učit. plač, kot popolnoma neosnovana, ker slone na predsodkih in nepoznanju razmer na Spodnjem Štajerskem. Po Verbandu, ne po Lehrerbundu, uvedeni akciji izstopa iz društev se Zveza ni mogla priklopiti, ker smatra vse slovensko učiteljstvo to akcijo kot zavor pri pospeševanju naših teženj. (Slovensko učiteljstvo bi storilo z izstopom iz naprednih društev največjo uslugo svojim sovražnikom.) Glede knjižnice mariborskih učiteljiščnikov, ki jo je prevzela Zveza v svojo ast, ukrene potrebno tov. Požegar, kateri se obrne tudi do ravnateljev mariborskih učiteljišč v zadevi sestankov z učiteljiščniki. Društvom, kakor tudi posameznim članom priporoča odbor poslovanje potom Zveze. Ker nikakor ne smemo pozabiti na )orbo za izboljšanje našega gmotnega po-ožaja ter je potreben za vsako vojsko denar, zato se naj posamezna okrajna učiteljska društva posvetujejo pri svojih zborovanjih o predlogu glede ustanovitve »Obrambnega sklada«, h kateremu vsak učitelj bi prispeval določeno vsoto ter avijo tozadevno sklepe vodstvu Zveze. Glede velikega manifest, zborovanja prepušča Zveza odločitev Lehrerbundu, cateri bo gotovo potrebno ukrenil; drži- mo se strogo discipline ter nastepajmo edino v boju za uravnavo naših plač. »Savinjsko učiteljsko društvo« zboruje v torek, dne 19. t. m., ob 2 uri popoldne na Gomilskem. Dnevni red: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Predavanja tov. Pečarja. 4. Slučajnosti. — Ker se je izrazila vsestranska želja po pevskem zboru, se bo torej poizkusilo z moškim zborom. Pevska vaja se vrši pred zborovanjem in naj se pripravijo tov. pevci za sledeče zbore: Mohorjeva pesmarica I del: št. 15 ter Moh. pes. II. del: štev. 3 in 24. Učiteljsko društvo za brežiški in sev-niškl okraj ima v nedeljo, 17. (ne 10.) nov. ob pol 11. uri dopoldne na Vidmu svoje redno zborovanje, ki se vrši po sledečem dnevnem redu: 1. Odobrenje zapisnika. 2. Dopisi in raznoterosti. 3. Zborovalna poročila. 4. Spomini ob društveni štiri-desetletnici. Pričakujemo prav obilne udeležbe. Odbor. Učiteljsko društvo za celjski okraj zboruje v torek, dne 19. t. m., ob 10. uri dopoldne v okoliški šoli v Celju z nastopnim dnevnim redom. 1. Zapisnik. 2. Društvene zadeve. 3. Vprašalna skrinjica. 4. Učna slika iz telovadbe; nadaljuje voditelj tov. Jul. Sevnik. 5. Slučajnosti. — I a dan bodi posvečen tovarišem in tova-rišicam! Tega načela se držite vsi! Tako Vas prosi društveni predsednik Franc Brinar. Savinjsko učiteljsko društvo je zborovalo 17. oktobra v Gomilskem. Po pre-čitanju dopisov je predavala tovarišica gospa B. Jašketova o »Ženi in javnosti«, nakar se je razvila zanimiva debata. V tej se je sklenilo »Zvezi štaj. sovenskih učiteljev in učiteljic« poslati resolucijo, da sklepa o eventualni ustanovitvi društva učiteljic na Sp. Štajerskem, ki pa morajo biti obenem včlanjene v kakšnem okrajnem društvu. — Predavanje tovariša Pečarja »Bridek je naš stan in naprav-ljaino si ga še bridkejšega« se preloži na prihodnje zborovanje, ki se vrši 19. novembra v Gomilskem. — Obžalovanja vredno je dejstvo, da se nekateri tovariši in tovarišice ne udeležujejo zborovanj! Pustimo osebnosti, s katerimi nima društvo prav nič opraviti, na stran in zavedajmo se dejstva, da je vsakega člana moralna dolžnost udeleževati se društvenih zborovanj. Književnost in umetnost. »Zvonček« objavlja v letošnji 11. številki to-le lepo in bogato vsebino: 1. Cvetko Gorjančev: Šolarske pesmi: Šolar-čkova želja, Odhod. V šolo. V šoli. Ob dežju. Jurček bere. 2. Listopad. Vinjeta. 3. Cvetko Gorjančev: Buče. 4. Fr. Roječ Na Dotu. Pesem. 5. Zager Rafael: Pes in mačka. 6. Ivo Trošt: »Te pa, te« (s podobo). 7. H.: Tvorniški pav. 8. Jos. Šest: Jesenska pesem. 9. Lad. O.: Tuja telesa v očeh. 10. Tone Rakovčan: Ah, samo spomin. Pesem. 11. Podoba. 12. Lad. O.: Vojna na Balkanu s podobami. 13. Jos. Šest: Radovednost. 14. Ivo Trošt: Leseni Jakob. 15. Spomin na dobo cvetja. 3odoba. 16. Tone Rakovčan: O očeh in djučku. Pesem,. 17. Mica Kepa: Mlinar Saša. Pesem. 18. Pouk in zabava: Marko 3iešivčnik: Besedna naloga. — Rešitev in rešilci. — Kotiček gospoda Doropolj-skega. Politiški pregled, * Balkanska Zveza ima na bojišču 166.000 mož več, nego je bilo pogodbeno določeno. + Komisija za reformo naše uprave. obstoji že več časa, a slišalo se ni še nič, da bi bila res kaj preuredila. Edino njeno delo obstoja v sklicevanju sej. Štajerski poslanec vitez Pantz je bil povabljen k seji, ki jo ima ta komisija dne 11. nov. Pantz je pa povabilo odklonil, češ, da se ne mara udeležiti te seje, ker vidi, da vlada s to komisijo ne misli v resnici napraviti potrebnih reform, ampak hoče le ljudstvo slepiti. Preureditev v naši upravi in uradih je v resnici potrebna, a na ta način se ne bo doseglo nič. Vršijo se le komisije, sadu pa ni nobenega. * Krošnjarstvo. Trgovski minister je predložil poslanski zbornici na Dunaju zakonski načrt o krošnjarstvu Po tem načrtu se krošnjarstvo na novo uredi; krošnjarstvo je v ozki zvezi z domačo industrijo, to se upoštevi v novem načrtu. * Jadranska razstava na Dunaju. V 1 rstu se pridno vršijo posvetovanja, kaj in kako naj bo razstavljeno vse, kar zadeva tržaško luko. V ponedeljek je bilo tako posvetovanje v trgovskem muzeju. Na Dunaju je bila dne 5. novembra glavna seja za konstituiranje odbora. * V Carigradu se ie bati revolucije. Ljudska nevolja je vedno bolj naperjena 3 Šolske potrebščine Marija Tičar ™ trcrnvina s naniripm in cralanteriio vseh vrst priporoča cenj. učitelj^tvu in si. šolsim vodstvom trgovina s papirjem in galanterijo Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 26 ——— (nasproti „Zlate kaplje". ——— Zaloga Grubbauerjevih in Slatnar jevih zvezkov ter vseh priprav za obrtno-nadaljevalne šole. Cene nizke! Postrežba točna! £ proti Mladoturkom, katere dolžijo, da so oni krivi vseh neuspehov. Opaža se tudi sovražno gibanje proti tujcem. Bati se je revolucije in velikega mesarskega klanja. Jubilejska samopomoč. Umrl je tovariš Rajšp Matej, naduči-telj v pokoju; njegovemu dediču tov. Josipu Rajšpu, nadučitelju v Ormožu se je izplačalo 480 K, v smislu § 3. društvenih pravil. Tekom tega tedna prejmete člani polt žnice, potom katerih blagovolite plačati donesek v smislu § 4. društv. pravil za prihodnji slučaj smrti. Tovariši in tovarišice! Pristopite k temu prekoristnemu društvu, prej ko mogoče. Ker se bo vsled sklepa društvenega občnega zbora v Celju pristopnina k društvu precej zvišala imate sedaj še vsi priložnost, da še pod starimi pogoji pristopite k društvu. Poleg doneskov določenih v §§ 4. 5 in 6 (skupaj 5 K 30 v), se plača še pristopnina, ki se ravna po starostnih letih in sicer: od 20—25 let od 25—30 let od 30—35 let od 35—40 let od 40—45 let 2 K 50 v 5 K — V 10 K — v 15 K — v 20 K — v Glede pristopa se je obrniti na načelnika tov. Ivana Schmeideka, učitelja v Krtini, pošta Dob pri Ljubljani. Kranjske vesti. —r— Iz šolske službe. Katarina Ko-šiša se imenuje za suplentinjo v Moravčah. Josipina Kobal za suplentinjo v Stu-denem, Ciril Dekval za začasnega uči-telia na Dvoru pri Žužemberku, Marija Lončar na zasebni dekliški šoli v Novem mestu. —r— Kranjski deželni odbor in uči-teljstvo. Leta 1911. se je vršil na ljubljanski obrtni šoli tritedenski merkantilni tečaj za izobrazbo učiteljev na obrtnih nadaljevanih šolah. Tečaj je bil, seveda, zvezan s stroški, ker so morali učitelji-udeležniki tri tedne bivati v Ljubljani. Zaradi tega so prosili podpore pri deželnem odboru. Deželni odbornik, g. dr. Zajec, se je pohvalil, da ima še 1600 K na razpolago v take namene. Dogovorjeno je že bilo. da bodo dobili oženjeni učitelji z dežele po 120 K, neoženjeni pa 100 K in ljubljanski učitelji pa po 80 K, in sicer ne oziraje se na politiško mišljenje dotičn.ega učitelja. Pa je prišel vrag in je zasejal ljuliko med pšenico. K g. dr. Zajcu je prišel tudi njegov zli duh, ki mu je na-svetoval, da učitelji naprednega mišljenja ne smejo dobiti podpore. In zgodilo se je tako. Zaradi zaslug dr. Zajčevega svetovalca so dobili podporo samo tisti učitelji, ki so člani Slomškove zveze! Gospoda deželnega predsednika prosimo, da vzame na znanje, kako strankarsko postopa deželni odbor z denarjem davkoplačevalcev napram naprednemu učiteljstvu. Goriške vesti. —g— Deželna kmetijska šola. Na slovenskem oddelku te šole je letos 44 učencev. —g— Naš deželni šolski svet je imel sejo v torek; predsedoval je namestnik princ Hohenlohe. Tržaške vesti. —t— Nova šolska stavba družbe sv. Cirila in Metoda pri Sv. Jakobu. Tržaški Slovenci so praznovali znamenit naroden praznik: Pri novem šolskem poslopju družbe sv. Cirila in Metoda pri Sv. Jakobu so postavili zadnji kamen in poslopje slovesno izročili svojemu namenu. Veličastna stavba je to. Že odzunaj napravlja stavba s svojimi štirimi nadstropji, okusnimi dekoracijami in balkoni imponujoč vtisk. A kaj šele od znotraj, ko se človek tako-rekoč izgublja v vseh teh številnih prostorih. V šolskem poslopu je 24 učnih sob, so 4 kabineti, 2 risarni, 2 posvetovalnici, 2 obednici za otroke, 1 telovadnica, 1 kopališče, 2. stanovanji za sluge, kuhinja za otroke in 1 soba za muzej; poleg vsega še potrebni stranski prostori. V šoli je uvedena tudi centralna kurjava. Vkljub temu, da italijanska večina naravnost raz-siplj? denar za šolske stavbe italijanskih mestnih šol, je naša šola pri Sv. Jakobu najmodernejše urejena šola Trsta. More se kosati celo z mestno šolo v ulici Rug-gero Manna. Impozantna palača dela čast družbi sv. Cirila in Metoda, a bo v ponos tržaškim Slovencem posebe ter našemu narodu vobče. Saj je ta stavba sad požrtvovalnosti našega celokupnega naroda, saj je za stroške prispeval toliko bogatin s svojimi tisočaki kolikor siromašen delavec s svojimi v znoju prisluženimi vinarji. Delo za novo stavbo se je začelo dne 5. septembra 1911 s kopanjem temeljev, dne 13. novembra 1911 se je postavil temeljni kamen, dne 17. junija 1912 je bila stavba pod streho in sedaj je stavba, iz-vzemši nekaterih malenkosti in notranje oprave, gotova. Načrti so delo arhitekta Costaperaria, ki je tudi vse delo nadziral z veliko požrtvovalnostjo. Stavbna dela pa je izvršila domača tvrdka Martelanc in drugi, in sicer izvršila častno. Dočim stan 3 prj mestni šoli v ulici Ruggero Manna vsaka soba 42.001) kron, stane pri naši šoli le 18.000 kron! Dokaz, da so vršili vsi: arhitekt, podjetnik in delavci najvest-neje svojo dolžnost. Omeniti moramo še posebe, da so tekom gradnje tam zaposleni delavci nabrali za družbo med seboj 142 kron! Čast jim! —t— Začetek italijanskega vseučilišča v Trstu. Sobotna »Soča« poroča v uvodnem članku, da se baje v kratkem začno predavanja na trgovski šoli Revol-tella. Kuratorij zavoda poda svoje poročilo o načinu, kako se naj organizujejo ta predavanja. Potem se baje kmalu prično predavanja in se tako otvori italijanska pravna fakulteta v Trstu. —t— Slovenske obrtne šole v Trstu. Predsednik in tajniik N. D. O. sta izročila namestniku princu Hohenlohu spomenico glede slovenskih obrtnih šol ter sta obširno utemeljevala veliko potrebo slovenskih obrtnih šol v Trstu. Gospod namestnik, ki je deputacijo prijazno sprejel, je priznal potrebo slovenskih obrtnih šol v Trstu z ozirom na razvoj industrije, ki zahteva v svojem obratu sposobnih, učenih moči. Gospod namestnik je dejal, da se je s tem vprašanjem že bavil ter da je zahteva Slovencev po slovenskih obrtnih šolah res upravičena. Obljubil je, da hoče posvetiti veliko pažnjo temu koristnemu vprašanju in gledati, da dobe Slovenci v Trstu čimprej potrebne obrtne šole. —t— V šolo Družbe C. in M. pri Sv. Jakobu v Trstu hodi letos 1294 otrok. Pač ogromno število! —t— Moderna sodba. Iz Trsta nam pišejo: Pred tukajšnjo deželno sodnijo se je morala zagovarjati Marija Pereau, Francozinja, soproga Gastona, učitelja francozkega jezika v našem mestu. Bila je obtožena, da je dne 24. avgusta t. 1. v prisotnosti nekega E. S., c. kr. oficianta, njegove soproge in hišnega vratarja raz-žalila Njegovo Veličanstvo cesarja in avstrijsko državo, torej zločina in pregre-ška. Obtožemtka je odločno zatrjevala, da je nedolžna. Toda vse tri priče so pod prisego potrdile ovadbo in ponovile dostavno zločinske besede, katere je baje obtoženka izustila. Državni pravdnik dr. Zencovich je predlagal obsodbo v smislu obtožnice. Obtoženkin branitelj dr. Josip Mandič je predlagal popolno oprostitev obtoženke, češ, da iz izpovedb zaslišanih prič govori le strast in sovraštvo. Sodni dvor, kateremu je predsedoval sodni svetnik Minio, je proglasil sodbo, s katero se obtoženka oprošča vsake krivde in kazni. V razlogih je bilo rečeno, da sodni dvor vkljub soglasni izpo-vedbi treh pod prisego zaslišanih prič ni mogel zadobiti mirnega prepričanja, da bi bila obtoženka zakrivila predmetni zločin, zakaj jako neverjetno je, da se je do-aedaj nekaznovana oseba izpozabila že tako daleč, zlasti če se pomisli, da med obtoženko in pričami ni vladalo največje prijateljstvo. Splošni vestnik. »Slovenec« je dne 19. oktobra t. 1. namenoma napačno poročal, da je tovariš Š tipko Jelene, nadučitejl na Dvoru stalno upokojen. To ni res! Upokojen je le začasno zaradi bolezni za eno leto. Toliko v pojasnilo škodoželjnemu »Slovencu«. III. slovenski protialkoholni kongres je preložen s 17. novembra na 29. in 30. de- cember. Vzrok je ta, ker sedaj vojska vso pozornost in zanimanje nase obrača. Tudi je odšel dr. Krajec, ki je imel na kongresu predavati, v Belgrad na pomoč. Do takrat je upanje, da se povrne in nam morda ve povedati kaj zanimivega iz Srbije, kjer je protialkoholno gibanje močno razvito. Kongres je tudi zato preložen na božične počitnice, da se ga bodo lažje udeležili učitelji in katehetje, za katere bodo v pondeljek 30. decembra posebna predavanja. Iz seje c. kr. okr. šol. sveta v Radovljici dne 26. okt. 1912. Predsednik naznani, kaj se je rešilo od zadnje seje predsed-stvenim potom — 12 učnih močij se predlaga v pomaknitev v višji plačilni razred. Priznajo se sledeče starostne doklade: II. starostna doklada učiteljici Jerici Zemljanov! v Boh. Bistrici; III. starostna doklada nadučitelju J. Baragi na Kor. Beli; IV. starostna doklada učiteljici E. Omanovi v Begunjah. — Ugodno se rešita dve prošnji za denarno podporo. — Priporoči se za ugodno rešitev prošnja šolskega vodstva v Boh. Bistrici za povišanje re-muneracije za pouk na ekskurendni šoli v Nomenju. — Ukrene se vse potrebno, da se razširijo takoj dvorazrednica na Dovjem in trirazrednica v Gorjah v štiriraz-rednico. — Prošnji šolskega vodstva v Kranjskigori, da se uvede nerazdeljeni dopoldanski pouk, se ugodi le toliko, da se priporoča uvedbo tacega pouka le v III. razredu. — Slednjič se odobri šest proračunov za leto 1913. —a. Uspeh mednarodnega jezika Ido. Generalni tajnik »Deželnega pomožnega društva za bolne na pljučih na Kranjskem« dr. Demeter vitez Bleiweis-Trsteniški je dobil te dni od c. kr. generalnega štabnega zdravnika dr. Hermanna v Gradcu naslednje pismo: »Veleoenjeni gospod kolega! Kot star pristaš mednarodnega pomožnega jezika vobče in sedaj specialno reformiranega Esperanto (Ido), sem priobčil v reformiranem esperantskem jeziku Ido v espirantski reviji »P(ro-greso«, izhajajoči v Parizu, članek »Protekto dil infanti kontre la tuberklo-so« (Obramba otrok proti jetiki). Opiral sem se pri tem večinoma na razpravo, ki ste jo Vi, gospod kolega, o taistem predmetu svoj čas priobčili v ljubljanskih slovenskih dnevnikih. Sedaj pa sem dobil uposlan iz Novega Jorka angleški časnik »The New York Call«, v katerem je priob-čen ta članek, preveden na angleški jezik, kar je gotovo dober dokaz koristi mednarodnega jezika, ki je v tem slučaju omogočil, da je popularni znanstveni članek, prvotno priobčen v slovenskem jeziku in v slovenskem časniku, potom mednarodnega jezika preveden na angleški jezik s pomočjo angleškega časopisa postal znan velikemu angleškemu svetu. Predkratkim pa me je neki gospod Khun iz Jičina na Češkem zaprosil, da mu dovolim prevesti ta članek na češki jezik in ga priobčiti v češkem listu »Narodni Politika«. Veseli me, poročati Vam o tem uspehu mednarodnega jezika Ido na edni strani in naših teženj za boj proti tuberkulozi na drugi strani.« Mednarodni jezik Ido je izvrsten občevalni pripomoček, ki se ga z lahkoto nauče vsi olikani krogi, osobito vsi oni, ki so se kdaj učili latinščine ali ki poznajo kak drug romanski jezik. Predsednik zveze »Uniono di T amiki di la linguo interna-ciona« je znani učenjak in fizik profesor Ostwald v Lipskem. Idi ima namen, služiti kot občevalno sredstvo pri mednarodnih kongresih, razstavah itd. Kako važno je tako sredstvo in kak pomen ima ideja mednarodnega jezika, se vidi iz tega, da je v kratki dobi od leta 1901. sem Ido-de-legaciji pristopilo 310 društev in 1250 vse-učiliških profesorjev. C. kr. generalni štabni zdravnik dr. Hermann v Gradcu, rodom Slovenec, je eden najdelavnejših propagatorjev Ido-jezika v Avstriji in tajnik društva »Idosocieto« v Gradcu. Sicer pa imamo že slovensko učno knjigo Ido-jezika, ki jo je izdal učitelj Jakob Kovačič v Št. Vidu pod Juno na Koroškem. Knjigo je dobiti za ceno 1 K pri izdajatelju in v knjigarnah. Ameriški miljarderji. Alfred Vander-bilt bo prejel 20. oktobra na svoj 35. rojstni dan drugo polovico očetove dedščine. Doslej je imel »samo« 120 milijonov kron imetja, ki se bo sedaj podvojilo. Z ozirom na to poročajo novojorški listi o sedanjem imetju velikih ameriških finančnikov. Vsem načeluje John D. Rockefeller s sko-ro 5000 miljoni kron, njemu slede Carne- gie s 2400 milijoni, Morgan z enako vsoto, Villiam Rockefeller s 1200 miljoni in za temi George F. Backer, James B. Dulke, James Stillman, Henry C. Frick in William K. Vanderbilti, ki imajo imetja od 1200 do 800 miljonov kron. Alfred Vanderbilt bo ob svojem 35. rojstnem dnevu med navedenimi bogataši še vedno »ubog«. Novojorški listi prinašajo k tem številkam razne komentarje ter menijo, da se mora omejiti kopičenje imetja v rokah posameznikov. Kaj naj porečemo k temu mi, uboge učiteljske pare?! Mojstrski računar. Na zadnji seji »Ro yal Asiatic Society« v Kolomibi so zbrani učenjaki strmeli nad izredno računarsko zmožnostjo dečka Arumugama. V nekaterih sekundah je rešil deček najbolj zamotane računske naloge. Ena od nalog se je n. pr. glasila: »Trgovec napravi veliko pojedino. Ima 173 gostov, vsakega gosta pogosti z merico riža. Od vsake merice pa dobi svetišče 17 procentov riža. Koliko zr-nec riža je dobilo svetišče, če je bilo v vsaki merici 3,341.272 zrnc riža?« Čez tri sekunde je deček povedal odgovor: svetišče je dobilo 100,913.709 in 52 stotink zrnc riža. Seveda so gospodje, ki so dečka iz-praševali, prej natančno izračunali nalogo. Rekli so mu, da se je zmotil za deset zrnc. Ali računarček je odločno zmajal z glavo in ostal pri svojem. Gospodje so še enkrat preračunali in se sedaj prepričali, da je trdil deček prav. Pri krajših nalogah je deček tako hitro računal, da je povedal že med napovedjo pravi rezultat. Premije za otroke. Avstralski zvezni senat je sprejel zakon o materinstvu. Zakon določa premijo do 100 mark za vsakega otroka, ki se porodi v Avstraliji staršem belokožcev. Šola za ladijske tesarje v Tržiču. Ustanovljena je taka šola in priglašeno okolo 80 učencev. Turški tobak v Avstroogrski. Preteklo leto je dobila naša tobačna režija iz turških pokrajin tobaka v znesku 14 milijonov 700.000 kron. Blažena Hrvaška! Uradne »Narodne Novine« so prinesle navidez povsem nedolžno vest, da je predsednik oddelka za nauk in bogočastje Jelačič odšel na dopust, a upravo tega oddelka da je prevzel upravitelj gospodarskega oddelka Žepič. Stvar je takale: brat komisarja Čuvaja je zahteval od šefa oddelka za nauk, da se mu izplača nezakonit povišek na plačo. Jelačič pa ni hotel napraviti te nezakonitosti. Dobri in svojega brata vredni brat je zatožil zato Jelačiča pri najslavnejšem komisarju Slavku pl. Čuvaju! Ta je pozval Jelačiča k sebi na odgovor. Jelačič pa je ostal pošten in je vnovič izjavil, da ne podpiše take nezakonitosti. Nekoliko drugače korektni komisar je poslal Jelačiča z mesta na dopust, in ta je dobil — dasi je na dopustu — takoj namestnika v osebi Zepi-ča, ki je seveda hitro storil to, kar je Čuvaj hoteli imeti. Tujski promet in šolska mladina. S tujskim prometom bo po naročilu nauč-nega ministrstva na poljuden način seznanjati vbodoče tudi mladino v ljudskih šolah s primernim podukom in berili. Razgled po šolskem svetu. — Ameriški dijaki kot delavci. Američani s ponosom poudarjajo, da vlada na njihovih visokih šolah demokratiški duh ter navajajo kot dokaz za to, da se nobenemu dijaku ne šteje v sramoto, pač pa v čast, ako si ob počitnicah služi s trdim delom svoj denar, da jnore zmagovati stroške svojih študij. Številke, ki jih priob-čujejo o pridobivanju denarja od strani di-iakov velike in ugledne univerze Colum-bija, dokazujejo prepričevalno praktičnega duha delavnosti učeče se ameriške mladine. Dijaki Columbia-univerze so v teku šolskega leta, ki se je končalo leta 1911., prislužili 400 tisoč kron. Nekateri so si služili kruli kot policisti na podzemeljski železnici v Novem Jorku, Bostonu in Fi-ladelfiji, drugi zopet kot natakarji ter po-mivači posode itd. Nek jurist si je prislužil 800 K kot trgovski pomočnik pri nekem špeceristu na deželi; nekdo drugi je bil za drvarja v Kanadi, mnogo dijakov je igralo v orkestrih po kopališčih in eden, ki je potoval okolo z nekim kinematogra-skim gledališčem, si je pridobil 4800 K. s čimur je prekosil vse svoje tovariše. Co-lumbia-univerza ne dela nobenega razločka med bogatimi in ubožnimi ter se v njenem poročilu izrecno poudarja, da je univerza le pridobila na tem, ker delujejo na njej dijaki iz različnih slojev skupno. Dela dijakov izven univerze za vsakdanji kruh se celo v splošnosti podpirajo ter se jim pripisuje tudi ugoden vpliv na duševni razvoj mlacieničev. — Velika oporoka poljski »Šolski Matici«. V Varšavi umrli zdravnik Hasse-\vicz je zapustil poljski »Šolski Matici« 180.000 rubljev. - Češka šola v Poštorni. V Poštorni se je vršilo velikansko zborovanje, ki je sklenilo, da se naj otvori popolnoma nova, vsem modernim zahtevam odgovarjajoča ljudska šola. zaradi česar odpade vsak vzrok, da bi vlada prepovedala otvoritev šole v Poštorni. Zahvala. Podpisani se slavni »Jubilejski Samopomoči« prav iskreno zahvaljujem^ ker mi je ista po mojem dne 21. septembra t. 1. umrlem očetu, gospodu Matevžu Rajšp. nadučitelju v pokoju, izplačala tekom enega meseca* po predložitvi potrebnih listin, v društvenih pravilih zajamčeno podporo v znesku 480 K, ter vsemu slovenskemu učiteljstvu pristop k temu pre-kcristneinu društvu najtopleje priporočam. V Ormožu, dne 4. novembra 1912. Josip Rajšp, ___nadučitelj. * Vzrok neljubi zamudi je bila iz-prememba v predsedništvu društva »Ju-bilejske samopomoči. Sicer se nakaže podpora s povratno pošto, ko se dostavijo predsedniku potrebne listine. Lpravništvo »Učiteljskega Tovariša«. in modno blago za gospode in gospe priporoča izvozna hiša Prokop Skorkovski? in sin v Humpolcu na Češkem Vzorci na žel|o franko. Zelo zmerne ene. Na želio dam tu izgotovlti gosposke obleke. [ n«lnl rn/j|>l*i učlihjnkili hIiiži» Kranj «ho. Žt. 3094. V šolskem okraju Kranj se razpisujejo sledeča stalna mt sta: 1. Mesto stalnega učitelja, odnosno stalne učiteljice na štirirazredni deški in petrazredni dekliški šoli v Kranju. 2. Mesto stalnega učitelja, oziroma stalne učiteljice na na tri razrede razširjc ni ljudski šoli v Križih pri Tržiču, na dvorazredni ljudski šoli v Naklem in na štirirazredni ljudski šoli v Šmartnem pri Kranju. 3. Mesto stalnega učitelja-voditelja na eno-razredni ljudski šo i v Retečah pri Škofji Loki. 4. Mesto stalnega učitelja na trirazredni ljudski šoli v Cerkljah. Redno opremljene prošnje je vložiti predpisanim potom pri podpisanem c. kr. okrajnem šolskem svetu do 2 5. novembra 1912. Prosilci, ki v kranjski učiteljski službi še niso stalno nami ščeni, morajo z državno-zdravniškim iz-pričevalom dokazati, da so telesno popolnoma sposobni za šolsko službo. C. kr. okr.ijni š( lski svet v Kranju, dne 3. novembra 1912. Št 2485. Prošnje, vložene vsled razpisa z dne 2. aprila 1912, št. 1261, so veljavne tudi ob tem razpisu. Prosilci, ki v kranjski javni šolski službi še niso stalno nameščeni, morajo z državno-zdravniškim izpričevalom dokazati, da imajo popolnoma fizično sposobnost za šolsko službo. Pravilno opremljene prošnje je vložiti predpisanim službenim potom do 7. decembra 1912. C. kr. okrajni šolski svet Kočevje, dne 29. oktobra 1912. Jernej Bahovec naslednik: IVAN GAJŠEK ( - trgovina s papirjem - ( Sv. Petra cesta št. 2. priporoča slavnemu učiteljstvu in drugemu občinstvu svojo bogato zalogo šolskih potrebščin, papirja, zvezkov, šolskih knjig, pisalnega in risalnega orodja, umetnin, trgovskih knjig, razglednic itd. H @ m m m © ^ jjl ¡m ^ Učiteljska tiskarna v Ljubljani r. z. z o. z. Frančiškanska ulica št. 8 priporoča sledeče mladinske spise: A. Rape: Mladini, I. zvezek. Spisi Mišja»ovega Julčka, 1, II., III zv. E. Gangl: Zbrani spisi, I, II zvezek. J. Slapšak: Turki pred sv. Tilnom. A Rape: Dane. J. Ribičič: Kraljestvo čebel. M Gregorič: Otroški oder. IX Vsaka io'a naj bi imela vsaj po toliko izvodov t> h najbfli^ih mladinski spi-S' v, kolikor ima razredov. Na štirirazredni ljudski šoli v Koroški beli se bo stalno namestila služba enega učitelja s postavnimi prejemki. Pravilno opremljene prošnje je predložiti semkaj predpisanim potom do 20 novembra 1912. Prosilci, ki v kranjski javni šolski službi še niso stalno nameščeni, morajo z državno-zdravniškim izpričev. lom dokazati, da imajo popolno fizično sposobnost za šolsko službo. C. kr. okrajni šolski svet v Radovljici, dne 27. oktobra 1912. Št. 4276. Na dvorazrednici v Dvoru se razpisujeta v stalno nameščenje nadučiteljska in učiteljska služba. Zadostno opremljene prošnje naj se semkaj vlagajo do 5. decembra 1912 C kr okrajni šolski svet Rudolfovo, dne 30. oktobra 1912. Št 3*33 Na petrazredni deški ljudski šoli v Ribnici razpisuje se v stalno nameščenje nadučiteljsko mesto z zakonitimi prejemki in s prostim stanovanjem Prosilci, ki v kranjski javni šolski službi še niso bili stalno nameščeni, morajo z državno-zdravniškim izpričevalom dokazati, da imajo popolno fizično sposobnost za šolsko službo. Pravilno opremljene prošnje je predložiti semkaj predpisanim potom do 7. decembra 1912. C. kr. okrajni šolski svet Kočevje, dne 29. oktobra 1912. Štev 3855. Na petrazredni deški ljudski šoli v Ribnici razpisuje se učno mesto z omejitvijo na moške prosile, izmed katerih imajo prednost oni, ki so usposobljeni za pouk na obrtnih nadaljevalnih šolah, z zakonitimi prejemki v stalno nameščenje. Ceniki zastonj in poštnine prosto. V§) ™ w ^ <§J Snažno se oblači vsa rodovina, ki si naroči zbirko vzorcev iz češke tkalnice Marije Jirsove učiteljeve soproge, v Novem Hradku p. Met. (dobaviteljica dež. osrednje zveze učiteljskih društev v Češkem kraljestvu). Dobiva se 2—8 m dolgih odrezkov cefira kanafasa, flanele, platna, modrotiska itd. Zavoj 45 m za 18 K, najlepša kvaliteta 40 m za 20 K franko, franko, tudi polovica zavoja za 9, oziroma 10 K Blago je stalnobarvno in močne kakovosti. Naročite in ostanite stalni odjemalci. Vzorci biaga zastonj in franko. II © J. J3X Ljubljana Danaj«ka cesta il H Šivalni stroji, kolesa in pisalni stroji. ft Pletilni stroji, ffc Naš denarni zavod Geslo: Kar plodonnsnn naložim v pomoč lo iphi DO(i»r'tn Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani. registrov i» ittrlrwí» i mitmeniin »mstvo»,. Promet do konca septembra K 156 55268 Uradne nre: Vsak 6etru»k od '/, a. —'/,» popoldne iu vsako soboto od rt —7 zvečer Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakil iufonuaei), naj la odgovor priloži 20 b v posi ¡lih znamkah. Na prošnje brez vpoéií)atv«- u» vedeiiih znamk se ue od^ovari» i^oveznica Iv. Sonač Ljubljana, ŠcIenburgo\a ul. priporoča vsakovrstna kniigoveška de'a, galanterijo, ¡>*ssepace in čitalnice. One zmerne, delo solidao. AVGUST AGN0LA Ljubljana, Dunajska c^sta 13 ——poleg „Figovca" —— priporoča svojo veliko zalogo stekla, porcelana, petrolejnih svetilk, ogledal, oktirov, šip itd. Tintnike za solske klopi, aparate za fizikalične poizkušnje. Prevzema vsakovrstna stekarsiirrate stroke v mes u in na deželi. ■ Postrežba točna. ===== 3Do"bex papir! C. kr. pnv. občna zavarovalnica Assicurazioni Generali v Trstu Ustanovljena leta 1831. — Jamstveni zakladi znašajo nad 416 mUjonov kron. Poslovni izkaz zavarovalnega oddelka za življenje. Vložilo se je ponudb za zavarovano vsoto Izgotovljenih polic je bilo za zavarovano vsoto Naznanjene škode znašajo rneseca oktobra 1912 1879 17,190.463 97 1541 K 14,339 677-46 1,152 684 62 Od januarja 1912 20)11 K 168,1.0.907-27 17915 K 148,365.293-49 K 8,951.820 01 V lastnem interesu zahtevajo gospodinje pri nakupu izrecno: pravi Franck z kavnim mlinčkom. Zelo se svetuje, da se takoj prepričamo, če li ponujeni nam zabojček ali zavojček tudi resnično nosi „kavni mlinček" kot jamstvo pristne kakovosti. — Tovarna v Zagrebu. I Učiteljska tiskarna v Ljubljani, IV r. z. z o. z. Frančiškanska ulica štev. 8. priporoča vsakovrstne poštne in železniške tiskovine za šclsko uporabo urejene po najnovejših uradnih vzorcih. Ciniki zastonj in poštnine prosto. Gorica Ivančič in Gosposka ulica 11. (V. G. Carducci.) urincic modna in manufakturna trgovina. Usojava se naznanjati ugledremu učiteljstvu posebno g. učiteljicam ročnih del, da sva založila vse potrebščine za vezenje in ročna dela. Z ozirom na to, da sva sklenila dati primeren popust v prid učiteljskim dobtodelnim namenom, se nadejava mnogih cenj. naročil. Obenem se dovoljujeva opozarjati p. n. ugledno učiteljstvo na krasne novosti jesenskega in z mskega modnega blaga za ženske in moške obleke. Vzorci poštnine prosto proti vrnitvi. Priporočava se uglednemu uči eljstvu za blagohotno naklonjenost ter beleživa z odličnim spoštovanjem Ivančič «fc Kurinčlč« itilaiAimi iu •<»« ■ •t-Olilk iv.iln u »v ti i - u to. Lati iu in CÍoa ¿aveZe aVMtrijHklii ilitfošiovauaklD U