198. številka. Ljubljana, v petek 29. avgusta. XXIII. leto, 1890. shaja vsak dan arečer, izimsi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-oge rak e dežele za vse leto 15 gld., za pol teta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za eden .mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljnbljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa so po 10 kr. za mesec po 30 kr. za Četrt leta. — Za taje dežele toliko več, kolikor pofitnina /naša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če bo oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frank i rat i. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredni St v o in apravnistvo je v Gospodskih ulicah fit. 12. Upravnifitvn naj se blagovolijo po&iljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovć, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom Za vse leto........13 gld. — kr. u pol leta........6 ,, 50 „ „ Četrt leta........3 „ 30 „ „ jeden mesec.......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto ... .... 15 gld. — kr. » pol leta........8 „ — „ 9 četrt leta........4 „ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu Bf* mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Upratmi&tvo „8lov. Naroda**. Radikalno gibanje v Italiji. 2e nekaj Časa opaža se živahnbje gibanje radikalne iredentovske stranke v kraljevini italijanski. Mislili so nekateri politiki celo, da je morda to nasledek razpuščenja „Pro patrie" ter, da je to uplivalo na razburjenje duhov v sosedni kraljevini. A to je čisto napačno mnenje. Demonstriralo se je pač sem ter tja ob priliki, ko se je zaznalo, da se je razpustila „Pro patria", porabila se je ta prilika, kakor se porabi vsakatera druga, a prouzročilo pa demonstracij nikakor ni samo razpuščenje tega društva. Stvar ima veliko globeje segajoče korenike. Najjasneje kaže nam to dekret od 22. t. m., s katerim se je videla primorana italijanska vlada sama, razpustiti celo vrsto društev in njih podružnic no-Bečih ime „Pietro Barsanti" in „Guglielmo Oberdank". Kdo je bil drugi, ve vsak izmej naših čitateljev. A znano ni morda vsacemu, kak kult se je počenjal po vsej Italiji z imenom fanatičnega tega renegata in žrtve iredentovske ga fanatizma. Kako zaslepi politična strast ljudi, kaže nam najbolje to, da radikalni iredeutovski krogi v Italiji se ne stidijo stavljati v jedno vrsto Oberdankovo ime z možmi, ki so ljubljeni v vsej Italiji, ki so res zaslužno delali za svoj narod, ki pa bi se še v grobu obračali, videč v kaki družbi „mu5enikova se nahajajo. Pod imenom „Oberdank" osnovalo se je po vsej Italiji mnogo društev, katerih glavni smoter je buditi in širiti idejo iredentizma, kot katere „mučenika" se proglaša in slavi zaslepljenega mladeniča, prostega zločinca Tržaškega. Čudno se mora le zdeti slehernemu, da je to počenjanje tako dolgo trajalo, v državi nam prijateljski (?) zaveznici (t) naši. Navidezno se je semtertja kaj storilo, a rogoviljenje trajalo je očitno naprej. Kdo pa je bil Pie tro Bar sa nt i, to bode morda manj znano čitateljem našim. Bil je to tudi nekak tovariš Oberdankov, korporal v vojski italijanski, ki je bil zaradi razširjevanja r ep ub lik an-skih raauifestov mej vojaki in pa zaradi dejanj-skega prekršenja vojaške discipline (napadel je z orožjem višjega častnika) obsojen na smrt in ustreljen. Republikanska stranka, katerej se v Italiji dopušča, da ima svoja javna društva in razpravlja svoja načela po časopisih, poprijela se je takoj tega imena in nastali so mnogi „circoli Barsanti" kakor pozneje že prej imenovani „circoli Oberdank". Kake ideje so se gojile v jednacih društvih, misli si lahko vsakdo. Sovraštvo do Avstrije in razširjevanje iredentovskih idej, v prvej vrsti naperjenih proti našim primorskim pokrajinam bil je jeden glavnih smotrov vseh teh društev. Pri vsakej priliki pokazalo se jo to očituo, a vlada italijanska ni si upala tega ovirati, ker v dnu duše bili so ministri sami skrivni prijatelji teh idej, vsaj kar se tiče iredentizma. Ko pa se je lansko leto razširila volilna pravica tudi za občinske zadeve, kakor se je bila že nekaj let poprej za politične, to je za volitve v parlament, začela se je po vsej Italiji živahna radikalna agitacija, in prikazale so se kmalu v mnogih krajih radikalne večine v občinskih zastopih, ki so se še pomnožile pri letošnjih volitvah. Minister Crispi, nekdanji ultra—rudikalec, ustrašil se je, kakor Gothejevi čarovniški učenec, sam duhov, katere je pozval, videč, da jih ne more več krotiti. Radikalno gibanje začelo mu je delati preglavico in prišel je na dan gori omenjeni dekret, ki raz-pušča vsa omenjena društva. Povsod so se zaplenile vse teh društev se tikajoče stvari, uradniki javnega varstva, spremljevani od stražnikov in orožnikov, zaplenili so zastave, pravila, zapisnike društveni kov, vso korespodenco z druzimi društvi, mej drugimi tudi manifest »vesoljne republikanske zaveze" od junija t. 1. jeden drog zastave „circolo Barsaoti", ki je imela napis „Sara vendicato" (bode maščevan), razne podobe in frigiške čepice. Ker obe društvi obstoječi v Rimu, nesta imeli posebnih društvenih prostorov, preiskavala so se stanovanja oseb, ki so na čelu tema društvoma in našle so se pri jednem, pri nekem Doineniku Manciniji štiri bombe, dve izmej njih napolnjeni. Maucinija so zaprli, bombe pa odnesli k sodišču. Toliko nam je za danes znano v tej zadevi. Ne brigalo bi nas sicer prav čisto nič, kako se razvija gibanje radikaicev italijanskih, ker to bila bi notranja zadeva Italije, v katero bi se nikakor ne mešali, če bi se tako živo ne dotikala nas Slovanov in naših slovanskih primorskih krajev, po katerih pohlepno steza roke prekomorski naš sosed in zaveznik. Bode li imelo razpuščenje omenjenih društev v Italiji kaj uspeha, je jako dvomljivo, zdi se nam, da bode le olje v ogenj, ker delalo se bode tajno na dalje, kar se je zdaj delalo vsem očividno. Naša dolžnost pa je, opozarjati dotične kroge na to nevarna počenjanje, proti kateremu naj se postavijo krepki jezovi, dokler je še čas. Le v slovanskem, vedno zvestem ljudstvu vidimo tak nepremagljiv jez, kateri bode zadrževal, da se ne ujedč vedno LISTEK. Kavkaski ujetnik. (Ruaki spisal grof Lev Tolstoj, poslovenil P.) III. (Dalje.) Vzel je uro, razdrl jo z nožičkom in razložil kolesca; zopet jo je vkupe zložil in oddal. Ura je šla. Razveselil se je goBpodar, prinesel mu stari bešmet (tatarsko kratko suknjo), ves raztrgan, in mu ga podaril. Kaj je hotel Žilin, vzel ga je — 86 bode vsaj ponoči odeval ž njim. S tega Časa zaslul je Žilin, da je mojster. Začeli so prihajati k njemu iz daljnih vasij; ta mu je prinesel popravit puško ali samokres, drugi zopet uro. Prinesel mu je gospodar orodje, klešče, pilico, sveder. Zbolel je Tatar, prišli so po Žilina. „Pojdi, ozdravi". Žilin zdraviti ni prav nič znal. Šel je, pogledal in mislil si: „Morda ozdravi sam." Odšel je v klanico, vzel vode in peska in zmešal. Pri Ta-tarih pošepetal je nekaj nad vodo in dal bolniku izpiti. K sreči je ozdravel Tatar. Žilin je začel malo razumevati tatarski. Tudi Tatari so se ga privadili, — kadar so ga potrebovati, klicali so: Ivan, Ivan, a nekateri so ga vender gledali po strani, kakor kako zver. Rudeči Tatar ni ljubil Žilina. Ko ga je zagledal, nagubančil je čelo in obrnil Be proč, kakor bi ga zaničeval. Pri njih je bil tudi še starec, živel ni v vasi, ampak prihajal je izpod gore. Bil je majhne postave, okrog kape imel je obmotano belo platno. Brado in brke imel je kratko postrižene in bele kot sneg; obraz mu je bil nagubančen in rudeć kakor opeka. Nos je imel kriv, kakor jastreb; oči sive, bude; zob ni imel, — samo dva podočnika. Hodil je opirajoč se na palico in kakor volk oziral se po strani. Kadar je zagledal Žilina, zahropel je in obrnil se proč. Nekoč šel je Žilin pod goro, da pogleda, kje biva starec. Šel je po Btezi, zagledal vrt s kamnito ograjo; čez ograjo videle so se češnje, breskve in hišica z ravno streho. Stopil je bližje, videl, da Btoje panjevi, pleteni od slame, čebele se sprehajajo in letajo. Starec je pa klečal na kolenih in nekaj blebetal. Žilin se je spel kvišku, da bi bolje pogledal ; pa je zarožljala klada. Starec je pogledal okrog — in kako je zabrlizgal! Potegnil je samo-krez izza pasu in ustrelil na Žilina. Poslednji se je jedva mogel skriti za kamen. Starec je prišel, pritoževat se k gospodarju. Poklical je gospodar Žilina, smejal se in ga povpraševal : — Zakaj si šel k starcu? — Rekel sem, da mu nesem hotel storiti ničesar hudega. Pogledati sem samo mislil, kako on živi. PretolmaČil je gospodar. Starec se je pa le jezil, nekaj blebetal, kazal svoja podočnika ter mahal z rokama proti Zilinu. Žilin vsega ni razumel — razumel je pa, da starec ukazuje gospodarju, da naj ubije Rusa in ju ne drži v vasi. Odšel je starec. Žilin je jel gospodarja) izpraševati, kdo je ta starec in kaj je govoril. — Velik mož je! Bil je prvi junak, pobil je mnogo Rusov, bogat je bil. Imel je tri žene in 8 sinov. Vsi so živeli v jedni vasi. Prišli so Rusi, razrušili vas in sedem sinov ubili. Jeden je ostal in udal se Rusom. Starec je odpotoval in sam prešel k Rusom. Živel je pri njih tri mesece, našel tam Binu svojega, sam ga ubil in bežal; — s tega časa popustil je vojevanje, šel v Meko Boga molit, in zaradi tega nosi turban. Kdor je bil v Meki, imenuje se Hadži in nosi turban. Sovraži vse izmej vas. Zahteva, da tebe nbijemo; pa jaz te ne morem ubiti — kajti plačal Bem te; da, Ivan, priljubil Bi se mi; — jaz bi tebe ne ubil, temveč še izpustil bi te ne, da nesem dal besede ovoje. Smeje se in govori po ruski: „Tvoja, Ivan, je dobra, moja, Abdul, je tudi dobra". (Dalje ,prih. globeje in globeje sovražni valovi. Krepčajte in utr- i jujte naravni ta jez, ki vam ga je postavila narava sama, dajte narodu slovanskemu pravice njegove in videli boste, kako se bodo razbijali in pršili valovi iredentizma ob trdej skali slovanske zavednosti in hvaležnosti. Če pa boste zanemarjali ta rešilni jez, Če boste v malomarnosti svojej dopuščali, da se ruši in propada, prišla bode poplav, tedaj pa gorje' nam, a tudi Vam! Y. Kako je vojvoda Lauenburški ustanovil ruskofrancosko prijateljstvo. (DaUe.) Knez Bismarck dobro pozna Rusijo šestega desetletja, pedanje Rusije pa ne pozna, kajti sicer bi ne preziral faktorja v Rusiji, ki ima poslednji dve desetletji merodajen upliv, to je javnosti. Ko je bil Bismarck poslanik v Peterburgu, bila je Rusija še pod sramotnim znamenjem robstva. Utisi prejšnjih despotskih vladarjev, posebno pa Nikolaja I. se šenesobili zbrisali. Sedaj je Rusija svobodna, blagi Aleksander II. odpravil je robstvo. Če tudi vladavina ne dopušča, da bi se narod naravnost vladanja udeleževal, se je javnost vender razvila, ki močno na vse upliva. Ta javnost je narodno časopisje, katerega neso zadovoljili dogodki 1870. in 1871. 1. To časopisje prisililo je oficijalno Rusijo, da je začela vojno 8 Turčijo. Izreklo se ni, pa pričakovalo se je od Nem čije, da bode Rusijo ravno tako podpirala, kakor je poslednja Nemce 1870. in 1871. I. Pričakovala ni Rusija samo neutralnosti od Nemčije, temveč se nadejala, da bodo Nemci zabranili, da se Rusiji ne izgube uspehi dobljenih zmag, ko bi nasprotniki RuBije kaj ugovarjali. Pričakovalo se je od Nemčije, da bode zabranila vsako posredovanje od katere koli Btrani. Nič več in nič manj ni storila Rusija 186G. 1. za Prufiijo in 1870. in 1871. leta za Nemčijo. Po mnogih žrtvah, katerih je bilo mnogo krivo to, da Rusi neso dovolj poznali turške vojne sile, sklenila je Rusija mir s Turčijo dne 3. marca 1878. Po tem dogovoru, ki se je podpisal v Sanštefanu blizu Carigrada, dobila bi bila Rusija Armenijo z Ardahanom, Karsom, Batumom in Bajezidom, Itu-muaija Dobrudio, Srbija in ČJrnagora bi se bili po-vekšali in osnovala bi se bila avtonomna kneževina bolgarska, h kateri bi pripadel večji del Rumelije t.o Egejskega morja in severni del Makedonije. Zaradi tega dogovora bi pa imel sniti se kongres. Že ideja, da se kongres snide, je močno užalila Rusijo. Sama je zmagala z velikimi žrtvami Turčijo, stavila v primeri z mirovnimi pogoji, katere je stavila Nemčija Franciji, kaj zmerne pogoje, kako pridejo drugi do tega, da se utikajo v to zadevo. Nobenega kongresa ni bilo, da bi pretresaval Versaillski dogovor. V Rusiji je zaradi tega nastala velika nevolja proti Bismarcku. Poupraševali so se, kaj koristi Rusiji prijateljstvo z Nemčijo, če Nemčija pušta Ruse na cedilu. Da se je Nemčija odločno uprla, bi se bila odvrnila ta sramota od RuBije. Kdo bi se ne bil pokoril mogočni besedi Bis-marekovi? Francija je bila na strani Rusije, Italija se resno ne more poštevati, oBtaneta torej jedino Avstrija in Anglija. Da je Nemčija silila, bi bila Avstrija pritrdila SanŠtefanBkemu dogovoru. Anglija sama bi pa ne bila nič opravila. Močna je le z zavezniki, brez zaveznikov bo pa tako malo pošteva, kakor Španjska ali Portugalska. Res ni bilo umno, pričakovati, da bode Nemčija podpirala Rusijo; pa naroda ruskega še ni ob-lizala kultura in zatorej veruje v zvestobo, prijateljstvo in hvaležnost Spominal se je, kako je cesar Viljem carju Aleksandru zagotavljal hvaležnost. A narod ne dolži cesarja Viljema, da je vsemu kriv, ampak Bismarcka. Knez Bismarck se je seveda izjavil: Če je Rusija hotela Dardanele (Sanštefanski dogovor ni .segal tako daleč), je pričakovala nekaj, kar ni naša stvar, temveč občno evropsko vprašanje. Rusije glavna napaka je v tem, da je od nas nekaj pričakovala, kar ni naša stvar. V orijentskem vprašanji nemata pričakovati niti Rusija niti Avstrija, da bi ju podpirala Nemčija. Najbolj čudno je pa, da se je Bismarck izrazil, da ni njegova krivda, če sanštefanski dogovor ni bil vsprejet, ker on ne more sultanu reči, naj stori to ali pa to, saj tudi Nemčija ne zahteva od Rusije, da bi zanjo delala v Parizu. Za sultana pri Sanštefanski pogodbi ni šlo, njega ni bilo treba več vprašati. Da Nemčija ne prosi Rusije, da bi zanjo delovala v Parizu, je naravno, kajti sedaj je Nemčija že toliko močna, da jo poslušajo v Parizu. Leta 1870. in 1871. je pač Rusija delala za Nemčijo v Parizu. Bismarck se moti, če misli, da mu je Rusija sovražna še le po kongresu, sovraštvo začelo se je že pred kongresom, kongresne obravnave so le še poostrile nasprotBtvo. Bismarck zatrjuje, da je na kongresu izpolnil vsako željo Rusiji. V resnici je pa na kongresu le Avstrija si pridobila gospodujočo pozicijo na Balkanu, dobivši Bosno in Hercegovino, Rusija pa nkoro ničesar ni dobila, dasi je za vojno žrtvovala 200.000 ljudij in miljardo rubljev. Bismarck se izgovarja 8 tem, da je Rusija sama krivawker ni več zahtevala. V resnici je pa stvar tako, da Rusija ni več zahtevala, ker je videla, da se je proti njej zbrala močna zveza in jo je na cedilu pustila jedina prijateljica, Nemčija. Bismarck je zmatral za svojo nalogo, da je bil v Be rolinu pošten mešetar, dočim bi bil moral biti za Rusijo iskren prijatelj. Na kongresu bil bi moral Bismarck blizu tako le govoriti: „Sanštefanski dogovor je primeren žrtvam, katere je imela Rusija. Vsak izmej vas lahko pritrdi temu dogovoru ali pa mu pritrjenje odreče, toda Nemčija ne bode pustila, da bi katera koli vlast ovirala Rusijo v izvršitvi tega dogovora. Kongres je zaključen." To bi bilo zares posredovanje za Rusijo, ali Nemčija je sedaj imela najlepšo priložnost, da pokaže svojo hvaležnost Rusiji za podporo 1866. in 1870. leta. (Konec prih.) Politični razgled. \«>l raiije dežele. V Ljubljani, 29. avgusta. Češfconemška sprava. Dunajski dopisnik „ Pester Lloydau obrnil se je do odličnega mladočeškega vodje, da izve, s kakimi pogoji bi Mladočehi privolili v spravo. Mlado-češki politik se je izjavil, da Mladočehi pred vsem zahtevajo, da se razveljavi naredba pravosodnega ministerstva z dne 3 februvarja, po kateri uradnikom v nemških okrajih ne treba znati češčiue. Za dežele Češke krone imenovati morejo Be za zastopnike češkega kralja možje, ki bodo vsaj vešči če-ščini, kar sedanja namestnika na Češkem in Mo-ruvskem in deželni predsednik v Šleziji neso. Vlada mora skrbeti, da se na Moravakem in v Šleziji, kateri deželi vezeta Češko 8 slovanskim svetom, odpravijo vse predpravice Nemcev in se pravično premene volilni redi. Ustavne pravice se ne smejo več kratiti z zatiranjem časopisov in prepovedova njem shodov. Da bi vsaka kurija imela pravico ugovarjati sklepom deželnega zbora, v to Čehi ne morejo privoliti, ravno tako pa tudi žele, da se ne osnuje posebna kurija veleposestnikov. Jedinost deželnega kulturnega soveta mora 86 bolje varovati, pri omejenji soduih okrajev Be mora varovati jedinost dežele in jednakopravnost. Snovanje ljudskih šol za narodne manjšine se mora olajšati. Mlado-češki poslanec je pa vender pristavil, da je to bolj njegovo osebno mnenje, če tudi misli, da 89 bode vsa stranka po večjem ž njim strinjala. Preteklo bode pa še precej časa, predno se doseže kako sporazumljenje, nekoliko se bode pa položaj pojas uil že o bodočih deželnozborskem zasedanji. Deželnozborske volitve. Na Gorenjem Avstrijskem je v mestih voljenih 13 liberalcev, 3 konservativci, za jednega poslanca je pa ožja volitev. V prejšnjem deželnem zboru sta bila le dva konservativca, torej so pridobili jeden mandat, katerega so izgubili protisemiti, ki sedaj v deželnem zboru ne bodo imeli nobenega zastopnika. Liberalni listi so z izidom volitev zadovoljni, ker jim je ljubše, da sedi v deželnem zboru jeden konservativec, nego li kak protisemit. Dunajski Čehi so že objavili svoj volilni oklic. V oklici pravijo, da vedo, da pri sedanjih razmerah ne zmagajo s Bvojima kandidatoma, a vender zaradi tega ne sme noben češki volilec zanemarjati svoje dolžnosti. Čehi ne zahtevajo druzega nego jednakopravnost, in morajo pri vsaki priliki pokazati, da se ne dade prikrajšati v svojih pravicah. Sabor Hrvatski snide se v oktobru in bode zboroval do srede ja-nuvarja. Bavil se bode največ z narodnogospodarskimi zadevami, mej drugim tudi z osnovo hipo-tečne banke. Vlada pripravlja tudi nov zdravstveni zakon, da mu ga predloži. Pri nekaterih predlogah se utegne začeti huda debata, ker so zelo važne. Opozicija bode pa pri budgetni debati z vso ostrostjo kritikovala sedanjo vlado. Bosenskt batalfjoni na Duitaji. Dunajski listi so mnogo pisali o boaenskih vojakih. Hvalili bo njih lepe postave, toda skrbno so se izogibali povedati, da so ti lepi in zdravi ljudje Slovani. Nazivljali so jih rajši c. kr. Turke, avstrijske Turke, c. kr. muselmane, koranu verne moslime, samo Slovane ne. Le protisemitski „Das deutache Volksblatt" je jedenkrat indirektno priznal, da so Bošnjaki srbskobrvatske narodnosti. Stara nPre88ea je pa toliko povedala, da so se Bošnjaki lahko v svojem jeziku sporazumeli s češkimi kuharicami. Pisanje židovskih listov je pri tej priliki zopet pokazalo, kako Bovražijo nemški liberalci vse, kar je slovanskega. V nanje države. Stiod ruskega in nemškega cesarja ne bode imel na politiko nobenega upliva, tako misli večina listov. Pri tem sbodu se je o politiki malo razgovarjalo, ker car ne želi z nobeno državo razgovarjati se o važnih političnih vprašanjih. Rusija hoče ohraniti popolnoma prosto roko, da se more ob ugodnem trenotku obrniti na to ali pa na ono stran. Na jedno samo državo se pa Rusija sploh ne bode preveč navezala, ker je od intim-n ga prijateljstva z Nemci imela premalo uspeha. Vest, da car pride v Berolin, je tudi izmišljena, vsaj „Nord. Allg. Ztg." pravi, da v Berolinu na merodajnih mestih ničesar o tem ne vedo. Rtisija in, Anglija. Kaj slab utis je napravila v Londonu vest, da je Rusija v Franciji naročila pol milijona pušek. Angleži bo že boje, da Rusija namerava začeti akcijo v Srednji Aziji, da polagoma pokori ves Afganistan. Strah je tem večji, ker so angleški krogi zvedeli, da se iz Marseilla pošlje več vagonov orožja kar v Srednjo Azijo. Srednjeameriške »adeve. General Ezeta neče podpisati mirovnega dogovora, po katerem bi se on moral odreči vsej oblasti vsaj za nekaj časa. Vojna se bode torej nadaljevala. Guatemalske čete bo že dobile ukaz, da se zopet pomaknejo proti San Salvadorju. Ker republika Honduras sedaj Guatemali pomaga, bodo sedaj hujši boji. Dopisi. Iz Dolu 25. avgusta [Izv. dop.] Pred nekaj tedni imeli smo tu v Dolu čast občudovati olika-nost nemških gospodov uradnikov iz Vevške tovarne. Bilo je neko nedeljo, ko so se pripeljali z vozom ti gospodje v našo mirno vas. Tu so popivali do mraka, da smo videli pri njih marsikaj, kar bi se ne smelo hvaliti. Ko se je storil mrak, odpeljali so 8e zopet proti domu. Predno pa so odšli, kupili so si še vsak steklenico vina, katero so po potu proti domu potem pili, da so se popolnoma upija-nili. Prazne steklenice pometali so po cesti. Naši kmetski fantje so mnogo pametnejši od teh gospodov. Vozili bo se potem gospodje skozi vaB Beri-čevo ravno mej Avemarijinim zvonenjem. Srečali so tri domače može, ki so ravno po lepi tukajšnji navadi molili. Začeli bo Be norčevati iz poštenih možakov! Le čuditi se je dobrim ljudem, da so se premagali in da so jih pustili pri miru, suroveže. Jaz bi svetoval gospodom, da ako jim še kaj jednacega pride na misel, naj le rajši opuste, jaz bi jim ne bil porok za zdravje njihovih surovih hrbtov. Mnogokrat sem že Čul kaj o pičli oliki gospodov uradnikov iz Vevške papirne tovarne, sedaj pa sem imel priložnost, prepričati se osebno. Naše bralno društvo napravi dne 14. septembra na vrtu g. Pevca v Dolu veselico, h kateri vabimo uljudno zavedne Slovence iz okolice, da se je obilno udeležijo. Posebno bi nas veselilo, ako bi hoteli nas počastiti gospodje in gospodične iz Polja, a Še v obilnejšem številu kot zadnjič na veselici v Beričevem. Program veselice objavili bo* demo Že pravočasno. V nadi da se zberemo v obilnem številu kličem srčno: Na svidenje!! Posavec. Iz Hiulleska pri Loži 27. avgusta. [Izv. dop.] Dne 24. t m. zadela je našo vas velika nesreča. Ob 2. uri po noči, ko je malodane vse sladko in trduo spalo, nekdo močno zavpije: Gori, pomagajte! Začel je goreti s senom, snopi in lesnim orodjem obloženi skedenj Janeza Mibevčiča ter hipoma so bile 4 hiše z nekaterimi gospodarskimi poslopji v ognji. Strašen prizor! Trudni ljudje brzo ustanejo, planejo iz hiš ter letajo zbegani in prestrašeni sem in tja, nekateri bosi ali z jednim čevljem na nogi, drugi gologlavi ali na pol oblečeni. Jedni nosijo vse, kar jim je ljubo in drago pod milo nebo, da bi tako vsaj nekoliko oteli pred strašnim požarom. Drugi odvezujejo živino od jaslij, katera mukajoča sem in tja po vasi leta, ter spuščajo perutnino, ki frči plašna in kričeča po dvoriščih. Vse biti, staro in mlado pomagat revežem, kajti sila in nevarnost je jako velika. Vsa poslopja razven treh so s slamo krita in skoraj mej vsakim poslopjem so nakopičene cele kopice sena. V vasi ni vodnjaka in v obližju se je potok radi dolge suše popolnoma posušil. Od kod torej pomoč? Tu pridejo imoviti gospodarji iz Starega Trga in Pudoba z vodo na pomoč, dobro vedoč: Ljubi svojega bližnjega, kot samega sebe! Hvala vrlim možem! Nič manj se ne trudijo dekleta iz okolice, ki vodo na glavi V4 ure daleč pridno donašajo. Tako za blagor svojega bližnjega unetim domorod-kinjara kličemo: Slava! Posebno se je odlikovalo gasilno društvo Starotrško, na čelu mu g. T. Mleku ž, katero je takoj, ko se je požar zapazil, urno na pomoč prihitelo ter delalo z vso požrtvovalnostjo, vstrajnostjo in jakostjo, tako, da jim je pot raz čela kapljal. Da si neso toliko prizadevali, bi se cela vas, ki šteje 40 posestnikov, popolnoma uničila in upepeljila. Posrečilo se jim je navzlic pomankanju vode in tolike suše, da so s pomočjo Ložanov ogenj po 12 urnem trudapolnem delu popolnoma pogasili in tako ostala posestnike razven imenovanih štirih beraške palice rešili. Vrlim ognjegascem kličemo: Hvala lepa! Kako je ogenj nastal, ni dozdaj še znano. Dasiravno so vsi zavarovani, je vendar škoda jako velika. Imeli so ti reveži že vse seno in druge pridelke pospravljene, in zdaj ostalo jim ni dru-zega, kot osmojeni zidi, ki kviško mole izpod črne odeje. Bog se usmili revežev I —c. Iz Kostanjevice 27. avgusta. [Izv. dop.] Ker so že veselice na dnevnem redu, naj povem tudi jaz o Šolski veselici, katero so tukajšnji rodoljubi in prijatelji šole napravili koncem šolskega leta. Pred nekaj leti, ko je bil načelnik krajnemu šolskemu svetu g. Gač, se je večkrat otrokom napravila kaka veselica; pozneje pa je bilo prišlo to iz navade. Gospodu c. kr. okrajnemu sodniku M. Novaku, ki je tukajšni šoli krajni šolski nadzornik, gre v prvi vrsti hvala, da se je šolska veselica napravila in tudi prav dobro izvršila. Dne 13. avgusta smo končali šolsko leto s sv. mašo, pri kateri je šlo mnogo otrok k prvemu obhajilu. Po sv. maši so bili naj pridnejši obdarovani s primernimi knjigami. Naš krajni šloski svet dovoli vsako leto potrebno svoto za taka darila. Popoludne ob 3. uri pa smo korakali s šolsko mladino, izvzemši učence, ki so dobili v nravnosti slab red, na prijazni holmec nad GloboČico. Mestna godba nam je mej potom in potem pri veselici svirala. V hladni hrastovi senci so otroci po skupinah veselo igrali peli in deklamovali. Za okrep-čanje so dobili vina in kruha; ker je nekaj otrok manjkalo, so revnejši dobili po dve struci, da so lahko jedno nesli domov. Veselice so se udeležili vsi prijatelji šole; kdor ni mogel priti osebno, je pa koga svojih poslal. Kakor pri vsaki priliki, kadar gre za korist ali pa veselje šolske mladine, so se v prvi vrsti z doneski za veselico izkazali gospodje uradniki, pa tudi nekateri meščani iu posestniki, prijatelji šole. Hvala jim! Kdor je prijatelj šoli, je prijatelj narodu; kdor nasprotuje šoli, nasprotuje narodu. Res lepo je, če gospodje z darovi za šolske namene očito spoznajo, da so za to, kar so, v prvi vrsti šoli hvalo dolžni; nesramno paje, če se taki ljudje tako daleč spozabijo, da celo mislijo, da so zato poklicani, da šolo iu nje razvoj in napredek, kar je mogoče zavirajo. Taki duševni reveži iščejo slave tam, kjer je sramota. Žalibog, da ima navadno vsaka šola po nekaj takih nerodohu-bov. Navadno imajo, ali vsaj hočejo imeti taki možje povsod prvo besedo, posebno pa pri šoli. Če se jim posreči učiteljem katero zasoliti ali pa kolesa šolskega voza zavreti, si manejo veselja roke ter vihajo ponosno nosove, kakor, da bi bili Bog zna kaj koristnega storili. Mej olikanim svetom ima Konstanjeviška šola te vrste prijateljev silno malo j dasi ne morem reči, prav nič. A tacih prijateljev se pa ne inanka šolam po našem okraji. Zdaj se čuje, da so preprijazno pobožali tega zdaj onega nčitelja; seveda vselej iz blagega namena, da bi ga pognali čez hribe in do-line, najrajši v deveto deželo. Blagor šoli in šolski občini, kjer se vsaj večina krajnega šolskega sveta za\e, zakaj je ta zavod; a stokrat gorje šoli, kjer krajni šolski svet, posebno pa še njegov načelnik misli, da je njegov poklic učiteljem življenje greniti in po mogočnosti nagajati, da šola svojega smotra doseči ne more. Proč s takimi šolskimi prijatelji ! Domače stvari. — (Slovenska višja dekliška šola v Ljubljani.) Včeraj je bila pri deželnem odboru enketa, katera se je posvetovala ob ustanovitvi slovenske višje dekliške šole. Pri enketi so bili zastopani zraven deželnega odbora c. kr. deželni šolski svet po gg. vlad. svetniku Merku in dež. šolskem nadzorniku J. šamanu, mestni odbor Ljubljanski po gg. dr. vitezu Bleiweisu in J. Tomšiči in mestni šolski svet Ljubljanski po gg. prof. F. Leve i in dr. I. Tavčarji. Kakor čujemo, izrekla se je enketa za to, da se ustanovi dekliška meščanska šola s tremi razredi, v katero bi se vspreje-male deklice po dovršenem 5. razredu ljudske šole, oziroma po vsprejemnem izpitu. Zahteva se starost 12 let. Šoli bi se dodali posebni tečaji za poduk o gospodinjstvu. Ženska ročna dela pa bi se že v šoli temeljito učila. — (G o s p. d r d. R a k e ž) je od deželnega odbora kranjskega imenovan sekundarijem na medicinskem oddelku deželne bolnice in je že nastopil svojo službo. — Gosp. dr. Klimek, dozdanji se-kundarij, preseli se na Bled kot okrožni zdravnik. — Za kirurgični oddelek imenovan je g. dr. Neu-berger sekundarijem, namesto dr. Koprive, sedanjega mestnega fizika. — (Odbor slovenskih a b i t u r i j e n t o v v Ljubljani) poslal je po svojih funkcijonarjih gg. J. Veucajzu in Bož. Vodušku „Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaji" 25 gld., reci pet in dvajset goldinarjev ! Srčna hvala ! — (Iz Celja.) Zadnja številka zloglasne „Deutsche Wachtu omenja v svojem strupenem članku, da se je lansko leto o priliki slavnosti „Slovenskega pevskega društva" v Celji drugo jutro po slavnosti našla po mestu cela množica slovenskih trakov, sokolskih peres in znamenj za klobuke. — Ta nesramna laž je vredna svojega očeta. Mi omenjamo tu v čast našim Sokolom, da se jim do sedaj še nikdo ni drznil trgati sokolskih peres in znamenj s klobukov; poleg tega bi bilo pa to popolnoma nemogoče, ker lansko leto o priliki navedene Blavnosti niti jednega Sokola v Celji ni bilo. Torej „wacker gelogen"! Res pa je, da je neki nahujskani pobalin strgal takrat narodni trak Slovencu akademiku s prs, za kar je bil zasluženo kaznovan z dvadnevnim zaporom. Če se s takimi dejanji in s takimi pomagači hvalisati hoče „Deutsche WacliLu — potem častitamo iz srca njej in njenim duševnim voditeljem! — (Piramidalno.) O viharji, ki je v Ljubljani in okolici razsajal v ponedeljek dne 25. avgusta, prinesla je „Laibacber Zeitung" danes poročilo, katero je iz včerajšnje „Neue Freie Presse" štev. 9344 i z str igla. Ne le, da je mej ponedeljkom in petkom precej časa vmes, je vsekako čudno, da ima uradni list tako tope čute, da sto-prav iz „N. Fr. Presse" posname, kakšen je bil vihar v Ljubljani. — (Vrsta porotnih obravnav,) ki se pri Ljubljanskem porotnem sodišči pričuo 1. dne septembra, je sledeča: 1. septembra: 1. obravnava: Fran Pelan, hudodelstvo požiga; II. obravnava: Janez Ogrizek, hudodelstvo poštne tatvine. 2. septembra: I. obravnava: Janez Curk, hudodelstvo ropa; II. obravnava: Janez Vodenik in Martin DolinŠek, hudodelstvo teške telesne poškodbe. 3. septembra: Fran Bevc, hudodelstvo uboja. 4. septembra: Andrej Kovačič in Josip Korošic, hudodelstvo teške telesne poškodbe. — Razven dveh tiskovnih tožeb utegneta še priti na vrsto kaki dve obravnavi. — (Gluhonemei.) Piše se nam: Ko sem pred kratkim bral v ^Slovenskem Narodu", kako se posamični Slovenci zanimajo za nesrečne gluho-nemce, da jih pošiljajo — v novejšem času tudi v Zagreb — v gluhonemnice, vprašal sem sam sebe: ali Kranjska res ne more ustanoviti svoje gluhonemnice? Kaj pa Holcapfelnova ustanova? Pokojni Stanič je baje ustanovil tak zavod v Gorici le z dobrotnimi doneski, Kranjska dežela tega ne more storiti z ogromno vsoto ustanov? Kdo je odgovoren za to, da živi na Kranjskem nad £.0 gluhonemih in za šolo godnih otrok brez vsacega poduka in vsake odgoje? Prepričan sem, da so merodajni krogi gotovo že mislili na to, ali le plemenita in požrtvovalna oseba se ni našla, ki bi bila tej plemeniti misli udahnila tudi življenje. Da tako podjetje ni lahka stvar, tega se je lahko vsak prepričal, kdor je imel priliko, opazovati jednake zavode. Krepka volja in vztrajnost zmagata vse težave in ovire; zatorej upam, da tudi na Kranjskem neso izumrli vsi plemeniti in za vse dobro uneti duhovi, ki bi tudi v tem oziru postavili svojo domovino na svoje noge. — V prvi vrsti bi bilo potrebno, odbrati izvrstne učiteljske moči (vsaj tri) ter je poslati na zavode gluhonemcev, kjer bi se izobrazili v tej stroki teoretično in praktično. Tako izobraževanje naj bi trajalo najmanj jedno leto. Učitelji, kateri nastopijo tako važno mesto, naj bodo v tej stroki že popolnoma doma, t. j. izurjeni v govorilni metodi iu v metodi z znamenji. Da pa to dosežejo, treba je, da se gredo vadit na kak slovanski zavod (v Gorico, Prago), kajti slovensko glasoslovje je treba drugače obravnavati, kakor germansko ali romansko; zraven tega pa mi Slovenci Še nemarno nikakeršnega praktičnega navoda v tej stroki. Vele-važno nalogo pri tem poslu ima učitelj verstva, ki ima biti tudi ravnatelj zavodu. — Kje naj bo zavod in kako naj bo postavljen, v tem naj bi imel besedo tudi izkušen in vesten pedagog. Zunaj Ljubljane bi to no bilo umestno, ker bi prihodnji učitelji in dušni pastirji ne imeli nikakeršne prilike, izobraziti se tudi v tej stroki. Vivat sequens v tej zadevi. — (Klavirska šola,) ki jo sklada g. Ant. Foersterpo Lipski firmi Engelmann&Mtihlberg pa izdaja naša „Glasbona Matica", je zduj dokončana s 4. zvezkom. Cela šola ima 156 stra-nij velicega formata, jako lične oblike. Cena zadnjemu debelemu zvezku je 1 gld. 30 kr., gotovo nenavadno nizka. Obširnejo oceno v jedni prihodnjih številk našega lista. — (Francoski gostje v Dalmaciji.) Te dni došel je z Lloydovim parobrodom v Zader g. L. Bar ral, ravnatelj poznatega zavoda za mladež v Arcueilu-Se i ne pri Parizu. G. Barral potuje s 24 učenci, da jim pokaže lepote Dalmacije, o katerih je prav krasno pisal lansko leto v „Fi-garo". Pozneje poda se menda g. Barral s svojimi gojenci tudi v Zagreb. — (Iz Dobrepoljpri Laščah.) Strešen vihar — orkan, škoda po poslopjih, vrtih in polji. Due 25. t. m. smo imeli tu strašen vihar. Ob 3/t a a 7. uro zvečer pridrvil se je najedenkrat silen piš — pravi orkan. Vrata in okna hotelo je vsa podreti in razbiti. Zaganjal se je s tako silo, od juga prisedši, da je bilo groza slišati. Poslopja so se kar zibala, pods rešja škripala, vse se je hotelo podreti. In tu truse. Tu se je podrl cel kozolec, tam zopet je padla streha raz poslopje, slamnata poslopja so razkrita, večja drevesa po nekaterih krajih podrta, polomljena. Po strehah, ki so z opeko krite je veliko škode, tako tudi po polji po sadnih vitih. Dežja ni bilo dosti. Suša se pa pozna najbolj po polji in gozdih. — (Slika mesta Zagreba.) G.Peter Nikolić, ki je izdal že več lepih slik in umetnih del, dal je zgotoviti lepo sliko mesta Zagreba. Podoba je posneta fotografično z južne strani, ter se mesto vidi po vsej dolžini od cerkve sv. Petra do kolodvora južne železuice. Delo je lepo in čisto. Slika (fotografija) v lepem okusnem okviru visoka 47, a široka 118 cm. velja 13 gld. 50 kr. Dobiva se pri g. Petru Nikoliću in v knjigarni „Dioničke tiskare" v Zagrebu. — (Vabilo.) Dne 7. septembra, to je v nedeljo pred Malim Šmarnom priredi prostovoljno gasilno društvo v Polhovem gradci prvo javno tombolo pred tukajšnjo graščino. Dobitki so raznovrstni, zanimivi in koristni. Začetek ob polu 4. uri popoludne. Pri neugodnem vremenu preloži se ista na prihodnjo nedeljo, t. j. 14. septembra. Slavnemu občinstvu postreglo se bode z dobro pijačo in svežimi mrzlimi jedili. K obilnej udeležitvi se uljudno vabi. — (Dobava drv.) V soboto dne 6. septembra 1890 I. dopoludne ob 10. uri bode po uradnem naznanilu do trgovske in obrtniške zbornice pri c. in kr. vojaškem oskrbovalnem skladišči v Zadru ponudbena obravnava zaradi nakupa 5390 kubikmetrov trdih drv. Pismene ponudbe morajo biti spisane po prepisanem obrazci in doiti zadnji čas dne 6. septembra 1890. l*ob 10. uri dopoludne zapečatene do omenjenega skladišča v Zadru. Drva je dobaviti do konca avgusta 1891. 1. in sicer v Zader 1200 kub. metrov, v Splet 750, v Dubrovnik 620, v Novi Grad 400, v Kotor 1890, v Risan 400, v Budvo 130, skupaj 5390 kub. metrov. Ponudbe je lahko napraviti tudi za dobavo le enega dela razpisane množine ali za eno samo postajo. Pogoji ao vsakemu v razgled pri vojaSkem oskrbovalnem skladišči v Zadru in njih prepisi pri vojaških oskrbovalnih skladiščih v Kotoru, v Dubrovniku, na Reki, v Zagrebu, Trstu, Ljubljani, Gorici, Celovci in Mariboru. Splošne pogoje in obrazec ponudbi videti je lahko tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. — (Pevsko društvo „Hajdrih" na Prošeku.) Vabilo na veselico, katero priredi pevsko društvo „Hajdrib" na Prošeku dne 31. avgusta tega leta na vrtu gostilue „Lukša". Vspored : 1. A. Nedved: »Popotnik", poje moški zbor. 2. V. Šviglio: „Junaška koračnica", udara tamburaški zbor. 3. F. S. Vilhar: „V spomin Miroslavu Vil-harju", poje moški zbor s samospevom baritona. 4. Abram-Dekleva: »Potpourri slovenskih pesni", udara tamburaški zbor. Odmor. 5. M. Vilhar: „Fi lozot*, vesela igra v jednem dejanji. 6. A. Hajdrih: ^Hercegovska", velik zbor s čveterospevom. 7. M. pl. Farkaš: .Venec hrvaških narodnih pesni", udira tamburaški zbor. 8. F. Grbić: „Siovanski brod", poje moški zbor. Po besedi prosta zabava. Začetek ob 5. uri popeludue. Ustopnina 20 kr. Sedež 10 kr. Pri veselici sodeluje iz prijaznosti slavni tamburaški zbor. — (Veliki živinski sejmi vZagrebu.) Na veliki St. Šteftinski sejtn prignalo se je 3994 glav goveje živine, 1510 konj in 1705 prascev, iz vse Hrvatske, deloma tudi iz gorenje Bosne. Od srede 27. avgusta naprej bodo redno vsako sredo živinski sejmi. — (Prosena vešča) kaže ee letos po Savinjski doliui v prosu in v koruzi. — (Morskega volka), nad štiri in pol metra dolzega, ujeli so v Lukovem pri Senji. V trebuhu imel je celo j ognje. — (Nezgoda.) Lloydov parobrod „Tri-tone", ki se je odpeljal v ponedeljek dne 25. t. m. iz Trsta v Dalmacijo, zagnal je bil proti večeru hud vihar proti Punta St. Nicolo pri Rovinji, kjer je obtičal na skalovji. Vsled poškodovanj udrla je voda v strojne prostore in v zadnji del ladije štiri čevlje na visoko. Poslali so dva druga parobroda na pomoč. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Sofija 28. avgusta. Pri Belovi že dva dni gozd gori. Storili so se energični koraki, da se požar omeji in poslali tjakaj jeden peš-polk. Madrid 28. avgusta. V provincijah Ah-cante, Badajoz, Taragona, Toledo in Valencija včeraj zbolelo za kolero 100 oseb, umrlo 47. Dunaj 29. avgusta. ,,Wiener-Zeitung". Vladni tajnik Del Cott imenovan okrajnim glavarjem, okrajni komisar Franzl vitez Ve-steneck vladnim tajnikom na Kranjskem. Peterburg 29. avgusta. Mesto Kinešma (s 4000 prebivalci) v guberniji Kostroma večinoma pogorelo. Skoda ceni se na tri milijone. Prebivalci so brez strehe in nemajo živeža. Dalje pogorelo v Orelu 20 poslopij mej njimi skladišče prediva, v Kursku v predmestji pa 150 manjših poslopij. Pariz 29. avgusta. Več časnikov priobčilo je vest, da si Flourens (z levice) in Pion (z desnice) prizadevata, da bi vkupe vrgla kabinet, ko se zbornica zopet snide. Kazne vesti. * (Kralj Umberto II. kot zatoženec.) Iz Milana se poroča: Grof Porro uložil je pri tukajšnjem sodišči tožbo proti kralju Umbertu II., ker je kralj dopustil kraljeviču pri zadnjem potovanji po orijentu, da se uazivlje grof Polleuzo, kateri naslov sme rabiti samo rodbina grofa toži-telja. * (Kdaj žanjejo po svetu?) Ni ga meseca, da bi v kakem kraji po svetu ne spravljali pridelkov. V jauuvarji, ko je pri nas zemlja pokrita s nuegum, spravljajo žito v Avstraliji, Novi Seelau-diji in v nekaterih krajih chilske in argentinske republike. V februvarji začenja se žetev v Indiji in Gorenjem Egiptu. V Spodnjem Egiptu žanjejo v marci. V aprilu spravljajo pridelke na cvperskem otoku, v Perziji, Mali Aziji, Mehiki in na Kubi. V maji je žetev v Algieru, Srednji Aziji, Kitaji, Japanu, Maroku ter v severnoameriških državah Texas in Florida. V juniji je žito zrelo v pridunavskih državah, na Grškem, na OgerHkem, v Južni Rusiji, Italiji, na Ši>anjskem, Portugalskem, Južnem Francoskem, v severnoameriških državah Kalifornija, Loui-siana, Mississipi, Alabuma, Georgija, Tenesse, Vir-ginija, Utah, Kolorado m Missouri. V juliji se sprav-liajo pridelkj v Avstro-Ogerskem, Nemčiji, Severnem Francoskem, Švici, Rusiji, Augliji in na Poljskem. V avgustu žanjejo v Belgiji, Holandiji, Severni Angliji, Kolumbiji in Manitobi. V septembru spravljajo pridelke na Škotskem, Švedskem, Norveškem in Se vernem Ruskem, hkratu pa začno v Ameriki spravljati koruzo. V oktobru neha žetev na Severnem Škotskem. V novembru in decembru pa spravljajo pod streho žito v Peru-ji, Južni Afriki in Zapadni Indiji. * (Kolera na Japonskem.) V japonski prestolnici Yeddo grozno razsaja črna kolera. Na tisoče ljudij je že pomrlo. To mesto je jako veliko, obsega 40 štirijaških kilometrov in ima milijon prebivalcev. Poslano. S la v n o u r e d n i št v o „Slov. Naroda" v Ljubljani. V »Slov. Naroda" številkah 135 in 140 predbacivala sta gg. Friderik Berdajs in Fran Podkraj-šek iz Save tukajšnje deželne bolnice vodstvu, da je isto dne 7. junija t. I. svoje dolžnosti v nemar pustilo, ker tega dne ui poslalo ob 10. uri zvečer k mešanemu vlaku na južni kolodvor po nekega teško ranjenega, imenom Martin Močilar, vzlic temu, da se je bilo v tem zmislu prej vodstvu brzojavilo. Nasproti temu predbacivanju pa mora deželni odbor javno izreči, da je vodstvo deželne bolnice v tem slučaji popolnem pravilno postopalo in strogo po obstoječih propisih ravnalo. Deželne bolnice delokrog je natančno odmerjen in nikakor ne sega čez prostore bolniškega poslopja. Držeč se tega jedino pravega načela poslalo je deželne bolnice vodstvo brzojav, zadevajoč pre važanje teško ranjenega Močilarja takoj po vspre-jemu mestnega magistrata policijskemu oddelku, da v stvari potrebno ukrene. Istinitost tega potrdil je mestni magistrat Ljubljanski z dopisom z dne 18. avgusta t. 1. št. 14^51 deželnemu odboru. Vsa proti deželne bolnice vodstvu naperjena predbacivanja torej nimajo podlage ter jih mora deželni odbor kot vrhovna oblast deželnih dobrodelnih zavodov odločno zavrniti. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani dne 29. avgusta 1890. Dr. P o k I u k a r. Zalivala. Vsem p. n društvom, gospodom in damam, ki so mi čestitali povodom moje osemdesetletnice izrekam tem potom svojo najiskrenejšo zahvalo. V Ljubljani, dne 29. avgusta 1890 Dr. Jernej Zupanec, c. kr. notiir. Mtoji zii VNe leto g 1<1. 4.60 ; v.u poJ letu gld. 2.30; /a vviri letu glfl. 1.15. j5u,-»,F>r---r^.r^r; i Tujci : 28. avgusta. Pri Mniu-i: Pfeifer, Holetsch, Perko, Reich, Loosa z Dunaja. — Rodrigner, pl. Vielli iz Trata. — Armuth iz Budimpe4te. — Deich iz Kamnika. — Vidic iz Herpelj. — Fabriotti iz Podnu rta. Pri si<»n n : Vojvoda Wttrttemberg, Spmetti, Orsini, Rosenherg. P)iewetz, Kail iz Gradca. — Fuchs, pl. Gierli-ani, Ruhman z Dunaju. — Dr. Fabiani z rodbino, Leeb s sinom iz Trsta. — Zupan, Fischer iz Budimpešte. — Sar-tori iz Kopra, -- Scherer iz Gorico. — Bettelbeim iz Velike Kanite. — Sonnenberg iz Čakovca. Pri bavarHkem dvorni Ruktolj iz Vipave. Pri avstrijskem cesarji: Koael iz Trbiža. — Glo-botschnig iz Krope. Pri južiiein kolodvoru: Meguscher iz Tržiča. _ Ornstein z Dunaja. — Benda iz Prage. — Takoč iz Budimpešte. — Pfefferer z rodbino a Krškega. Meteorologično poročilo. C e« O Cas opazovanj -i Stanje barometra v mm. Temperatura Ve-trovi Nebo Mo-krina v mm. si > 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 735-2 mm. 734- 3 mm. 735- 0 mm. 167°C 26 1° C 18 2° C al. szh. »l.jjah. Sl. v.;i!i jas. d.jas. jas. 0 00 mm. Srednja temperatura 20'3U, za 2-8" nad normalom. ZDio.xxaosls:a, borza dne 29. avgusta t. I. (Izvirno telegrafično poročilo.) Srebrnu renta ..... Zlata renta ...... o°/0 marčna renta .... Akcije narodne banke . . Kreditne akcije..... London........ Srebro ........ Napol......... C. kr. cekitii .... Nemške marke..... 4°/0 državne srečke iz I. 1854 Državne srečko iz 1. 1864 O gorska papirna renta 5°/0 Dunava reg, srečko 5°/0 . Rudolfovo srečko . . Akcijo anglo-aVitr. banko Tramway-društ. volj. 170 k včeraj — danes gld. 87-95 — tfld. 8805 n 89 75 n 89 75 n 10695 n 106 75 n 101-20 101-25 n 956 — n 968-— n 808*60 308-25 n 112-55 » 112 30 r» 8-'-8 " n 8-95 :»37 ft-35 „ 56 221/, ■ 55-— 250 gld. 131 gld. 95 kr 100 . 177 . 40 „ 101 n 55 „ * » i 99 . 50 „ 100 gld. 121 rt » Mit. listi . . 112 n 75 „ 100 gld. 197 » 25 „ 10 „ 20 n n 120 , 165 ■ » 2iy n n Sivega stanovanja in brane Idčetu mlad iirudullc In giniiiuzljalt dijak. Ponudbe pod adreso j. s. vsprejeuia ,Slovenskega Naroda". upravništvo (662—2) Dr. Frideriku I^eiiglel-a Brezov balza Že sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od paintiveka znan kot najizvrstnejše lepotilo; ako se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potom kot balzam, zadobi pa čudovit učinek. Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti, loei|o me že drugi dim ue-inatne luskine od polti, ki pontuue vtried tega cisto belit in nežni*. Ta balzam zgladi na obrazu nastalo gube in ko-zavo pike ter mu daje mladostno barvo; polti pode-lujo beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavoBt, ogerce, nosno rodeči no, zajedce in druge neunažnosti na polti. — Cena vrču z navodom vred «ld. l.BO. (179—37) Dr. Friderika Lengiel-a ĐENZOE-MILO. Ntijmilejšo in najdobrodejnejiie milo, za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad 6U kr. Dobiva ae v Ljubljani v 11». pl. Truk6czy-Ja lekarni in v vsoti večjih lekarnah. — Poštna naročila vsprejeuia W. lic mu Dunaj, X. priporoča „Narodnu Tiskarna". DR J. KOPRIWA (664-D mestni fizik on I i n u j <* od 2.—3. ure popoludne v svojem stanovanji Resljeva cesta št. 1, II. nadstr. ji n p 58—S^385—,g^3iE St. 15.867. Razglas. (663) V soboto, dne SO. t. m., popoludne ob 3. uri, se bodo v Tivolskem g°zchi od zadnjega viharja podrta in polomljena smrekova in borova drevesa pod pogojem, da se z vejevjem vred odstranijo najdalje v 8 dneh iz gozda — prodala potom očitne dražbe. Dražba, h kateri se kupci vabijo, prične se ob določeni uri na poti, ki pelje proti Rožniku. Mestna občina. Ljubljanska. dne 28. avgusta 1890. Župan: Grasselli s. r. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar. Lastnina in tisk a Narodne Tiskarne".