Tečaj XIV. List 27. gospodarske, obertnijske in národsk ïzhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po posti 4 fl., sicer3fl.; za pol leta 2 fl. po posti, sicer 1 fl. 30 kr. Ljubljani v sredo Z. aprila 1856. Kakšino drevje naj bi sadili kmetovavci po I svojih zemljiščih? Govorili smo že mnogokrat v našem listu, da danda-našnji je živa potreba in zadnji čas, da bi golicave, kerče-vine in druge pripravne mesta vnovič zasadili ljudje s ko-ristnim drevjem , in pogojzdili zopet krajine , po kterih so les posekali. Popisali pa priporočali smo tudi razno drevje, posebno hitro rasteče, ktero je vredno, da bi ga gospodarji pridno in pogostoma sadili po svojih zemljiščih. Ker pa ni vsaka zemlja ugodna vsakemu drevju, in ker marsikter gospodar ne vé, kakšino drevje da naj bi sadil tù pa tam, da bi se ukoreninilo gotovo, pa veselo po-I ganjalo, hoćemo tudi o tem prevažnem predmetu nekoliko I govoriti. Ni skorej krajine ali zemlje, na kteri bi saj to ali uno drevno pleme rasti ne moglo. Te je svet še tako pust,ne- redoviten, osojen ali prisojen — to ali uno drevje bi tamkej vendar poganjalo , ter obilno nasajeno dalo nekaj dobička. Gledati pri tem je le, da za nasadbo izbere se tako drevje, ktero je prikladno zemlji in podnebju, da se prav vsadí ali beje, in prav glešia. Vendar naj se ne sadi hostno drevje preobilno po zemljiščih, ktere so dobre, paši ali poljodel- stvu bolj ugodne; bilo bi le, ako bi sila po lesu popraševali ljudje: kajti v obče dajo vendar žito in trava hitreji in večji I dobiček. Preden pa gospodar začne drevje saditi, je treba, da naslednje stvari prevdarja: 1. kako naj bi sajenke izre-dll; 2. ktero drevje je tej ali uni zemlji, tej ali uni legi najbolj prikladno; 3. način, kako se ima sploh saditi; 4. stroske, ktere nasadba prizadeva; 5. kako gre zasajeno drevje v na prej gleštati; in 6. dozdeven dobiček, ki ga utegne iz nasajenega drevja pričakovati. 1. Reja saj énk. Kar pervo zadeva, namreč kako sajenke rediti, terdijo nekteri drevorejci, da je bolje mlade sadike v drevo-sadišču ali v rastilnici izrejati, kakor drevno seme narav-nost sejati na mesto, ktero določeno je nasadbi drevés. [ Tem odgovarjamo mi : Ce je zemlja plitva in nerodo- vitna, naj gospodar seje drevno seme, ker zamorejo serene korenine iz podbrazdine svoj živež dobivati ; ako je pa zeml ja mokra, vendar pa dosti globoka , je bolje koj drevje saditi umetno. Mlado drevje naj se vselej na dobri zemlji redi; kajti dobiti mora iz nje moč in zdravje, da bo pozneje na mestu svojem krepko in zdravo nakviško prihajalo. V dobri zemlji poganjajo deblica mnogo koreninic, po kterih, ker imajo več popijavk (serkajočih žilic) morejo tudi vprihodnje več hrane nabirati si. (Tega pravila, ktero je ustanovil Miller, oče angležkega vertnarstva, deržijo se drevjorejci v Anglii sploh.) Treba je pri tem paziti, da nič koreninicam ni na poti, temoč da zamorejo širiti se, kakor jim je drago. Tedaj hasni, če se težek , vlečljiv in ilovnat svet eno leto pred nasadbo nekoliko prekoplje, če lih to nekaj stroškov prizadeva. Rah-lica pak ne potřebuje prekopanja. Za presaditev navadno napravljajo jame , ktere so 3 in poldrug čevelj široke, poldrugi čevelj globoke in 4 čevlje in pol saksebi narejene. (Dalje sledi.) \ , < ê Potovanje po okrajnah natoroznanstva. a Od kod premog ali kaniiiéiio oglje ? Malo porajtan je bil nekdaj p r e m o g (Steinkohle). Leto za letom pa dobiva že sedaj večjo važnost, — al naši vnuki bojo vrednost njegovo še le prav spoznali, ko jim bo der v za kurjavo zmanjkalo popolnoma. . , Naj po večem povemo bravcem, kterim je to oglje še malo znano: odkod je pričetek njegov. Premog ni kamenje, ceravno je kamenju podoben ; kako bi nek gorelo in žerja-vico dajalo, ako bi bilo čisto kamenje? Premog je oglje rast-linsko, ki pa je po mnogih prekucijah zemlje okamnelo pod zemljo, iz ktere se koplje kakor ruda tii in tam. Ali nihče naj si ne misli, da kaj tacega se je zgodilo pred ka-kimi stoletji, — premog je živa priča tisuč- in tisuč-letne starosti naše zemlje. Strašne so mogle biti prekucije o stvarjenji sveta in ob splošni povodnji pozneje. Grozni potresi so celo zemljo ma-jali , ogenj je iz njenega drobja svigal; rastline so se unele, na kup je padlo marsikaj in voda je potem potopila vse. Al ravno potresi in povodnje so bili vzrok, da neizmerljivi goj-zui tisučietnega velikega drevja, praprota in drugih řasilin niso zgoreli; le na kupe so bili zmetani, ki so na nekterih krajih velikanskim goram enaki; so tù v odpei te žrela zemlje padli, tam se v morje pogreznili, in povsod s kamnjern, pe-skom, kalužo in drugo nanesnino pokrili. Al strašno tlačénje od zgoraj in vročina od spodej iz drobja zemlje, kjer je še bolj proti verhu vse v raztopljenem stanu bilo, je naredilo, da so na kupe veržene drevesa in rastline, ki so še s kalužo, perstjo, kamenjem in drugo sodergo zmešane bile, se goreče sčasoma skup stlačile in v oglje spremenile. Tako so se iz tistih pervotnih gojzdov z velikanskimi drevesi in rastlinami plazi premoga začeli. Da ti plazi res nič druzega niso, kakor u o g lj e n e rastline, ktere so po takem strašném tlačenji sčasoma okamnele, se lahko prepričamo, ako premog skoz povekšavno steklo ogledujemo. Tudi premog nam kaže tisto piskričastno tkanje, ki je vsim rastlinam lastno. Tudi se iz takih plazov premoga izkopujejo cele in še dobro obranjene, akoravno široko narazene stlačene debla mnogoversnih dreves in pa cele sklade listja in praprota, ki je vse v oglje spremenjeno ali pa napol. Tudi vtisi celega praprota in drugih rastlin so se že našli v njem, in na Angležkem in v Ameriki so cele plaze iz samih de-bel in vej tište pervotne velikanske hojkovine, več kot 100 čevljev dolzih, našli. — Do zdaj poznajo učeni že več ko 80 sort dreves in čez 250 sort praprota iz pervotnega sveta. In da je največ hojevih dreves bilo, se s tem dokazuje, ker najveći del premoga ima tisto čudno smolo ali olje v sebi, ktera sedajni hojkovini pomanjkuje. Ali tudi vtisi neke lazeče živali, ktere hrodje je že okamnelo in se le v plazih premoga najde, pričuje , da so le nektere plemena manjših laznín takrat živele, ker ostanjki druzih žival še niso dosihmal najdeni bili med plazovi premoga. Od pričetka premoga do zdaj — kdo zamore leta šteti? kdo zamore povedati: kdaj je zgorelo tisto rastlinje in okamnelo? Ker se pa že sedaj na milijone centov premoga vsako leto iz drobja zemlje izkopuje in za kurjavo na železnicah^ v fabrikah. hišah in drugih potrebah porablja, ali ni očitno. 100 da premog, ki nam kuri, sveti in je še za marsikako drugo 11 plašček" od n plahta u 1 dakle krivo rabo, je gotova priča starodavnih prekucij zemlje, zraven gnetmja, tedaj „gnetja pa previdnosti dobrotljivega Stvarnika, ki je pod zemljo od „ôgel" (starosl. og-1^) in at shranil človeškemu rodu neizmerne zaklade kurjave , kadar mu bo za-njo zmanjkalo derv na zemlji. Slovensko slovstvo. n gneča" ; „g plajscek"; „gneca nijoč" od gni; „ od ôglat" i e Bk. iz priloga „lesen" in koncnice i/r, kor krstnik % se izpahuje ; „lešnik" ,,angel-us u 1 11 ,,angel" od ples e n z odvrzenjem latinske koncnice; „plesnina u iz in ina ; „přihodilo u IZ hod in en, tedaj „přihodilo u 5. in 6. gimnazijalni Pretres „slovenskih beril za 3. in 4., razred", vredjenih po dr. Bleiweis-u in dr. Miklošič-u. * f in ne iz pnsvojivnega nji; „sukno" kor lokno, platno; „vreći" iz rr, odtod glagol li vreti \u „vret" s samostavniško končnico je, dakle „vretje deležje preteklo trpivno u Spisal prof. Raie. (Dalje.) li sokol^ v vreće u y a staroslovenski, tedaj ne li sokolji (Dalje sledi). Prilogi končavajoci na k, g spremenjajo pogostoma v 2. in 3. sklonu enojnega števila te črki \ c, % pred e in v nekterih sklonovih Odgovori. pred i Ta sprememba je ne po besedah „kusa" » §>iža u y Ili v> sud" in še nekte V V • slovniškem duhu, ter se bori s sostavoj staroslovenscine ker e zastopa v 2. sklonu aa, v 3. uu, kar se v srbskem skrčuje v o in v slovenščini celó v e in i nameščuje v dru-ževniku enojnega, v rodivniku, druževniku in mestniku množ- nikoli ne i rih drugih. » Kuga je med Muro Dr Vieh znana beseda v pomenu Slovenski ljud v ti pokrajini pravi od kuge da ponoći pride v podobi šternastega teleta. ktero se pri nega števila staroslovenski pred kterim atih ki V lN 1 prehajati; tedaj ne „dru-sega" IV. 7. ne „vi v r^H^^^^l socih" IV. 7, temoč vselej „drugega", ,,viso/rih" iz druga ago, vy s oky ill. Ta pisava je gotovo posneta iz govora, kteri se drzne okruljevati ne le glasnike, temoč tudi tihnike, česar nas Bog obaruj ! in ta napačna raba ne ima oblasti podkopati predoslednega pravila in pobirati krivih navad ; le blag ine moramo med ljudstvom iskati! Zdi se mi, da je vsikdar na robe prilogom v 2. stopnji Sternasto ali hleva postavi in s svojo sapo živino okuži. jedno, in pomeni „schwarz- lagol spreglasto je -------------------------------- —J ~ ' ~ ~ J -a* ^VlllUtll J^v gelbfleckigu. Za koreniko pa jaz imam sanskritski Cerkev nam ostane na desno na malem gričku Dan današnji ni od znameni-, in ako rečem, da nahajajo Ljubezen premore veliko, dolžnost še več. Gôthe. terg pa ob potoku v dolini, tosti tega terga kaj povedati Ne se tu fužine, kakor tudi to, da so prebivavci terde nemske korenine, izmed kterih jih mnogo celó nič slovenski ne 7 . _ _ J v - * razume , tudi v Goratanu tam slovenski hodi. govori se dosti dobrega od ženske, ki zlo po svetu Go the. Sovrastvo pozna le hudobnež, in le plašim nima zau dasiravno so jim mejači slovenski Ratecani m panja Jelačič osedje, sem menda zlo vse Le tišti, ki opira se na skalo pravice stoji na skali cr O > povedal. Bolj imeniten pa je bil terg nekdaj, ker je tukajsm rajšina, zidana leta 1431 po Miroslavu grofu celjskem imela velike sodbene pravice, ktere so se raztegovale tudi čez mejo Kranjskega tako sicer, da pri gi betrulom in v Beljaku niso smeli nobenc časti in sreće. Kralj Friderik Veliki Kdor derží s pravico, skuša z Božjo pomočjo dobri svoj v Goratan do Pontabla in Beljaka Pod ajšinah na Terbižu, Naberjetu mec : ako tudi izid ni s-otov. volja časti i moza Jelačič ě hudodelnika k smerti obsoditi, ako ni bilo pooblastenega oskerbnika iz Be - ~ » • V « lepeči nazočega itd Kot poznejši posestniki te grajsine Le kjer terdne per to so povsod. Pravica mora ostati pobožne serca. volje ni, je pi pomanjkanje; pomočki zo- Bibig. in nj ej udale se bodo vse Đ so imenovani: slavna austrijanska hiša, grofje Ditrihsteinski, lia in vítězi Kevenhilerji, knezi Egenberški, gospodje Bena © grofj Tri lie k i Zdaj so na njenem mestu viditi le raz Izobrazuj se sam, izobražuješ Boljšaj se sam, bolji bo svet! svet j Falim erayer. valine, ki stojijo od cerkve naprej gori na desnem hribu Pa znamenitost tega kraja sega tudi še v starodavn čase in hranuje starinoslovcem morebiti še široko polje pre v Ce Vas serce svari, Glas Božji je serce. poslušajte ga; Schiller Dobro premišljeno, Naglo doveršeno, Vse drugo dobi se. iskovanj Ena še, in sicer zadnj dolina, Kop se nam Slik kmali nad Belopečj odp proti levi. Od nje nam slavni Korošec gosp. Jožef Wagner, mož, kterega je Stvarnik obilno z alarskim darom in pisateljskim dahom obogatel pr po Novičar iz austrijanskih krajev. pisovanji koroške kanaljske doline sledeče govori: „kanaljska dolina je bila znana že Rimlj svoje okoli Zabili ce , Iz Pole v Istri 26. marca. K. Minuli so veliko ki so imeli naselnine noční prazniki, kteri se v različnih krajih tudi različno praz kai nam nedvomlj spričujejo ondi nujejo. Tukaj, n. pr., se o veliki noči vstajenje našega lz izkopane in najdene starine, rimski dnarji, spominki, podobe bogo razne orodj itd veličarja ne praznuje ; véliki petek zvečer je tukaj v spomin Vezala pa je ni z rimsko deržavo smerti Kristusove procesija z baklami in z godbo po mestu. in Italijo dandanašnja vez memo Pontabla in Furlanij am Ze v adventu sem opazil v cerkvenih obredih posebnost 7 pak okolica belopečanska, dolina Koprivnica podnožje Mangarta in dolina Soče memo Gorice in Gradiške*4 (Nesselthal), ktera v tem obstaja, da tukaj ni zornic gosp F mljovidu najdemo tudi zadnj (juternih maš), kakor so pri nas navadne, namesti njih pa so večernice: litanije in blagoslov, kakšenkrat tudi pridiga. Kadar mašnik na Na- dolinico gori imenovano „Rómerthal", ktero ime gotovo nima prižnico stopi, pride cerkovnik s cerkovnimi ključi in zaprč zastonj. Ondi bi bilo treba še stikovati; morebiti se najde vse poslušavce v cerkev. Takih navad nisem nikjer med pa pri Lahih ; zavoljo tega mislim, da prebivavci zapadnega brega istrijanskega so nasledniki še sled starega pota. Posebno bi priporočal kakim učencom Slaveni vidil, dostikrat iz bližnje okolice, naj bi ob šolskih Je praznikih, kadar dalji dan in nar ugodniše vreme, se ondi po starinah ^owmwij) - -—-----r* ~ '1 J nam četertinko ure nad Belopečjo prestriže pot in meji Kranj- Korsika sem prišli « ■ iimà V - 1 • V » -m~ ê m • m ozirali. ralijanov, ker javalne so bili Talijani pervi prebivavci Istre, imske doline doli přiteče Beli p o t o k (AVeissbach), ki Dr. Kandler pravi, da so iz Torinskega okraja in iz otoka , in slavnoznani Tommaseo, popisovaje običaje Istrijanov in Dalmatinov terdi, da med običaji Kor sko od Koroske Tii je konec našega popotvanja. Popisoval sem ga, na-vdan serčnih želj , da bi se naša lepa domovina čedalje bolj spoznavala. Marsikaka reč se bi bila dala še obširniše in natančniše popisati, pa za sedaj naj bo toliko dovolj. Ceravno pa hotni in vidi se jim, kakor da bi jim kaj manjkalo ; tukajšni sicanov in Istrijanov ob bregu zivecih ni razlocka. Do dobrega pa tega razložiti ne morem; le to povem, da Talijani v Istri so bolj šibki od unih na Laškem ; razun tega so ti- ni včs popis popolnoma, vendar smem reči: vidil sem toliko, Slaveni mozkega spola pa so veliki, močni in veseli, ženske da se enkrat ponavljati smem besede čast. gosp. K. Hueberja : pa so bolj majhne postave in dostikrat obraza neslavenskega. Krajna mati V svojem zlati Draga, naj živi! V Zeleznikih na sv. Silvestra dan 1855. Jos. Levičnik. Omeniti pa moram, da ne govorim til od Istrijanov v obce líesnice življenja po izrekih nmogoverstnih redno ladij o, kteri moz. Nabral C. ker uni Istrijani, kteri bivaj o na severnem kraji tega pol-otoka, so čversteji ; tudi se niso njih navade in narodske posebnosti tako pogubile, kakor pri prebivavcih blizo morja. 25. dan t. m. je bilo tukaj posvećeno podladje za novo je ime ,,Kaiseru (Cesar.) Praznovanje je bilo kaj slovesno. Ob zoru že so bile vse ladije v tukajšni luki praznično olišpane; na oljkinem otoku (scoglio degli olivi), kjer se bo ladija ravnala, so bili okoli podladja Zakon je dostikrat podoben oblezeni terdnjavi. Ki so zbrani vsi delavci iz arsenala in druga kompanija vojaških v njem, bi radi iz njega i ki pa so zunaj, bi radi noter. Glad in ljubezen sklepata svet. Diimas. Schiller. rokodeleov. Okoli desetih je grom topov iz terdnjav nazna no val, da se pelje iz Tersta prerodnik mornarstva 5 in kmali potem žadoní stoternihurá s korvete „Titania" v znamenje > 108 da světli nadvojvoda Ferdinand Maks se bliža luki na predstojnik si tudi zunaj pisarnice prizadeva za prid svojih para-fregati „Elizabeta". Za malo časa potem je stopil vi- ljudi in s svojo pripomocjo pospesuje blagostan svoje okrajne-soki gost na suho , kjer so ga oficirji in uradniki čakali. Tako „iz malega raste veliko" in prav Ijubeznjivo je tako Ko je bilo podladje vzdignjeno in odgernjena tablica, ktera ravnanje". bilo podladje vzdignjeno in odgernjena tablica, ktera Je bila na podladje (Kiel) přibita z imenom „Kaiser" in ko razodeli i To so nam gosp. fajmošter povedali ter željo naj bi jo razglasili v „Novicah". Prav radi spol ob je bilo podladje blagoslovjeno, so brezštevilni hurá in gro- nujemo njih željo s temi versticami.— Danes (v torek) meči streljaji oznanjali po celi okolici, da lepa in velika desetih dopoldnc sta se světli škof in knez goriški in Kako krepko se ljubljanski po železnici na Dunaj peljala v veliki škofji ladija je začeta v Božjem imenu, pospešuje austrijansko mornarstvo pod vladarstvom presvit zbor i nobenega druzega duhovnega gospoda niso sabo vzeli. lega sedanjega cesarja , povém še to, da 25. dan t. m. ste Danes zvecer ali jutri se tudi na poti na Dunaj v Ljubljani bile dve ladji začete v Terstu z imenom „Donau" in „Adria" pričakujeta světli škof teržaški in pa poreški. dve drugi .,Graf Dandolo" in „Prinz Eugen" se pa ze de late v Benetkah. No vicar iz raznih krajev. Iz Tersta 27. marca. J.D.Unkrat sem vam bil pisal, da ? Na celo današnjega novičarja postavimo važno novico je med teržaškimi pridigarji, ki so letos postně pridige imeli, daje mir sklenjen. Telegrafno pismo iz Pariza v ne P. Frančišek conte ti Navali, naj izverstniši cerkveni deljo popoldne, 30. marca, naznanja sledeče: „Kanoni okli govornik. Takega se je skazal od 6. febr. do 12. marca cujejo ravno sedaj, da se podpisuje mirna sprava. Vse je Danes je obletnica, ko je leta n Jvm ip m' veselo. „Moniteur" pravi: tridesetkrat. Da se je s svojimi govori Terzacanom res mocno prikupil, se je na veliki petek očitno pokazalo, ko so na 1814 bil Pariz vzet; bolje se tadanja nesrečna prigodba ni pismo tudi iz Pariza, pa en tisuće zbrani ga spremili na njegov večni pocitek. več m e d nami Ni ga mogla premeniti" Telegrafno i — lahka mu zemlja! — kar je gosp. J. Š. od švajcarskih vasi Slovencem sprave razglasa sledeče: „Sedem pooblastencov je podpisalo Res posnemanja dan pozneje (v pondeljk 31. marca) pa že iz oklica mirne vredno je priporočal; dostavljam temu še, da ne bilo bi nasprotno, pogodbo, ktera je sklenila sedanjo vojsko. Turške zadeve v ako bi hotli Slovenci svoje hiše od zunaj tudi kakor red devaje varuje ona mir Europe na terdni, stanovitni pod- Švajcarji s posebnimi velikimi napisi olepšati. Vsi taki lagi. V 4 tednih se bojo poterdne pisma zamenjale. Dotistih- resnice, kterih je pri njih nad vratami, nad in pod okni napisi so večidel kratki nabozni prigovori ali druge lepe mal se dogovori ne bojo oklicali. Pogodba zapopada 384 raz delkov. Angležki poslanec Clarendon se je podal že domu; na vsakem tramu viditi. Takih napisov bi se lahko veliko rusovski poslanec Orlov bo še ostal do vojaške parade". Iz oskerbelo in med ljudstvo spravilo. Naj se le začetek naredi Tur ina naznanja telegraf, „da tudi v nedeljo so skle- Alesandrii in Genovi". drugo se bo dalo samo po sebi. * Imenovani napisi so za njeni mir oklicovali kanoni i u v Turinu. vsaki del hiše posebej zloženi ; nekteri zadevajo gospodarja, Ze pred se je govorilo, da so se za ta slovesni dan delale nekteri gospodinjo, nekteri otroke, ali družino, ali unajne itd. velike priprave za občno osvitljenje parižkega mesta in da Ker sem se danes že lotil svetovaiija, naj rečem še nekaj. v torek je bila velika parada parižke armade na Martovem Ko sem unidan bral, da v našem cesarstvu izhaja letos v p0Iji napovedana. razližnih kronovinah s slovanskimi narodi 37 slovanskih časnikov, mi priha ja na misel: kako to. da zraven 37 slovanskih Tako je „bela nedelja" koncala silno pravdo, ktera je požerla strašno veliko ljudi in dnarja, in ki svetu přinesla zaželjeni mir. Težko so zapopasti besede, časnikov ni ne enega v nemškem jeziku izdajanega? ln Se cesarju Napoleonu podtikujejo, da jih je (ako je res) go- vendar bi bil korišten na vsako stran, da bi tudi nemški voril nekim svojim naj boljim prijatlom rekoč: „Mir ne bo nje dober, al potreben nam je vsem u bravci poznali stan literature austrijanskih Slovanov, napredovanje itd. itd. Vse to, se vé da se malo ali skoro nič ne porajta v druzih nemških časnikih, kterih naloga so le njih literatura in njene zadeve. Se vé da za izdajanje ta- poleon raje dovolil v mirno spravo Da ste si francozka in rusovska vlada čedalje bolj prijazne, ni nobena skriv nost več, kakor je tudi to lahko zapopasti, da je cesar Na kakor Angleži; Na kega vsaki dan izhajocega in morebiti s pripomocjo dělnic poleon je v vojski dosegel vse, česar je želei, pred vsim ustanovljenega časnika, ki bil sicer osnovan kakor drugi veliki pa slavo vojaštva; Angleži pa so v Turčíi iskali gotovega politični časniki, bi bil Beč (Dunaj) edino pripravno mesto. dobička i ki jim je sedaj spodletil. Turcijo v red djati pa Iz Zagorja. Mnogokrat slišimo in beremo v časnikih, bo prizadjalo še veliko težav; koran in pa kristijanst vo v %/ « _ i a i • • i < 1 n • • i / / • V # « kake nesreće se po železnicah godé in večkrat le zato, ker se ne bota zedinila. „Serbski Dnevnik" pise iz Nisa 13 se Ijudje premalo varujejo. Nekaj enacega hočem danes „No- marca: „Pred 6 dnevi je bil tukaj novi hatišerif oklican ; vicam u naznaniti. F. B., kmet na Selih pri Zagorji in oče mi kristijani smo slišali, da nam ima v prid biti in nam po lajšati nadloge , ali iz hatišerifa nismo mogli tega zvediti, ker so nam ga brali le v turškem jeziku; nad našimi Turki še več majhnih otrok, se na veliko saboto opoldne po ze-leznici do zagorske postaje pripelje. Ze koraka veselo proti za domu, kar se spomni, daje svojo besago na vozu pozabil. Urno ne zapazujemo nobene premembe, tako, da ne vemo, se tedaj vernivši sili in hoče na voz in se ga poprijema, ko kaj bi se veselili". — V Moldavi in Vlahíi se od dné se vlak ravno začne dalje pomikati, in ko bi trenil, ga za- do dné množé prošnje za ze din je nje teh knežij v eno suce r da pade pod voz ; vrat mu zahrusta ; zdihne ! • V Iz Ljublj revež zadnjikrat derzavo ; hospodař moldavski, knez Ghika , podpira to po- Naj bi bila smert tega nesrečneža vsem vno- četje, turška vlada pa je temu popoinoma nasproti; sklep o tem bo tudi přišel iz zbora parižkega. Vse to pa spri- čuje, da bo še veliko delà, preden bojo turške zadeve v vic svarilo: ne hodite na voz ali z voza. dokler je ševteku. i T. Juvan. Med mnogimi naročili sadnih in mur- pravem redu. íi Prihodnjo nedeljo se bo zacel zbor vsih vinih dreves, ki so mi došli to spomlad u so nam unidan škofov našega casarstva na Dunaji zavolj izpeljave nove rekli oskerbnik družtvinega verta gosp. fajm. Zalokar „ste me še prav posebno dve razveselile : nai zaveze, ki jo je sklenila austrijanska vlada s sv. ocetom očilo c. k. m e t- papežem. Kardinal in dunajski skof vitez Ra user bo raz liš ke kantonske cr ft poske na Krajnskem in pa c. k k na Ilorvaškem. Obé ste naročile di v m e odeval slavnému zboru vse to, kar mu ima cesarska h vlada sporočiti, papežev poročnik in kardinal Viale pa Zavolj pogo>tnih V V sosesk, za ktere ste prevzele delo naročila in sprejema mu bo razodeval sporocila s v. o ce ta. in jim na roko šle v vsem, morebiti tudi jih spodbodle k požigov v tešinskem okraji na Slezkem je c. k. minister lepem tonski pocetju koristne m urvoreje. Po reški kan- stvo oklicalo naglo sodbo na s m e r t za take hudodelstva. g poski so naročili ondašnji sosesčani tudi murve- >spod nega semena. Ocitne hvale vredno je ako kantonski g Nadavek sr e berne g a dnarja je bil 31. marca 2 in pol, cena cekinov 4 fl. 44 kr. Odgovorni vrednik: Dr. Jane* flleiweis Natiskar in založnik : JoŽef Blaznik.