LTUDNIftTVO Oi uprava: ljubljana. o zastopstvo m ocUm Ib Kraljevini UNIONE PTBBLJCITA ITAL1ANA S. A-. HHAlfO »NARIA par te pjftMkMi 4 rUBBUCTTA ITAULANA žilav odpor na Siciliji Ofc&lllie izgube strvražnika — Obsežna sovražnega ladjevja G*pvni stan itni!>m*kih Oborofenlh *il ie rb avil 22 julija naslednje »t. 1153 vojno gku'učOo: Nn Sidlij i«" *Klopn!h \o/-, katerim *o ae ©Sne silo / -.'ivn upirale ter prizndelc napada jočim enotam Občutni irgubo ljudi *H vojnih Oh JTi7.m»\/hoHnih obalah Sloillj«* «*o naša torp*><1t«a letala zadela 7 velikih, parni-kov. ka erlh f>n je eksplodiral, ena Ji strrn.*ka ladja !'* h;la potopljena, 6 trRO^*-sk h [lanrkov jvn [»oškodovanih. To so I7--vr< || o*.ni lw.ml.niki v zalivu mesta Auguste. Pon^i na IS. t. m. jo na$a podrivrnua m»par!73 na širokem morju pri Siranizi plo-voo? pomorski oddelek, sestavljen vr dVph velikih enot |n mnogo tornedovk. Zadela je t dvoma torpedoma eno izmed večjih enot. Grom-tto. \oapolj, Salerno in Ca trli ari je bombardiralo r;neleSko-amcriško letalstvo. Skoda jo mnthna.. RH 7.U Salerna »o sovražna letala obatr. Ijovala vlak. ki je vozfl vojne ujetnike Obrambno baterije no zbUo eno letalo p Mil isu in neko drugo prt l'nv*n (Sardinijp Italijanski nočni lovei so sestrelili % letai Oavi v prvih jutranjih urah je neinšl 11 ta lo pokončalo en britanski bombnik. ■■ jo sknftal s strojnico oM el je vati neko l« tališče v prestolnic]. * Po nad oljnih ugotovitvah znašajo žrlj napada z dne 19. t. m. v Rimu 717 mrtv in ic.'P ranjen'h. Fo letalskih napadi. omenjenih v VOjcin pcrocilih št. 1152 1153 so bili doslej ugotovi j ei.e nasledn. žrtve: v Crotonu 1 mrtev, 2 ranjena Grosetiu 1 mrtev. 5 ranjenih, v Salernu 1 mrtvih 52 ranjenih (po večini vojni ujet nikil. Podmornica, ki je v noči na 16. t. m delovala proti sovražnemu pomorskemu oddelku na širokem morju pri Sirakuzi. Je pod poveljstvom poročnika bojnega broda i Ida Turcie iz Benetk. Iz Odredbenega lista PNF Rim. 22 ju i. p. Oaredbeni list PNF objavlja: Navedbe: Junaško so padli v borbi fašisti Antcnio Perfetti, zvezni podtajnik v Peaaru. Pietro Baconi, zvezni podtajnik GlLa v Ffume, Lauro Davlco. /.vozni inspektor v Turinu, Antonio Paoletti. tajnik fašija v Pontofel.rinu. Bnino Raicieh, član direktorija GUFa v Piume. Dcseo Be-nelli. šef odseka GRF iz La Platani pri Forltju, Rino Tass nari. vodja, skupine fašija v Casamuru. Arturo Bernaidoni, vodja, skupino CRF v Ciarlocchiju pri St«^m. Iniono\ anja: Za g-eneralnega tajnika fa_ BstiSnega narodnega 7.avoda za kulturo J sem imenoval fašista Marca Comillja. direktorja kolonijalne akcije, prostovoljca tki bojevtrka v italijanski vzhodni Afriki ni v sedan ji vojni, odlikovanega z dvema srebrnima kolajnama in z eno bronasto za voajško hrabrost ter z dvema svečanima pohvalama. Imenovan je na mesto fašista Giuseppeja Longa. Imenoval sem za direktorja lista *Noi D r.nr fašista Oma Cucehfttija. šofa ti- skovnega urada Ki. prefekture v Bolog-nl Imenoval sem za tajnika GUFa v Ales-sandriii fašista Alfreda De Giorgisa na mesto fašista Amata Cente, za tajruKa GUFa v Ciineu fašista Pietra Delfina, na mesto fašista Giorgda Bocce. ki je pod orožjem, za tajnika GUFa v Leece fašista Giacoma Bertona na mesto fa5:sta Tommasa Santora. za tajnika GUFa v Beneventu fašista Giuseppra E>amiana. namesto fašLsta Michela Portoghesa. Italifanska akademska mladina neomajno na braniku rimske omike Rim. 22. jul. s. Spodaj navedene univerze so poslale ministru za narodno vzgojo nasiedrvje poslanice: Iz Rima: Profesorji in dijaka, funkcionarji, nameščenci ter delavci rimske univerze, zbrani med zidovi svoje opustošene hiše obsojajo s silnim ogorčenjem barbarsko brutalnost, ki bi rada z železom in ognjem v naprej izvršila nameravano porušen je studija in kulture, znova potrjujejo proti vsakomur nesporno prvenstvo rimskih in katoliških načel italijanske tradicije, zahtevajo z zavestnim ponosom zase 3 civilizacije, ki so bile človeštvu v 30 stoletjih zgodovine darovane. Ogorčeno odbijajo vsako dvoumno laskanje, s katerim se napada na kakršenkoli način ne-omadeževano čistost narodnega dostojanstva, ponavljajo svojo vero v neprekoslji-vo vzvišenost duhovnih vrednot nad vsakim gmotnim nasiljem, pozdravljajo ganjeni vse tiste, ki se borijo in vztrajajo za blagor in veličino domovine in se sami obvezujejo kot italijanska mladina in bodo-fce generacije, da bodo ohranili nedotaknjeno in za vedno neprimerljivo bogastvo svojega idealnega premoženja, ki ga vsebuje na smrtno ime Rima. — Rektor De Fra ci sci. Iz Padove: Akademski zbor univerze v Padovi, odobravajoč misli in čustva, ki jih je rektor ob zaključitvi akademskega leta izrazil, znova potrjuie svoje prepričanje v slavo, utemeljeno na veri italijanskega naroda in na junaštvu njenih oboroženih sil. Italijanska univerza, ponosna ustvaritev našega genija, katero ie Italija razširila po vsem svetu, ki je bila v hudih stoletjih barbarstva učiteljica kulture in velikodušna podeljevalka omikanega dostojanstva, ki je. črpajoč iz večnih virov ro-manstva in katoličanstva izžarevala med ljudi splošne ideje in vrednote, ki je v bleščeči dobi preporoda odkrila duha modernega človeka ter dala nezadržni zagon drznim osvojitvam misli, ki s svojimi sto-licami in tihim delom svojih znanstvenih zavodov svetlo prispeva k napredku sodobne omike, italijanska univerza, močna po tradiciji in ponosna na svoje poslanstvo, je nad slehernim nanadom in sleherno grožnjo. — Rektor Carlo Anti. Na vzhodni fronti se vrste napadi in protinapadi Brezuspešni sovjetski sunki za prodor nemških obrambnih položajev — Zopet I63 ruskih tankov uničenih Iz Hitlerjevega glavnega stana, 22. jul. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo : Sovjetske čete so nadaljevale včeraj na vsej fronti od Azovskega morja do bojišča pri Orlu svoja brezuspešna prizadevanja, da bi prodrle nemške postojanke. Njihovi deloma z novimi silami pod vzeti napadi, katerih težišča »o bila pri Kulibiševu, Izju-mu. severno od Bjelgoroda m ob loka pri Orla. so bil j v odločnem obrambnem ogniti in v toei bomb razbiti preć lastnimi črtami ali pa zaustavljeni v jH&vni bojni erti t borbi mota proti moiu. Krajevni vdori »o bili povsod takoj odstranjeni s protinapadi. Nemčka pehota m je t zadnjih hodih bojih izredno odlikovala na vseh postojankah. Predvsem zasluži omembo sudetsko-nemška 46. nemška pehotna divizija. Včeraj je bilo sestreljenih 163 sovjetskih oklopnih vozil. Nemške pomorske enote so v noči. na 21. julija obstreljevala >-ažna sovjetska oskrbovalna pristanišča ob vzhodni obali Azovskejra morja in postojanke na fronti ob MiastL Pri tem je bila ena sovražna ladji potopljena, druga pa zažgana. V vodali Ribiškega polotoka «o nemSka hnm bojna letala uničila, sovjetski hrzi čoln. Na Siciliji je prišlo samo v vzhodnem do bojnega delovanja. Napad neke bojne skupine je bil razbit. Soje Izrabil številne ujetnike in je imel velik p krvave izrabe. Uničenih je bilo IS težkih oklopn*h vok in zaplenjenih nekaj topov. Pri napada na ladijske cilje v pri. Auguste v noči na 21. julija so neroAia Mala rim z 10.000 br. rer. tonami, poškodovala pa z bombnimi zadetki 5 nadaljnjih ledij In en ooln za izkrca van je oklopnih voz. Nemška podmornica je v drznem podjetju prodrla v pristanišče Slracuze in potopila ladjo za prevažanje čet z 12.000 br. rer. tonami. Berlin. 22. jul. s. V dopomilo današnjega poročila nemških oboroženih sil nanašajo v prisitojnem viru. da se polagoma pričenjajo Čutiti posledice izrednih izgub Sovjetov v nj:h prezgodnji poletni ofenzivi v nekaterih odsekih vzhodne fronte, zla | na glavni točki obrambne bitke nemšltih čet. Na jugii se je moglo ugotovit^ da napad sovražne množice postopoma izgublja na celotnosti. Operativno udejstvovanje v teku včerajšnjega dne ob Mjusu in srednjem r>oncu je pokazalo, da Sovjeti zaradi ogromnih žrtev ljudi in materijala ne morejo več slediti enotnim in sistematičnimi smernicam v boju. Njih napadi se razpu-ščajo vedno bolj v bolj ali manj važne ofenzivne sunke, ki v ničemer ne spremenijo splošnega položaja. Važno vlogo je pri vsem tem igrala taktika nemškega poveljniStva. ki ne nudi sovražniku nobenega trdnega oporišča tn prilagaja svojo po« t rojite v položaju, ki vsakokrat nastaja. Po vsem tem se lahko trdi, da so se vsi poizkusi za prodor ob Miusu in srednjem Doncu po srditih borbah izjalovili, kakor se množinskl napadi Sovjetov v'ođeeku Orla, Ki je glavni cilj sovražne poletne ofenzive, razbijajo cb srditem odporu nemških čet. Bolj kot kdo.;, prevladuje prepričanje, da so sovjetski rta- P** ob kOnjsj to aradnjam Doncp aamo i*. Odmev sestanka Duceja in Hitlerja Fa sestanek ]e ponovno poudaril skupnost usode evropskih narodov in trdno odločitev za borbo do kraja Zagreb, 22. jul. s. Zagrebški tisk komen-;\ sestanek med Ducejem in Fuhrerjem N*ova Hrvatska« piše, da je sestanek obeh glavarjev sil Osi v središču zanimanja -ropske javnosti in nadaljuje: V kratkem poročilu se naglasa, da 3ta Tussolini in Hitler obravnavala izključno ^jaška vprašanja in da je bU stvarno pro-•Vn položaj tako r.a vzhodni fronti kakor i fronti Sredozemlja. Stvarno in temelji-» je bil proučen vojaški položaj na obeh rontah, k: sta med seboj povezani. List »kijučujc. da sledi po tem sestanku, da Je >la ponevno poudarjena skupnost usode viopskih narodov, kakor tudi trdna odio-itev za borbo do končne zmage. Za Ita-ijo in Evropo potekajo zgodovinske ure. Uvodnik --Hrvatskega Naroda« pravi ^ed drugim, da je razvoj dogodkov dosege! t čko. k: zahteva skrajno odločnost .n zavest odgovornosti za usodo Evrope. Poglavarja sil Osi sta že neštetokrat pokazala, da sta zavest in odgovornost pred vsako drugo stvarjo in da se v tem smislu usmerjajo vsi napori obeh narodov. >Deutsche ZeitungABC . da Italija popolnoma pozna težkoče borbe, ki jo čaka ter dodaja, da se bo solidarnost med si- lami Osi gotovo nadaljevala. Vsi Usti poudarjajo, da je ruska ofenziva zadržana in obramba na Siciliji še naprej kar naj. bolj srdito preprečuje napredovanje moč« nim angloameričkim silam. Novi poveljnik Kr. karabinjerjev Rim, 22. jul. s. Divizijski general Angelo Cenca je p kican za naslednika generala Hazona v generalnem poveljništvu Kr. ka-rabinjerjev. General Hazon je padel kot junak ob sovražnem letalskem napadu ^a Rim dne 19. t. m. General Cerica se je rodil 30, septembra 1885 v Alatriju. Pehotni podporočnik je postal leta 1906. premeščenje bU h Kr. kara-binjerjem s činom poročnika leta 1912, udelež-1 se je vojne 1915/18 in je bil dodeljen poveljništvu neke sekcije Kr. karabin jer je v. Po vojni je kot major in podpolkovnik služil v legijah Kr. karabinjerjev v Palarntn, Trentu. Milanu in Livornu. Leta 1935 je napredoval v polkovnika in bil imenovan za poveljnika legije v Bariju, lela 1936 mu je bilo povrejeno poveljništvo legije Kr. karabinjerjev v Eritreji, nato pa je bil imenovan za vrhovnega poveljnika, Kr. karab:n;erjev v Italijanski vzhodni Afr'ki. Zaradi deleža v pripravi in izvedbi velikih operacij kolonijalne policije si ja pridobil vojni Itriž za vojaško hrabrost in Izredno napredovanje v brigadnega generala. Leta 1940 je bil imenovan za vrhovnega poveljnika Kr, karabinjerjev v Severni Afriki ter si je pridob'1 hrabrost. Leta 1942 je napredoval v divizijske^a generala ter je prevzel poveljništvo druge divizije Kr. karabinjerjev (Podgora) v Rimu. katero mesto zdaj zapušča, da, prevzame položaj generalnega poveljnika Kr. karabinjerjev. Italija se bori in za priznanje svoj Udine, 22. juL s. V raportu pohabljencem in vrnjencem iz ujetništva, ki je bil v nedeljo v gledališču Puccini na pobudo zveznega podtajnika, je prefekt Mosconi tudi kot svetnik združenja pohabljencev spregovoril mogočen govor, katerega so zbrani često prekinili ter podčrtali z navdušenimi besedami poročilo šefa pokrajine. Prefekt je najprvo izjavil, da so v tem trenutku pohabljenci na prvem mestu, kajti vselej so zahtevali od Kralja in Duceja samo to. da bi nudili Italiji več. kar so dali. Omenil je. da je njihov zgled rodil sadove, kajti sinovi padlih in veteranov zahtevajo samo to, da lahko sledijo prevzema j očemu zgledu in da gredo tudi sami v borbo. Naš Duce. on. kateremu omika vseh celin toliko dolguje, je bil od Versaillesa samo predmet poizkusov davljenja, posebno, ko je skušal, kjer je bil razpoložljiv prostor v Afriki, napeljati rečico svojih energij, da bi oplodile z delom novo področje sveta. Enako ravnanje je bilo z enakimi nameni po uničenju prihranjeno nemškemu narodu, ki se je prav zaradi tega tovariško pridružil nam v boju za življenje, v katerega je bil prisiljen od prvih dni svojih dveh Revolucij. Ali je bil morda zločin, da je bila zemlja iztrgana močvirju in pretvorjena v plodna polja, da je bila dana voda izsušeni Siciliji in Pugliji, da je bila izpopolnjena, kakor pri nobenem najbogatejšem narodu na svetu, naša socialna zakonodaja, da so bila preprežena s cestami deviška tla imperija, da smo v vseh dobah in po vrem svetu za blagor vseh ljudi posejali plodno seme našega dela? Tn to v puščav: in na afriški celini, v vsakem kotu Evropa in povsod je cvetela antična civilizacija, kjer so sledovi organizacijske in gradilne rpo-sobnosti velike matere Rima. Poljedelski razvoj v Južni Afriki je po večini plod italijanskega dela. ki ie povsod zastavilo svoje s le ob Tmoju in treznosti ter z nepremagljivim in požrtvovalnim duhom. Z vsakega področja človeškega dela so nas Anelos^si z nezaslišano brutalnostjo v zadnjih 20 letih pregnali. Prišlo je do *eea, da so sejali nokol med neoborože-->im orebivalstvom. brž ko smo morali za-u*evati Dranco in kruha za naše sinove, da bi mogli živeti. Prefekt je nato omenil, da se je no zaslugi proslulega Edena oridružilo zatiraniu naiboli kruto Tasm-movanie naše omike. Italija je bila postavljena v i?to raven z Negušovo Etir-"»tio. D=mes smo trdo zastavili vse sile. roda borimo se goreče in z vero ter prepričanjem v svojo usodo, dočim je Anglija, ki je izdala stvar evropske celine, že ^zgubila svojo vojno, ker se je morala predati ameriškemu objestnemu imperializmu. Eksc. Mosconi je nato znova potrdil, da naš narod ne bo nikoli prelomil prisege, 'vajti nad vsem drugim je njegova čast. °ohabljenri morajo b>i straže domovine, votilniki najbolj goreče vere zlasti v teh '-udih trenutkih ter morajo ostati zvesti 'omovini m Duce j u zlasti v teh urah, ko ~» i zmerja značaj naroda in njegova pra-ir-a no orvih mestih v človeški hiierar- " tvenj in razbremenjevalni manevri, ki se »3 izvajajo v velikem slogu in imajo Očiten niiiuii prepre&iti osredotočenje n«-m- svoje življenje i zgodovinskih pravic hiji. Odgovor na propagandne letake sovražnika, katere je fašizem takoj objavil, mora biti samo: Vztrajati! Ce bi popustili, je rekel govornik, bi se v našo nesrečo Američani polastili Afrike. Evrope, Italije, spremenili bi Japonsko v kolonijo, podaljšali bi roke nad Azijo. Od kod prihaja tako monstruozen tek? Resnica je ena sama: Za Američane vlada židovstvo, ki je sprožilo in ki vodi židovsko vojno. Ali ste slišali o 14 točkah nesramnega miru, ki bi ga radi diktirali sovražniki? Toda so pa še hujše stvari. Danes zatrjujejo Angleži, da Sicilijo nujno potrebujejo za varnost na Sredozemlju. Kdo poč more dvomiti, da morda ni res da bi postali vsi zakladi naše umetnosti plen sovražnika, da bi morali odpraviti industrije, zmanjšati obdelano zemljo, odreči se kruhu ter z omejitvijo pouka ostati tudi brez duhovnega kruha, ki smo ga dajali svetu v stoletjih s tega našega polotoka? Duce naj sprejme krik naše strasti, našega prepričanja v zmago in naše velike hvaležnosti, je zaključil Eksc. Mosconi. Prefekt, ki je večkrat orekinjen govoril v pravem dvogovoru z množico, je odredil pozdrav Kralju in Duceju. pohabljenci pa so zapeli v-Giovinezzo« ter vzklikali Oboroženim silam in slavnim bojevnikom Ministru tajniku Stranke in predsedniku pohabljencev Italije sta bili poslani naslednji poslanici: Carlo Scorza. tajnik Stranke, Rim. V Udinu. mejišču imperija, svetilniku bojevništva, dela in najbolj italijanske vere, obnavljajo vojni pohabljenci in vrnjen-ci iz sovražnega ujetništva, ki so semkaj prihiteli iz vseh 172 občin pokrajine, da bi se strnili k raportu ob uri. ko sovražno barbarstvo tepta rob ljubljene domovine, predpostavljajoč vsemu sveto ljubezen do Italije, podprti z voljo in duhom, ki jh je ponesla k zmagi v štirih hudih vojnah in ki so kronala prav gotovo tuda nji ogromni napor, potem, ko so izklicali navzočnost padlih, ki v strnjenih legijah marši rajo na čelu naše borbe in našega dela, potem, ko so naslovili drhtečo misel solidarne ganjenosti ponosnemu s.cil-skemu ljudstvu, ki je neukrotljivo v najhujši uri, z dušo in srcem obrnjeni k generacijam Litorija, za katere se mora veličina Italije ohraniti in povečati v vesolje naših ljudi, prisego zvestobe Kralju in Cesarju ter nepreklicno popolno predanost Duceju Crnih srajc, vzklikajoč na fronti dela in žrtev, pripravljeni, da zagrabijo za orožje: Bolje smrt kakor suženjstvo. Podpisani pa so prefekt Mosconi, poveljnik armadnega zbora Zannini, zvezni tajnik Bortoluzi, predsednik pohabljencev Salciati. .Nacionalni svetnik Carlo l>elcroix, predsednik pohabljencev, Rim. Pohabljenci, ki so pohiteli v Udine iz vseh 172 občin pokrajine, da protestirajo proti vabam in grožnjam s katerimi so namerava ukloniti Italija v trd jarem suženjstva in nečasti, znova potrjujejo oh navzočnosti slavnih vrnjeneev iz sovražnega ujetništva, prič brutalnosti in barbarstva, neukrotljivo voljo živih in mrtvih, da bi zmagala fašistična omika dela, tistega dela, ki so ga Italijani razkošno opravljali v vseh stoletjih, med vsemi narodi, in ki se nam povrača s pokoli in žalitvami. Vzklik Duceja: Nikoli se no bomo uklonili, je bolj kot kdaj krik fri-ulijskih pohabljencev, ki znova izpričujejo, pripravljeni na vsak dogodek, zvezani s slavnimi zavezniki z rimskim duhom, prisego zvestobe Kralju tn Cesarju in zvestobo Duceju Crnih srajc, prisego, ki so izraza v srčnem kriku: Bolje smrt, kakor suženjstvo. Prefekt Mosconi, poveljnik armadnega zbora Zannini, zvezni tajnik Botoluzi, predsednik pohabljencev Aiciatl. Odgovor Rima: Živela Italija Berlin, 22. jul. s. Rimski dopsnik >Deu-tsehe Ailgemeine Zeitung« p;še v članku z naslovom: Odgovor Rima: Živela Italija.! o nedavnem bombardiranju italijanskega glavnega mesta in podčrtava naglo reakcijo rimskega ljudstva. Anglosaški teroristični napad, za katerega si je hotel Rcosevelt s svojo nedavno poslanico papežu ustvariti alibi, se žigosa z žarečrmi besedami. Bombardiranje dne 19. julija, piše dopisnik berlinskega lista, je bilo naperjeno proti antičnemu R-mu kakor proti krščanskemu in fašističnemu Rrnu. Rim pa je dal tako zvanim ^osvoboditeljem« svoj odločen odgovor: 2ivela Italifo! Da bi živela, se bo Italija upirala do skrajnosti. Tokio, 22. jul. s. Last »Mainicic piše v uvodn*ku o bombardiranju Rima in izjavlja, da je imel divji napad Angloameriča,-nov na večno mesto samo ta uspeh, da je vzbudil ogorčenje v vsem omikanem svetu. Sini. 23. jul. s. Dokaz pravih čustev angleškega naroda glede bombardiranja Rima je vest. katero je objavil londonski list ^Dailv Herald« in ki pravi, da je neki angleški škof. ki je očital angloameriškim oblastnikom, da so dopustili bombardiranje Rima, povzročil val ogorčenja med svojimi poslušalci. Haag, 23. jul. s. Ves riizozemski tisk je objavil na prvih straneh z velikimi naslovi vest o bombardiranju Rima. Listi žigosajo napad na Rim in soglasno zatrjujejo, da je uničevalno delo ameriškega letalstva napad na omiko sveta. Naglasa se trdnost in odločnost prebivalstva, ki je bolj kot kdaj odločeno vztrajati do skrajnosti. Dar malteškega reda prebivalstvu Rima Rim. 22. juL s. Eksc. veliki mojster malteškega reda princ Ludovico Chigi Albani je v imenu reda izročil guvernerju Rima 20.000 lir za prizadete ob letalskem napadu na Rim. Potopljena Lizbona, 22. jul. s. Uradno poročajo iz Wa-shingtona. da je bila potopljena podmornica »THton«, ki je Izpodrivala 1475 ton ter jo bila oborožena z enim 76 mm topom, z eno strojnico m desetimi tojpednhni cevmi Iv ji 60 mož pojadfca j - Sfran »SLOVENSKI MARODc, »■ W iwxxi Sier. 165 Krvave bitke na vzhodu Nemški glasovi o silovitih sovjetskih na Velike sovjetske izgube Berlin, 22. julija. Sovjeti hočejo s svojimi silnimi napadi proti nemškim položajem ob zapadnem nabrežju rek Mius in Doneč nadaljevati zimsko ofenzivo, ki jo obnavljajo prav na onem odseku, kjer so jo morali v februarju prekiniti. Ali pa imajo samo namen vezati nemške rezerve, da onemogočijo nemškemu generalnemu štabu uporabljati jih v odseku Orla, kjer nameravajo osredotočiti svoje največje napore z namenom, da dosežejo odločilen uspeh, ki naj bi bil v tem. da se zruši nemška zapora med Orlom in Smolen-skom? Berlinski listi i-ražiio rnzl'čno mnenje. »D. A. Z ^ p:še- ČeHid< ie akcija ob Dotiču in Miusu še tako Filna. hko takoj uničevali čete. ki so prekoračile reko, so bile ob Donecu sovražnikove sile absolutno v premoči. Kasno popoldne 17. julija so napadli nemško drugo črto, ne da bi jo mogli doseči. Zelo ostri so bili boji v noči 18. julija. Ob zori naslednjega dne so se nemške oklopne sile spoprijele v borbi, potem ko so dosegle nove položaje, ki so jih zasedli grenadirji. Prešle so v napad v smeri Doneča. Sledile so jim pehotne divizije, ki so zapustile svoje nove položaje, da gredo osvojit stare. Dne 18. in 19. julija so se vrstili napadi in Drotinapadi vzdolž obrežja reke med polji sončnic in velikimi gozdovi. To je eno izmed onih področij, ki je bilo prizorišče najbolj srditih spopadov, kar se jih je doslej razvilo na ruskih tleh. Lahko se reče, da ga ni kvadratnega metra, ki ne bi bil namočen s krvjo. Položaj je v smislu poročila z dne 22. julija sledeč: Po večini so bili sovjetski mostobrani izločeni. Sest od osmih oklopnih brigad, ki so jih poslali boljševiki preko Doneča v prvem hipu. je bilo uničenih. Sovražnik drži v svojih rokah še nekatere mostobrane, ki jih je silovito utrdil. Proti tem položajem se usmerjajo nemški protinapadi, istočasno pa skuša sovražniv razširiti svoje mostobrane ter se zarezati v globinske položaje proti zapadu. Glede položaja na od«eku pri Orlu, ki je večje važnosti, lahko rečemo, da priznavajo danes boljševiki. potem ko so zatrjevali, da so predvčerajšnjim že prispeli tik do mesta da so še zmeorm 20 km oddaljeni od mesta. Praktično pomeni to, da niso dosegli nobenih omembe vrednih uspehov v pogledu ozemlja, saj so bili nemški zaporni položaji zmerom 20 km oddaljeni od Orla. V Berlinu se sicer priznava, da je sovražnik na nekaterih krajih prodrl. Zaradi tega se je nemško poveljstvo moralo odločiti za metodo prožne in gibljive obrambe. To pa še ne pomeni, da bi bili prepustili sovjetom mnogo ozemlja. Sovjeti še vedno napadajo v smeri železnice Orel—Brjansk. Po poročilih lista »Volki-scher Beobachter« so sovjeti izgubili 5500 tankov. Pri tem so upoštevani tudi uspehi letalstva. Nad 200.000 sovjetskih vojakov je bilo izločenih iz borbe. («Ultime Notizie« 22. julija.) Četam dela s* In popravila Ljubljana, 23. julija Od začetka pomladi se vrše po vseh koncih našega mesta večja in manjša cestna dela odnosno popravila. Med večja cestna dela spadajo ureditev podaljška Šubičeve ulice in Muzejske ulice, obnovitev betonskega cestišča Pražakove ulice, ureditev še netlakovanega cestišča Emon-ske ceste na odseku od Aškerčeve odnosno Cojzove ceste do Gradaščice, ureditev cestišča Rimske ceste na odseku od Gradišča do Napoleonovega trga itd. Med manjša dela pa spadajo stalna popravila sproti obrabljenih cestišč, čiščenje kanalov in požiralnikov, trebljenje nadležne trave, pometanje prahu in odstranjevanje blata, urejevanje hodnikov za pešce in obnavljanje kamnitih robnikov. V zadnjem času so bile popravljene ali obnovljene tudi mnoge pod cestno napeljave. Prav tako stalno popravljajo tramvajske proge. Popravili so magnetične kretnice in proge same na odsekih, ki so bili najbolj prizadeti. Tramvajske proge popravljajo večinoma podnevi, le težja dela opravljajo ponoči, da ni promet prehudo oviran. Cestno nadzorstvo torej skrbi za ulice, ceste in trge, zlasti za tiste, ki so v ožjem in širšem središču, uprava cestne železnice pa za svoje omrežje. Kljub temu pa je še zmeraj mnogo ulic in cest neurejenih, zlasti v predmestju. Tam bo treba obrobiti še lepo število hodnikov za pešce, urediti mnogo cestišč, podcestnih napeljav, odtok vode v deževnih dneh. Trava sili povsod na dan in ponekod so cestišča in pločniki posuti s tako ostrim kamenjem, da kaj kmalu izrabijo ne preveč trpežne podplate. Pri posipanju cestišč in hodnikov bi morali v mejah možnosti izbirati boljšo snov in potem poskrbeti, da bi parni valjar dvakrat, trikrat šel čez komaj posute odseke. Je že res. da tudi človeški podplati ugladijo in utrdijo še tako hrapavo pot. toda valjar opravi to delo hitreje in bolje. Za dostojnost v Hoja v kopalnih hlačah po mestu je najstrožje prepovedana Iz pokraiine Ljubljana, 23. julija Mestna občina ljubljanska je tudi za javno moralo vedno storila svojo dolžnost, posebno je pa po javnih kopališčih skrbela za upoštevanje sanitarnih predpisov in tudi za čim največjo dostojnost kopalk in kopalcev. Ko je lani odprla prepotreb-no ljudsko kopališče ob Špici, je takoj poskrbela tudi za uniformirano stražo, ki pazi na vsestranski red in tudi na dostojnost. Enako je mestno poglavarstvo tudi lani spet prepovedalo hojo po cestah in ulicah v sami kopalni obleki. Ob začetku letošnje kopalne sezone je organizacija »Prerod, združenje borcev Krista-Kralja* o tej zadevi poslala mestnemu poglavarstvu utemeljeno vlogo, ki so jo podpisali tudi vsi ljubljanski župnijski uradi ter je zadevo toplo priporočil tudi škofijski orciinariat --^Prerod, združenje borcev Krista-Kralja« v tej vlogi izvaja, da v imenu tisočev meščanov, ki imajo čut za moralo in hočejo, da se neomejenemu izživljanju stavijo meje, prosi, naj so določena posebna kopališča za moške, posebna za ženske, ali pa. če to ni mogoče, posebni dnevi za ene, posebni za druge. To naj bi veljalo za vsa kopališča v mestu, tudi za Ilirijo, če tudi ni last mestne občine. — Po ulicah pa se sploh ne sme trpeti, da bi hodili ljudje v kopalni obleki, kakor zdaj ponekod že hodijo. Izdado naj se primerni predpisi glede reda. Obenem organizacija prosi za stalno »nadzorstvo kopališč ter svoje predloge utemeljuje z ugotovitvijo: »Ako je nedostojnost svobodna, je pa dostojnost žaljena in z njo vsi, ki moralno čutijo. Narod pa hiti v moralno propast.« Kakor rečeno in je znano tudi vsem kopalcem ter gledalcem, je mestno poglavarstvo že lansko leto pred otvoritvijo kopališč poskrbelo za policijsko stražo ter sploh vse ukrenilo za red in dostojnost, kar je mogoče. Letos je pa mestno poglavarstvo napravilo tudi table z napisom, da je hoja v samih kopalnih oblekah po cestah in ulicah najstrožje prepovedana, Uniformirana straža neprestano pazi, da zlasti gospodične niti od blizu niti od daleč v kopališča ne prihajajo več v samih kopalnih oblekah ter se samo v njih po kopanju več ne smejo sprehajati spet domov. Nadzornikom je strogo naročeno, naj vsakega odločno spode. ki pride v kopališče v sami kopalni obleki. Seveda bo straža tudi vsakega, ki bi ga v kopališču ali okolici zalotila v sami kopalni obleki, takoj zagrabila, da se ne izmuzne kazni. Seveda velja ta prepoved tudi letos za prav vso mestno občino ljubljansko in za vsa javna kopališča. Tudi v otroškem paradižu v Tivoliju se nekateri zgražajo, ker se je menda že primerilo, da so tudi večji, morda celo šolski otroci bredli brez kopalne obleke po studenčku in bazenu. Otroci so pač kopalne oblekce najbrž pozabili doma. ob studenčku in brodišču se pa nikakor niso mogli premagati ter se siekl; in šli v vodo kar tako kot najnežneiši drobiž, saj taki srčkanim angelčkom enaki otroci s svojo nedolžno goloto pač ne morejo zbujati pohujšanja. Da se večji deci. zlasti pa šolskim otrokom ne bo treba bati strogih mamic, če bi prišli domov v mokri in umazani obleki, morajo pač že doma pod oblekco obleči tudi »kopalke«. Posebno pa prosimo mamice, naj svojim otrokom dado kopalne oblekce s seboj, kadar niih ljubljenčki gredo v Tivoli v svoj paradiž. Mestno županstvo se rado priključuie vsem nr'zadevanjem za ohranitev in tudi za pogloblienje morrte ter zato prosi vso našo javnost, m] upošteva zahteve morale ter do skrajnosti varuje do«toinost posebno tudi *->ri kopanju in sončenju v javnih kopališčih. — Ljudsko gibanje. Dne 20. julija je bilo v Triestu 14 rojstev, 10 smrtnih primerov in 4 poroke. — Demografska slika. V juniju je bilo v triestinski pokrajini 390 rojstev, 341 smrtnih primerov in 49 porok. V samem Triestu je bilo 275 rojstev, 243 smrtnih primerov in 32 porok, v ostalih krajih pokrajine oa 115 rojstev. 98 smrtnih primerov in 17 porok. — Ponesrečenci. 71-letna Ivana Ron»at iz ulice Gambini 5 si je pri padcu po stopnicah zlomila desno nogo. Po levici se je porezal s steklenico 26-letni delavec Mario Derin iz ulice Media 7. Pri delu se je ponesrečil 17-letni delavec Bernardin En-glaro iz drevoreda Regina Elena 79. Pc desnici se je ranil med delom v strojnem obratu S. Andrej 15-!etni strugar Aldo Kermac. Pletenka je padla na glavo 81-letni gospodinji Antoniji iz ulice S. Gior-sio 1. Ima poškodb' na glavi. Ponesrečenci so se zatekli v triestinsko bolnišnico. OKOLI Berač: «ProMm. p*-daritc m; rožn'venec, rad hi šel v cerkev, da hi molil za vas« Ko je zaželeno dobil, je nadaljeval: «Prosini še kakšno obleko, sai vidite da tako razcapan ne morem v cerkev.« NASPROTEN VPLIV 2ena: ^ Kadar mislim na nov kožuh, čutim tako prijetno toplino!« Mož: Kadar mislim na. račun, čutim mrzle valove po vsem životu!« Pameten pes Ljubljana, 23. julija. Prebivalci Stana in doma imajo pri. liko opazovati velikega psa, ki je tud: iz tega okraja doma ter dela čast že itak velikemu ugledu, ki ga uživa pasji rod po svetu zlasti pa med — ljudmi, kar je upravičeno. qe to krasen hrt, vitek in visok, skoraj črn. nenavadno mehke dlake. Lastnik ga skoraj vsak dan vodi na spreved po Stanu in domu in okolici, zlasti po travnikih in samotnejših kotičkih, kar mu očividno zelo ugaja. To dokazuje že dejstvo, da veselo vleče vrvico, na katero je privezan, in sili svojega gospodarja, da bi stopil hitreje. Oni dan pa je gospodar lepega hrta vodil na sprehod tudi svojega sinčka, ki je šele nedavno shodil, da je še negotov v nogah, in pomeni zanj prebod čez Tržaško cesto najmanj toliko kakor prekomorniku iNor. mandiji« pot iz Evrcpe do Amerike. — Otroci so seveda veliki prijatelji psov, zlasti lepih in pridnih, zato si je tudi ta malček zaželel, da hi smel voditi hrta za vrvico. Pametni p:s se je takoj znašel v novem položaju in ni več vlekel za vrvico, kakor da bi vedel, da bi ctroka lah-ho podrl, izredno pozornost do svejega malega vodnika pa jc pes še povečal, ko sta krenila čez široko Tržaško cesto za gospodarjem. Pes je gledal malčka, kako hodi in pazil, da ne bi potegnil za vrvico. Na prvi pogled ni bilo mogoče ugetoviti. ali vodi otrok psa ali pes otroka. Ko sta srečno prišla čez široko cesto, sta otrek in pes prav tako počasi in enako previd- no nadaljevala pot z gospodarjem proti domu. Tak pes bi bil lahko za vzgled mnogim ljudem, ki neprevidno in lahkomiselno ravnajo z otroki, jih silijo h prehitri hoji,, neusmiljeno vlečejo za nežne in neodporne ročice in sploh brezobzirno ravnajo ž njimi. Spodnja štajerska — Novi grobovi. V Studencih pri Mariboru je umrla žena železniškega vpo- kDjenca Marija Kaiser, stara 50 let. Na Polzeli je umrla žena pletilnega mojstra Leopold ina setor, roj. Podverzič, stara 47 let. V Podvincih je umrl Stanislav Arnož, star 14 let, v Spod. Brežicah Andrej Ci-zerl, star 37 let. v Spuhli Franc Kolarič, star 68 let, pri Sv. Bolvenku v Slov. goricah Jože Smeršič star 45 let. — Počastitev treh mater. V okviru velikega zborovanja krajevne skupine So. stanj so bile odlikovane še tri matere in sicer M. Jakel z zlatim, A. Paunik s srebrnim, I. Dobnik pa z bronastim križcem. — Odlikovanje. Dobrovoljce nekega nemškega lovskega polka Emil Verdnik iz Šoštanja je bil cdlikovan za hrabrost na vzhodnem bojišču z železnim križcem II. stopnje. Enako odlikovanje je dobil tudi Ptujčan Josip Bombe k. — Oiajfcl umetniki v Mariboru. Melodije iz zvočnih filmov in operet »o na sporedu pestrega večera, ki bo prirejen v nedeljo 25. odnosno v ponedeljek 26. t. m. v veliki dvorani štajerskega Heimat-bunda v Mariboru. Poleg znanih umetnikov graške opere nastopita tudi balet in japonska solo plesalka Marion Iguchi. — Tečaj ročnih del v Ptuju. Po zaključku šolskega leta je bilo prirejeno v Ptuju 7 dnevno teoretično in praktično šolanje za učiteljice, ki so se temeljito seznanile z ročnimi deli, da bodo lahko jeseni s tem večjim uspehom poučevale ta predmet. Poučevala je strokovna učiteljica Ladstatterjrva. Ob zaključku je bila prirejena razstava rečnih del. na kateri Je bila povdarjena praktična stran, šolanja so se udeležile učiteljice iz vseh šol ptujskega okrožja. — Zaščita mladine. Nemška policijska naredba o zažčiti mladine z dne 10. julija 1043. je bila razširjena tudi na Spodnja Štajersko. V pretežni večini primerov vzgajajo svo;'e otroke dobro že starši, tako da policijska zaščita mladine ni potrebna. PaS je pa potrebna tam, kjer mladina ni deležna dobre vzgoje. Razre prepovedi, ki jih obsega policijska naredba, veljajo za fante in dekleta do 18. leta. Mnoge določbe delajo razliko med mladoletnimi izpod 16 let ter fanti in dekleti od 16. do 18. leta. Mladini izpod 16 let je prepovedano zahajati v gostilne brez spremstva vzgo;5teljev ali njihovih pooblaščencev. Za mladino cd 16 do 18. leta velja prepoved šele po 21. url. Prej jo lr.hko mladina zahajala v kino brez spremstva odraslih do 21.. ne glede na začetek ali konec predstave, zdaj pa velja prepoved za vse predstave, ki se kon. čajo oh 21. Alkohol in kaja sta mladoletnim po nov; nareclb' tudi prepovedana. Za mladino od 16. do 18. leta s** nanaSa prepoved ramo na žganje, za mladoletne izpod 16 let pa tudi na vse druge alkoholne pijače. — Ljutomerčanke v MurecKu. V nedeljo ;e posetila Muveek voditeljica ženskega urada ljutomerskega okraja Bcuvier s svo-jmi sotrr.dnJcami. Ljutomorčanke so bile prisrčno sprejete fn v Murccku so navezale tesne stike z ženstvom sosednega okrežja. — Strela zaretila požar. V Gaberku pri Šoštanju jc treščilo v gospodarsko poslopje posestnika Kranjca. Poslopje je pogorelo. Požar se je razširil tudi na sosedno staJo, iz katere so pa živino še pravočasno rešili. — Mariborska mladina v I>etit*chlanO.>-bergii. Pod vodstvom dr. Manfreda Krebsa je nastcpilM mariborska mladina v soboto v Deutsehlandsberpru. Spored je obsegal petje, telovadne točke in plese. na odrežeš* „112" Pokrajinski Prehranjevalni zavod sporoča, da bodo v soboto 24. julija t 1. potrošniki lahko debili pri svojih običajnih mesarjih proti odvzemu odrc/ka »112« julijskih živilskih nakaznic, izdanih od Mestnega poglavarstva r Ljubljani. 100 g govejega mc*a. Dclite% se bo pričela ob 7. uri !8e/eattfca KOLEDAR Danes: Petek, 23. julija: Apolinar. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matici; Ne vprašaj, kaj sem bala. KinO Sloga: Vražje dekle. Kino Union: Noč po operi. DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Bakarčič. Sv. Jakoba trg 9; Ramor. Miklošičeva cesta 20; Murmaver. Sv. Petra cesta 78. GLEDALIŠČE Petek. 23. jul OPERA Zaprto. Sobota. 24. ju!., ob 19.: Mrtve oči. Red Sreda. Nedelja, 25. jul., ob 19.: Traviat*. Gostovanje Zlate Gjungjeneeve, članice beograjske Opere. Izven. Cene od 38 lir navzdol • Eugen IVAlbcrt: »Mrtve oči«. Opera ▼ enom dejanju s prologom. Libreto: H. H. Ewers :n M. Henrv. prevod N. štritof. — Osebe: pastir — Bm.vee. kosec -— Dolni-čar, pastirček — Stritarjeva, Arzenij, rimski poslanec v Jeruzalemu - - Primožič, Mvrtoclo. njegova žena — Hevbalova, Ar. zinoa. njena služabnica — Polajnar jeva, Galba, rimski stotnik — Anžlovar, Marija Magdalena — Golobova, Rut — Karlovce va, Ester — Ramaakova, Sara — šturmova. Ihrigent: Samo Hubad. režiser: C. Debevec, zborovodja: R. Simoniti, načrti za inscenacijo po za mu-1 i režiserja: ing. arch. S. Rohrman, načrti za kostume: J. Vilfanova. liostovanje /late tijungjenčeve, prljna-done beograjske Opere. V nedeljo bo p*ia naslovno partijo v Verdijevi Traviat i -(ki bo edina predstava te opere v letoenr. sezoni), razen tega bo nastopila kot »Ma-dame Butterflv« v sredo 28. in v soboto 31. t. m. Opozarjamo na gostovanje te priljubljene umetnice in na omejeno število sedežev, ki je na razpolago za predstavi »Madame Butterflv,. ker Je obakrat za abonma. Le nedeljska »Travi ata jo izven abonmaja. Operna ser ona m- zaključi v «»ohoto SI. julija. Nazadovanje števila porodov v Angliji »Daily Telegraph« poroča, da je notranji minister Morrison izjavil: Vedno bolj se kaže, da preti Angliji resna nevarna L v pogledu nazadovanja števila porodov. Angleška in \Vales štejeta ^daj 41 milijonov prebivalcev in število porodov je ostalo isto kakor leta 1876, ko sta imeli Ramo 24 milijonov prebivaloev. Med hursko vojno je bilo na Angleškem in v VValesu l milijon 500.000 otrok več kakor zdaj. C« ne bo nobenih izprernemb, bo ob konru našega stoletja samo še polovico toliko prebivalcev na Angleškem in v Walet:u kakor zdaj in od teh jih bo skoraj polovirt starih nad 60 let. Tako izumira narod ln če ne bomo ničesar ukrenili proti temu, bodo ostali vsi naši lepi načrti glede obno. ve samo prijetne sanje. Začeti moramo že zdaj in družini moramo posvečati mnogo več pozornosti kakor doslej. Misliti moramo na one čase, ko je imela vsaka družina tri ali Štiri pa tudi pet aH šest otrok. Stanovanje v grobnici Grobar v Gbtteborgu je večkrat ponoči na pokopališču opazil sumljivo postavo. Mislil je. da vidi strahove in obrnil se je na policijo. Tam je povedal, da prihaja duh iz zapuščene grobnice, zgrajene v obliki kapelice. Prikazen sta videla tudi njegov sin in hči. Policija je nekega večera obkolila pokopališče in *duh« je takoj dvignil roke, čim so ga redarji pozvali, naj obstane. Izkazalo se je. da gre za ne-zaprslenega delavca, ki ni imel stanovanja, pa se je zatekel v zapuščeno grobnico, kamor je hodil prenočevat. Največji nemški veterni mlin Nemčija ima v svojih vzhodnih pokrajinah mnogo vetemih mlinov. Tam je zelo vetrovno, ker prehajajo vetrovi ol morja preko nižin. Nemčija pa nuna samo največ vetrov na mlin, temveč tudi največje. Največji stoji v Aurichu in v njem še vedno melje jo okoliškim kmetom žit«>. Mlin je visok 35 m. Krila a> pa dolga po 25 m in široka nad 2 m. Seveda so tudi temu primerno težka. Tako moč-n kakor kriU je tudi velik valjam, ki prenaša silo vetra na mlinske kamne. Izdelan je iz enega, samega hrastovega debla* in meri v prem tu nad en meter. Mlin ima 5 nadstropij. Mlin ima svoji velikosti odgovarjajočo moč in sicer 50 do 70 HP. S tem se že da mleti, žito. Malo jezikovne paše Zelo sem bil razočaran, ko sem zaman stikal za >točko» v »Slovenskem pravopisu*; moral sem poklicati na pomoč Ple. teršnikov slovar in zvedel sem, da je točka ruskega izvora. Toda njen izvor nas ne zanima posebno. Ni treba tudi pojasnjevati, da nemški Punkt izvira iz latinskega punktum. V slovenščini nimamo druge priraerhejSe besede, ki bi povedala, kar pove >točka«-. kajti »pika«- tudi ne ustreza v* vseh primerih. Toda rta mest u točke hi morali, ne le mogli, pogosto rabiti kakšno drugo besedo. Točko naska-kujemo v tej paši, ker je pač zdaj takšna navada, da napadajo točke, kakor čl tarna dan za dnem v dnevnikih. Kako je pa mogoče napasti točko, ne moremo pojasniti. Točko poznamo v geometriji in tudi astronomi govorijo o točkah. Verjetno je treba tudi v strategiji računati s točkami, vendar ne verjamemo v »izkrcanja na tej ali oni točki*; v »napade na važno točko«; v »odbit« napade na neki točki«; v >ranljive točke fronte«. K temu bi pa lahko še prišteli točke, ki se za nje bijejo nogometniki, točke, ki jih Imenujemo s tujko »punktacije«. in točke, ki jih strižejo v trgovinah od oblačilnih nakaznic. Vendar se bomo dotaknili — kakor čitamo pogosto v listih: rGovernik se je dotaknil te točke« — samo točk, ki bi jto bilo treba nadomestiti z ustreznimi slovenskimi besedami. Ne glede na to, ali razumeš vojn? umet- nost ali ne, te vojni poročevalec ne more prepričati, da sta s? vojski spopadli na neki točki. Pod besedo »točka« pač ne moremo razumeti drugega kak^r samo — točko. Kaj pa je točka v zemljepisu in prostoru ? Le pika, prostor brez razsežnosti, >kraj«, ki nima ene razsežnosti, kaj šele. da bi jih imel tri. Točka torej ni kraj. ker nima dolžine in ne širine. Točka je lahko le mejnik v prostoru, a vedno je le nekaj namišljenega, kar ne vpliva na prostor, ne na razsežnost in ne more imeti vsebine. Zato se na sami tečki ne more nič goditi; točke torej tudi ni mogoče napadati in ne braniti; na nji ni mogoče izkrcanje in ne spopad. Nedavno smo zapisali, da jezik sicer ni dosledno logičen, zdaj pa naj pripomnimo, da tudi ni nohtne zahteve, naj bo dosledno nelogičen. To velja tudi za naš primer. Pisati bi torej morali o izkrcanju v tem ali onem kraju; o napadu na sovražnika na tej ali oni postojanki ali v kraju: o spopadu na nekem kraju; o obrambi kraja ali postojanke. Logika tudi ne škoduje marsikje drugje v izražanju. Upravičeno smemo priporočati, naj bi poročevalci raje pisali o napadu na vojaški oddelek, kakor na sovražne sile; naj bi tudi ne govorili, da je bil »napad izvršen na gorsko verigo«. Menda bi bilo bolje, če bi rekli: nase čete so napadle sovražnika (ne gorsko verigo!) na gorskem hrbtu (slemenu). >Doznalo se je. da si prevajalec skuša olajšati delo ln višin«. Človek, ki je vajen logično, do- sledno misliti, takšnega stavka ne mere niti razumeti, če se ne zamisli nad njim, da bi prodrl v skrivnost zamotanega mišljenj?, pisca. Zdaj so nam vojni poročevalci že vsilili svoje izrazoslovje, tako da nas več ne moti mnogo, k^ čitamo neprestano: jo-klopne s'.le*. s-sovražne sile«, »motorizirane sile«, »letalske sile«, »podmonvške sile", »nadmočne silec, vpehotne sile«, ^razkropljene sile*, »razbite sile*, i bežeče sile«, »uničene sile« itd. Ali se v tem kaže stremljenje, da bi bilo izrazoslovje preprostejše ali čim bolj zamotano? Verjetneje je. da si prevajalec skuša olašatf delo in ne stika za ustreznimi izrazi. Baje slovenščina 5e nima popolnega in ne ustaljenega vojaškega izrazoslovja ter da je zarp.dl tega zelo težk^ prevajati opise vojmh dogodkov ln vojna poročila v tujih jezikih. Vendar se je tudi naše vojaško izrazoslovje začelo precej zgodaj razvijati, če ne prej. vsaj v turških časih, kar bi smeli sklepati že iz nekaterih narodnih pesmi. Vsekakor je btlo slevensko vojaško izrazoslovje precej popolno že v prejšnjem stoletju, še bolj se je pa izpopolnilo med prvo svetovno vojno. Res v prejšnjih vojnah niso še poznali dandanašnjega orožja ln ne sedanjih načinov vojskovanja. Ni jim bilo treba še toliko govoriti o oklopnih vozilih in letalih. Toda. če je bila tedaj zelo pomembna konjenica, vendar niso govorili o »konjeniških silah«; pisali so o sovražniku in njegovih napadh. ne pa o »ovražnh silah. Morda so se še zavedali, da ima »sila« v slovenščini določen po- men, na kar nas opozarjajo tudi napisi v dvoranah: Izhod v sili. — Besedo silo rabimo tudi v fiziki in mehaniki; govorimo n. pr. o >konjskih silah^. Nihče ne taji, da so oklopni vojni vozovi, dalje letala, topovi itd. v neki zvezi s silami, n. pr.: učinek topovskega obstreljevanja je bil silen; letala so letela v silnem zaletu, s silno hitrostjo; napad oklopnikov (tankov in oklopnih vozil) je bil silen itd. Poročevalec bi torej moral pisati o oklopnih oddelkih, o edinicah. četah, o sovražnh skupinah, o jatah letal itd., a ne o silah. Sila je nevidna, viden je lahko le njen učinek. Poročevalec bi naj rabil silo (besedo), ne da bi »delal silo jeziku«, ko bi bilo treba povedati, da so bile oklopne edmice silne; da je bila sila letalstva mogočna; da se je sila sovraž. naleta razbila. Silo bi pa delal jeziku, če bi rabil -silo*, ko hi hot l povedati, da so bili oklepni odde^i razbiti ter uničeni; da so bile čete (ne sile) razkropljene in pognane v beg: da so sovražni oddelki utrpeli velike izgube; da so skupine letal (ne letalske s;le) naletele na hud cdpor; da je bil sovražnik številčno močnejši (ne: sovražne sile so bile nadmočne ali premočne): da je sovražnik napadel z zelo Številnimi oddelki (četami) (ne: velike sovražne sile so napadle). Če bo poročevalec posegal čim manj po sin (ko bo v sili za primeren izraz), tem manj sile bo trpel naš jezik, a njegova izrazna sila ne bo trpela; le nasilja nad jezikom bo manj, če bomo jezik spoštovali tudi r vojnih poročilih. Gos prenese najhujši mraz Na Norveškem so se učenjaki zanimali, koliko mraza preneso živali. Napravili so več poskusov z njimi, in sicer tako, da *o jih zaprli v kletke, kjer se jc zrak počasi ohlajal. Ze pri 45° pod ničlo so nekatere živali poginile. Beli medved in tjuln sta se pa počutila dobro še pri temperaturi S5« pod ničlo. Pri 100° pod ničlo jo poginila vsaka žival, tudi one iz arktičnih krajev. Kazalo hi torej, da hujšega mraza nobena žival ne prenese. V resnici pa ni tako. Gos in raca sta se dobro počutili celo pri 1100 X pod n:člo. Tako lahko razumemo, zakaj si mažejo ribiči in lovci v polarnih krajih obraz z gesjo mastjo. To je najboljše zaščitno sredstvo proti mrazu. NEPRIČAKOVAN OČITEK Žena: -J«>j. kako se potiš!« Mož- -Ni čudno, saj je danes v senci 2ena: ^Z^k^j si pa hodil po senci!« OZKOTIRNA ŽELEZNICA Gospod; »Kako pa. z vašo železnico odpošiljate brzovozno btogo?« Načelnik: »V prvi voz ga damo, da je najprej na mestu.« VLJUDNO Lepotica: ^Vaše delo je pa zelo nevarno!« Gasilec: »Gotovo, posebno, kadar rešujemo tako lepa dekleta, ko ste vi!« rz ŠOLE Učenka: »Lotova žena nr* j« kljub prepovedi obrnila in njena radovednost je bila zasoljena.«: Sfcv. 165 »SEOVgVSKT NAKON, »- W* «MMon Prekrški določil o zasebni zatemnitvi Določila o zatemnitvi so prekršile naslednje stranke: Plcničar flavel, Gledalka 14; JeSe Leopold, Gledalska 14; Cii mbać trie. Gledališka 14; Leitner Mar ha. Biei\veiscva 1; Gojinovič Anton, Miklošičev« 4: Bogataj Albma, Verdijeva 1; Šubc-Klincc Angela. Trdinov? 2; Cuk Pavel. Trdinova 2. Jagodic Pa\eL Miklošičeva 1; Janin.k Josip, Arcila Rca 2; Jambrck Drago, Gradiičc 10; Abram Miroslav. \Vol-fova 5; Kane Anten. Židovska 1; Millcr Julija. Kormkova 19, klemenčič Jelka. Slom' škova 21; Mahmč Rafael, Gradišče 10; Robič Ana, Erjavčeva 4. flkodlar Avgust, Stari trg 4: BiHina M Trija, Cankarjevo nabrežje 1; Kosak Josipina, Peruskova 2; Guzeij Milan, Vdovska 5; Grčar Vida, Pred škofijo 14; Peklenk Marija, Krekov trg 11; Marčič Marta. Zrinj-skega 6; Cassana Norina di Luigi, Igriška 4; Argyrop^ul«»s Joan di Gabriele. Igriška 3; Ovsec Andrej. Kongresni trg 18; Heilig Alfred, Igriška 2; Uhan Ivan, Erjavčeva 4: Saksida Bogomir, Igriška 4; Potočnik Vili, Igriška 2; Polićar Marija. Cesta Soške divizije 14; Lamouche Stefenija. Kolodvorska 34; BfifcHČ Josip. Cesta Soške divizije 22; Otorepec J«»sip, Kolodvorska 41; Baho- vec Pelice. Tavčarjeva 2; Gognavec Pavk, Tavčarjeva 4; Stui-z Rudolf. Tavčarjeva 4; sencar Ladislav, Tavčarjeva 3; Kolus Marija. Tavčtrjeva 2; Pajnič Helena, Tavčarjeva 4 1. Brajnik Ivan, Mestni trg 8; Bakovnik Ana, Pred škofijo 1; Candolini Vladimir, Pred Škofijo 1; Souvan Nada, Mestni trg 24; Kolbe Franc, Mestni trg 8; Costaper-aria Jcsip, Igriška 2; Hribar Elizabeta, Gradišče 9; Hribar Svetozar, Gradišče 7; Jambrek Rajmund, Gradišče 10; Peternel Bogomila, Rimska cesta 12, III ; Vardjan Mihaela, Gradišče 10; fienica Ivan, Borštnikov trg 1; Svetina Anton, Gradišče 8b; Osvadl Mihael, Rimska c. 12, H.; Crnko Frančiška, Muzejska ul. 5; Ham Ljudmila, Muzejski trg 7; Kavec Ignac, Vikt. Ema. nuela c. 3; Sirnik Marija. Muzejski trg 7; Košak Helena, Vikt. Emanuela c. 17; Bolničar Alojz, Gradišče 13; Bano Milan, Igriška 3, rv.; Gabršček Frančiška. Igriška ul. 17 a; Korzika Alojz, Vrtača 3: Cucek ul. 17 a; Korzika Alojz Vrtača 3; Cucek Ernest, Vrtača 4; Zorenč Alejz, Vrtača 4; Brolih Marta, Vrtača 4. DNEVNE VESTI — Zasedanje korporacijske in avtarki-čne komisije. Sestala se je v Rimu pod predsedstvom senatorja Salvatora Gattija gospodarska korporativna in avtarkična komisija. Odobrila je med drugim zakonski osnutek, nanašajoč se na delovni zaslužni knzec. Sprejeli so še druge zakonske osnutke, ki se tičejo ceofizičnih raziskovanj, rodbinskih doklad svojcev vpoklicanih delavcev, obveznega zavarovanja za primer nezgode pri industrijskem ter poljedelskem delu. invalidnega ter starostnega zavarovanja. Poleg korporacijske-ga drž. podtajn-ka Baccarinija ter predsednika senatorja Gattija so se udeležili razprave ooročevalci senatorji Paoloni, Ja-cobini, Gai, Cosentino, Bocciardo, Gavaz-zi in Fagiolari ter senator Rosa. — Italijanski vinski pridelek. Zadnja leta je znašal italijanski vinski pridelek okoli 40.000.000 hI. Od tega je bilo navadno izvoženih 15.000.000 hI. Dočim je francoska vinska proizvodnja nazadovala v zadnjih letih od 55.000.000 na 34.000.000 hI v letu 1942. V načrtu je enotna vrsta navadnega vina. Boljša vina bodo prodajali le v posebnih trgovinah. — Počastitev Marconijevejra spomina. Ob VI. obletnici smrti G. Marconija je bila na pobudo Kr. italijanske akademije v cerkvi v Pontecchiu pri Bologni maša zadušnica, ki jo je imel kot zastopnik kardinala nadškofu iz Bologne župnik don Oktavij Balestrazzi. Navzočni so bili med drugim kapitan dr. Paresco. mož Marco-riijeve hčerke, bolognski prefekt in župan ter zastopnik predsednika Kr. italijanske akademije. — Smrt odličnega arhitekta. V Comu je nmr! znani arhitekt Josip Terragni, ki se je neda\'no vrnil iz Rusije. Pokojnik je bil na čelu gibanja za novo arhitekturo. Bil je član vrhovnega sveta za umetniško izobrazbo. — Kipar Alberti Je zapustil milijon lir V prid bolnišnici. V kraki Lentate pri Se-vesu je umrl nedavno kipar Ahil Alberti. V svoji oporoki je določil zi L-lavne^a dediča milansko glavno bolnišnico. Dediščina znaša milijon lir. s katerimi bo mogoče izpopolniti bolnišnično notranjo ureditev. — Petnajstkrat padel, petnajstkrat si je zlomil nogo. R-letni Rafael Papeschi iz Voma pri Lucci si je nri padcu po stopnicah zlomil desno nogo. V bolnišnici so ugotovili, da se je Papeschi že petnajstkrat ponesrečil in da si je petnajstkrat zlomil ali oo^kodoval eno od obeh nog. — Utopljenec v reki Po. Skupina dečkov se je konal-d pri kraju Mortizza v reki Po. Med njimi je bil tudi 16-letni Gian-franco Ca Iza, ki ni bil dober plavalec. Nenadoma ga je prijela slabost in ga je reka zagrnila, predno so mu mogli tovariši pomagati. — Loterijska sreča. Pri zadnjem loterii-skem žrebanju so bile izžrebane sledeče srečonosne številke: Genova 90. 4, 34. 53 in 26. Palermo 11. 9. 27. 2. 22. Rim 65. 46. 41. 19 in 50. Turin 20. 15. 11. 23, 42. Benetke 89. 50. 77. 44. 88. — Zanimiva dvojčka: prvi črnec, drugi mešanec. V braziljski prestolnici je rodila zamerka dvojčka. Oba sta zdrava in vzbujata zanimanje predvsem zaradi tega, ker je eden od dvojčkov črnec, drugi pa mešanec. — 24 ur v prepadu gorske skupine Mon-te Rosa. Milanska planinca 26-letni Klav-dij Rolle in 22-letni Jurij Gilone sta se vzpela na vrh Guifetti v gorski skupini Monte Rosa ob švicarski meji. Pri sesto- KINEMATOGRAFI KINO IMON Telefon 22-21 Odličen film o ljubezni priznanega skladatelja Noč po operi Beatrice Mancini, N'eda Naldi, Nino Doro Predstave ob: 16.30, 18.30 in 20.30 KINO MATICA Telefon 22-41 Priljubljena in lepa Katalin Karadv v filmu madžarske produkcije Ne vprašuj, kaj sem bila Moderna socialna vsebina z romantično ljubezensko zgodbo in prijetnimi pevskimi vložki Predstave ob: 16., 18.30 in 20.30 uri KINO SLOGA Telefon 27-30 Mnogo zabavno napetih prizorov v filmu Vražje dekle V glavni vlogi živahna Lili Murati in nepozabljeni AntaJ Pager Predstave ob delavnikih, razen srede: ob 14.. 16., 18. in 20. uri Ob sredah samo ob: 14., 16. in 18. uri pu pa sta strmoglavila v prepad, kjer sta obležala, ne da bi se mogla premakniti ali na kateri koli način pomagati. Po 24 urah jih je opazila neka švicarska straža, ki je takoj prklicala pomoč. Po napornem reševalnem delu so oba planinca spravili iz prepada ter ju rešili gotove smrti. — Umrla na sinovem grobu. Gospa Angela Vigo iz Pontedecima pri Genovi je šla kakor običajno vsako nedeljo na sinov grob. ki ga je okrasila s cvetjem. Ljudje, ki so šli mimo, so opazili, kako je nenadoma onemogla in obležala na sinovem grobu. Pohiteli so po pomoč. Prepeljali so jo v bližnjo bolnišnico, vendar je že med prevozom izdihnila. — Tri štorklje med letalskim napadom na Neapelj. Ob zadnjem letalskem napadu na Neapelj so redile v neapeljskem zaklo nišču v palači Ostiamare v ulici Chiaia tri noseče žene. Otrok prve je prišel mrtev na svet Druga je rodila zdravo dete. prav tako tretja, gospa Roza Ruggiero, ki je mati devetih otrok. Njena hčerka je dobila pri krstu ime Antonija. Vsem trem je pomagala babica Marija Agostini, ki je bila tudi v omenjenem zaklonišču. — Nagrade po 100.000 in 50.000 lir. Pri nadaljnjem žrebanju nagrad zakladnih bonov z zapadlostjo dne 15 septembra 1950 so bile izžrebane sledeče nagrade: Dve nagradi po 100.000 lir za štev. 704.581 ter 1.817.211 Štiri nagrade po 50.000 lir za štev. 32.356. 1,284.702. 1,294.348 in 1,870.416. V seriji 24 pa dve nagradi po 100.000 lir za štev. 583.056 in 1.166.761. Štiri nagrade Do 50.000 lir za štev. 82.527, 120.172, i.517.299 ter 1.590.217. — Odkritje starinske freske v Veroni. Pri obnovitvenih delih v baziliki sv. Zena v Veroni, ki jih vodi višji umetnostni nadzornik prof. Peter Gazzola, so odkrili v obodnem zidu kripte starinsko fresko iz XV. stoletja. Freska prikazuje mašo sv. Martina in je dobro ohranjena. Pod omenjeno frekso je, kakor sodijo strokovnjaki, še druga freska. — Utonil pred očmi svoje zaročenke. 28-letni Ivan Tosi iz Milana se je Sel kopat v kopališče Ponzio. Ko je stopil v vodo, je začutil slabost V bližini je bila njegova zaročenka, ki je opazila, kako njen zaročenec omahuje in se potaplja. Pričela je klicati na pomoč. Dober plavalec je skočil v bazen in zaplaval proti Tosi ju. Spravil ga je na suho, kjer je izdihnil \ naročju svoje zaročenke. — Povozil Je mladenko in sam umrl. Usodna motociklistična nesreča se je pripetila pri Veroni. 27-letni Werther Bellin-zoni se je peljal na motornem kolesu. Ob nekem ostrem ovinku je po nesrečnem naključju povozil mladenko Viljemino Signo-rini, ki je obležala z občutnimi poškodbami. Pri tem je vrglo vozača Bellinzonija več metrov daleč. Priletel je na kamen in obležal s počeno lobanjo. Kmalu zatem je podlegel z poškodbami. IZ LJUBLJANE —lj Barometer late, pravijo naši ljubi-teljt poljudnega vremenoslovja. Zadnje dni namreč tlakomer obeta lepo vreme, zlast» vselej zjutraj, a nenadno nebo prevlečejo oblaki in začne deževati kaker pred vesoljnim potopom. Tako se je nepričakovano skazilo vreme v srede. V noči med sredo in četrtkom se je zjasnilo in včeraj dopoldne je bilo najlepše vreme. Opoldne so se pa na več krajih začeli kupičiti značilni kopasti oblaki, ki napovedujejo nevihte. Popoldne so se res vrstile številne krajevne nevihte in unesle se niso niti ponoči. Ozračje je bilo nabito z elektriko, kakor pravimo. Deževelo je skoraj vso noč. Tudi davi je bilo še močno oblačno in dišalo je po morskem zraku kakor navadno ob južnem vremenu. Bilo je še vedno soparno. Današnja minimalna temperatura je znašala 16°. Najvišja temperatura je včeraj dosegla 28.20. Zračni tlak včeraj ni mnogo popustil med nevihtami; bil je skoraj ves čas ustaljen. Davi je pa bil še malo višji kakor včeraj zjutraj, znašal je 762 mm. Vremenski preroki so v hudi zadregi. —Ij Popravilo Emonske ceste. Kakor smo že poročali, so na Emonski cesti na odseku od Cojzove ceste do mostu čez Gradaščico v teku cestna dela. Ta del ulice je namreč še neurejen zaradi nekaterih starih hiš, stoječih daleč čez črto, ki jo predvideva urejevalni načrt. Kako bo ta del ceste v bodoče širok, lahko vidimo na oglu Cojzove odnosno Erjavčeve ceste, kjer je cesta že urejena z dokončno širino cestišča in hodnikov za pešce, ki sta tudi že obrobljena s kamnitimi robniki. Odsek do Mirja je že poravnan, posut in utrjen, od Mirja do Gradaščice pa še opravljajo zadnja dela. Parni valjar pridno utrjuje vrhnjo plast cestišča. Emonska cesta bo za lep čas ustrezala prometnim zahtevam. Ta del ceste je sedaj za vozorni promet zaprt. —lj Kr. Kveatura v Ljubljani je v posesti zlatega križca s kamni sumljivega izvora, ki se nahaja na razpolago lastnika v sobi št. 26-111. —lj Trava Je pognala skozi beton. O stenah Ljubljanice na odseku od Čevljarskega mostu do izliva Gradaščice, ki se zmeraj bolj rušijo, smo že večkrat pisali. Razdiralno delo vode se vztrajno nadaljuje in sicer v največjem obsegu med Čevljarskim in Šentjakobskim mostom na desni strani. Tam je iz debelih betonskh sten pognala trava, ki v gostih šopih visi nad vodo, in drugo zelenje. Ta del Ljub-ljanične struge res kliče po popravilu in dokazuje, da so bile mogočne betonske stene grajene na nepregledani podlagi in da ni bil pravilno urejen odtok podtalne vode iz bližnjih cest in hiš. Popravilo bo seveda zahtevalo precej dela, saj bo treba stene porušiti in urediti dober del okolice. Kaže. da je ostali del Ljubljanične struge solidneje grajen, tako da bo utegnil del j časa kljubovati vremenskim in drugim neprilikam. —lj Več previdnosti pri kopanju. V zadnjem času so se začele kar vrstiti smrtne nesreče med kopanjem. Vroči dnevi so ::vabiti v hladne valove naših rek in rečic in v umetna kopališča ogromno Število kopalcev obojega spola in vseh starosti. Kljub temu pa ni nikjer zapisano, da bi moral skoraj vsak dan kdo utoniti. Nesreča res nikoli ne počiva, toda mnogi kopalci so neprevidni in predrzni Zdaj ne more nihče reči. da ima naše mesto premalo kopališč. Zato ni treba posebej poudarjati, da ie neumestno, da se mnogi kopajo v Gruberjevem prekopu tja do karlovškega mostu in še dlje. torej v vodah, ki so zelo gleboke in nevarne. Prav tako se ljudje kopajo v Gruberjevem prekopu v Ste-oanji vasi in v Ljubljanici v Mostah, kjer je povsod kopanje smrtno nevarno. Marsikdo bo dejal, da je nevarno kopanje tudi v kopališču nad Špico, češ, da je voda glo- Tast in zet — Andre\v. — je dejal Mr. VValker mladeniču, — evo vam sto dolerjev. Plačali jih boste v ponedeljek pred prihodom v službo tvrdki Fsher & Co.. kajti danes je itak že prepozno. Mladenič je preštel denar, se priklonil in odšel. — Ali ga bom še kdaj videl ? — je za-nirmral Mr. VValker zroč za svojim novim uslužbencem. Mr. Walker namreč ni imel navade zanimati se za spričevala, ki so mu bila v njegovem poslovanju deveta briga. Za preizkušanje svojih ljudi je imel posebno metodo. Izkazati so se morali kot skrajno vestni in zanesljivi če so hoteli dobiti pri njem službo. — Andreu-, — je dejal šef v ponedeljek mladeniču, ko mu je slednji položil na mizo pobotnico, — Andrew. poskusiti hočem torej z vami kot s ta In m nameščencem Zaenkrat boste prejemali št:rideset dolarjev tedensko. Kje pa nosite orožje? _ Tu! — je odgovoril mladenič. Blisko- vffco je potegnil izpod suknjiča dva samokresa in ju pomolil šefu pod nos. — Ni slabo, ni slabo, — je prikimal Mr. Walker, — kar nadaljujte tako, Andrew. Zdaj pa uredite današnjo pošto. Andrew je služil vestno in marljivo. Toda Mr. Waikerju to še ni zadostovalo. Hotel Je poznati tudi vse druge sposobnosti, skrite v njegovih uslužbencih. — Andrew. — je dejal zato svojemu novemu nameščencu nekega dne, — vzemite teh pet tisoč dolarjev in odnesite jih v banko. Mladi uslužbenec je preštel svežnje bankovcev in jih spravil v aktovko, ležečo na pisalni mizi. — Da ne pozebim. kako vam ugaja ta-le sika na steni? — je vprašl šef, ko je bil Andre\v že pripravljen k odhodu. — 2e davno jo občudujem, — je odgovoril mladenič. — Dekle je zelo lepo. — Moja hči! — Možnost uspeha? — se je pozanimal Andrevv in se znova obrnil k svojemu šefu. — Hm. — je zsmrmral Mr. VValker, — če ne boste storili nobene neumnosti in če se izkažete tudi v bodoče sposobnega. — To pot je ošinil svojega nameščenca z enim očesom, z drugim je pa pomežiknil. Cez dve uri je vstopil Andrevv v zasebno pisarno svojega šefa, — Zaradi prometne nesreče sem prišel žaJ prepozno v banko. — se je opravičil mladenič. — Uradniki niso več uradovali. — A denar? — Ta je seveda tu! Mladenič je odprl aktovko in naštel iz nje šefu na mizo pet tsoč dolarjev. — No, dobro, — je de>2l šef in vzel denar, — ga pa odnesete jutri zjutraj. Mimogrede rečeno, v nedeljo priredim v svoji vili malo zakusko. Moja hči bo gotovo vesela, če ji boste delali družbo za mizo Andrevv se je hvaležno priklonil. Po njegovem odhodu se je Mr. VValker zamišljeno prijel za glavo. — Zagonetno, — je za-mrmral sam pri sebi, — povsem zagonetno. Rad bi samo vedel, od kod je mladenič vzel denar. Toda naj bo že kakor koli, pošten in vesten Je. Po teh besedah Je potegnil izpod pisaine mize aktovko s petimi tisočaki, povsem enako tisti, ki jo je bil dal Andrewu in ki jo je bil zmenjal v času. ko je mladenič ogledoval dekličino sliko na, steni. Razlika je bila samo v tem, da v drugi aktovki ni bilo nobenega denarja, temveč le nekaj starih knjig. Mr. VValker je torej zadovoljno spravil v svojo b'agajno deset tisočakov namesto petih- Že čez nekaj tednov so praznovali poroko mladega Andrewa s hčerko njegovega šefa. — Zdaj mi pa povej, — ti stara mrha. — se je obrnil k svojemu zetu Mr. VValker, ki ga je imel že precej pod kapo. — povej mi končno, kako si mogel pričarati v aktovko pet tisočakov, ki jih sAloh ni bilo v nji? — Ko sem v banki odprl aktovko, — mu je pojasnil zet, — in našel v nji samo nekaj starih knjig, sem takoj spoznal, da me hočeš speljati na led, ti stari falot. K sreči je stal kraj mene raznaaalec banke, ki mu je uradnik izplačal za neko stranko v mestu osem tisoč dolarjev. Sledil sem torej tistemu možu in ko je končno zavil v vežo neke hiše, sem mu vzel denar. Tako je še vedno ostalo zame tri tisoč da'arjev. — Ha, ha, ha, ti st pa res imeniten dečko! — se je zakrohotal tast veselo. — No, da nisi naletel na raznaaalca in ga olajšal za osem tisočakov, kje bi bila zdaj midva, fant moj? — Jaz v Mehiki. — je odgovoril An lrew in otipal z roko svoja samokresa, — ti pa v nebesih! — Moram ti ©m prej izročiti svoje posle, — je vzdihnil Mr. VValker. — Bodočnost pripada mferiosU- < 1111111 nj i II 11111111111111 n oc 111111 ■ a Perito chlmico o elemento dotato esperien-ze pratiche fabbricazione cosmetici o simili cercasi subito da importante fabbri-ca per fabbricazione cosmetici, cogniz'oni lingua te-sca. — Offerte (preferibil- 81"- mente in tedesco) con curri-^ culum vitae e pretese a g CASSETT □ UNIONE PUBBLICITA lUDDconcDcaco strokovnjaka ali takega, ki ima praktična izkustva v proizvodnji kozmetičnih si e :3tev ali sličnih, išče □ za takoj velika tvornica za fabrikati jo kozmetičnih sredstev. Znanje nemškega jezika potrebno. — Ponudbe (po možnosti v nemščn. s curriculum vitae ln zahtevki naslovite na A X. 300 M. ITALIANA S. A. MILANO boka in precej deroča. To je res. Zlasti velja to za neplavače. Vendar pa nevarnost v kopališčih, kjer je ?meraj mnog-> ljudi, ni velika, odr.o.-no sploh odpade, ker bi nedvomno v primeru potrebe nasttpkli reševalci. Ce bi se vsi hodili kopat premišljeno, v dovoljena kopal išča, kjer je vedno nekaj izvrstnih plavačev m čolnov za vsak primer, bi se ne dogajalo, da mora sto ali še več ljudi mirno gledati, kako se človek potaplja in izgine pod vodo. ker je predaleč, da bi mu lahko pomagali Sicer pa je mestna občina že lam določila, kje se smejo in kje se ne smeio ijud^e kopati. Zato ni dvoma, da ho posegla vmes in kakor koli uredila to vprašanje. V novem kopališču na Ljubljanici med špico in prulskim mostom, na »Iliriji« in v Koleziji menda kopališka kronika ne beleži nobene smrtne nesreče. In vendar 4-e tudi v teh kopališčih, čeprav so plitva, marsikdo zaklical na pomoč in ir.ginil pod vodo. ker ga ie prijel krč ali pa ga ie obšla slabost, utonil pa ni, ker so ga drugi kopalci takoj potegnili iz vode.' Torej, več previdnosti pri kopanju! —lj Moč narave. Koliko sil krije v sebi narava, lahko vidimo tudi na Cojzovi cesti. Pred leti, ko so to važno prometno žilo lepo tlakovali z granitnimi kockami, ji na svojevrsten način uredili hodnike za pešce in jih obrobili s kamnitimi robniki, so tudi poskrbeli za prijazne nasade. Razen na spodnjem in zgornjem koncu na desni strani ceste, kjer so ostala stara drevesa, so posadili dve vrsti novih dreves, ki že dajejo hladno senco v vročih dneh. Na spodnjem koncu na oglu ceste in nabrežja stoje tri^e košati stoletniki, na zgornjem oglu ob Emonski ulici pa eden. Da se ne bi korenine starih dreves poškodovale, so jih zaščitili z betonskimi robniki. Čeprav so močni robniki precej debeli in niso bili zgrajeni tesno ob deblih, temveč precej na široko, da bi mogla drevesa prosto dihati, jih je sčasoma skrita sila raznesla, da sedaj močno popokani bedno prikazujejo šibkost umetnih stvaritev pred naravo. Zlasti močno so popoka-, ni robniki spodnjih treh dreves. Takih in podobnih dokazov premoči narave nad človekom je mnogo. —lj Petrolej za julij. Mestni preskrbo-valni urad bo delil nakaznice za petrolej za mesec julij tako. da v ponedeljek 26. t. m. pridejo na vrsto upravičenci z začetnicami A do C, v torek 27. t. m. upravičenci z začetnicami D do F, v sredo 28. t. m. upravičenci z začetnicami G do I, v četrtek 29. t. m. upravičenci z začetnicami J in K, v petek 30. t. m. upravičenci z začetnicami L do N, v soboto 31. t. m. upravičenci z začetnicama O in P, v ponedeljek 2. avgusta upravičenci z začetnicami R do S. v torek 3. avgusta upravičenci z začetnicami T do V in v sredo 4. avgusta upravičenci z začetnicama Z in 2. Urad bo petrolej nakazoval upravičencem izključno samo navedene dni in sicer vsak dan od 8. do 10. in od 15. do 17. ure na Krekovem trgu št 10 v Mahrovi hiši, soba št. 1 v I. nadstropju. —lj islandski ribič je najboljši roman znanega francoskega romanopisca Pierre Lotija. Pisatelj slika z živo besedo zanimivosti pomorskega življenja, opisuje pestrosti eksotičnega življenja ter mojstrsko obravnava problem ljubezni in ženske zvestobe. Znameniti roman je prevedel v slovenščino K. Vladimir Levstik in je delo pravkar izšlo v založbi Knjigarne Tiskovne zadruge. —lj Zanimivo razstavo svojih slik priredi v nedeljo 25. t. m. ob pol enajstih mojster Vaclav Skružnv. dolgoletni šef sli-karne Državnega gledališča. Razstavljenih bo okrog 60 del večinoma olja, pokrajine, tihožitja, pogledi na Ljubljano Prago itd. Razstava bo v novi slikami Državnega gledališča ki se nahaja na dvorišču hiše nasproti vladne palače — Corpo Vittorio Emanuele III. K nedeljski otvoritvi so vabljeni vsi ljubitelji slikarske umetnosti in prijatelji mojstra Skružnv-ja, ki praznuje ob tej priliki svojo sedemdesetletnico. —lj Razdeljevanje krompirja. Pokrajinski Prehranjevalni zavod obvešča potrošnike, da lahko dvignejo na odrezek »107« tudi pri tvrdki Gregorc & Co. 2 (dva) kg krompirja, določena v tretji razdelitvi. —lj Ljubitelji upodabl.iajofe umetnosti imajo spet lepo priliko, da si po dobrem tednu odmora ogledajo nekaj uspelih olj. Akad. slikar Evgen Sajovic je spet presenetil z razstavo svojih najnovejših del, krajin in tihožitij. Med drugim je postavil na ogled štiri zanimive ljubljanske motive. Njegova dela vzbujajo pozornost v izložbi Kosovega salona v prehodu nebotičnika. —lj Pomota v zastavljalnici. Mestna zastavljalnica prosi gospo, ki je z zastavnim listkom na ime Velkavrh v ponedeljek 19 t. m. rešila jedilni pribor, naj se takoj zglasi v zastavljalnici, ker po pomoti ni dobila pravega pribora. Radio Ljnblfana . 12.45: Psa na g!3£ba 1300: Napoved časa; poročila % italijanščini 13.10: Poročilo Vrhcvnega poveljnštva Ob orožcn:h sil v slovenščini. 13.25: Radijske pes mi. vodi dirigent Angelin. 14 00: Poročila \ italijanščini. 14.10: Koncert radijskega orke stra. vodi dirigent D. M Sijanec Pisana Glasba 15.00: Poročila v slovenščini. 17.00: Napoved časa: poročila v italijanščini 17 15: Koncert kmečkega tria. I7J5: Koncert sopranisrke Mar gherite Voltolina. 19 00: »Govcrmo italjan sko«, poučuje prof dr. Stanko Leben 19 30. Poročila v slovenščini 19.45 Pclitičm komentar v slovenščini. 20.00: Napoved časa; poro-čila » italijanščin. 20.30: Radio za družno 21.15: Klasični orkester, vodi direent Manno 2130: Pesmi za vse okuse, vod? dingent Segu HnL 22.15: Lahka glasba, vod diryent Cni!;m rini. 22.15: Lahka glasba ved: dirigen: Mannt 22.45: Poročila v. italijanščini. SOBOTA. 24. JULIJA 1943 XXI 7.3»): Sio\tn>ka u i-^.i s 00: \.ipo\vd cJ«a; poročila v italijanščini. 11.00: »PoJ ure /a vojaka«. 12.20; Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: N*ap< !;t..nskc re?>in . 13.. Napoved časa; pomola v italijanščini 13.10: Pu-rcčHo Vrhovnega poveljništva Oboroženih sil v alovenščini. 13.12: Klasični orkester, vodi dirigent .Manno. 13.00: Poročila v italijanščini. 14.10: Koneert radijakegt orkestra. \<-di div gent D. AL Stjanec Operetna glasba. 15100: Poreč 1 a v slovenščini. 1515: Pokrajinski vestnik. 17.0O: Napoved časa: poročila v italijanščini. 17.15: Ktniornj glasba, 1735: Pnmoa /h Ru-monijo. 18.00; tiospodinjsko predavanje v slo-vcncčin'. 10.30: Poroei'a v slovenščini lo.45; Politični komentar v slovcnščni. 20 00; Napoved časa: poročila v italijanščini. 20.20: Lirična ptireditev družbe L!\K: Liv^p.J Hru>chi- no glasba: G. Roasini; Maria Eguriaca, glasba: O. Respighi. V odmorih: predavanje i sloven" ščini; zanimivosti v slovcnšč ni. Po končani operi: Poročila v italijanščini. fzpeki So ljudje, ki slcna skozi povečevalno steklo opazujejo. Tudi tok čaaa lahko napravi povodenj * So ljudje, ki hočejo vzbuditi pozornost nase s ciUndrom, ker jo z glivo ne morejo. • Košček jabo'ka iz paraliza nosi žena vedno s seboj. * Umetniku ne koristi, da je umetnik po božji milosti, umetnik mora biti tuli po ljudski milosti, So ljudje. Ivi v svoji sr?či mo'čijo. ti .**> modri, ljudje, lu molčijo v nesreč:, ao pogumni. Maksimalni cenik Maksimalni cenik štev 9t RJ velja po naredbi Visokega Komisarja za Ljubljansko pokrajino od 10 aprila t. 1. naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednje ce ne na drobno (z všteto trošarino): 1. Kruh iz enotne moke v kosih do 400 g 2.30 lire, v kosih od 400 do 1.000 g 2 20 lire; testenine tz enotne m^ke 3 90 lire za kg; enotna pšenična moka 2.70 lire; enotna koruzna moka 2.20 lire; rl± navadni 2.70 lire; fižol 6 Ur za kg. 2. Jedilno olje (olivno) 14.70 Ure za Uter; surovo maslo 28 40 Ure za kg; slanina so-Ijena 19 ur za. kg; mast 17 lir za kg. 3. Kis, 4% vinski 6 35 lire za liter. 4. Mleko 2.50 dre za liter; Kondenzirano mleko v dozah po 880 g 15.90 lire za dozo, v dozah po 385 g 7.55 lire za dozo. 5. Sladkor: sladkorna sipa 8.25 Ure za kg, v kockah 8.35 lire. 6. Mehka drva, razžagana, franko skladišče trgovca v Ljubljani 33 60 lire za stot: mehki roblanci (zamanje)t približno 1 m dolgi, franko mestno skladišče 40 Ur za stot; trda raz tabana drva 40 Ur za stot; enotno mil«. Ki vsebuje 23—27% kisline, 4.10 Ure za kg. Zlogovnica št. 33 a — aj — al — iv — br — brin — dap — di — djer — do — do — do — dou — e — e — el — fi — fek — gi — gro — gu — har — ha rt — ho — ja — je — lek — li — lin — na nad — nal — ne — ni — nik — o — o — pag — pije — ra — rav — re — re — ri, — ri — ru — sar — si — stra — su teh — tes — tor — tro u. Iz teh zlogov sestavi 17 besed s pomenom: 1. zdravilišče na štajerskem. 2. iz, virnik (tuj ), 3. mesto v Spodnji Italiji, 4. kdor se peča z elektrko. 5. žaromet (tuj.), 6. francoski dramatik (Madame Sans-Gene), 7. slovenski dramatik (Županova Micka), 8. država v Južni Ameri. ki, 9. vas in železniška postaja na Dolenjskem, 10. trg v starih Atenah. 11. mesto v Palestini, 12. grški izdajica, 13. soteska ob Donavi, 14. bajna dežela (špan.), 15. praVosLavno moško ime, 16. celina, 17. bivši ljubljanski župan. Prve ih nato zadnje črke. brane navzdol, povedo rek, posnet po Horacu (vlmperat aut servit collecta pecunia cu:que«), REŠITEV ZL(KiOVXICE RT. 32 1) Živa, 2) Dobrepolje. 3) Velenje. 4) pra-človek. 5) NorveSko, 6) Kopitar. 7) Rodopa, 8) Sodobnost. 9 Turgenjev. 10) Odisej. 11) kivi, 12) Nagasaki. 13) Napoleon. 14) Svobodi n. 15) Vojislav, 16) Trubar. 17) Gibon, 18) L«di. »2ivijenje človeško podobno je vodi, ki vsaka po svoji strugi hodi.« MALI OGLAS' VESC CIRKtTARIST-žAGAR naj se zglasi pri Borzi dela, da dobi delo. izdelujem pohištvo, kuhinje, posamezne kose. politiram in Izvčujem vsa popravila. — Zorman Josip. Breg 14. SUHE GOB* »o najvišji aneva1 »U kupuie *3vi?r či Hitu . t» vam ■jria* v »St» •*»nskcm NarridM. '*Y I *:* KiiTi'ti 4» **ifH • V-Ii.vk _i» II Stran 4 »SLOVENSKI MfrfrOCK. Umetnost« šport in vojna Zanimiva izvajanja slikarja Mitje š viglja o našimi upodabljajočimi umetniki vpralnnju, ki doslej nI Ljubljana, 23. julija. Kdor m aa upodabljajočo in oblikovno umetnost pri nas zanima, je nedvomno opazil, da naši umetniki, razen redkih izjem, športnih motivov ne obdelujejo. In vendar je prav na tem polju za ostro umetnikovo oko toliko zanimive in hvaležne snovi. Kako visoko so stari Grki pojmovali sport in vse, kar je bilo z njim v zvezi, najbolj zgovorno dokazujejo njihove dovršene plastike, še danes nenadkriljive. Pa tudi drugi narodi v preteklcsti in sedanjosti imajo mnogo upodabljalcev In oblikovalcev, ki so se posvetili obdelavi najrazličnejših športnih motivov. Prt nas se je v večjem obsegu posvetil slikanju športnih motivov mladi inž. "rh. Mitja ^v^elj, akad. kipar France Gorše pa / g) • - netil z odličnimi plastikami, ki prikazujejo katere panoge sporta. France Gorše je nekaj zanimivih misli o sportu in umetnosti že izvajal na tem mestu, n č mnnj zanimiva pa niso izvajanja mladega '.ikaija & viglja. Tz razgovora, ki sem imel z njim. r lam: M rta v up .rajajoči umetnosti je pn nas vsekakor precej nov, je pa sicer tako v umetnostni zgodovini kakor v sodobni umetnosti drugih narodov povsem običajna pojava ter zavzema kot motiv skoraj pi av tako obširno mesto kakor vsi drugi različni metivi. Ni torej razprave o tem. ali daje dovolj primerno podlago za umetniško upodabljanje, res pa je, da je bil pri nas do sedaj prav malo upoštevan. Vzroka temu je nedvomno iskati v osebnih odnosih umetnikov do izvestnega objekta ali motiva, po drugi strani pa morda tudi zaradi še prerahle zveze našega vsakdanjega življenja s sportom samim. Povsod drugje je sport že na šolah obvezen predmet (v nasprotju z našo povsem zastarelo šolsko telovadbo) ter so zato na šolah primerne športne naprave. Razna večja podjetja, državna ali zasebna, nadalje velika javna kopališč itd. imajo vsa prav tako na razpolago velike športne prostore m naprave. Sport je torej tam mnogo bel j neposredno zvezan z vsakdanjim življenjem kakor pri nas. Brez dvoma so v našem ožjem življenju športniki precej ločeni od vsakdanjega dejanja in nehanja ter imajo le svoj določen, razmeroma majhen krog zanimajočih se gledalcev na prireditvah. Le nekatere panoge sporta so pri nas splošno znane, predvsem smučanje in planinarstvo kakor tudi — brez točnih športnih oblik -— kopanje. Vse to pa šele izza komaj nekaj desetletij! A vendar so ti splošno znani športi že vplivali na naSo ■upodabljajočo umetnost, da so sp pojavili razni manj ali več dosledni športni motivi v slikarstvu in kiparstvu. Predvsem iz kopanja, ki ima mnogo možnosti povezanosti s pokrajino, kakor je to primer tudi pri smučanju in planinarstvo. V kiparstvu pa je športni motiv popolnoma navezan sam nase ter moremo pri nas v tem pogledu zaslediti le prav redke upciobitve. V prvih momentih svojih upodabljajočih poskusov, kolikor so nam znani po izkopaninah, je zgodnji umetnik že upodabljal motiv človeka v borbi z živaljo (lov), kakor tudi v boju s sočlovekom (borba). Lo-kostrelci in metalci kopja so med prvimi takimi upodobitvami, čim bolj pa sta se razvili kultura in umetnost, čim bolj je človekovo '-sakdanje dejanje In nehanje zadobilo širše polje kakor pa samo tisto za obstar ?k in razvoj, tem bo* j je sport v umetnosti zavzemal vse večji vpliv. Jasno pa je. da se je sport pojavljal v umetnosti predvsem tam in ob tistih časih, ko je zavzemal tudi sicer v živ1 Jen ju svojo splošno veljavo. Ta motiv sam po sebi v vmetnosti torej ni prav nič neobičajen ter je v današnjem času celo zelo v razmahu. Njegov izvir ni torej v sporedu, temveč v vsakdanji podanosti. Za upodabljajočega umetnika more biti torej prav tako zanimiv motiv kakor "sak drug. Jasno pa je. da zanima le poedince, kakor tudi sicer moremo ugotoviti individualno zanimanje za deločene motive (n. pr. pokrajina, portret, tihožitje, figuralne kompozicije). Cse je torej sport umetnosti motiv kakor vsak drug, je jasno, da uinetnos* išče v njem izraza »po svoje«. Ne gre tu nikakor za neko ozkosrčno prikazovanje športnega dogodka po vseh pravilih sporta. Ni dvema, da se bo umetnik skušal temu čim bolj približati. Toda tisto, kar ga umetniško predvsem zanima, je mnogokrat daleč od dejanskega sport- ~>ga momenta. To lahko gospodovalno ^at.idujemo skozi ves razvoj in zgodovino športne- ga upodabljanja. Je pa tudi ta točka — oči vidno — večni spor med športniki in upodabljalci. Otipljiv izraz je ta spor dobil pred leti v neki znani umetnostni reviji, ko je nekdo iz sportnh krogov priobčil članek, prav za prav obtožbo na naslov umetnikov, da sporta ne upodabljajo pravilno, in torej predvsem ne takrat, ko športnika najbolj zanima — to je na višku športnega momenta, ko gre za dejansko odločitev športne zmogljivosti. Tako, da bi bil sport pravilno prikazan, in tako. da bi bila umetnost, ki prikazuje sport, tudi pravilno razumljiva športnikom samim. Temu »sporedu> je sledil odgovor iz kroga zanimaječil se umetnikov, ki je pojasnil pravilno gledanje na ta motiv predvsem v njegovi splošnosti, pri čemer je motiv kot spored nujno podrejen hotenju in izrazu estetske upodobitve. Ta smer — po tisti razpravi — naj velja tudi takrat, kadar so umetniške upodobitve celo namenjene športnemu okviru, n. pr. plastike na športnih stadijih. Ne moremo si n. pr. predstaviti vrste skulptur. ki naj obkrožajo določen, arhitektonsko urej n športni prostor, pa vse te skulpture skačejo, mečejo, se pretegujejo, napenjajo, in lomijo. Taka upodobitev sporta bi v tem primeru vplivala vsekaor groteskno, še zd3leka pa seveda ne monumentalno. Sportnikova zbranost pred športnim dejanjem, njegovo bodisi anatomično, bodisi medsebojno uravnovešeno telo in dub. njegova sproščenost po športnem dejanju, skratka vse njegovo življenje, izživljanje v okviru spe rta sploh, more dati umetniku mnogo več za upodabljanje zanimive snovi kakor pa trenutek športnega viška, ki je sam po sebi prav za prav samo še telesen, hipen, celo samo še mehaničen rezultat vse predhodne zbranosti, zaleta in napona vseh sil. Zato bomo skozi vse čase športnega upodabljanja zasledili le prav malo število onih upodobitev, ki prikazujejo močno razgiban višek športnega momenta. In to prav tako in predvsem tudi v antiki! Dosledno pa je celo takrat prikazan vedno le trenutek pred dejanskim športnim momentom. Umetnost, ki upodablja sport, torej nima namena, prikazati strokovno fotografijo boljše ali slabše Izvedenega športnega giba, temveč išče v sportu prav tako vso tisto poezijo kakor v slehernem drugem motivu. Seveda pa s tem ni rečeno, da bi morale biti sploh izločene upodobitve športnih viškov, toda te niso glavni namen. Lahko pa so mnogokrat program (n. pr. freske ali mozaiki v določenih športnih prostorih). Pred sedanjo vojno so bile prirejene ▼ raznih državah, še posebej pa ob priliki olimpijad, velike mednarodne razstave s športnimi motivi, kjer so bila mnogokrat razstavljena tudi z umetnostnega vidika prr>olncma nova in zanimiva dela. Vojna je seveda nadaljnji vpogled v razvoj te smeri sodobne upodabljajoče umetnosti precej zavrla, kakor je sploh v mnogočem zavrla športno udejstvovanje samo. ki je na široko predpogoj za razmah tega motiva v umetnosti. Kakor zvečine svobodna umetnost v vojni bolj ali manj počiva, ta-dasi je to pravilo, ki ne drži vedno! Večina športnikov je morala zamenjati igri- šče z drugima polji udejstvovanja. In pri umetniku, kakor tudi sicer, pri ljudeh pač prevladujejo drugačni motivi in vpli-vi. .. Na dvoma pa, da bedo v upodabljajoči umetnosti motivi iz športnega življenja zavzeli še zelo pomemben obseg, kolikor bolj se bo sport v čisti ali splo&ni obliki sčasoma vse bolj uveljavljal v vsakdanjem življenju, dejanja in nehanju ožjih in širših skupin človeka današnjega časa in bližnje bodočnosti. Kar se tiče športnih motivov v upodabljajoči umetnosti na eni in občinstva na drugi strani je jasno, da se za te zanimajo zaenkrat samo tisti, ki imajo tudi sicer kakršno koli osebno zvezo s sportom- Ta smer motivov tako zaenkrat še ne more najti tal v splošnem zanimanju, ter razumljivo ne more zavzeti mesta, kakor ga imajo drugi motivi slikarstva in kiparstva. Večinoma lahko tudi v zgodovini umetnosti najdemo športne motive predvsem pri javnih napravah in zgradbah, malokdaj v zasebnih zbirkah. Iz posebnosti tega motiva že nujno izhaja njegova ožje določena možnost uveljavljanja. Ni dvoma pa, da se bodo v upodabljajoči umetnosti bližnje bodočnosti ta motiv zelo uveljavil iz dveh vidikov. Prvič bolj »notranje« kot podlaga figuralnim kompozicijam. Le-te so v zadnjem času dokaj izginile s površja. Po preobilici takih del že izza renesanse in baroka, pa še celo v dobah klasicizma in romantike, ko so začele te kompozicije zavzemati utrudljivo vsakdanjost, se je umetnost z impresionizmom vse bolj razživela v svežem in vseh barv polnem ozračju proste prirode. Morala je zadihati svobodno iz že preveč zastarelo pobarvane romantike. Figuralna kompozicija se je znašla le še tu pa tam v čisto svobodnem motivu nekaterih ljudi v prirodi. Zgodovinske figuralne kompozicije, pred dobo impresionizma tako rekoč velika moda, so v novejšem času, lahko rečemo, skorajda izjema, ter pri upodablja jočih umetnikih ne najdejo posebnega zanimanja. 2e pa se tudi v zgodnjem impresionizmu tu in tam pojavlja športni motiv. Tako bo leta, čeprav v bodoče morda bolj v dekorativnem smislu, kakor figuralna kompozicija večjega koncepta sploh — po naših današnjih pojmih — zavzel v teh kompozicijah nedvomno važno mesto, pač kot logično najbolj podana in življenjske najbližja snov figuralnim kompozicijam. — Drugič, prav v zvezi s tem, bo ta motiv in kompozicijo potrebovala arhitektura bližnje bodočnosti pri svojih stvaritvah izrecno športnega, kakor tudi splošno športnega značaja (na primer kopališča itd). To še celo, ker je morda možnO govoriti o vidikih dekorativne note v bližnjem razvoju uporabljajoče umetnosti, prav gotovo pa o monumentalni potrebi. Vsekakor je torej gotovo, da se bo upodobljeni motiv sporta vse bolj uveljavil in razmahnil, kolikor bolj bo tudi sport sam zajel široke plasti ljudstva in postal integralni del ljudskega življenja. Kot motiv umetnikom pa bo zadobil vse večjo veljavo — ne samo kot čisto umetniški motiv, temveč tudi kot motiv novega človeka, polnega moči in svežih sil v luči sonca in okviru pravega sporta. Ceremonija na krovu velike italijanske pomorske edlnlce ob podelitvi odlikovanj mornarjem 75 milijonov vreč kave so uničili . ■ ^žke posle&ice izpada evropskih tržišč — Bombažne plantaže namesto kavnih V mirnem času je znašala svetovna potrošnja kave okrog 23 milijonov vreč, pridelek pa približno 33 milijonov vreč, tako da je bilo vsako leto 10 milijonov vreč kave preveč. Do leta 1937. so šli t! presežki skorrj izključno na račun Brazilije, ki je pridel a na leto nad 22 milijonov vreč kave, dočim jo je prodala le redko nad 12 milijonov vreč. Od tega leta je skušala Brazilija spraviti v promet čim več kave ne glede na cene. že i rej je segla po raznih ukrepih, da h omilila vedno občutn"?j-šo krizo v tej važni panogi narodnega gospodarstva. Tako je bilo pridelovanje kave omejeno, mnogo kave so pometali v morj^ ali pa jo porabili za kurivo, mnogo so jo tudi spravili v skladišča, toda vse to ni nič pomagalo. V kampanji 1938-39 je iz- vozila Brazilija 16.300.000 vreč kave, v kampanji 1939-40 pa 15,090.000. Ta izvozna politika je pa povzročila med južno in srednjeameriškimi pridelovalci kave težko-če. Vojni dogodki v Evropi so pa še bolj zamotali problem brazilske kave. Položaj se je nekoliko zboljšal, ko je bila leta 1940 sklenjena mednarodna pogodba glede kave. Glede tega so se Zdru-ene države zavezale prevzeti vsako leto 15,900.0G0 vreč kave po 60 kg, dočim so jemale prejšnja leta iz Južne Amerike največ 13 do 14 milijonov vreč. Pogodba je imela za udeležence bo prednost, da je izključevala svetovno konkurenco. Toda vprašanje presežkov ka\ e ni uredila. Združene države so stcei kupovale več kave v Braziliji, poleg tega se je pa pripravljala ; ustanovitev posebnega zavoda, ki bi sprav-i ljai presežke kave za poznejši izvoz v Ev-• ropo. Toda po zadnji sezoni v lanskem letu so se zelo poslabšali možnostni izgledi i za izvoz kave zaradi pomanjkanja ladij. : Dočim so jemale USA v prvem letu veljavnosti panameriške pogodbe okrog 30r'r južnoameriške kave preko normale in potem bi bil v aprilu 1942 kontingent skrčen na 75 ^ onega iz leta 1941, je prišlo lani 1. septembra novo skrčenje na 65 'r. Temu se je pa pridružila še odredba, da se sme kava prevažati z ladjami samo, če je bilo prej izdano uvozno dovoljenje. Tako je nastal na južnoameriškem trgu znova težak položaj in USA so morale seči po zaščitnih ukrepih, da bi se preprečil finančni polom držav, kjer se prideluje največ kave. Z Brazilijo je bila sklenjena pogodba, po kateri so se USA zavezale prevzeti do septembra 1943 750 milijonov kg kave za 154 milijonov dolarjev. V tej količini je zapopadeno tudi 3.000.000 vreč kave iz zadnje letine. Toda Braziliji je še vedno ostalo 4.000.000 vreč kave iz stalnih zalog. Ker. Združene države ne morejo odpeljati iz Brazilije kave zaradi pomanjkanja ladij, jo morajo brazilski izvozniki vskladiščiti, da bi se ne pokvarila. Letošnja letina kave bo v Južni in Srednji Ameriki po količini pod normalo. Na konferenci zastopnikov kavo pridelujočih držav pod predsedstvom brazilskega zveznega finančnega ministra je bilo sklenjeno, vzeti s trga 50 % letošnjega pridelka kave. da se ohrani na njem ravnotežje. Zakon o tem naj bi ostal v veljavi dve leti. Doslej je bilo uničenih 75 milijonov vreč brazilske kave. Kljub vsem poskusom brazilskega farmarskega gospodarstva, preusmeriti kavno kulturo sistematično na pridelovanje bombaža, je ostala večina pri pridelovanju kave. USA ne morejo rešiti problema s kavo pridelujočih južnoameriških držav. Kajti 40 % kave iz Južne Amerike je šlo v mirnem času v Evropo. Gospodarski strokovnjaki vidijo v odtegnitvi 50 % letošnjega pridelka kave trgu dokaz, kako močno vpliva na to važno panogo br azilskega narodnega gospodarstva dejstvo, da je evropski trg odpadel. rabilo mesečno 20.000 le j. ženske v drfcav-službi imajo pravico do pokojnine z 52. letom, dočim velja v splošnem načelo, da mora imeti državni uslužbenec 35 službenih let, da si pridobi pravico do rjokojnine, Nova je določba, da bo v bodoče upokojitev tako za državo kakor za prizadetega ■iižavnega uslužbenca fakultativna Rumunifa skrbi za stare ljudi Zaradi naraščanja cen je bila rumunska vlada zadnja leta večkrat prisiljena zvišati starostne pokojnine in invalidnine, da bi omogočila drevnim nameščencem v okviru možnosti znosno življenje na stara leta. Obenem se je pckazala v tem času potreba po enotni zakonodaji v pogledu pokojnin in invalidnin. To novo zakonodajo je bilo treba prilagoditi temeljem rumun. ske socialne politike. Zato je izdala vla'la nov zakon o državnih upokojencih in invalidih. Z njim je bil na novo urejen ves tehnični aparat pokojninskega zavarovanja v okviru finančnega ministrstva. Od 5. decembra 1940 so bile v Rumuniji vse pokojnine in pokojninske doklade zvišane povprečno za 100 %. Zato se je moral državni proračun zvišati za dobre 4 : ilijarde le j. Poleg tega so pa prejemali zadnja leta v Rumuniji podpore tudi nekateri stari ljudje, za kar se je po- Portu galske železnice najud&trnejše Na progi LisaJx>n—Porto vozijo najmodernejši in najudobnejši vlak* kar uh pozna svet. Vagom so izdelani iz lahke kovine in celo kupeji HI. razreda so opremljen tako lepo in udobno, kakor niso niti kupeji I. razreda v drugih državah« SodeJM so zelo udobni in v kupe jih ni. razreda so potnikom na razpolago celo mi^ce, da lahko med vožnjo celo jedo aH pišejo. Za vs;ik primer je v vlaku vedno pripravljenih nekaj rezervnih mizic, če je naval ni vlak velik. Potovanje s takimi vlaki je seveda zelo prijetno. Vidi se, da polaga uprava portugalskih želermic veliko važnost na to. da ustreže potnikom v vsakem no g ledu. Zato je pa tudi železniški promel z«1© živahen. Na glavnih progah vozi vedno dovolj brzih in ekspresnih vlakov, padina mesta so pa povezana med seboj Z lokat-nimi progami, po katerih vozijo vlaki Mko pogosto kakor pri nas tramvaj. čudne borze Motil bi se. kdor bi mislil. da so na svetu samo denarne in blagovne borze. Nekatere borze se pečajo s čisto di\ign«'nimt posli. V Frankfurtu a_M. imajo borzo hro-ščev in metuljev, ki posluje vsako leto samo 10 dni. Stara je že 46 let in za njo ?e zanima vsa Nemčija. Ljubitelji žuželk zamenjavajo na njej razne hrošče in metulje. Na to borzo pridejo najlepši primerki iz bogatih zbirk. V Utrechtu na Nizozemskem so pa imeli do začetka sedanje vojne borzo rož odnosno semen, ki je poslovala štirikrat v letu, in sicer po 15 dni. Na njo so prihajali trgovci iz vse Evrope, da po zamenjavali seme redkih rož. V Madridu so imeli več let borzo tobaka, v Parizu pa borzo razglednic. Tudi ti dve borzi sta bili znani po vsem svetu. Opazovanje življenja mravelj V Argentini je zelo razširjena trgovina s tako imenovanimi >mravljinimi palačami*. Gre za dve stekleni plošči, visoki po 1 m, pritrjeni druga kraj druge tako, da je med njima nekaj centimetrov prostora. Prostor med ploščama se napolni s prstjo, na katero natresejo mravelj. Skozi steklo lahko ljudje opazujejo zanimivo življenje mravelj. Lepo se vidi, kako kopljejo mravlje po zemlji rove. kako pokopu jejo svoje mrliče, marljivo delajo in spe. Kakor na dlani vidi človek pred seboj nehanje mravelj, ki lahko služijo človeku poleg čebelic za zgled marljivosti. V ZADREGI Sodnik: >Zakaj ste poljubili gostilničar-jevo hčerko?< Obtoženec: »Tako prijazna je bfia, hi tako dobro mi je postregla, pa si našem upal dati napitnine!« P, G. \VODJEHOUSE: | 31 Ji\aAa popito Ona. ki se je bila ta čas zagledala drugam, se je vzkipljivo obrnila k meni. Njeno obličje je bilo izgubilo prejšnji trdi izraz. »Oh, Peter!« je vzkliknila, »Kako mi je žal! Kako mi je žal!« S tem mi je ponudila ugodno priliko, in jaz sem a popolnim pomanjkanjem viteštva, ki dem se ga malone še tisti mah skesal, neutegoma pograbil zanjo. Toda duša mi je bila polna trpkobe, in trpko-ba rada zavede človeka h klavrnemu ravnanju. »Žal vam je?« sem se vljudno zavzel. »Česa neki?« Takoj sem videl, da se je ujela v mojo zanko, kakor sem pričakoval. »Tega ... kar se je zgodilo.« »Oh, draga Audrev! Vsaka druga na vašem mestu bi se bila takisto zmotila- Nikak čudež ni bil, da ste me imeli za razbojnika.« »Ne, nisem mislila tega. Mislila sem tisto ... pred petimi leti.« Zasmejal sem se. V resnici me ni bilo volja, da bi se smejal, a posrečilo se mi je, in z zadovoljstvom videl, da Je moj smeh dosegel svoj namen. »Menda ne boste trdili, da si belita glavo zaradi tiste malenkosti?« sem odvrnil in spet udaril v Lmeh. Na moč prijazen in dobrodušen s^m bil tistega januarskega jutra. Kratko trenut^, ko bi se bili mogli najini duši raznežiti druga nasproti drugi, je bilo minilo. V sinjih očeh ji je zažarela iskra, po kateri sem spoznal, da spet velja vojno stanje. »Vedela sem, da vam ne gre, kdo ve kako do živega,« je odgovorila. »Ka;" hočete! Pet in dvajset !el >v,i *e Mlo takrat, in s petindvajsetimi leti srce nerado poči.« »Ne verjamem, da bi vaše sploh moglo noćiti.« »Ali je to poklon ali narobe.« »Najbrže se vam zdi poklon: a jaz sem hotela samo reči, da v vas ni toliko človečnosti da bi vam moglo zaradi česar si bodi počiti srce.« »Aha, tako si torej zamišljate poklone?« »Rekla sem, da najbrže vi tako mislite.« »Čuden človek sem moral biti pred petimi leti, če sem vam zbudil ta vtis.« »Prav res da.« Govorila je zamišljeno, kakor bi se nebrižno spominjala posebnosti kake nenavadne vrste žuželk. To zadržanje me je jezilo. Čeprav sem dobro vedel, kako neužiten sem bil takrat, sem vendar še toliko visel na svojem starem jazu. da sem se čutil zadetega. »Kakor je videti, sem se vam moral zdeti tiste čase pravi ljudozer, kaj ne?« »Menda res.« Spet je nastal kratek molk. »Nisem vas hotela raniti v vaših čuvstvih,« je re^a nazadnje. To je bilo v vsej stvari najbolj zoprno. Moj nastop je bil premišljeno ncnapadljiv, čeprav sem imel namen, da jo užalim; toda v njenih besedah ni bilo M.mbe. Očitno je imela takrat pravo grozo do mene še zdaj. — m ne samo to: kakor je vse kazalo, jo je imela > časih ste bili zelo prijazni.« je nadaljevala: >iako pač... kadar vam je prišio na misei.« če je bilo tc najlepše, kar mi je vedela povedati, mi vsekako ni pela hvale. »Dovolj,« sem odvrnil, -nikar se ne prereka j va o tem. kakšen sem bil in kaj sem delal pred petimi leti. Kar koli sem takrat storil ali govoril, toliko drži. da 3te mi ušli. Misliva rajši na sedanjost. Kaj nama je zdaj storiti?« »Reči hočete, da je ta položaj mučen? »Da.« »Eden izmed naju bi moral po tem takem oditi,c je zamišljeno dodala. »Tako je. c »A jaz ne morem.« »Jaz tudi ne.« »Opravek imam tu.« »Jaz seveda takisto.« »Brezpogojno je treba, da ostanem.« »To velja tudi zame.« Za trenutek je ustavila oči na meni. »Gospa Attvvellova mi je rekla, da ste ačitelj na tej šoli.« »Da, pomožni učitelj, a le začasno. Toliko, da se naučim tega posla.« Audrev se je nekoliko obotavljala, nato je rekla: »A čemu?« »Zakaj se ne bi?« »Ali... svojčas ste bili menda .. premožni.« »Zdaj se mi godi še bolje kcukor takrat. Delam.« Pomolčala je in spet nadaljevala: »Seveda, potem je nemogoče, da bi odšli. Kaj ne, da ne morete?« »Ne.« »Jaz tudi ne.« »Torej nama ne kaže drugega, kakor da ostaneva vkljub mučnemu položaju.« »Zakaj mučnemu? Prejle ste sami rekli, da vam ne gre Bog si ga vedi kako do živega.« »Točno. Ne glede na to, da sem zdaj zaročen.« Audry se je rahlo zdrznila. Ko je vnovič izpre-govorila, je imela oči pobešene in konec stopala ji je kakor v zadregi črtal po pesku. »Čestitam,« je rekla. »Hvala.« »Upam, da boste relo srečni.« »Prepričan sem.« Spet se je pogreznila v molk. Na j»isel mi je prišlo, da imam zdaj, ko je docela poučena o mojih razmerah, pravico vprašati, kakšne so njene. »A kako je naneslo, da ste tu?« sem začel. »Oh, zgodba je precej dolga. Po moževi smrtL~< Urejuje^ Josip Zupančič — Za Narodno tiskamo Fran Jeraa —> Za is&sratnj del lista: Ljubomii Volčič — Vsi * LJubljani <