štev. 11. V L3UBL3HNI, v sredo 17. marca 1915. Leto II. Prizor z bojišča v Šampanji na Francoskem: Nemci zasledujejo premagane Francoze. — V Šampanji so izgubili Prancozi tekom zadnjega meseca 45,000 mož. stran 2. TEDENSKE SLIKE. 11. štev. Slovo. Ko najdražji moj odhajal daleč na vojsko je, meni, devi zapuščeni, bilo res hudo je. Šopek sem iz rožmarina na srce mu dala in k slovesu grenke solze tožna prelivala. A preljubi moj je vriskal, vriskal, pel veselo, ko na vojsko odmarširal z drugimi je smelo. ,Ne žaluj, nikar ne jokaj, duša moja mila, saj za večne čase nisva midva se ločila. Kadar mine ljuta vojna, umolknejo topovi, vrnem se, in zopet moja boš v ljubezni novi. Z vencem, v svili in tenčici, z belim šopkom v roki, boš se radostno vozila ti z menoj k poroki.' Tak me ljubi je tolažil, zdaj težko ga čakam, v žalosti in v tej samoti tiho zase plakam. Kdaj se neki pač povrne moj najdražji k meni, kdaj bo najina poroka, ali bo jeseni? In če krogla ga zadene, smrt mu bo nevesta, kaj bom reva jaz počela ljubica mu zvesta? Gorenjsko dekle. G. W. Appleton: 10. nadaljevanje. Žrtev zarote. Roman. Skočila sva v voz in petnajst minut pozneje sva vsa zasopljena planila v moje stanovanje. Sprejemnica in jedilnica sta bili prazni.. Klical sem kakor blazen Heleno. Oglasila se je v kuhinji in je bila v naslednjem trenutku tudi že sama pri nama. ,Za božjo voljo," je kriknila, „kaj pa je z vama? Kaj se je zgodilo?" »kje je Marcela?" sem vprašal naglo. »IVtarcela? Ne vem. Pred pol ure je bila še v sobi. Potem sem morala v kuhinjo, ker ta služkinja ne zna prav ničesar. Zdi se mi, da ni bila še nikjer v službi. Marcela bo pač gori v svoji sobi." ,Bo, bo," sem vzk iknil razburjen, »teci hitro gori in poglej!" Moja razburjenost je vznemirila tudi njo. Stekla je urno gori ter se prav tako hitro zopet vrnila. »Ne, gori je ni," je dejala plašno, ,tudi bareta in plašča ni nikjer. Sveta nebesa, kaj se je zgodilo ?" Povedal sem jej na kratko, kaj sva videla. Uboga deklica se je strahu kar se-sedla. Preplašena me je prosila: ,0, Ted, ne bodi hud name! Kaj takega niti v sanjah nisem mogla slutiti. Kako je le bilo to mogoče? Niti najmanjšega glasu nisem slišala. Ali si že vprašal Gregoryja ?" Na to v svojer: razburjenju še nisem mislil. Ko sem ga hotel poklicati, je že sam odprl vrata. »Nehote sem slišal nekaj vaših besed. Ali se je kaj hudega pripetilo?" ^¦'<- »Hudega?" sem vzkliknil, »najhujše, kar se sploh more zgoditi. Pustil sem Mar-celo tukaj v vašem varstvu, mislil sem, da je pod vestno zaščito, sedaj je pa naenkrat izginila. Ali nisle• ničesar videli, ničesar slišaU?" ,: Gregory je zardel preko ušes. ,,Da, če hočem govoriti po pravici," je odgovoril obotavljaje se, »res se mi je zdelo, da sem slišal kakor bi se odprla hišna vrata. Šel sem tudi takoj v vežo, da pogledam, ali je kdo prišel. Ker pa ni bilo nikogar slišati, ne videti, sem seveda mislil, da sem se zmotil." »Ta zmota je^ zame strašna," sem odvrnil ves besen. »Če pomislim, da ste si jo pustili vkljub mojim natančnim ukazom pred nosom odvesti! To je naravnost nezaslišano ! Za to ni nobenega izgovora!" Helena je proseče pogledala Morti-merja, ki je tudi takoj prevzel zagovor. »Po mojem mnenju ne moreš Heleni prav ničesar očitati. Morala je pač opraviti svoje gospodinjske posle. In da bi bila Marcela izginila brez vsakega hrupa in vpitja, to je naravnost nemogoče. Oditi je morala pač prostovoljno. Sicer ne razumem tega in tudi ne maram pojasnjevati njenega postopanja, ampak drugače ni mogoče." Hotel sem mu energično odgovoriti, v onem trenotku pa je pozvonilo. Spogledali smo se, potem je Helena stekla k vratom. V naslednjem hipu je stopila Marcela med nas. Bila je silno razburjena, v obrazu vsa zardela, ko je zagledala naše resne obraze. »O, moj Bog, kako grdo me vsi gledate!" je zaklicala prestrašena. »Ali sem naredila kaj tako hudega? Res se bojim! O, Helena, kako čudno ravnate z menoj — in vi tudi, gospod doktor! Kaj pa je? Govorite vendar!" Toda bili smo vsi kakor nemi od začudenja. Končno sem izpregovoril: »Vznemirjali smo se, ker ste meni nič tebi nič izginili. Kje pa ste bili?" »Ej, samo par stvari sem nakupila druzega nič. Moja garderoba je malo pomanjkljiva, kakor veste, in ker nočem vedno nadlegovati vaše dobre sestre, sem si mislila, da porabim te pol ure, ko je bila Helena v kuhinji, v to, da si nakupim nekaj stvari. Nisem si mogla misliti, da bi se mi moglo pri belem dnevu kaj hudega pripetiti. Saj je vse polno ljudi zunaj, in zdelo se mi je, da so prodajalne prav blizu. Kakor vidite, sem zopet zdrava tukaj. Nič se mi ni zgodilo, prav nič. Če ste pa zaradi tega hudi, vam prav rada obetam, da ne storim kaj takega nikoli, nikoli več!" Stvar se mi je zdela vedno bolj čudna. »Ali ste šli peš?" sem vprašal. „Seveda, vprašala sem, pa sem prav lahko našla." ,,In tudi peš nazaj ?" »Kajpada — saj ni daleč." »Torej niste uporabljali voza?" »Voza? Bog ne daj! Čemu mi bo voz?" Presenečena sva se z Mortimerjem spogledala. »Kje pa imate svoje zavoje?" sem vprašal dalje. »Takoj bodo tukaj." In v potrdilo njenih besed je res precej nato pozvonilo in trgovski sluga je prinesel nakupljene stvari. Kako je mogoče peljati se proti Kew-Bridge in biti hkratu v trgovini na Georgovi cesti? Ta fizikalični problem je bilo treba razrešiti. Mortimerju je bilo to prav taka nerazumljiva uganjka kakor meni. In vendar se nama je zdelo skoraj nemogoče, da bi se bila oba zmotila, da bi postala oba žrtev optične zmote. Hipoma sem se spomnil besed tete Marije. Ničesar nismo vedeli o Marcelini preteklosti, to je res. Prav tako resnično je tudi bilo, da je med ženskami mnogo pretkanih slepark in da vnanjost čestokrat zelo moti. Toda en sam pogled v njen pošteni obraz je zadoščal, da je prepodil vsakršno sumničenje. Morala sva se z Mortimerjem vendarle zmotiti. Marcela se je boječe ozirala po nas, potem je dejala: »No, ali mi odpustite?" »To pot še," sem rekel z nekoliko prisiljenim nasmehom, kajti strah mi je tičal še v vseh udih. »Ampak obljubiti mi morate, da ne storite nikdar več kaj takega, dokler boste pod mojim varstvom." »O, od srca rada vam obetam to! Pa žal — nepopisno žal mi je, da sem vam delala skrbi. Gospodična Helena, ali mi nočete dati poljuba v znak naše sprave ?" Tega se sestra ni dala dvakrat prositi. Pogled na Duklo v Karpatih, kjer se vrše v zadnji dobi boji proti Rusom. 11, štev. TEDENSKE SLIKE. Stran 3 In s tem je bil ta čudni dogodek rešen. Z Mortimerjem pa sva pozneje še mnogo govorila o tej stvari, ali razjasniti si je nisva mogla, bila nama je prejkoslej uganjka. Pripomniti moram, da me je one noči celo v sanjah prav neprijetno nadlegovala. DEVETO POGLAVJE. Kakor dogovorjeno, je pisala Helena teti Mariji; že naslednjega dne s prvo pošto je dobila tale odgovor: »Ljuba Helena! Sicer je prav lepo, da mi pišeš in se oproščaš zaradi svojega brata; toda sramovala bi se tega koraka, če bi bila poleg in bi bila slišala, s kako surovimi psovkami me je obsul zadnjikrat. K sreči se je zgodilo to vpričo Nefzibe, ki lahko priča, da govorim resnico. Saj sicer bi nihče na svetu ne mogel verjeti, da se more izobražen človek tako daleč spozabiti in more tako govoriti, kakor je govoril on z menoj . . Helena, ki je glasno čitala pismo, me je začudena pogledala. »Psovk se prav gotovo nisi posluževal, Ted," je rekla mirno. „Seveda ne. Res sem se razburil in sem govoril malo krepkeje, a druzega nič. Skoraj bi bil rekel* teti, da je od vraga, ampak pravočasno sem še požrl besedo." Nato je pogledala zopet v pismo in je čitala dalje: „Nikoli bi ne bila mislila, da sem gojila na .svojih prsih tako kačo —" »O, o, to je pa malo prehudo," sem jo prekinil. „.. . ki me bode na moja stara leta pičila; toda poznala sem vajinega očeta, zato nisem mogla pričakovati boljega . .." »Čemu se potem sploh še čudi," sem se jezil. Helena pa je nadaljevala, ne da bi mi odgovorila: »Postopal je z menoj slabše kakor z najnižjo deklo. Pred nosom mi je zaloputnil vrata, Helena, in je dejal, da me ne mara nikoli v življenju več videti. To željo mu prav lahko izpolnim, kar sem mu tudi rekla. Če ne spravi one tuje ženske iz svoje hiše, me ne bo videl nikdar več, pa tudi niti vinarja mojega premoženja. To je moj trdni sklep, ki ga ne omaja prav nobena stvar. Pogled na mesto Kimpolung v Bukovini. Mesto so Rusi po svojih porazih pri Kirlibabi in Jakobenem zapustili in je sedaj zopet v naši posesti. Voj-ška smučarska (skijaška) patrulja na pozvedovanju po karpatskih hribih. Sicer ni moja navada, da bi dajala komu predpise — ampak tukaj gre za neodpust-Ijivo postopanje Edvarda, ki mu je treba narediti konec. In kdo bi bil zato bolj upravičen kot njegova lastna teta." »Imenitno se izraža," sem vzkliknil, „ampak prav ima: kdo bi bil bolj upravičen predpisovati, kakor gdč. Donaldsonova?" „In sedaj, Helena, te moram odkrito vprašati, kaj naj pomenja to, da podpiraš brata v tej škandalozni aferi. Vzgojiti sem te dala v najboljši dekliški šoli, ustrašila se nisem največjih stroškov, vcepila sem ti vse dobre nauke cerkve; kako moreš potem na iztezaj odpreti svojo hišo tuji ženščini, ki ne veš prav nič o njej. Tvoj oče, Helena, se je pajdašil s strašnimi ljudmi, z roparji, ubijalci, morilci in z vso mogočo drhaljo. In vendar ga ni bilo boljšega človeka na svetu. Imenoval je vse svoje tovariše-lopove patrijote in Bog vedi, kakšne neumne priimke jim je še da- gal. In zagotavljam te, ženska, ki sta o vzela pod svojo streho, je tudi te vrste. In če bosta neke lepe noči v svojih posteljah zletela v zrak, se Vama prav zgodi, ker nista hotela poslušati svoje tete. Kaj ni Škandal že dovolj velik? Ali ti pokaže Edvard časopise? — Ne, k vama ne pridem, da bi videla to žensko! Taka ideja! Čudim se, da moreš kaj takega misliti o meni. Moja sodba je neomajna in ne potrebujem nikake pomoči od Tebe in Edvarda, da si ustvarim mnenje o tej ženski. Pomisli, da sem starejša od Vaju in poznam malo več sveta kot Vidva. Nič druzega ne rečem, kakor: ta ženska mora iti iz hiše ali pa pretrgam z Vama vse vezi. Ako hočeš priti k meni v Putney in boš pametna, kakor se spodobi dostojnemu dekletu, si mi prav dobrodošla. Nasprotno pa sem ukazala, da ne sme Edvard več v mojo hišo. Tvoja Te ljubeča teta Marija Donaldsonova." „Te ljubeča teta," sem vzkliknil. „Grda. lažniva, stara baba je! Preden si začela citati, sem bil še precej skesano razpoložen, sed-j pa naj gre k vragu. Kaj pa misli, da psuje Mar-celo z morilko in ubi-jalko?" „0 ne, tega ravno ni rekla," je odvrnila Helena. „Da, rekla je, rekla, ali vsaj mislila, in je celo namigavala, da naju požene ponoči v zrak. Lepa sumničenja to! Kakšna nesramnost! Lahko greš tja in jo poseliš, če te veseli, jaz pa prav nič ne hrepenim po teti Do-naldsonovi, tej brezsrčni osebi." „0 Ted, Ted, kako precej vzkipiš!" me je mirila sestra. „Ne, ne, to ni res, toda ne maram, da bi tako govorila o Marceli." „Da, da, v tem grmu tiči zajec," je odgovorila poredno smehljaje. »Ted, ti ljubiš Marcelo." „No, če bi bilo to res, bi se prav tako malo čudil, kakor če bi slišal, da si se ti zaročila z Mortimerjem." Helena je zardela preko ušes. Zlo- žila je svoje pismo in ga vtaknila v zavitek. „Saj bi res ne bilo nič tako čudnega," je rekla in šla iz sobe. Tekom dneva sem imel v svojem poklicu dovolj opravka, vendar ni bilo ni-kakih težkih slučajev. Preden sem prišel pri svojih posetih naokrog, sem si že mogel ustvariti prepričanje, da krožijo o meni različne govorice, ki mi pa niso zmanjšale naklonjenosti mojih bolnikov. K temu je mnogo pripomoglo dejstvo, da se je več ljudi brezuspešno potezalo za sto funtov, ki so bili obljubljeni onemu, ki najde Marcelo. Vest o posetu barona Eissena se je hitro razširila, pa tudi to, kako sem ga energično zavrnil, o čemer je Gregory povsod goreče pripovedoval. Tako je odločila koncem dneva bilanca o dobičku in izgubi prav vidno meni na dobro. In bil sem vkljub pismu tete Marije prav dobre volje. Kolikor se spominjam, so bile one noči tudi moje sanje vesele; sukale so se samo okoli Marcele. Naslednji dan ni prinesel nič izrednega. Samo ko sem se popoldne vrnil od svojih običajnih vizit, mi je prišla sestra v vežo nasproti. Globoko resnega obraza mi je pošepetala: „V sprejemnici je nekdo s policije. Ali pomenja to novo nezgodo?" „Nikakor ne," sem odvrnil smeje. „Charley mi je svetoval, naj na vsak način obvestim policijo." Sedaj se jej je razjasnil obraz. „0, če je Charley rekel — potem seveda. Tega nisem vedela." In pomirjena je zbežala, medtem ko sem odprl jaz vrata v sprejemnico. Ko sem vstopil, se je dvignil s stola majhen, plečat mož rdečega obraza in prijaznih, ostrih sivih oči. »Gospod doktorWil-liams?" je dejal, in opazil sem. da me je z enim samim pogledom premeril od glave do nog. „Na uslugo sem vam," sem odgovoril." »Prosim, sedite vendar." „Moje ime je Beale," je govoril dalje, »in sem višji nadzornik kriminalnega oddelka v Scottland Yard." »Prav veseli me, da ste prišli, gospod nadzornik. Nameraval sem že jutri sam oglasiti se pri vas." Vaše pismo, gospod doktor, mi je bilo jako dobrodošlo, kajti opozorili so me tudi že drugi na skrivnostno damo, ki je imela baje pri sebi tako veliko svoto denarja," je prešel uradnik takoj k stvari. »Jako drago bi mi bilo, ako bi mi ves doživljaj nadrobno povedali." »To prav rad storim," sem mu odgovoril ter sem povedal vso dogodbo. Poslušal je z največjo pozornostjo in mi je samo včasih stavil kako potrebno vprašanje. Ko sem končal, je žvižgal tiho predse. »Preklicana stvar to!" je rekel potem. ,,Mož, katerega obraz ste videli pri oknu, je namreč udeležen tudi pri neki veliki zaroti, ki nam daje dosti posla. In dama, ki ste jo sprejeli pod svojo streho, je vsekakor tudi v zvezi s tem." (Dalje sledi.) Stran 4. TEDENSKE SLIKE. 11. štev. Naši domobranci na stražah na pobočjih Karpatov Nemški Rdeči križ odpravlja na saneh avstrijske vojne ranjence z bojišča. Pegasti legar. Vseučiliški profesor dr. G. Joanovič je priobčil v dunajski „Zeit" strokoven članek, ki mu posnemamo: Pegasti legar (ali marogasti tifus) ali pravilneje pegasta vročinska bolezen je bil znan že v ^ starem veku za časa vojne ali lakote. V mirovni dobi ga poznajo le po krajih, kjer vladajo neugodne zdravstvene in družabne razmere; pri nas ga imajo vagabundi in potepuhi, ki žive in prenočujejo po zanikarnih prostorih velike nesnažnosti. Za časa vojn pa nastopa epidemično; v vojni leta 1870./71. med Francijo in Nemčijo se ni pojavil. Danes razsaja že po Srbiji in Rusiji, baje tudi v Angliji in, žalibog, zatepel se je celo v našo državo. Začenja se pegasti legar navadno takole: bolnika boli vrat, ima nahod, mrazi ga in nastopa huda vročina. Takoj spočetka ga silno boli ^ glava in potem še hrbet. Četrtega ali sedmega dne se pojavijo izpuščaji ali pege in sicer najpreje po trebuhu, nato po prsih in hrbtu. Znaki so spočetka slični ošpicam, a kmalu postane koža temno ali celo črnkasto rdeča. Značilen pojav je, da bolnik ne more spati, tako da je včasih ves obupan; pridruži se še razburjenost in pre-strašenost, tako da je treba bolnika šiloma zadržati na postelji. Bolniku se blede ter ima mučno domišljijo. Srce začenja pojemati, bolnik oslabi in propade, ne uživa nikake hrane in visoka vztrajna vročina ga muči teden dni. Jezik ima suh, razpokan in kakor s črnimi sajami pokrit. V tem stanju visi bolnik proti koncu II. tedna med življenjem in smrtjo, ker mu more srce omagati in se pojavi še pljučnica. Toda vsak bolnik ne umrje. Navadno umrje 33 odstotkov bolnikov, včasih le 6—10 od sto, v najslabšem slučaju pa celo 60 od sto. Odvisen je izid te hude bolezni od tega, kako se je bolnik pred boleznijo hranil in pa od starosti. Mladi, krepki ljudje zdravega srca ozdravijo navadno ter ne zbole za to kugo nikdar več; za osebe nad 40. letom pa je legar nevarnejši. Bolezen se okrene na bolje koncem II. tedna; vročina pade in bolnik trdo zaspi. Iz sna se prebudi čisto osvežen, brez mrzlice in vročine ter zahteva jedi. Nato okreva naglo; žila utriplje počasneje in polagoma brez komplikacij ozdravi. Včasih se pridruži pegastemu legarju influenca, kar je še nevarnejše. Influenco jaznaša kašljanje in kihanje, pegasti legar pa le uš, ki gnezdi v obleki. Zato se ta kužna bolezen v rodbinah, kjer vlada skrajna čistost in skrbna snažnost, pojavi le izje- moma. Kaj povzroča to kugo, je celo zdravnikom še neznano. Bolha in stenica je ne prenašata. Treba se je torej večkrat preoblačiti in menjati perilo, potem smo pred boleznijo varnejši. Pozdrav — ostanek vojne. Ako pozdravljamo, se odkrijemo, sklonimo glavo in zgornji život ter ponudimo roko; vojak položi prste svoje desnice na čepico, poprime sabljo tesneje k sebi ali pa nagne sabljo oziroma puško. Zakaj? — Nihče ne misli več, čemu ima pozdrav tako obliko. Toda znanstveniki so dokazali, da je naš pozdrav zadnji ostanek in spomin na dobo, ko je sta o človeštvo med sabo v večni vojni ali ko^so bili na svetu le gospodje in sužnji. Če sta se srečala dva sovražnika, je slabejši padel resnično na tla ter odložil čelado in orožje; močnejši pa mu je v istini postavil nogo na vrat ali ramo. To je značilo, da se slabeji udaja, da se je »podvrgel". Tudi po boju so stali zmagalci na ubitih ali ranjencih. Grki so označili tako podvr-ženje z besedo »pros-kj^nein", t. j.^ po pasje vleči se. Še danes imajo nekateri narodi navado, da se mečejo v znak spoštovanja in udanosti ter brezpravnosti pred gospodom, zlasti vladarjem, na tla. Poljski kmet, ki je v svojem čustvu in mišljenju ponižen hlapec, še danes rad poklekne ter pravi izrecno: „K tvojim nogam padam!" In v Slovencih je znana fraza : „Na kolenih te prosim", kar je neki spomin na tlačanske čase. Iz metanja na tla in iz poklekanja je nastalo globoko kla-njanje in končno skla-njanje glave pri pozdravu. Tudi naš pozdrav: »Servus! Sluga!" je ostanek iz dobe, ko je slabši zagotavljal veljaka, da mu je ponižen, pokoren sluga ter da ga rad priznava gospodom nad seboj. Pozdrav nas torej spominja nekdanjega suženjstva. V orijentu je izražanje ponižnosti, brezmoč-nosti in strahopetnosti še danes običajno v oblikah, ki so po naših nazorih uprav 11. štev. TEDENSKE SLIKE. Stran 5 Turška vojska na maršu v Mali Aziji v spremstvu trena z živili. Turški trcn : Kamele, ki nosijo živila in orožje preko puste v Mali Aziji. sramotni. V primitivnih časih so slabejši, šibkejši padali na tla, odlagali čelado, orožje in celo del obleke, da bi izrazili: »Popolnoma brez moči se ti udajam." Ker je včasih vsak moški nosil meč ali drugo orožje, so ga možje morali odložiti, če niso hoteli izzvati boja ter so izražali s tem svojo miroljubnost. V srednjem veku so vitezi odlagali čelade in slačili rokavice v izraz, da so mirni. Na dvorih je smel le vladar obdržati čelado in klobuk na glavi. Karel VI. je hodil vedno pokrit v izraz, da je vladar. Zato so še danes pri slovesnih prilikah vladarji pokriti. Kadar čita vladar v parlamentu svoj govor, je vedno pokrit. Španski grandi so ostajali tudi vpričo kralja pokriti v izraz, da so z vladarjem enakopravni; tudi v angleškem parlamentu so poslanci pokriti ter imajo vsi cilindre na glavah, češ: »Neodvisni smo!" Tako se je ohranil do danes običaj, da se odkrijemo, če hočemo reči: »Prihajam kot prijatelj, ne kot sovražnik". Vojak se seveda ne sme odkriti, zato pokaže na svoje pokrivalo, kakor bi dejal: »Misli si, da sem odkrit!" Tudi orožja ne sme vojak odložiti, nego ga le skloni k tlom ali stisne k sebi v znak svoje udanosti ali pokorščine. Pri prezentiranju vojak nekako ponuja častniku svoje orožje v simbol, da se mu udaja. Tudi podajanje roke pomenja prvotno: »Izročam se ti na milost in ne milosti Glej, roke so mi brez orožja!" —Tudi danes se smatra za dostojno, da slečemo najprej rokavico, predno podamo roko v pozdrav. Poljubljanje roke je najponižnejši znak udanosti. Svoboden, samozavesten mož tega dandanes ne dela več. Zlasti pa ne poljublja — rokavice, nego kvečjemu in le izjemoma — lepo zapestje, če že mora biti. Da dame klobukov ne odlagajo, je umljivo, ker njih klobuki nimajo pomena čelade, nego so le pokrivalo ali celo nakit. Pozdrav je torej ostanek vojnih znakov ali simbol hlapčevstva. Zato svoboden mož oblik pozdrava nikdar ne pretirava ter se brez vzroka ne ponižuje. Dr. Jessen: Pred 100 leti. (Spomin iz vojne pred sto leti.) Človeštvo napreduje. O tem ni dvoma. Napredek pa je dvojen: v dobrem in slabem. Kakor raste človek za človekom, na taisti način raste rod za rodom. Ako bi bili ljudje razvijali v sebi samo dobre lastnosti svojih prednikov, bi bilo človeštvo že davno doseglo ono popolnost, o kateri so sanjali nekateri utopisti. Toda človeštvo se pre-mlaja vedno iznova in z njim rastejo njegove dobre in slabe lastnosti. Tako je bila svetovna vojSKa pred 100 leti, in letos je zopet vojska, in oni, ki mislijo, da morebiti ne bo nikoli več vojske, S2 najbrže molijo. O sedanji t. zv. moderni vojski sodimo, da je tehnično na vrhuncu in da jo sprem Ijajo naprave in priprave, kakor še nikoli. Res, enake vojske še ni bilo; tudi sodelovanje državljanov, da olajšajo grozo vojne, ni bilo še nikdar tako veliko; s trpljenjem je vzrastlo tudi človekoljubje. Zanimivo je, da nahajamo mnogo odredb in priprav, ki se nam zde v tej vojski nove, že pred sto leti. Kako je bilo v prejšnjih stoletjih, o tem nimamo slovenskih zapiskov: znano je, da je bila takrat grozovitost vojne mnogo hujša in da je skoraj popolnoma zamorila vsako človekoljubje; šele po sedemletni vojni se je obrnilo nekoliko na bolje. Iz francoske vojne 1. 1796 — 1800. pa imamo natančnejše podatke. O dogodkih je poročal naš Vodnik v svojih »Novicah", ki so bile prvi slovenski časopis (1897—1800). Podajamo tu nekaj poročil iz one dobe, ki bodo naše čitatelje gotovo zanimali. Amnestija. Kakor je bila lani začetkom vojne proglašena amnestija bivšim vojaškim beguncem, tako je bila proglašena tudi 1. 1800. »Novice" št.25. 1. 1800. poročajo: »Svetli cesar kliče z odpušanjam inu z prijaznim glasam vse tiste, kateri so od soldatov všli, nazaj v žold*), naj prideo skupaj, časa k vkup shajati imajo 8 mese-cov, nim bo vsa pokora odpušena, aku le še drugiga velikiga prelomika na sebi nimajo. On dalej govori: Pole kir iz več mest verjetne pisma k meni teko, de je eno veliko število iz žolda ih všlo, naj prideo nazaj v tih mescih, kateri leže med 1. malim Serpanam leta 1800 in zadnim svičanam 1801., naj si naprej vzamejo, nič več tako delati, inu naj se po-verneo nazaj služit cesarju, nim se ne bo nič zgodilo, naj bodo rojenaki naših ali drugih dežela, oni se imajo oglasiti per armadi ali na drugih mestih, de prideo spet zraven; vender je to oznanilo le za tiste, kateri so pred tim oznanilam všli... kateri se pak v tim vendanimo časo neoglase inu nazaj nepovernejo, bodo kader bodo zgrab-leni, po nih zasluženjo pod vojstro kazen verženi, brez odlašanja inu milosti." (Kakor je znano, so vojake v onih časih še lovili — zato je bilo mnogo beguncev.) Proklamacije. Kakor dandanes izdajajo armade razne proklamacije ravno tako je bilo pred sto leti. Bonaparte je dne 1. mal. travna 1797 izdal za Kranjce svoj razglas. V njem čitamo: „Kranjci! Vem, de nam enako sovražite Englendarje, kateri le svoj lasten dobiček per ti vojski iščejo inu najdejo, vem. *) žold = vojaška služba od sold, soldat stran 6. TEDENSKE SLIKE. n. štev. Iz doline Nagy-Agu v Karpatih, kjer so se vršili ljuti boji z Rusi.; Glavni trg v Ungvaru na severnem Ogrskem, odkoder so že pred več meseci naše čete pregnale ruske predčete. de sovražite ministre, kir so se unim prodali. Ako se mi o šesto leto vojskujemo, vemo, de to je čez volo junaških Ogrov, pametnih Dunejčanov in dobroserčnih Kranjcev. Zatorej sterni-mo se mi zoper England.Postanimo perjatlil" Tako je vabil Bonaparte »dobrosrčne" Kranjce in jim obetal srečo in mir. Zanimivo je, da pravi proklama-cija o „Englendar-jih" (Angležih), da ti ,le svoj lastni dobiček iščejo in najdejo pri tej vojski" — torej jih je vodil enak kupčijski nagib kakor pri sedanji svetovni vojski. Osebna varnost. Iz general, kvar-tirja v Logatcu je izdal div. general Bernadotte svoj poseben oklic, kjer pravi: »De Francozi k vam gredo, nemislio nič hudiga ne vam ne vašimu premoženju ... Ne bojte se za poštenje vaših žen ali za ohranjenje vaše vere. Mi spoštujemo zaderžanje inu navade vsih ludi, zlasti vaše. Naši soldatje bodo ojstro v svoji dolžnosti deržani, de nebodo smeli nič krivega vam sturiti; vsaki bo per ti priči z smertjo štrafan, kir se v vaše prebivališč z silo vrine inu se skuz to ropanja dolžan sturi." Smrtna kazen. Svojo obljubo so Francozi po možnosti res držali. »Novice" poročajo: »Torek 4. mal. Travna. Je bila vah-Parada z turško muziko ob 11. uri. Po poldne ob peti uri je pustil general eniga francoskiga huzarja na tergi per zidu šenklavške cerkve vstrelit, ker je po noči v gradišči po sili v eno hišo perderl inu ropal. Francoski officirji so sami rekli, mi nemoremo za vsakiga našiga soldata dobri stat, de bi ne ropal, vsaka vojska ima te sorte nadlogo, al sledniga mi ojstro pokorimo, kir kol bo previžan, de je ropal..." »Policijska ura." Pred sto leti še ni bilo take policije, kakor danes, in vendar se tudi takrat ni smelo vojakom poljubno dolgo v noč točiti pijačo. »Novice" poročajo: »Zvečer je en francoski soldat svo-jiga tovarša v eni oštarii zabodel; tudi je bilo z bobnam oklicano, nobenimu francozu po sedmi uri na večer v ošta-riah nič več vina dati, kateri bi pak silo delal, ga per bližni straži napovedal, de ga bo zaperla ..." Vojni davek. Ako pride sovražnik v mesto, zahteva kontribucijo. »Novice" poročajo 1797.: »Smo slišali, de Terst more fran-cozam en milion dukatov naklade plačat, polovico z blagam; tudi sto tavžent hlebcev kruha dati . .." Vojaško stanovanje In hrana. »Novice" poročajo: »Francozi so pred ta teden skuz Lublano gredoč v Nunski, Kapucinar-ski inu Matere Božje cerkvi ležali, pak nič ne polomili inu nič poškodovali. Kurili inu kuhali so zunaj... Tukej v Lublani so jeli živež inu drugo per-pravo za soldate obilno vkup vozit; tudi so per šolah 11. štev. TEDENSKE SLIKE. Stran 7. Utrjeno mesto Ivan-gorod na Ruskem Poljskem. KbitkipriSoissonsu: Katedrala v Soisson-su, ki so jo v bitki Nemcev s Francozi granate silno poškodovale. Ta krasna cerkev ima pet stolpov ter je arhitektonski umotvor. Pogled na mesto Suez ob Sueškem prekopu, ki ga hočejo Turki za plovbo zapreti. zraven Lublance osem vojskneh peči izidali. v katerih za soldate kruh peko. Peči so iz železneh podpor, na katere je cegel z ilovico naložen; inu so tako ve!ike, de ena peč po 100 hlebcev derži." Radodarnost. Ko se je začela vojna, so povsod krasili vojake s šopki in cvetkami in po vseh postajah gostili vojake z jedjo in pijačo. »Novice" poročajo: »Dunejske novice od 7. Rožnicveta pišejo, kako so v Gorici (avstr.) predno vojsko s častjo prejeli. Majheni fantiči so imeli jeibase z pušelci na rokah, so delili pušelce generalu in officirjam; potlej pa rože potresali, koder so soldatje marširali. Trideset veder vina je pustilo mesto med soldate razdeliti, vse je bilo zidane vole. Tukaj treba opomnit, de tudi Lublančaniso več barigel vina med cesarske soldate razdelili, kader so skozi šli, inu v logar pod Roženpah pelat pustili taistim, kateri so zvunej mesta pod šotorji stali.. Koncert v korist ranjencem V Ljubljani in drugod so bili leto'^ koncerti v korist ranjencem. Tudi pred več ko sto leti je bilo tako. »Novice" št. 14. 1. 1797. poročajo: »V sredo 15. dan tiga meseca (svečana) je bila muzika deržana v Lublanskim teatri od taistih muzikantarjov, kateri so al v cerkovne muzike službi, al sicer perjatli inu vučeni od muzike, kateri je otel poslušat, je nekej denarja vložiti mogel. Ti denarji pak pridejo za bolne in ranene sol- date, de se jim bo postreglo inu k ozdravljenju pomagalo. Poslušavcov ni blo pre-silno dosti, al lubezni pruti ubogim sol-daškim bolnikam je bilo dosti, zato ker jih je dosti po tolerju inu po cekinu dajalo; tako de so 469 goldinarjev za te reveže vkup zvergli. Še zdej se vidi, de Lublančani več na lubezen pruti vbogim derže, kakor na komedie inu na ples." (Kakor se vidi, bi mi po sto letih sedaj Ljubljančane lahko z istimi besedami pohvaliti.) Dovtipi. Na račun nasprotnikov se uganja dandanes razne dovtipe. Tudi pred 100 leti jih ni manjkalo. »Novice" (št. 53. 1. 1797.) pripovedujejo, da je pri Vrhniki neki Francoz poklical k sebi nekega našega vojaka (naši so se namreč umikali in Francozi so za njimi pritiskali). Francoz je hotel, da naj mu vojak čevlje sezuje. Vojak to stori in glej — Francoz je imel — parklje na nogah. Povedal mu je, da je sam hudič in da bo še do 1. majnika Francozom pomagal. (To se je zgodilo 28. sušca.) Nezadovoljnost. Ljudje so dandanes z marsičem nezadovoljni — posebno nad časopisi se jeze. Tudi pred sto leti so bili taki zabavljači. Mnogi so pisali Vodniku, da poroča prepočasi, da ne poroča vsega, da premalo piše o Bonapartu itd. Vodnik se je seveda branil: »Nekateri bi radi imeli, de bi se več v teh novicah pisalo inu zraven posebni listki perkladali: al prosim ih, naj nezamerio; zakaj delo se ne plača zadosti inu do sedaj grede vse na upanje, de z časam bode več jemalcev. En sleherni lahko prevdari, de za dva sto ranjš se nemore dva inu petdeset pognov natiskovat; brez tiga, de je poverhi treba vunanje novice kupovat (liste namreč) papir za pokrove dajat inu dosti stupin sturiti." (L. 1798.) Drugič piše sledeče: »Oznanilo. Eni se pertožio rekoč: te novice niso resnične, one so prepozne inu lažnive. Jes pišem po dunejskeh dvornih inu cesarskih oznanilih; če kdo meni, de te niso res, naj se vzdigne inu skaže očitno; al naj gleda, kako bo vižal. Druge nemške časinge so tudi tem enake inu pisma ravno tako govore. Tedaj neterpim neslanih pi-sanjov na mene, v katerih se mi laž očita od neumnih ludi, katiri so od drugih prebrisanih nalaš z lažmi postreženi bili. De pa krajnske pozniši prideo ku nemške, ni drugači mogoče, ker Nemec precej lahko iz nemških pism natiskuje, jes pa morem po-pred iz nemškiga prestavlati, pisali inu še li potle čerke za natiskvanje staviti. Delo je veče, plača majhina, vunder katirmu nedo-pade, naj me rajši per miru pusti, ker vem, de po vsi moči hitro inu resnično pišem." (L. 1799.) (Mnogo takih in podobnih tožb ima slovenski časnikar in izdajatelj še dandanes.) Zbirke za ranjence. Razni oklici za zbirke denarja, blaga, jestvin itd. so imele v tej vojni lep uspeh. »Novice" pišejo 1. 1799.: stran 8. TEDENSKE SLIKE. 11. štev. Turški častniki na pozvedovalni plavbi v Dardanelah, da doženejo, kje stoje angleške ladje. Turški mornarji vlečejo top na obrežne utrdbe v obrambo Dardanel. Razvaline gradu Sučavskega: Sučavo v Bukovini so morali Rusi zapustiti. »P r o š n a. Na te, kateri vedo čez vboge ranene soldate vsmilenje jimeti. Prijateli! Od cele dežele inu od tega Lublan-skega mesta je iz dobriga vsmileniga sere a na ruticah inu zamaških, povojih inu obve-zeh za naše bovne inu ranene bratce, varhe naših domov, revne soldate veliko notri peršlo; Bog vam daj plačilo za to, prelu-beznive, vsmilene serca! — Reveži drugači ne morje, koker s solzmi v očeh, kader v obezuvanje začutijo bolečino potolaženo. Al zdej je že z vsim letim per kraju inu po-trebuvanje ravno to jisto — bodite tedej prošeni zlasti vi vsmileni časti vredni Duhovni na deželi — inu v mesti — opomi-najte vaše ovčice, naj kaj zopet sem dado, bodite al cunice, rutice, povoji al obveze; vse jim bo prov. Morebiti se bo obvezva-nje z temi rečmi ravno per vašim sinu, bratu, stricu, perjatlu al sosedu zgodilo; vselej pa bo k pridu tem prišlo, kateri so za nas cele vude zgubili sem ter kje rane prejeli inu tolikrat že z nevole se čez bolečine britko potožili. Kateri kaj poslat oče, naj se na bukve-prodavca Korn na placu v njegovi štacuni poda, on leto nase Čez vzame, inu dalej pošle." (Torej je bilo pred 100 leti precej'podobno, kakor danes.) IVlinoli teden. Večjih, važnih dogodkov iz minolega tedna ni zaznamovati. V Karpatih se vrše pozicijski boji, t. j. fronti vztrajata na svojih prostorih, artiljeriji pa se dalje obstreljata in pripravljata teren za in-fanterijske naskoke. Južno pri Gorlicah, severno Nadvvorne ter v okolici Črnovic so bili hujši spopadi, ki so se izvršili za nas ugodno. Rusi pa poročajo o velikih svojih zmagah, da bi pomirili ruske in francoske kroge. A naš generalni štab je ruske trditve jasno zavrnil. Na ruskem bojišču se je unela na celi fronti ena sama velika bitka. Pi-lica, Nida, Rusko Poljsko, Dunajec in zahodnja Galicija so središče teh hudih bojev. Pri Zakličinu in Tarnovu grme topovi neprestano. V Vzhodnji Prusiji se vrši boj zaAu-gustovinLomzo; severno-zahodno Ostrolenke boji še trajajo in tudi za mesto Prašniš se borba za Nemce ugodno razvija. Na črti Plock—Skierniewice— Petrikovo so borbe v teku. Povsod pa ovirata operacije visok sneg in hud mraz, ki se je ponovil. — Tudi na francoskih bojiščih je bojno aktivnost omejeval mraz in močan sneg; v Vogezih so se borbe zato ustavile, le v Šampanji so se vršili na-daljni boji. Pri Sonainu so ostale bavarske čete zmagovite, severnovzhodno Le Mesnila so Francozi na posameznih točkah vdrli v nemške bojne črte, Nemci pa so jih zopet vrgli nazaj. V Šampanji so izgubili Francozi od 17. februarja doslej nad 45.000 mož, Nemci pa le nekaj nad 15.000. 11. štev. TEDENSKE SLIKE. Stran 9. Steckenpferd-lilijinomlečno milo prej ko slej neutrpno za racionalno oskrbo polti in lepote. Priznanostna pisma. Po 80 h povsod. Revolucija v Albaniji: Pogled na utrdbe v Draču (na desni bivši dom Essada paše), kjer so se uprli Albanci proti Essadovim spletkam. Prebivalci Valone radovedno pričakujejo izkrcavanje turških čet in prihod Lahov v Valono. Baje prevzame Hindenburg zdaj višje po-veljništvo armad proti Francozom ter prepusti operacije proti Rusom drugemu generalu. — Angleži so uničili nemški torpedovki „U 8. in .U 12', a nemške blokade s tem ne odpravijo. Vsak dan skoraj pade kaka francoska ali angleška ladja kot žrtev nemških podmorskih čolnov. Zato se boje na Angleškem in Francoskem lakote. Da bi odprli ruskim parnikom z žitom pot skozi Dardanele, so poslali Angleži in Francozi zopet nekaj svojih največjih ladij k Dardanelam. Potrebovali bodo pa tudi velike čete, da bi se izkrcale in po kopnem prodirale na Carigrad. Toda doslej bojne ladje niso dosegle večjih uspehov in čete se ne morejo izkrcati, ker imajo Turki izvrstne utrdbe ter veliko armado, ki vsak naskok odbije. Ruski napori, da bi Grke nahujskali proti Turčiji, so se izjalovili. Bojeviti ministerski predsednik Veniselos je moral odstopiti, ker je grški kralj proti vojni in se je bati, da bi Bolgarija napadla Grčijo. Novi ministerski predsednik Gunaris vztraja na nevtralnosti. Književnost. Zbirka domačih zdravil, kakor jih rabi slovenski narod. S poljudnim opisom človeškega telesa. Sedmi pomnoženi natis. V Celju 1914. Založila Goričar & Leskovšek v Celju. Str. 110. Broš. 1 K. Za prvo pomoč, kadar ni možno takoj poklicati zdravnika ali za male neznatne bolezni bo ta zbirka dobrodošla in koristna. Bavi se z večino znanih bolezni vseh delov telesa ter navaja domača, včasih res uspešna zdravila. Gospodinjam to knjižico torej toplo priporočamo. Našle bodo v njej marsikaj, česar ne vedo in kar mora vedeti vsakdo, ki želi sebi in svojim trdnega zdravja. Pri vsaki bolezni pa se je čim preje obrniti na zdravnika, ker človeško telo je zelo kompliciran ustroj, ki zahteva skoraj v vseh slučajih raznih bolezni največje učenosti praktičnega zdravnika. Žal, da knjiga v jezikovnem in slogovem oziru ni boljša. Ponatisk je izšel prez poprave, kar se mora grajati. Da priporoča dr. Al. Praunseiss to knjižico, se čita na 4. str. knjigi; menda mož ni čital niti 5. str., kaj šele ostalo! Čemu se avtor toli važne knjige ni podpisal, je zelo čudno. Odgovornosti prepušča torej dr. Praunseissu, zobozdravniku v Ljubljani. To jo priporoča menda dovolj. Gospodinjstvo. Dajte si cepiti koze! Z zdravniške strani se opozarja, da se prebivalstvo le malo briga za važno in enostavno profilaktično sredstvo proti kozam — za cepljenje. Res je, da je zdravstveno stanje po deželi še izvrstno in da ni govora o kaki neposrednji nevarnosti, da bi se razširile koze ali kake druge kužne bolezni. Toda v vojnem času se ne sme zamuditi ničesar, kar služi v obrambo proti kužnim boleznim. Čim bolj smo previdni, tem manj se nam je bati epidemičnih bolezni. En sam pogled na statistiko kužnih bolezni na Dunaju nas poduči o važnosti cepljenja proti kozam. Od novembra do februarja je obolelo na Dunaju na kozah 805 civilnih in vojaških oseb; 173 bolnikov je umrlo. Med umrlimi jih je bilo 119, ki si sploh nikdar niso dali cepiti koze, ostali pa so bili sicer cepljeni, toda še kot otroci ali pa pred več kakor 6 leti. Iz tega dejstva izhaja jasno, da so osepnicc le onim smrtno nevarne, ki se niso dali pravočasno cepiti. Cepljenje pa naj bi se vsaj vsakih 6 do 7 let obnovilo. Neudobnosti, ki so združene s to proceduro, so malenkostne, stroškov pa sploh ni, ker so javni sanitetni organi vedno pripravljeni, odrediti brezplačno cepljenje koz. Stoletnica. Dne 24. fcliruarja je bilo 100 let, kar je umrl Robert Fulton, izumitelj torpedovk in podmorskih čolnov, ki igrajo v sedanji vojni tako veliko ulogo. Fulton je bil rojen v Ameriki, a njegovi starši so bili doma na Angleškem. Zapustivši svojo domovino, je šel Fulton na Angleško in se je tam posvetil mehaniki. Preselil se je pozneje v Pariz in tu je iznašel prve torpede, to je bombe, ki jih podmorski čolni poneso do kake sovražne ladje in iih tam sprožijo. Njegovi prvi poskusi niso cesarja Napoleona zadovoljili, pač pa so vzbudili pozornost angleške vlade. Fulton je bil poklican v London in je tam nadaljeval svoje poskuse, končno pa se je vrnil v Ncw York. Tam je zgradil prvi vojni parnik. Na podlagi Fultonovih iznajdb so potem drugi možje nadaljevali njegovo delo in ustvarili moderne torpede, podmorske čolne in vojne ladje. Najslabše podkovani konji. Okrajna glavarstva na Kranjskem so dobila obvestilo, ki je prav malo razveseljivo za našo deželo. Glasom tega obvestila se je namreč na bojišču izkazalo, da v nobeni avstrijski kro-novini niso konji tako slabo podkovani, kakor kranjski konji. Kranjski kovači s to kritiko ne bodo zadovoljni. Listnica uredništva. Ker nismo dobili klišejev pravočasno za to številko, smo žal morali odložiti mnogo slik padlih junakov in drugih domačih slik za prihodnjo številko. stran 10. TEDENSKE SLIKE. 11. štev. Brzojavni oddelek III. armadnega zbora v-- Zabava naših vojakov na pustni dan v gališki vasi--. Tehnikum Mittweida. Ravnatelj: F.-of. A. Holzt. Kraljevina Saška. Višji tehniški zavod za električno- in strojnotehniko. Posebni oddelki za inženirje, tehnike in delovodje. Električni in strojni laboratoriji. Učna tovarna — delavnica. Najstarejši in najbolj obiskovani zavod. — Program itd. brezplačno pošlje tajništvo. Raznoterosti. NaroČite ^Tedenske Slike*'! Važno poročilo. Ker je za časa vojne malo denarja in mnogim ni mogoče kupiti najpotrebnejšega blaga, za obleke in perilo, za sebe ali otroke, se je odločil trgovec I. N. Šoštarič, Maribor, GoSpodska ulica št. 5, da bode kljub temu, da se je v tovarnah vse podražilo, prodajal vse ceneje kakor popreje. Platno druk in porhat po 36, 40, SO in 56 vin. Volneno blago za obleko! po K f—, 1-20, 150. Ker se veliko razproda, je dobiti tudi velika množina lepih ostankov ki se veliko pod ceno prodajajo. Ceniki in vzorci se dobijo poštnine prosto. Za neugajajoče se vrne denar. 455 Varčevati mora človek danes na vseh koncih in krajih, če hoče, da pri sedanji neznosni draginji izhaja. Vsak krajcar mora trikrat obrniti, predno ga izda. Gledati mora posebno na to, da ne meče stran denarja za slabo blago, od katerega ima na vse zadnje samo škodo in jezo. Kadar rabi kavnega pridatka, kupuje zato vsaka naša gospodin a samo kolinsko kavno primes, ki jo pozna kot na -boljše blago te vrste. Dobro ve, da mož ne bo godrnjal, če mu postavi na mizo kavo, kateri je pridejala tega kavnega pridatka, kajti taka kava je najboljša in najokusnejša. — Vsem našim gospodinjam torej prav toplo priporočamo, da zahtevajo v prodajalnici vedno izrecno samo Kolinsko kavno primes, ta naš izvrstni domači kavni pridatekl Največja tvrdka trgovina z urami, verižicami itd. na slovanskem jugu je H. Suttner v Ljubljani 5. Pišite po cenik, ki ga dobite zastonj in poštnine prosto. Veliko škodo imate, če zamudite vlak, če pridete prepozno k sodnijskim razpravam itd. Skrbite torej, da boste imeli dobroidočo uro. Priporočamo Vam domačo tvrdko H. Suttner v Ljubljani štv. 5, ki ima priznano najpoljše ure. Zahtevajte cenik, ki ga dobite prezplačno in poštnine prosto. Razstava .Gritzner". Josip Peteline, tovar niška zaloga šivalnih strojev, Ljubljana, blizu frančiškanskega mosta, levo za vodo 3. hiša, vabi p. n. cenjeno občinstvo iz mesta in dežele, gospodinje kakor šivilje, da si ogledajo, prekoristno razstavo, vseh del, ki jih izvrši samo .Gritzner" Centralbobin, Rundspul in Ringschiff stroj, na krogličnem teku, veze (stika), krpa (maši) nogavice in perilo, nabira, gubanči, robi in obšiva. Vsaka kupovalka ima pouk brezplačno na razpolago. Gospodinje dobe jako potreben in praktičen kroj .Reform" za nizko ceno s podukom, s pomočjo kroja si zamore vsaka brez strokovnega znanja na .Gritznerjevem" stroju vse sama izvršiti. .Gritznerjev stroj je prepotreben, in ne sme manjkati v nobeni hiši. Nad 3 milijone že v rabi. Dobi se od najpriprostejše do najkrasnejše opreme, tudi kot pisalna miza. Cena najnižja, lOletna garancija. Razstava od 8—12 v nedeljo 14. in 21. sušca in 19. na praznik sv. Jožefa dopoldne. Pri Josipu Petelincu, Ljubljana, sv. Petra nasip 7. blizu frančiškanskega mostu. In razno blago pošilja po najniijih cenah Jugoslovanska razpošiljalna R. STERMECKI v CELJU, St. 341 Štajersko. Zahtevajte zastonj cenik s slikami čez tisoče stvari. Pri naročilih Iz Amerike, Nemčije In Balkana, treba denar naprej poslati. 11. štev. TEDENSKE SLIKE S^tran 11. Vsa Avstrija pozna Jagerndorf kot eno največjih mest s tvor-nicami sukna v monarhiji. Dobava blaga (sukna) .. za moške in ženske obleke, kakor tudi šlezij-skega platna naravnost od tvornice je za vsakogar velika prihranitev. Zahtevajte torej, da se Vam dopošljejo brezplačno vzorci blaga, da se prepričate o zelo nizkih cenah in o izvrstni kakovosti blaga, posebno ostanke prodajam po izredno nizkih cenah. Razpošiljalnica - FRAN 8MID -Jagerndorf 38, Avstrijska Slezija. Prirodna vina bela in rdeča K 44— do K 68-—; pristna 50"/o slivovka in tropinovec K 150-—; pristen vinski jesih K 28'— 23 100 litrov prodaja J. Kravagna, Ptuj, Štajersko. Natakarica iščem službe, prevzamem gostilno tudi na račun. Govorim slovenski, nemški in laški ter nastopim lahko takoj ali pozneje. Ponudba pod „Marljiva in poštena" na npravništvo Tedenskih Slik. Posestvo z gostilno s sobami za letoviščarje in lepo uspevajočo obrtjo, ki se da lahko v najem, se ceno in pod u,:;odnimi plačilnimi pogoji proda. Pisma na upravo tega lista pod .50.000 K'. Mazilo za lase varstv. znamka Netopir 'rapravi g. Ana Križaj v Spodiiji tŠiški št. 222 pri Ljabljaiii. Dobi «6 v Kolodvorski ul. 200 ali pa v trafiki i)ri cerkvi. V 3 tednih zrastejo najlepši lasje. Stekl. po :2 in 3 K. Pošilja se tudi po pošti, kbomo sredstvo za rast las. Za gotovost se iamčl. Zadostuje steklenica. Spričev.ila na razpolago. PRIPOROČA SE UMETNA KNJIGOVEZNICA IVAN JAKOPIČ, LJUBLJANA. Trebušne pasove, kilne pasove in vse potrebščine za babice 294 I K. Piotrowski. Ljubljana, Sv. Petra c. sedaj št. 33. A, & t. Skaberne, Ljubljana, Mestni trg 10 Special. trgovina za pletenine in trikotažo. Velika zaloga različnega perila za vojake iz čiste volne in velblodje dlake in sicer: snežne kučme, svi-terji. telovniki, triko-jopice in srajce, spodnje hlače, nogavice, sliper/i, dokolenice, rokavice, različni ščitniki za vrat, prsa, tkolena itd. Odeje iz velblodje dlake. Spalne vreče. Tetra perilo. ANTON BOC barvarija in kemična pralnica Ljubljana, Selenburgova ul. 6. Dela se izvršujejo tudi na Glincah št. 46. Cene nizke! Točna in solidna postrežba! — Obstoj tvrdke že tez 50 let. u «> C8 _> "> O z N > O •• n. —, o rt o. .5. V) 'S. _rt Y§• •I S rt = 6 ¦S z = o s s. -S >S D. S _CU 'H* rt •D O) Nova ,,SILVA" slatina močno mozira in ostane čista in dobra! Zahtevajte jo povsod! 4i7 o (V 3 B CA co n ~^ š« n m 3 n tu _ n to 3 ^ rt) M* D. ^ B.. DR-FR. DERGANC Med garantiran čisti naravni čebelni med 5 kg škatlja 9 K, 3 kg ŠKat-Ija 5-40 K pošilja m M. Ambrožič, Mojstrana, Gorenjsko. 1^ s svilo vezena bluza samo K 1'95 Čudo industrije v vezenju. Jako fino modno blago z bogatim svilenim vezenjem. Kompletno za eno bluzo le K 1-95. Krasno in lepo! Zadnja novost! Nekaj sto tučatov teh krasnih lepih s svilo vezenih bluz in v ljubkih lepih barvah, kakor beli, krem, roža, svetlo-modri, srednje modri, modni lila, rudeči, zeleni, drap, temnomodri, fraise, rujavo, črno, sploh v vsaki obstoječi barvi, smo nakupili pri neki švicarski opuščeni tvornici za vezenje in ker smo nakupili te krasne bluze na debelo v veliki množini, jih moremo prodajati po tej čudovito nizki ceni. — Te bluze so vredne trikrat tega denarja. — Če vzame kdo najmanj tri komade, tudi po želji v različnih barvah, velja l