116. številka. Ljubljana, v sredo 23. maja. XXVII. leto, 1894. SLOVENSKI MUL bchaja Trsnk dan sve£er, izimfli nedelje in praznike, ter velja po polti prejeman sa avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jedeo taaaeo 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za četrt leta 3 gld. BO kr., za jeden meuec 1 gld. 1U kr. Za pošiljanje na dom računa bo po 10 kr. na meneč, po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnimi znaša. Za oznanila plačuje ne od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi nai se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnistvo je na Kongresnem trga st. 12. U p r n v u i i t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Zaradi praznika Sv. Rošnjega Telesa izide prihodnji list v petek, 25. maja 1894. Najnovejši cvet — a sad? čas cvćta je, vho sili v cvet; tudi naše stran-karstvo politično poganja v najnovejši dobi pisano cvetje, katero pa niti nima dobrega duha, niti ne Obeta ukusnega ploda. Talca nova stranka je ona, katera si je vzel* za gaslo, ne da bi si ga upala popolnoma očito izreči, gaslo servilizma in separatizma. Nekoji nas po vmtj sili hočejo navaditi na nekoliko uhornih zajemov in nas skušajo tirati v samovoljno hlapčevstvo, češ, Slovenec je revež, uho-jen je na drobtinico, rajni, izvrstni opazovalec našega ljudstva, pisatelj Josip Ogrinec, v jeduern svojih jedrnatih spisov pravi: ,V*i srno berači pred Bogom! Siromak in veljak, vsakjebernč! Družina, občina, narod, država — beiačija, in celi svet — zgol beraštvo! V Avstriji so mej ostalimi Slovani zlasti Slovenci natečni (t. j. sitni) berači: hodijo in hodijo leta in leta na Dunaj, pa le kako neznatno drobtinico sem ter tje v boga ime priprosijo narodu. Oj kako beraško!" Ni-li vrli Ogrinec menda v duhu videl našega najnovejšega stališča okolo mize koalicijske? — Nikdar bi človek ne veroval, kako kratek spomin imajo ljudje in ljudstva ! Da imamo že zdavna svoj dobro utrjeni in neštevilokrat potrjeni narodni program, to vse se je nekojim za mero-dajne veljavnim glavicam celo izpuhtelo. Kaj pravi ta naš program? — D.i si želimo v okviru Avstrije svojo samoupravo, da hoćemo doma biti svoji, da hočemo ostati z drugimi Slovani pravi bratje! S turni besedami je povedano vse. Tudi je že davno izrečeno, da imamo Slovenci zakonito ravnopravnost, katero je pa treba neumorno zahtevati, ne pak prosjački koledovati za njo, kakor hoče in dela cvet in dika najnovejše naše stranke! Kes da, slabi smo, ker se še povrh tega slabimo sami, a ravno p avu a i i zakon sta najbolje orožje in ščit slabemu. Ali hočemo zategadelj po kolenih hoditi, ker smo politično slabi, a no temveč stopili krepko na noge iu tirjati te^a, kar nam gre V Kdor prosi pravice, a je ne zahteva, ta je sam priznal, da prosi miloščine, ta je svojo pravico popustil in jo zamenjal LISTEK. Kronika. V Novem Jorku imajo sedaj „električnoga moža". Kdor je neveren Tomaž, naj ga gre gledat, pa dotakne naj se ga nikar, dokler ne ve\ kaj hoče. To najnovejše čudo devetnajstega stoletja je \se v samih gumbih, vsak gumb pa opravi svojo službo, če le nanj pritisneš. Na primer takode: S kmetov si prišel, v Ljubljanskem hotelu sediš, pa bi rad, kakor zadnjo nedeljo moj prijatelj notar, eulca jedel. Namestu da bi šele nemških besed iskal za markerja, ki je po vrhu tega malo gluh, če sploh ve, kje mu glava stoji, ti samo stegneš roko, položiš prst na mali gumb „električnoga možau, in v tem hipu imaš pred sabo sulca najmanj »umne barve s salato, v najfinejšem olji okopano. Ali ni to nebeška priprava? 0, da bi ne bilo tako dalječ v Novi Jork! Jaz sem zadnjo soboto pogrešal kakih pet ali šest takih „električnih možu na Kranjskem. Razpostavil bi jih bil v pet ali šest odvetniških pi-saren. Tam so gospodje narodni odvetniki sedeli, s tujo milostjo, ta se je sam (ponižal iz pravnega posestnika v prosjaka. Tak prosjak pa tudi ne vzbuja niti simpatije niti milosti, nego navadno se mu vrata pokažejo. Ali zakaj pa smo politično tako slabi? — Ker nad našimi zastopniki na Dunaji ne stoji straža krepkega javnega mnenja! Ko smo nekdaj Slovenci — v prvi dobi ustavnosti — pošiljali može" na Dunaj, pazili smo, kaj delajo, kakošna pota hodijo, kako opravičujejo dano zaupanje. Ce je kateri le stopil stranpotema ali pa sebične namene lovil, vihra je nastajala v njegovem ozadju; celo lahni sum ga je popihnil s površine političnega življenja. Komu ni na misli tužna osoda Lovra Tomana, moža velikili zaslug? V resnici, mnogo se danes greši, ker ni krepke politične kontrole doma, niti po vsem Slovenskem. Mi se radi ponašamo z družbo sv. Mohorja in s tisočinami njenih članov, tudi se ponašamo s svojimi posojilnicami in drugimi zavodi, tudi se sklicujemo na procvitajočo svojo književnost, v prvi vrsti na svoje razvito časopisje, — ali, da se žal beseda izreče, časopistvo je potrpljivi papir in književnost je gola črka, ako mej slovenskim občinstvom ne veje sveži, čili duh politične samosvesti in kreposti. Časopisi se lahko zaplenjujejo. a javni duh, ako je krepek in živ, Se ne daje deti pod pečat ln toga duha pri nas manjka. Lokalizem, separatizem, vsled tega tudi tisti duodec — despo-tizem nad volilci, ker ni zdravega zraka in vetra, ker ni čvrstega javnega mnenja. Kar našo književnost zadeva, o njej velja, — „si magnis licet componere parva" — kar o rimski. Ko je rimska svoboda propala in je despotizem nastopil, jela se je latinska književnost najlepše razvijati; ali ta cvet jo bil samo mameči videz, samo za oko in krasočutnost, a ne plodeč ovočja, okrepčalnega za dušo in srce rimskega naroda. Procvitanje naše književnosti še ni dokaz naše duševne zrelosti. Politično smo za nekaj malo let sem celo propali, in propadamo danes, ko smo razdvojeni in znovič razklani vsled pritegljivosti koalicije, vidno od leta do leta. To je učinek naše malomarnosti v političnih rečeh. Nekoji se celo upajo javno izrekati: pustite jih, naj hodijo ti naši zastopniki, koder in kakor hote, da nam le nekaj vabilo pa k zborničnim volitvam, ka tero so bili prejel , ležalo je v košu, — saj ni bilo za nzaznambou. Sedeli so, ker jedni so mislili, da se morajo še vedno na lojternicah voziti v Ljubljano, drugi pa so se menda že naveličali železnice. Zato pa pravim: če bi jim bil postavil električnega moža v pisarno, potem bi vender vsak stegnil in položil prst na tisti gumb, s katerim se pri volitvah glasuje. Dostaviti namreč moram, da .električni mož* v Novem Jorku tudi govori, če se nanj pritisne. V tem oziru je ta stroj boljši od jednega slovenskega državnega poslanca (zamolčim naj njo govo ime, da se ne bo zopet prestrašil!), ki ne govori, naj se nanj še tako pritiska; — slabši pa je od drugega slovenskega poslanca (tudi le-tega ime naj zamolčim, da se ne bo zopet jezil!), ker ta zna preskočiti svojega predgovornika, kakor je pokazal te dni, česar pa .električni mož" ne bi mogel storiti, ker je presolidno zgrajen. Treba bode torej posebnega aparata, da se spravi tudi odvetniški odbor kranjski „cum sua causa" v slovenski tir. Sedaj imajo slovenski gospodje, ki so v soboto bili doma ostali, celo leto čas premišljevati, kaj jih bode prihodnjič na noge prineso doma! — Takim besedam navzlic velja Boris Miranov izrek, kateri je bil menda pred dvajsetimi leti manj opravičen nego dandanes: „Kako jaz srečen biti smem, ko sladka moja domovina v pomilovanje je ljudem!" — Iz te zmote vodi jeden jedini pot: Vzdramimo se iz mrtvila; pokažimo nekojim našim zastopnikom, kaj misli slovenski svet o njih, in ako to ne pomaga, otresimo se jih korenito! Slovenci smo res ubogi; malo imamo dajati svojim boriteljem, ne slnžb ne premoženja ; ali jedino, kar jim dati imamo, in kar je več vredno nego blago in visoko dostojanstvo, to je naša zahvalnost, naše srce. Kdor pa si hoče to pridobiti, ta mora vsaj jedno uslugo narodu storiti: braniti in hraniti celo njegovo čast in poštenje 1 —— Notranjske vode — Vipavski hudourniki — Idrijske delavske razmere. Poslanec gospod dr. Aadrej F e r j a n č i 6 je v poslanski zbornici due 16. maja t. I. govoril: (Konec.) OkoltlOft, da se je drug govornik iz te kro-Dovioe, ki za-1 >i>a diu« volilni okraj, s tako unemo potegnil za to stvar, dokazuje, kako je Btvar nujna. Kot zastopnik dotične«« okraja ne morem si kaj, da bi predgovoroiko i!, izvajaaj ne podprl in ne popolni). Vprašanje o zagrajenju hudournikov je dosti bolj pereče, kakor vprašanje 0 osušenju notranjhkih kutini. Pri teh oziroma pri poplavah se ne more govoriti o povečajočib se škodtih. Škoda je vedno ista, kakor že od nekdaj; kakerčne so v kakem letu padavine, take t-o tudi poplave, zdaj večje, zdaj manjše. Ali intenziteta in velikost škode, ki je tukaj povprečno vedno jednaka, je v Vipavski dolin*, v tej, nekdaj blagoslovljeni dolini, vsa drugača. Tu postajajo razmere od leta do leta, skoro bi rekel od dne do dne slabše. Ko sem bil, sam sem namreč Vipavec, Še dečko in pozneje dijak, ui za to kalainiteto nihče vedel; od tedaj se je najbrž vgted izd^kavanja gozdov začelo opustošenje po hudournikih in to opustošenje rodovitne doline ae rapidno Roji: Kako se opustošenje širi, to avedočijo številke raznih prejektov, spravilo. Ljubljanski kolegi jim dotlej žele najboljšega zdravja, — trkali ho vsaj zvečer potem ,,na boljšo bodočnost", ko že drugega ni bilo nič pomagalo. ,,Doctores-Cunctatores1 pa imajo lahko vsaj jedno tolažbo: ker niso prišli, tudi ničesar poka-zili niso. Kdo je na lici mesta bil „doktor skaza'% ne vem. Moralo jih je pa biti več, ker drugače bi ne bi a slovenska večina odvetnikov-volilcev postala — manjšina s svojimi kandidati. Menda je pri njih narodne elektricitete zmanjkalo ali pa je nikdar imeli niso, — z ameriško pa se tu ničesar opraviti ne da. To je dogodek zadnjega tedna, katerega po Ljubljanskih gostilnah prenašajo celo taki, ki se s politiko nič ne ukvarjajo. Zato naj tudi meni nihče ne zameri, da sem ga spravil v podčrtno nepolitično kroniko in to celo v tem prekrasnem majniku. Ta je letos podoben blaziranemu mladeniču, katerega ne ganejo niti najzalši dekliški klobučki pri nedeljski promenadi v „Zvezdiu : jasno lice pokaže samo za hip, da je nato tem nedostojnejše zopet nagu-banči. Klobučki beže, bežim tudi jaz — a ne z t njimi. Mef. narejenih zadnjih deset let. V teh projektih se računa, kake svote bi bile potrebne za utesnitev škod. Leta 1884. se je še mislilo, da aadošča 6000 gld. za preprečenje škod. Ta znesek 6000 gld. je bil seveda zavržen, kajti prva močna padavina je vse podrla in odplula, kar se je naredilo. Od tedaj je bilo več tehničnih projektov izdelanih, tako Klemen-čičev projekt, Evpertov projekt, in projekt dež. stavbenega urada kranjskega. Vsi ti projekti računajo, da bode za zagrajenje potrebni znesek dosti večji od zneska, kateri se je I. 1886 porabil za tedanja, brez načrta narejena dela, ali tudi ti projekti računajo le, da bode potrebna svota 100.000 do 150 000 gld. Najnovejši projekt pa računa, da bode za poravnanje škode in zagradbo treba 351 000 gld. Tako dateč je prišla ta stvar, ker se io doslej le projektovalo. Umevno je, da, če se na lici mesta veduo le projektuje in komisijonuje, potem prebivalstvo že z ozirom na velikost škode iz lastne moči ne more ničesar storiti in si ne ve ne sveta ne pomoči. Prepričan sem, da bi se bilo prebivalstvo, ako bi se ne bilo izdelovalo toliko projektov, lotilo samo dela in opustošenja bi ne bila postala tako obsežna in velika, kakor so danes. Projekt podražil se je tudi zategadelj, ker tu; je v novejšem času izreklo načelo, da je pri Vipavšici, to je pri tisti reki, v katero se Btakajo vsi hudourniki, narediti dvojni profil. Vsled dvojnega profila bi se stvar seveda podražila, ali omeniti moram, da se je v prejšnjih projektih vedno le z jednostavnim profilom mislilo izhajati. O tem, ali je narediti dvojni ali jednostavni profil, o tom naj razsodi vlada oziroma poljedelsko ministerstvo, nujno pa je potrebno, da se odloči. Danes stoji Btvar tako le: Projekt, ki računa troške na 351 000 gld., se je predložil vladi. Ta je dala po svojem tehničnem kousulentu na lici mesta projekt preiskati in na podlagi te preiskave se je projekt poslal dež. odboru oziroma dež. stavbenemu uradu, da se v zmislu podatkov poljedelskega mini-sterstva predela in popolni. Po mojih poizvedovanjih pri dež. stavbenem uradu morem povedati, da se predelani in popolnjeni projekt najkasneje do konca meseca junija predloži poljedelskemu ministerstvu. Prosim torej nujno, naj bb ministerstvo odloči za jeden ali za drugi projekt; odločitve glede tega jako nujnega vprašanja prosim v primernem roku, na vsak način predno se Buide dež. zbor, da bo ta mogel skleniti melijoracijski zakon, in da se bodo mogla dela začeti na zimo ali na pomlad. Opustite mi nadalnja izvajanja glede nujnosti te zadeve že z ozirom na to, kar je povedal gosp. predgovornik, saj ni mogoče popisati silo tako, ka-keršna je. Priznanje proračunskega odseka, da s prispevkom 750.000 gld. k melioracijskemu zakladu ni mogoče izhajati, me veseli, kakor tudi sklep, s katerim se vlada pozivlje, naj prihodnje leto prosi povišanja dotacije na jeden milijon gld. Upam, da se jeden del te povišane dotacije nakloni deželi Kranjski. Pri melijoraeijah se nam le malo naklanja. Žal, da v tem hipu ne morem navesti dotičnih številk. Jedno pa hočem omeniti, ker pojasnjuje položaj. T če se vprašanja, koliko dobiva dežela Kranjska prispevka v deželnokulturne namene. Tu najdem nekaj posebnega. Dočim ae je 1. 1889. za Kranjsko porabila okrogla svota 31.000 gld., se je ta svota 1. 1893. znižala na 26 000 gld. Konstatujem, da bo, kar je umevno, nobeni drugi kronovini ni znižala subvencija, ali pa samo ostala tista, kakor prej. Vsaki kronovini se je subvencija izdatno povečala, in izjema se je storila le glede Kranjske dežele. Ne morem si kaj, da bi ne govoril o točki „ruduiki" in se dotaknil od predgovornika omenjene Idrije in ondotnega delavskega vprašanja. Gospod predgovornik je marsikaj rekel glede Idrije, a govoril je le splošno. Moja naloga je, povdarjati nekatere stvarne momente. Povod k temu mi je razprava o tem vprašanju v proračunskem odseku 1. 1893. Svoj čas sem predlagal v več točk razdeljeno resolucijo. Proračunski odsek se je o tej resoluciji posvetoval, vlada je v odseku pojasnila, kako je bila stvar v tem uredila in zboljšala. Proračunski odsek je ta pojasnila na znanje vzel, a puvsem se ž njimi ni zadovoljil, nego vssprejel resolucijo, a katero ae vlada pozivlje, naj ša nadalje dobrohotno skrbi za zboljšanje položaja Idrijskih rudniških delavcev. Okol-noat, da je proračunski odaek asm izjavil, naj ae slabo stanje rudniških delavcev v Idriji še poboljša, mi daje pogum, da spregovorim zopet o tej atvari, dsai ao šele tri leta minola, kar sem zadnjič o njej govoril. Vlada je položaj delavcev nekoliko zboljšala. Povdarjalo se je te, da ae je glede plače uveljavil nov status. Zanimivo je pregledati, v koliko je ta status boljši od prejšnjega. 2*1, da moram reči, da se je mezda za dnevni „šibt" povišala le za 4 kr. Ali tudi to minimalno in nebistveno povišanje podstavne mezde bi delavci vsaj občutili, ako bi bili plačani na dan. Toda oni delajo v akorda. Rudarji, in sicer velika večina mej njimi, namreč tisti, ki delajo v rovih, ti delajo v akordu in jim torej povišanje podatavne mezde nič ne ko* risti, ker je njih zaslužek odvisen od tega, koliko zaslužijo v akordu. PoboljSke čuti samo jedna, zdi se mi da na novo ustanovljena kategorija de* lavcev, namreč takozvani „viSji kopači" (Oberbauer). Ti višji kopači dobivajo ne glede na zaslužek v akordu za vsako „8ihto" 8 kr. doklade. Znano je, da se rudarji sploh jako protivijo delu v akordu. Nekateri razlogi govore seveda zanj, to pripoznam. Ali če ie v jednem ali v več speci* jelnih slučajih akord na veliko škodo delavcu, če delavec v akordu zadene na tako neugodno kame* novino, katero je težko odkopati, in ima torej minimalen zaslužek, bilo bi vender pravično, da se mu v tem slučaji, ako se vid", da ga ni zakrivil delavec, pripozna pndstavna plača. Idrijske delavce je zelo razveselilo, da so bili do sedaj interimalni delavci večinoma uvrščeni mej stabilne. Stabiliteta je v zvezi z benefictjami. Dobivanje žita za limitirano nizko ceno, dobivanje lesa, to so beneficije, katere cenijo Idrijski delavci po vrednosti. Pri tem zboljšanju razmer pa se nekaj ni zgodilo in prav to je uzrok, da se ga delavci ne morejo posebno veseliti. Da dobe na novo stabilizo-vani delavci rečen*) beneficije tudi za ženo io za otroke — to so povsem lokalna Idrijska vprašanja — morajo poprej osem let služiti kot stabilni delavci. Mej stabilne delavce pa so bili uvrščeni tudi starejši možje, ki imajo veliko rodbino. V takih slučajih bi bilo pač pravično, ako bi postali ti ljudje deležni beneficija glede dobivanja žita in lesa za ženo in otroke, ne da bi morali prej osem let stabilno služiti. Zelo neugodno za delavce je tudi to, kar je že omenil g. predgovornik, kar je uvedel status o plačah in kar zadene tiste, katerim so se plače zboljšale, da namreč več ne dobivajo stavbenega lesa. V Idriji je mnogo delavcev, ki imajo svoje hiše. Ne smete misliti, da bo to poslopja v pravem zmislu besede. To so borna iz lesa narejena in krita zavetišča. Takih delavcev, stabilnih ali pro-vizijoniranih, je mnogo, namreč 212. Vsem tem delavcem, tem hišnim posestnikom, se je vzela pravica, dobivati stavbeni les po limitiranih nizkih cenah. Utemeljilo se je to s tem, da se jim je plača povečala. Ta argument pa pobija važna okolnost. Ti delavci ne stanujejo v teh hišah Rami, ampak dajejo sobice drugim delavcem v najem. Ker morajo les za atavbe in za poprave plačevati po navadnih cenah, morajo najemnino povišati ia tako zadene ta, rekel bi nepravična ia trda določba glede dobivanja leaa vse ali vsaj ogromno večino delavcev in je teži. O Veliki noči sem bil v Idriji, in provizljonisti, naj so že možje ali vdove ali otroci, ao me naprosili, naj na tem mestu spregovorim o njihovem neugodnem položaju. To obljubo, dano ljudem, katerih revščino sem sam videl, hočem sedaj izpolniti. Provizije so sedaj v Idriji le začaano urejene. Konstatujem to z zadovoljstvom, ker upam, da se bodo provizije primerno poviSale, kadar pride do definitivne uredbe. Opustite mi navajanje malenkostnih zneskov, ki se plačujejo kot provizija, zlasti če ima kdo nekoliko manj službenih let, čeaar pa ni kriv delavec, ko je vender v rudniku postal za delo nesposoben. Ti zneski, ki se plačujejo kot provizija, in ki bi imeli biti sadostna pomoč za ljudi, ki ao postali nesposobni za delo, ao naravnost smešno majhni. Kakor sem že rekel, pričakujem zanealjivo, da se bodo pri definitivni uredbi te zadeve provizije primerno povišale. PazniSko osobje v Idriji je razdeljeno v tri racrede, vsak razred pa zopet v več vrat. Plače v prvem razredu analajo 600, 575 in 550 gld, v drugem razredu 500, 475 in 450 gld V prvem razreda je pet paznikov, v dragem dvanajst, v tretjem razredu s plačo 400, 375 in 350 gld. pa je 42 paznikov, v tretjem razredu a plačo 350 gld. je 26 paznikov. Skoro polovica paznikov je torej takih, ki dobivajo najmanjše plače. Zaleti bi bilo, da ae pazniki nekoliko bolj jedaakomerno razvrate po plačilnih razredih. Tudi to je čudno, da ni nobenega paznika, ki bi v drugem ali v tretjem razredu dobival najvišjo plačo po 500 gold. in po 400 gold. Prosim visoko poljedelsko ministerstvo naj uvažuje te razmere in naj tudi paznikom zboljša materijelni položaj. Dovoljeno mi bodi, da omenim na kratko še neko drugo zadevo. Primeri se pogoatoma — tu imam spise o takem slučaju — da se ljudem hiše poškodijo. Zdovi dobe razpoke, hiše se začnejo po* dirati. Ljudje sodijo, da ae dogaja to vsled izpod-kopavanja v rudniku. Stvar je postala tako nevarna, da se je morala občina kot krajno policijsko oblastvo za to pobriniti, ker so bili ljudje v nevarnosti. Lastnik je bil do* tično hišo nekaj let prej kupil v najboljšem stanju. Sodil je, da mu je nastala škoda vsled kopanja v rudniku. K obravnavi se je povabil tudi zastopnik rudniškega ravnateljstva in ta je rekel, da to ni res. Povabil se je drng tehnik, če se ne motim, ga je povabilo okrajno glavarstvo, in ta ni rekel, da je nemogoče, da bi bilo izpodkopavanje sveta v rudniku uzrok Škodi. V tem slučaji, ako ni izključeno domnevanje, da je uzrok škodi kopanje v rudniku, ni smeti dopustiti, da se ljudem hiše podero. Ljudi bi bilo odškodovati ali pa hiše kupit*. V takem slučaji pa ni samo uvaževati mnenje rudniškega ravna* teljstvs, ampak vprašati tudi ueinteresovane tehnike. Z* slučaj, da ti povsem evidentno ne dokažejo, da bo druge okolnosti prouzročile nastalo škodo, priporočal bi vladi, naj ravna pravično, če tudi morda po pravu ni k temu primorana. S tem končam svoja izvajanja. Sodim, da bi Idrijski rudnik, ki navzlic temu, da m je cena živega srebra znižala, da je čistega dobička pol milijona — mislim, da se ne motim, dasi letos tega nisem kontroliral — torej skoro polovico dohodkov vseh eraričnih rudnikov, lahko zmogel toliko, da bi se delavcem zboljšal položaj in da bi se odpravile popisane neprilike. Priporočam to gospodu poljedelskemu ministru prav nujso. Tu gre za delavce, ki so hvaležni in katerih fte ni prešinil socijalistiški duh, za prebivalstvo, ki ve ceniti tudi majhno pomoč, katera pa ne sme izostati. Apelujem na Njega ekscelenco gospoda poljedelskega ministra naj, kakor ga je lani pozval proračunski odsek, za rudniške delavce v Idriji dobrohotno skrbi (Dobro! Dobro!) Državni zbor. Na Dnnaji, 22. maja. V današnji seji poslanske zbornice sa je začela razprava o proračunu pravosodnega minister-stva. Pravosodni minister grof Schdnborn je posegel v debato in branil Bvoje uradno in politično delovanje. Seja je bila precej burna. Začetkom aeje odgovarjala je vlada na razne interpelacije, potem je zbornioa vzprejela predlog slovenskih poslaacev glede podpore po ujmah oškodovanemu prebivalstvu nekaterih okrajev na Kranjskem in na to začela razpravo o proračunu pravosodnega minieterstva. Posl. dr. Slavi k dokazuje, da bode novi civilnopravdni red pravosodje za stranke le podražil, se bavi s sodnimi razmerami na češkem, graja, da si najvišje sodišče v svojih razsodbah pogoatoma nasprotuje, in pravi: „Sodniki ne postopajo po zakonu, ker jim daje minister slab vzgled." Govornik navaja celo vrsto ministrovih naredb in dokazuje, da ao nezakonite. Taka naredba je tudi ukaz glede konfiikovaoja nenemških državuozbor-skih govorov. — Posl. Nitsche zagovarja stališče čeških Nemcev in se izreče zoper zahtevo, da bi moral vsak sodnik na Češkem znati oba deželna jezika.— Posl. Bula t zahteva, naj ae pri sodiščih v Dalmaciji uvede hrvaščina kot notranji uradni jezik. — Pravosodni minister grof Schdnborn govori najprej o manjših zakonskih predlogah, katere boda rešiti, potem pa o večjih legislativnih akcijah. Obžaluje, da ni moči generalne debate o novem kazenskem zakonu že v tem zasedanju dognati in konatatuje a zadoščenjem, da se bode volil |kF Dalje v prilogi. °W Priloga „Slovenskemp Narodu*4 6t. 116, rtnć 23. maja 1894. permanentni odsek za novi civilnopravdni red. Socijalne in gospodarske razmere so se zelo premenile in zakonodavstvo se mora na to ozirati. Minister odgovarja potem na govor dra. Gregra glede njegovega političnega postopanja napram Taafleu in koaliciji in razpravlja o Kaiztovi interpelaciji glede priobčevanja nenemških državnozborakih govorov. Pravi, da mu je Va3aty očital, da je dotično naredbo izdal iz hudobnosti in zagovarja svoje sta-lišče, češ, da so „Nar. Listy" že priobčevali kot govor marsikaj, česar ni bilo v scenografi^nem protokolu. Zato ni bilo uzroka radi te naredbe napadati vlado. Minister se bavi potem s pravdo proti Omladincem in pravi, da se dela sodnikom krivica, če se trdi, da so nepravično postopali in z njimi brutalno ravnali. Končno govori minister o legislativnih reformah in pozivlje opozicijo, naj sodeluje. Glede na opazke posl. Ferjančiča o uradovanju pri najvišjem sodišču pravi, da so principijelno opravičene, da pa se slovensko nradovanje zaradi tehničnih težkot še ni npeljalo. Glede rabe slovenskih tiskovin obljubi primerne korake, glede imenovanja notarjev na Spodnjem Štajerskem pa pravi, da bo vedno ozira na jezikovno zmožnost prosilcev in da zna tudi novi Mariborski notar slovenski. — Posl. P i n i n 8 k i govori o sodnih razmerah v Gališki, poslanec N a -b e r g o j pa o sodnih razmerah v Trstu, rekši, naj minister pri imenovanji novih sodnih pristavov pri okrajnem sodišči v Trstu nastavi samo može, zmožne tudi slovenskega jezika. Ko sta govorila Še posl. S c h o r n in dr. Š a-m a n e k in je finančni minister P 1 e u e r odgovoril na neko interpelacijo, zaključila sa je seja. Prihodnja seja jutri. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 23. maja. AH naj HoHenwart še ostane vodja konservativcev? Dunajska »ReichspoBt" je pozvala vse konservativce, naj izrečejo svoje mnenje glede vprašanja: Ali naj Hobenvvart še ostane vodja konservativcev. Doslej je list priobčil odgovore na to vprašanje iz desetih krajev. Vsi se izrekajo zoper to, da bi Hobenvvart še nadalje vodil konservativce. Tudi nekateri konservativni listi so pretresali to vprašanje. Tako Graaki » Volksblatf, ki se je pač izrekel za Hohenvvarta, svoje mnenje pa tako formuliral, da je iz njega vidno, da je list prav za prav povsem nezadovoljen b Hobenvvartftvim delovanjem. IVurmbraml in levičarji. Nemški liberalci bo z grofom Wurmbrandom kaj nezadovoljni. Mož je sicer »njih" minister ali v gospodarskem in splošno političnem oziru je pristen konservativec. Le v narodnostnem oziru soglaša ž njimi. Ker pa kot trgovinski minister v tem oziru ne more dosti storiti, v drugih ozirih se pa kaže konservativca, bi se ga levičarji najraje znebili. Ko je zadnjič ostro in po krivici napadel obrtni odsek, v katerem igrajo levičarji prvo ulogo, ker so vsi važni referati mej njimi razdeljeni, raztogotili so se ti tako, da so hoteli odložiti mandate, vsled česar bi bil moral VVurmbrand odstopiti. Plener jih je potolažil z zagotovilom, da bo VVurmbrand avoj napad preklical. Vzlic tej obljubi in vzlic vsem prošnjam pa Plener ni mogel preprečiti, da bi Weigl in Neuvvirtb ne bila ministra ostro zavračala. VVurmbrand je svoj napad preklical in s tem se je stvar za sedaj poravnala, ali le za silo in le, da bi koalicija ne prišla v nevarnost. Nasprotstvo pa obstoji in ker ima grof VVurmbrand jako čuden temperament, pride gotovo kmalu zopet do kakega konflikta. Civilni zakon. Kaže se, da nastane na Ogerskem vender mi-nisterska kriza. Poslanska zbornica je sicer odobrda vladno predlogo o civilnem zakonu, a z nekoliko manjšo večino kakor prvič in že to je simptoma* tičoega pomena, saj jo vlada izrecno delovala na to, da dobi pri drugem glasovanji še impozantnejšo veČino, kakor jo je imela pri prvem. Iz tega, da se je drugič vladna večina v manjšala, se sklepa, da je tudi v poslanski zbornici nastala neka nezaupnoat proti vladi. A kaj sedaj ? Wekerle in njegovi novinarski trabantje so naznanjali, da pride predloga takoj zopet v magnatsko zbornico in da bo Wekerle stavil kroni pogoj, ako hoče, da ostane sedanje minister-stvo, naj privoli, da se imenuje nekaj novih članov magnatski zbornici. Cesar je odpotoval v Bruck in nihče ne ve povedati, kdaj vzprejme VVekerla v av-dijenci. Razširjajo se razne govorice, a resnice ne ve nihče povedati. Gotovo je toliko, da je magnat-aka zbornica sedaj ravno tako odločna nasprotnica civilnemu zakonu, kakor je bila pri prvem glasovanju in da bi tudi sedaj gospodska zbornica predlogo gotovo zavrgla. Da bi česar privolil imenovati nekaj novih članov gospodske zbornice, tega neče malone nihče verjeti in ker bi v tem slučaju We- kerle gotovo odstopil, se že govori o novi minister* ski kombinaciji: Szaparv — Appoovi — Khuen-Hedervary. Vnanje države. Srbski prevrat. Iz Srbije prihajajo samo oficijelni glasovi in ti poročajo seveda samo to. kar je vladi všeč. Javljajo, da vlada v celi deželi najlepši mir in da so prišle že deputacije, zahval.t se kralju, da je samovoljno razveljavil ustavo 11 Opozicijonaini listi so vsi prenehali izhajati. Kak je položaj, se vidi iz tega, da je celo bivši regent Ristić hitel v toplice v Me-hadijo, to se pravi, da je pobegnil. Privaten telegram še noben ni prišel iz Srbije in torej ni moči vedeti, kaj se tam godi. Vlada naznanja, da skliče v kratkem zastopnike raznih strank, da dogovorno ž njimi izdela novo ustavo. To je očitno slepilo. Zanimiva je sodba inozemskega časopisja. Madjarski liati odobravajo razveljavljenje ustave. Dunajski listi sodijo vso stvar navidezno hladno, a pozna se jim, da le težko prikrivajo svoje veselje, saj je Milau vedno užival njih simpatije, vsi drugi listi nemški, francoski, angleški in italijanski, ter češki in ruski pa obsojajo Milanov korak z vso odločuostjo. Na podlagi tpga se lahko reče, da z Obrenoviči samo Še tisti simpatizujejo, ki so za to plačani, ali pa katerim je v korist, da v Srbiji ne vlada srbski narod, nego poštenjak Milan. Italijanska zbornica. V ponedeljek se je v poslanski zbornici italijanski začela debata o vladnih financijelnih predlogih. O izidu te debate, ki bo gotovo dolga in ostra, ker je večina zbornice Če ne Crispiju pa finančnemu ministru Sonninu očitno nasprotna, se sedaj ne da še nič povedati. Doslej so v debato posegali samo radikalni in konservativni poslanci, a vsi so se izrekli odločno zoper predloge. Kmetijske zbornice na Pruskem. Kartelne stranke pruske poslanske zbornice so se po dolgih pogajanjih glede organizacije poljedelcev zjedinile na kompromis in vzprejele zakonsko predlogo o ustanovitvi posebnih kmetijskih zbornic, katerim bo zastopati gospodarske interese kmetijskega prebivalstva. Nemški agrarci so tega uspeha zelo veseli, ker je začetek sistematični rešitvi perečega agrarnega vprašanja. Dopisi. Iz ftmarftlcega okraja na Štajerskem, 19. maja. [Izv. dop.] (Učiteljsko zborovanje.) Čeravno bo bile letošnje Binkošti v .ledeni dobi", ohranimo jih vender mi učitelji .šmarskega in rogaškega okraja trajno v najprijetnejšem spominu, ker se je proslava dvajsetletnice našega društva in pet-indvaJBetletnice šolskih zakonov tako sijajno obnesla. Posetili so nas pri tej priliki dragi tovariši iz osmih sodnih okrajev in smelo rečemo, da še v prijaznem šmarskem trgu ni bilo nikdar toliko učiteljev zbranih, kakor dno 15. t. m. Posebno mnogobrojno prihiteli so gg. tovariši iz laškega in celjskega okraja. Oni so tudi večjidel sami oskrbovali petje, ki je k povzdigi slavnosti toliko pripomoglo. Veselja nam je utripalo srce pri tako mnogoštevilni udeležbi in prav živo smo čutili, da smemo tudi mi s pesnikom vzklikniti: »Mi vstajamo 1" Pri slavnostnem zborovanji je g. društveni predsednik prav prisrčno pozdravil goste, ki bo, jednih nazorov in Želja, pri Al i po stari slovenski navadi veselit se z veselimi sosedi. Ko so pevci odpeli »Lepa naša domovina", je slavnostni govornik g. E. Blenk, Šolski vodja v Zibiki, v precej dolgem, skrbno sestavljenem govoru narisal nam dosedanje društveno delovanje. Ustanovljeno 1873. 1. samo za šmarski okraj, razširilo se je društvo 1882. 1. vsled pristopa jednajst tovarišev iz rogaškega okraja v „Šmarsko-rogačko učiteljsko društvo". Do sedaj je zborovalo G1 krat in je razpravljalo o 52t>b obširnejših in mnogih manjših vprašanjih, zadevajočih šolo in učiteljstvo. Gojilo je vedno izobrazbo članov, vzbujalo je stanovsko zavest ter branilo čast učiteljstva in šole. Bilo je član nekdanjega „Slov. učiteljskega društva za Spodnji Sta jer*', je dosmrten član „Matice Slovenske" ter ud dične »Zaveze slov. učit. društev". Razprave vršile bo se skoro izključno le v slovenskem jeziku. Tako je društvo vsestranski izpolnovalo svojo nalogo in želeti je le, da bi i v bodoče tako vspešno delovalo. V to pomozi Bog! V drugem delu svoje razprave ocenil je g. govornik sedanji šolski zakon ter končal b trikratnim »Slava" Njegovemu Veličanstvu pre-svitl. cesarju, na kar ste se stoječ odpeli prva in zadnja kitica »Cesarske pesmi". — Po zaključenem zborovanji bil je skupni obed pri g. Adrineku. To je bila družba, da si lepše želeti nismo mogli. K učiteljem so se pridružili deželni poslanec gosp. dr. Jurtela, dva gg. šmarska duhovnika, g. zdravnik ter nekateri sodni in davkarski gg. uradniki. Mej iz- bornim sviranjem znane Šmarske godbe, menjajočim se z ubranim petjem, vrstile so se razne napitnice. Prva veljala je veličastni cesarski dvojici, ki je pred kratkim obhajala 40letnico Svojega zakona, druge pa raznim društvom, posameznim stanovom in osebam ter složnemu delovanju vseh stanov. Tukaj naj le omenim, da nas je g. dr. Jurtela vzpodbujal k složnemu delovanju ter nas zagotovljal, da bodo složni učitelji našli pri drugih stanovih vsikdar potrebno zaslombo in podporo. Žal, da je večina cenjenih gostov radi slabe železniške zveze morala odriniti Že ob Štirih popoludne; ostali smo se pa skupaj veselili do noči, ko smo spremili zadnje goste do vozov. Srčna hvala Vam vsem, ki ste k uspehu naše slavnosti količkaj pripomogli, osobito pa Vam, cenjeni tovariši, ki se niste bali ne truda ne stroškov, da razveselite svoje sosede. Malo časa bili smo združeni, a povedali Brno si mnogo in okrepili smo se z navdušenjem k nadaljnjemu trudapolnerau delovanju. Dal Bog, da se skoraj zopet snidemo! — k. Domače stvari. — (Procesije v Ljubljani.) Jutri, na praznik sv. Rešnjega Telesa, služila se bode v tukajšnji stolni cerkvi ob 8. uri zjutraj slovesna služba božja z veliko asistenco, po končani službi božji pa se bode vr8il običajni sprevod po mestu. Sprevoda udeležili se bodo civilni dostojanstveniki, vse tukajšnje vojaštvo pa bo bode formovalo v pojedinih oddelkih na Kongresnem trgu. Se ve da se bode procesija vršila le tedaj, ako vreme ostane ugodno. — V Trnovski župni cerkvi s j prične procesija ob v .,5. uri zjutraj, v Št. Peterski cerkvi ob 1/i6. uri zjutraj. — V Frančiškanski in Št. Jakobski župniji bodeta procesiji še le v nedeljo dne 27. t. m. zjutraj ob 8. oziroma ob VaO« uri. — (Izlet »Ljubljanskega Sokola" v Novo Mesto.) K včersjšnji notici o prodaji voznih listkov za posebni vlak v Novo Mesto dne 3. junija nam je dodati še nekoliko. Kakor že rečeno, B9 dobivajo listki po naznačenih cenah (I. razr. gld. 4-35, II. razr. gld. 290, III. razr. gld. 145,) v prodajalnicah gg. Cešarka, Sosa, Sokliča in Za-gorjana. Vozni listki se bodo prodajali samo do sobote dne 2. junija popoludne do 4. ure. Vlak bode sicer postajal na vseh postajah, vozni listki se bodo pa izdajali samo za celo progo Ljubljana-Novo Mesto. Vnanji izletniki, ki se žele pridružiti Sokolovemu vlaku, naj se zaradi listkov zglasć naravnost pri prireditelju vlaka g. Vekoslavu Je nič u v Ljubljani, Cesarja Josipa trg št. 12. Iz Ljubljane do Novega Mesta traja vožnja kake tri ure. Iz Ljubljane se bode odpeljal vlak v nedeljo dne 3. junija zjutraj ob 5. uri in dospel nazaj v ponedeljek zjutraj ob 3. uri. — Došla nam je tudi vest, da se izleta udeleži 20 goBpodičin pevk in 35 gg. pevcev društva »Ljubljane". — (»SlavČeva" desetletnica.) Kakor smo že poročali, praznovalo bode dne 7. in 8. julija letos pevsko društvo »Slavec" svojo desetletnico pod pokroviteljstvom gospe dr. Ivan Tavčarjeve. Društvo razposlalo je že meseca aprila vabilna pisma vsem pevskim, kakor tudi bralnim društvom in čitalnicam ter v njih poudarjalo, da je 8. dan julija namenjen osobito sestanku slovenskih pevskih društev. Odbor prosi vsa ona narodna društva, katerim po neljubi pomoti vabilno pismo ni došlo, pa bi želela priti na sestanek slovenskih pevcev, da drage volje prijavijo svojo udeležbo odboru. Pri veliki vrtni veselici omenjenega dno nastopila bi zbrana pevska društva v dveh skupnih zborih, namreč v »Naprej" in „Jadransko morje". Ona društva, katera se nameravajo udeležiti slavnosti korporativno, blagovolijo naj se oglasiti za potrebne note rečenih dveh zborov pri Slavčevem odboru. — Prvo je prijavilo svojo korporativno udeležbo z zastavo pevsko društvo »Sloboda" iz Zagreba (čez 30 pevcev), dalje korporativno udeležbo pevsko društvo »Nabrezi na"; poleg trga naznanilo je več narodnih društev, da se udeleže slavnosti po deputacijah, pri-državši si definitivni sklep o korporativni udeležbi. Nadejati pa se je in želeti, da bi društva prihitela v kolikor moči obilem Številu, to je korporativno z zastavami. V predvečer slavnosti, dne 7. julija bode koncert s posebno zanimivim vsporedom. Sodeloval bode na ta večer Častni član društva g. Meden, zagotovil pa je svoje sodelovanje tudi operni pevec g. T rt ni k; tudi si je pridobilo društvo za oba dneva popolno vojaško godbo. Po vsestranskih pri- prava h i o delovanju pomnoženega odbora (voljenih 10 oovih odbornikov izmej rednih in podpornih članov) soditi je, da bo ta slavnost gotovo jedna najlepših v letošnjem poletji, ker zanimanje za njo kažejo tudi Hrvati in Primorci. Dodati nam je le še željo, da bi tudi bližnja pevska društva odzvala se vabilu našega vrlega »Slavca" in s tem častno proslavila sestanek pevskih društev slovenskih. Društvo „Slavec" je po desetletnem neumornem delovanji gotovo zaslužilo, da pripomoremo vsi složno k slovesni desetletnici njegovi! — (Nova š k o 1 a) V poslednjem konsistoriji dne 18. t. m. je prekonizoval papež Serijskega škofa dr. Jurija Posi lovi ća nadškofom v Zagrebu in Btolnega dekana Tržaškega č. g. Andreja Š t e r k a škofom na Krku. — (Osobne vesti.) Članom izpitne komisije ?a izpite iz podkovstva za take učence, ki niso obiskovali podkovskega tečaja, imenovana sta vodja podkovske šole, vitez dr. Karol BleiweiB in okr. živinski zdravnik g. Artur Folakovvski. — (Poročil) se je v Trnovem na Notranjskem gosp. Josip Bizjak, trgovec, s gospodično Franjo R o I i h o v o. — (Za »Narodni D o m" ) v Ljubljani je poslal uredništvu našega lista: Neimenovan rodoljub 100 kron, in sicer zavarovalnino, katero je vzprejel od zavarovalnice proti nezgodam vsled njegovega poškodovanja ter tej vsoti še nekoliko dodal. — Zivio! — (Pri veselici za »Narodni dom") dne 10. junija v Ljubljani pri Koslerji, spuSčal bo gosp. Bitner več manjših balonov in jeden izredno velik balon. — (Državne subvencije.) Minister-stvo za pouk in bogočastje ie dovolilo obrtnim nadaljevalnim šolam na Kranjskem nastopne podpore: Nadaljevalni Šoli v Ljubljani 2300 gld., v Postojim 250 gld, v Skotu Loki 270 gld., v Kočevji 280 gld., v Krškem 300 gld., v Kraoji 250 gld , v Metliki 200 gld., v Tržiči 350 gld., v Novem Mestu 450 gld., v Radovljici 250 gld , v Kamniku 400 gld., v Ribnici 80 gld in v Št. Vidu nad Ljubljano 170 gld. — (Porotneobravnave v Ljubljani.) V ponedeljek dne 28. t. m. prične se pri tukajšnjem deželnem kot porotnem sodišči drugo letošnje porotno zasedanje, obsegajoče deset obravnav, ki bodo trajale deset dni ter se bodo vršile v sledečem redu: dne 28. maja: Janez C o t m a n , zločinstvo tatvine; Peter D a c a r , zločinstvo uboja, in Angelo della Flora tudi zločinstvo uboja ; dne 29. maja: .Jože V rtaćn i k, zločinstvo goljufije, in Janez P a p 1 e r , zločinstvo po« siistva; od 80. maja do 4. junija: Anton Prelo v se k, Janez A b e , Anton Jenko in Fran A I 8 B, zločinstva zavratnega umora, tatvine, težke telesne poškodbe in javnega nasilstva; dne 5. junija: Fran Kocjan , Jakob Jane, Janez G a 1 1 e in Fran Sin k o v e c , zločinstvo uboja, in Jožef Bizjak, zločinstvo tatvine; dne 6. junija: Fran Ž t e f e , zločinstvo ponarejanja kovanega denarja, in Anton K e r n c , zločinstvo ropa. — Uprav senzacijonalna bode obravnava proti Antonu Pre-lovšku in njegovim sodrugom, katere obtožnica dolži, da so v noči od 2. na 3. julija 1871) zavratno umorili škofjeloškega okrajnega sodnika dr. Krausa, odnosno, da so sodelovali pri omenjenem zločinstvu. Vsi obtoženci so iz Trzina in okolice ter se nahajajo kot kaznjenci na Ljubljanskem Gradu, le Anton Prelovšek nahaja se že nekoliko mesecev v Mariborski kaznilnici, ker ni hotel zajedno s svojim sinom več biti v jedni in isti kaznilnici. — (C. kr. glavno ravnateljstvo avstrijskih državnih železnic) javlja, da se hode k januvarski izdaji 1894 glavne tarife blaga c. kr. avstr. državnih železnic uvel dodatek V, ki zadobi veljavo z dnem 1 juniiem 1894 — (Društvo „Sokol" v Postojni.) Od osnovalnega odbora smo prejeli naslednje vabilo k I. občnemu zborovanju v četrtek dne 24. majnika 1894. v nnstilui g. Alojzija Durger-ja v Postojni točno ob 8 uri zvečer. Dnevni red: I. PreČitanje potrjenih pravil. II. Volitev staroste in društvenega odbora. 111. Kazgovor, a) zarad društvene obleke, b) zarad telovadnice, c) zurad ouuovaine slavnosti, IV. Razni predlogi. Prosi se, da pridejo vsi, ki so društvu kot izvršujoči ali podporni člani že pristopili ali pa še pristopiti nameravajo. — (Generalfttabsko potovanje.) V Poatnjino so došli dno 19. in 20. t. m. člani gene- ralnega štaba pod vodstvom Fzm. barona Becka in podmaršala Merte in pl. Guttenberga. Vsega skup je 40 častnikov, 150 mož in 150 konj. Večina Častnikov Je obiskala jamo. DaneB odjezdijo preko Razdrtega v Gorico. — (Savski most pri Radečah.) Piše se nam iz Radeč dne 21. t. m.: Grajenje Savskega mostu vkljub slabemu vremenu vrlo dobro napreduje in upati je, da bomo v dveh mesecih brezskrbno korakali čez Savo, tam kjer nas je do sedaj počasni brod prevažal. Na štajeraki atrani je mostna glava dodelana, pa tudi na kranjski strani se pridno zida, ker mora hiti gotova do 10. junija. Pretekli teden pričel je tuj podjetnik graditi lesen most za silo, ki mora biti tudi v jednem meseci gotov. Zanimivo grajenje privabi vsaki dan mnogo gledalcev iz Radeč in Zidanega mostu. — (Slovenskemu pevskemu društvu) podarila je al. posojilnica na Ptuji veledar v znesku 50 gld. To je lep dokaz zaupanja, koje uživa to nam Sloveucem potrebno društvo. Vivant sequentes! — (V Slovenski Bistrici) ima podružnica sv. Cirila in Metoda svoj letni občni zbor v nedeljo dne" 27. t m. popoludne ob Štirih v gastil-ničnih prostorih g. Petra Novaka. GoBtje in prijatelji podružnice dobro došli! — (Prvi občni zbor Veliko vske podružnice sv. Cirila in Metoda) se je izvršil nepričakovano Bijajno, kakor se poroča „Miru". Navzočih je bilo nad 300 poslušalcev in govorilo je več znanih govornikov. Navdušenje za podružnico je bilo vseobče in takoj prvi dan jej je pristopilo blizu 100 novih članov. Vrli koroški Slovenci so pokazali VelikovSkim ponemčencem, da bo nikakor ne dajo oplašiti po nizkih spletkah, kakor so se uprizorile lansko leto. Živeli 1 — (Novo železnico na Koroškem) bodo merili inženerji v kratkem iz Sinčevesi do Železne Kaple. Se li bode gradila kmalu, to je odvisno od tega, če se bodo dobili potrebni novci. — (Nemški narodni dom v Celovcu.) Kakor poroča »M i r", hote CelovČani zgraditi nekak nemški narodni dom, namreč hišo z gostilno in veliko dvorano za nemške veselice in vzprejemanje nemških gostov. O vsem so baje žs jedini, samo o tem ne — kdo bode dal denar. — (Bodoči vodja deželnega računstva v Gorici) dela že zdaj veliko preglavico Goriškim Italijanom, ko je komaj zemlja zakrila g. Andreja Jegliča. Po njih mislih seveda bi moral biti Italijan, a to ne samo po imenu nego tudi po dubu. Tako je zahteval kar naravnost Tržaški »Pic-colo". Ako pa pomislimo, da je na Goriškem 100 slovenskih županij, italijanskih pa samo 37, je pač razvidno, kako drzna je omenjena zahteva. Deželni računar ima vedno več posla s Slovenci, nego z Italijani, kajti Slovenci imajo veliko večino v deželi. Naslednik g. Jegliču bode torej moral biti popolnoma vešč slovenskemu jeziku v besedi in v pismu. Deželnega odbora goriškega skrb bodi, da dobi le tak mož to s.uzbo, ki bode imet v vsakem oziru potrebno sposobnost. — (Moška podružnica sv. Cirila in Metoda v Sežani) vrlo napreduje. V prvem letu svojega obstanka je postala pokroviteljica in nabira za drugo pokroviteljstvo. Članov ima 59, namreč 2 ustanovnika in 57 letnikov. Odposlala je vodstvu 1G9 gld. 75 novČ. V občnem zboru, ki je bil nedavno, so bili voljeni v odbor gg.: dr. Rybaf, (predsednik), M. Kante (namestnik), A. Kosovel (tajnik), Jan. Renčelj (blagajnik), Rožič, Stolfa in V. Pregelj. — (Gasilno društvo v Sežani) se je ustanovilo v nedeljo. Za začetek ima kakih 50 iz-vršujočib članov. Podpornikov tudi nedostaje, tako da je društvo tudi gmotno zagotovljeuo. Gasilno brizgalnico je kupila občina, za kar gre bvaia v prvi vrsti g. županu in dež. poslancu R. MahurČiČu. Vsak oddelek je volil zase svoje odbornike, vsa skupščina pa je volila načelnikom g. dr. R y b a f a , njegov namestnik je g. M. Kante, tajnik g. A. Kosovel, blagajnik gosp. V. Pregelj in Anton Bekar. Naj bi imelo prekoristno društvo prav obilo uspeha. — (Koncert v korist družbi sv. Cirila in Metoda,) ki je bil določen v Trstu na dan 2G. t. m., se je vsled obče želje preložil na soboto dno' 9. junija. Sodelovali bodo: »Slovansko pevsko društvo", Škedenjski pevski zbor »Velesila", operni pevec g. J. C. Tertnik, dramatiški odsek „Tržaškega Sokola" in vojaška godba. — (Portret biskupa 8 t r o s a m a y r a.) Znameniti hrvatski slikar Vlaho Bukovac, jeden prvih mej slovanskimi slikarji naše dobe, izdelal je bil lani portret biskupa Strosamayra za jugoslovansko akademijo v Zagrebu. Ta prekrasna slika ae je občinstvu tako omilila, da je bila splošna želja, naj bi se reproducirala, kateri Želji je ustregla dobro znana hrvatska firma z umetninami S. Kočonda v Zigrebu. Jugoslovanska akademija ie dala tej firmi izključno dovoljenje kromolitografične reprodukcije a a pogojem, da bo jej predloži reprodukcija na odobrenje. To se je zgodilo in akademija je posnetek, ki se je jako dobro posrečil, odobrila. Ker je reprodukcija v vsakem oziru krssna in dovršena, opozarjamo nanjo slovenske čestilce velikega škofa. Slika je — brez okvira — 55 cm. široka in 68 cm. visoka, ter velja z 10l'a cm. širokim pozlačenim okvirom le 13 gld. 50 kr. oziroma — ako se plača v obrokih — 15 gld« Cena je z ozirom na umetniško lepo delo res jako nizka. Opozarjajoč občinstvo na to sliko želimo, da bi jo bilo videti v vsakem slovenskem salonu. — (C. kr. kadetska šola za deželno b r a m b o na Dunaj i. ) Vsled uradnega dopisa deželne vlade opozarjamo še jedenkrat na oznanilo, katero je prijavil uradni list »Laib. Ztg." v 6t. 78 z dne 6. aprila t. I. glede vzprejema učencev v c. kr. kadetsko šolo za deželno brambo na Dunaji. Kakor smo že ob svojem času naznanili, se vzprejme početkom šolskega leta 1894'95. v I. tečaj kakih 120 in v II. tečaj kakih 20 aspirantov. Natančni pogoji so razvidni iz zgorej omenjenega oznanila. — (Ce s. ar. glavno ravnateljstvo avstrijskih državnih Železnic) javlja, da se bodeta od 1. junija dalje ustavljala brzovlaka štev. 1 io 2, ki posredujeta promet mej Gradcem (juž. žel.) in Fehringom na postaji Graški drž. kolodvor in sicer bode brzovlak št. 1 odhajal iz Gradca drž. kolodv. ob 5 23 zjutraj, brzovlak št. 2 pa bode dospeval v Gradec drž kolodv. ob 10'19 zvečer. Dalje se bode osobni vlak št. 18, ki posreduje promet mej Gleisdorhnu in Gradcem (iuž. žel ), od 1. junija t. 1. dalje že od Fehringa naprej v promet spravil; odhod iz Febringa ob 4*50 v jutro, prihod v Gleisdorf ob 5 49 zjutraj; čas odhoda ll Gleisdorfa in prihoda v Gradec (juž. tel.) ostane nespremenjen kakor je v voznem redu z dne 1 maja t. I. določen. V nasprotni smeri bo bode z dre 1. junija naprej osobni vlak št. 15 iz Gleisdorfa v Febring v promt.t spravljal; odhod iz Gleisdorfa je ob 6 50 v jutro in prihod v Fehring ob 7 46 v jutro. - -t Slovenci in Slovenke! ne zabito družbe sv. Cirila in Metoda! Razne vesti. * (Drugo češko gledališče v Pragi) se bode zgradilo po sklepu češkega gledališkega konsorcija poleg narodnega gledališča. * (Za Košuto v spomenik.) Pariški list „L' Europe" pripoveduje nastopno dogodbo. K znanemu Budimpeštanskomu bankirju prišli so odborniki, ki nabirajo doneske za Košutov spomenik. Mož se res zapiše na polo in dostavi svoto 500 gl. Navdušenost odbornikov nad toliko radodarnostjo pa se je jako ohladila, ko je bankir vzel iz svoje blagajne pet Košutovih stotakov iz L 1848, ki so prišli ob vso veljavo in provzročili toliko bede po Ogerskem. Takih bankovcev imam se več na razpolaganje, je rekel bankir presenečenim odbornikom, kraljevih bankovcev pa niti jednega za Košutov spomenik. * (Čez petnajst let zopet spregovoril.) V Budimpešti Btanujoči uradnik Ivan K. je pred 15 leti onemil vsled mrtvouda. O binkostnih praznikih se je odpeljal nemi uradnik z nekaterimi prijatelji v Udvardi. Ko se je družba vračala, spodrsnilo se je pred vagonom K-u.; padel je na železniški tir, ne da bi Be posebno poškodoval. Ko je bil v vozu, začel je govoriti, da so kar vsi strmeli. Je li bil strah, ki mu je zopet odvezal jezik, ali se je tako pretresel, s kratka, vsled te male ne* zgode je čez 15 let zopet spregovoril. * (Mlada morilca.) Upravo psihologiška uganjka je sedanja mladina. Dogajajo se dejanja, o katerih nekdaj ni bilo slišati. Tak grozen dogodek se je zopet pripetil v selu Borkut na Ogerskem. Dva otroka, 13leten dečak in 11 letna deklica umorila sta lastnega očeta, gozdnega čuvaja Andreja Csiho, ker ju je kaznoval zarad nepokorščine. Deček je spečemu očetu s sekiro razklal glavo in potem sta oba otroka vlekla truplo v bližnji gozd ter je skrila pod grmovjem. Mlada morilca ata sedaj v zaporu. * (Mnogobrojna rodbina.) Blizu Mar-sballa v Severni Ameriki Živi posestnik, ki ima 21 ži- -vih otrok, mej njimi 17 dečakov. Vsi sede pri obedu pri jedni navlaSC za njih nsrejeni mizi in jim gre jed iaredno v slast. Književnost. — Italijani se zanimajo za slovan-Sc i n o. Prof. Ciampoli, ki je predaval več let o Blovanuki literaturi na vseučilišču v Kataoiji in izdal ta predavanja v dveh malih zvezkih, preiskuje sedaj staroslovenske spomenike (glagoljske in ćirilske) v slavui knjižnici sv. Marka v Benetkah. V kratkem izda tudi »Zgodovino ruskega slovstva", katero je posvetil velikemu vojvodi Konstantinu Koostan-tinoviču, predsedniku akademije znanoBtij v Petro-gradu. — Vesna, št. 3. Na prvem mestu čitamo lepo pesem Alastorjevo, kot začetek ciklusu, ki bode izhajal z naslovom: Graške pesmi. Tej sledi nadaljevanje mikavne Draganove povesti »Bu-ganovi", Dadaljevaoje interesantne razprave „Nekaj o lepem", in konec Goestlove studije »črtice o blazoosti" ter korenitega Bpisa „Katoličanstvo in pravoslavje v bivšem poljskem kraljestvu". V „Vest-niku" in v »Listku" je čitati več krajših zanimljivih notic. Z zadovoljstvom konstatujemo, da je »Vesna" čedalje boljša. — „Vienac" ima v štev. 20 to de vsebino: Radmilovič. povest, »pisal Ksaver Šaudor Gjalski ; Carmen, zložil Sergij; — Izvori.e popievke F. S. Vilhara, ocenil Fr. S. Kuhač; — Dva ulomka iz V. pjevanja »Os Lusiarias" zložd Lu s Camces, iz (portugalskega preložil dr A. Tres ć Pavičć; — Alfred de Musset, literarni potret, sestavil Oskar pl. Sa-lopek; — »U Zdencu", spisal V. Klaić; — Grčka priča o Prokni i Filomeli kod Hrvata; — Listek. — Sliki: Slika iz Zagreba, Pogled s Akadem č«oga trga ua Zrinjevac; — Nad opustjelom Kolijevkom, slikal G. Carlini. Pri sklepu lista: V Ljubljani je bila že opoludne razširjena govorica, da so razkralja Milana v Belemgradu ubili. Mi smo radi tega brzojavno povprašali našega poročevalca na Du-naji, a dobili odgovor, da o tem na Dunaji iiir- znanega ni. Brz o j slttIs: e. Trst 23. maja. V sinočni seji obč. sveta je bila burna razprava radi slovenskih šol. Obč. svetnik dr. Sancin je v daljšem govoru pojasnjeval postopanje komisije glede poizvedovanj o podanih slovenskih prošnjah, doka/oval opravičenost slovenskih zahtev in se izrekel zoper poročilo. Prenapolnjena galerija je divjala in govornika neprestano motila. Za poročilo sta govorila žid Luzzato in d' Angeli. ObČ. svet je poročilo, s katerim se izreka zoper ustanovitev slovenskih šol v mestu, vzprejel s 35 proti 4 glasom. Dunaj 23. maja. V današnji soji posl. zbornice se je nadaljevala razprava o proračunu pravosodnega ministerstva. Isterski poslance dr. Bartoli je tožil, da se Primorsko slavizuje. Dunaj 23. maja. Peter Karagjorgjević je že 14 dnij tu in stanuje v hotelu „1 m porini". Pred kratkim ga jo obiskal njegov brat Arsen, a se koj vrnil v Peterburg. Peter je bil tudi že v avdijeuci pri Kaluokvju. Avakumo-viča je poslal Milan sem, da vpraša, kaj bi Kalnokv storil v slučaju državnega prevrata. Cim je dobil Milan Avakumovieevo poročilo o tej avdijtnei, je prevrat izvršil. Dunaj 23. maja. Neki uradnik zavarovalnice „Riunione Adriatica di Sicurta" napadel je danes na cesti posl. Kaiserja z bičem, ker je bil Kaiser v drž. zboru trdil, da je rečena zavarovalnica pasivna. Policija je napadalca zaprla. Budimpešta 23. maja. Predloga o civilnem zakonu se magnatski zbornici v današnji seji ni predložila. Beli grad 23. maja. Nocoj je bilo mnogo osob zaprtih. „Odjek" je priobčil oklic na narod, naj si ustave iz 1. 1888. ne da vzeti, vsled česar se je začelo proti njemu sodno postopanje. Pariz 23. maja. „Figaro" priobčuje poročilo o pogovoru njegovega urednika z Ale-ksejem Karagjorgje vicem. Ta je izjavil, da se svojim pravicam do srbskega prestola ni nikdar odpovedal in da bo z vsemi silami deloval na to, da si jih pribori. Pariz 23. maja. Vlada je bila železniškim delavcem zabranila organizovati sindikate. Socijalistički poslanci so jo včeraj radi tega interpelirali. Vlada je zahtevala, naj se prestopi na dnevni red, kar je pa zbornica odklonila z 262 proti 225 glasom, vsled česar je ministerstvo demisijoniralo. Narodno-gospodarske stvari. Petindvajsetletnica banke „Slavlje". Dne 15. maja t. 1. je preteklo pet in dvajset let, kar je bila ustanovljena vzajemno zavarovalna banka „Slavi'a1* v Pragi. Ker je ta odlični s lo van-h k i zavod razširjen i po našem ozemlji, dovoljujemo si posneti nekatere najpoglavitnejše podatke iz letnega poročila, katero je izdal upravni odbor imenovane zavarovalnice ob uspešnem nje poslovanji na svršetku prvega četrtstoletja. V področje banke „Slavije" ob nje ustanov-ljenji spadalo je: I. zavarovanje dohodkov na doživetje, II. zavarovanje za slučaj smrti in III. društva vzajemnega podedovanja, katerim so je tekom prvega leta pridružilo se: IV. zavarovanje zoper škode po požaru in V. zavarovanje zoper škode po toči ter čve-tero drugih oddelkov, kateri pa doslej še ne poslujejo. Ustanovni zaklad banke „Slavije" bil je prvotno določen na gld. 10 000, kateri znesek se je pozneje zvišal na gld 50.000. — Pojedini ustanovni deleži so znašali po gld. 100. — Banka je začela svoje poslovanje, ko je bilo vplačanih gld. 1500. — usta-novnin«. Na Slovenskem so takoj s početka bili naslednji nje ustanovniki: Iiarbo-Vaksenstajnski Josip, grof v Iiakovnici; Dr. Bleivveis Janez v Ljubljani; J)r. Costa E. H. v Ljubljani; Dr. Ćuček Josip v Št. Lenartu; Dr. Dominkuš Ferdinand v Mariboru; Goljmajer Urban, župnik v Berše-u ; Graselli Peter, hišni j)osestnik, sedaj župan v Ljubljani; Hočevar Matija, grasoak jiod Turjakom ; Dr. Ipavic Gustav, zdravnik v Št. Juriji; JaniČ Jakob, trgovec v Zalci; Knez Slavoljub, c. kr, notar v Št. Lenartu; Kotnik Franjo, tovarnar na Verdu; Krajcar Franjo, župnik v Valturi; Lipold Josip, posestnik v Mozirji; Lukan J. okrajni zdravnik v Št. Vidu; -Murnik Ivan, urednik »Novic" v Ljubljani; Dr. Poklukar Josip v Ljubljani; Dr. Rapoe Franjo, posestnik v Mariboru; Dr. Razlag Radoslav, odvetnik v Ljubljani; Roblek Franjo, jmsestnik v Žalci; I>r. fkubic Franjo v Ve-lenji; Šušnik Gašpar, stotnik-avditor v Pulji; Šentak Franjo, posestnik na Vranskem ; Skale Pavel živino-zdravmk v Ljubljani ; Sventner Slavoslav, posestnik v Ljubljani; Dr. Tarbatier Ivan, zdravnik v Žalei; Dr. Toman Lovro, odvetnik v Ljubljani in Dr. Vošnjak Josip, z iravnik v Bmarji. Banka „Slavija", ki je začela delovati v prvih letih narodnega preporoda na Češkem ter se je pozneje razširila i po ostalih pokrajinah naše države, pridobila si je v dobi svojega petindvajsetletnega poslovanja zaupanje in naklonjenost ne samo doma mej Čehi, temveč pri vseh avstrijskih Slovan h ter je premagala naposled vse ovire, katere so njej delali različni njeni nasprotniki. Da se njej je to posrečilo, k temu je pripomoglo največ spretno nje vodstvo: generalno ravnateljstvo, odnosno upravno svetovalstvo, ki je bilo vedno pozorno na ohranjenje zdravega jedra not rame društvene uprave, pri čemur so ga izdatno podpirali vestni uradniki banke in nje goreči zastopniki širom vse Avstrije. In tako stoji banka „Slavija" daues na konci petindvajsetletja svojega delovanja na povsem trdnem temelji ter zre s polnim samozaupanjem v bodočnost. Poleg društvene hilancije oddelkov 1.—V. znašajo vsi fondi in rezerve koncem 1. 1893........gld. 5,830.;J0C-40 pokojuiški fond uradniški . „ 266.183*79 „ zastopniški . . „ 132.265 57 vkup . . . gld. (J,228.755*76 Od teb je naloženih v vrednostnih papirjih, v gotovini, v posestvih ter hipotečnih in drugih posojilih .........gld. 6,000 705-70 Kako blagotvorno je banka „Slavija" delovala v minolih petindvajsetih letih, o tem govori najjasnejše izkaz kapitalov, katere je taista izplačala v tej dobi svojim članom in sicer: Zavarovancem oddelkov I.—II.: kapitala na doživetje .... gld. 161.768*68 „ „ slučaj smrti. . . „ 2,604.445*51 „ „ dohodkih ... „ 31.65300 „ „ pokojninah ... „ !».0.'35'11 Zavarovancem oddelka III.: (vzajemno podedovanje) ti to 10 društvom........ „ 6,469.884 76 Zavarovancem oddelka IV.: Nagrade požarnih škod ... „ 10,745.054-92 Zavarovancem oddelka V : Nagrade po toči učinjenih -škod w 2,671.137.00 torej vkup . . . gld. 22,744.475-9:4 Posojil iz kreditnih društev je dovolila banka „Slavija" svojim udom v teku petindvajsetih let skupno vsoto . . . gld. 3,212.064-58 Požarnih škod in to takšnim zavarovancem, ki niso imeli pravice do odškodnine vsled neplačane zavarovalnine ali iz drugih uzrokov, izplačala je banka »Slavija" v tem času vsega vkup.........gld. 166.535.32 Istotako je razdelila od svojega početka do konca 1893 I. 494 občinam, bodisi gasilne brizgalnice, bodisi gasilne doneske v gotovini za..........gld. 144,704 35 V letu 1893. dosegla je banka „Slavija" čistega dobička gld. 251.910*31 od katerega pripada: oddelku I. in II. gld. 76.33708; oddelku III. z dividendo vred gld. 13.01699; oddelka IV. gld. 131.323 34 in oddelku V. gld. 31.232 90. Zavarovancem v življenskih oddelkih I. II., katerih zavarovanje začenja leta 1888 in ki so svojo zavarovalnino v letu 1893. plačali, dovolila se je na občnem zboru dne 12. maja t. 1. 10% dividenda. Banka „Slavija" ima generalne svoje zastopa v šestih glavnih mestih in sicer: v Brnu, na Dunaji, v Ljubljani, v Lvovu, v Plznu in v Zagrebu. Najdelavnejši v minolem letu je bil generalni zastop — Ljubljanski, kar se je naglašalo na omenjenem občnem zboru s posebno pohvalo. Le-ta je namreč v letu 1893. dognal v živi jonskem zavarovanju gld. 1,300.000 kapitala in je uplačal v požarnem oddelku nad gld. 160.000 letne zavarovalnine. Iz teh kratkih podatkov je pač razvidno, da banka „Slavija" po tolikih uspehih prvega četrtstoletja svoje delavnosti more nadejati se povsem sijajne prihodnjosti ter da bode, napredujoč tem korakom po nastopljeni poti ob svoji petdesetletnici dospela na jasni vrhunec blaginje. Bratje Sokoli Velikega pomena v životu našega društva so naši korporativni izleti. Morda je baš Sokolskim izletom pripisovati živejše in vztrajnejše narodno gibanje v tem ali onem kraji mile nain domovine. Saj so vendar Sokoli nositelji in branitelji najodločnejše narodne zavesti! Za letos odmenil je društveni odbor izletnim krajem prijazno Novo Me«to v vinorodni Doleujski in tja se bode vršil naš prvi letošnji izlet. Že prej bili smo z Novim Mestom in njega prijaznimi prebivalci, osobito po bratskem „Dolenj-skem Sokolu" v ožji dotiki. Z novo otvorivšo se dolenjsko ž«leznico pa je „srce Slovenije" bela Ljubljana kaj ozko zvezana s prestolico ob zeleni Krki. Kaj je bolj naravno nego to, da ob prvi priliki, ki se nam nudi, obiščemo svoje dolenjske brate ter obnovimo z istimi stare prijateljske zveze in odnošaje. Prvo nedeljo po otvoritvi dolenjskih železnic, 4lnc; :i. Junija IM9I vršil se bode Sokolski izlet v Novo Mesto in sicer korporativno v društveni obleki s zastavo. Zaradi potrebnih priprav se omenja, da nastopi naše društvo na izletu v telovadbi skupno z .Dolenjskim Sokolom". Natančnejši vzpored izleta, osobito vožnje in cene posebnega vlaka naznanil se bode pravočasno z jednakim oklicem in s polo. Opozarja se pa že danes vse brate Sokole, da tisti, ki zapiše svojo udeležbo, izleta j>a se ne udeleži, plača v s ra i s lu §. 3 pravilnika za izlete 1 gld. globe. Kdor omenjenega pravilnika ni prejel, blagovoli so oglasiti j>ri društvenem kustosu. Izleta udeležita se tudi bratski društvi ozir. naša društvena člana »Ljubljana" in 9Slavec". Zanimanje za ta izlet je vseobče in želi podpisani odbor, da se čim največ članov v društveni obleki odzove povabilu. Natančnejše določba sledijo. UST a. rzdetrl V Ljubljani, 19. maja 1894. Odbor. M u o g o stranaka poraba. Gotovo ni domačega zdravila, katero au tla tako nmogostrausko porabiti, nego Moli ovu 1'ranrusko žganje in sni", ki ju takisto holeati utošujoče, »ko so namaze ,< njim, kadar koga trga, zakaj to zdravilo upliva na mišice in živce krepiliio in je zatorej dobro, da ae priliva knpoliui. Steklenica kr. Po postnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekar A. MOlih, c. in kr. dvorni založnik, DUNAJ, Tuchlaiiben i*. V zalogah po do/.eli zahtevati .jo kareono MObL-uv preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. t> (16—6) 4 založnico gallikega zomljlako-krodlt-noga društva. K t-ur |e potreti* nalaganja glavnic bolj razvita, uvaževati je vsako prednost, ki jo ima vrednostni papir prve vrsto nasproti drugim papirjem ist > vrednoto. To a» jo pokazalo pri močnem povpraševanju po vrednostnih papirjih v avtlio nalaganja glavnic povodom dogodeb v meHucu maju zlasti v tem, da so je jako mnogo kupovalo zaatavudi listov ali založnic gališkega zemljiško-kreditnega društva Ti aastavnf listi imajo vat) prednosti uafidi najuglednejših nalagaliiih vrednot in tem nasproti v kurzu celo majhen probitek, ki je pa uejirecenljive vrednosti pri večjih kupovanjih takih založnic. Živahno povpraševanje po njih dokazuje lesiiičuoat toga fakturna in dokazuje, da so ai pridobili vuatavni listi gališkoga zemljiško-kruditnega društva malo po malo oaibito priljubljenost v kapitaliatio-i.ih krogih. (5t>8) Umrli so v .Ljubljani: 19. maja: Andrej Kogaj, delavec, 81 let, Kravja dolina st. 11. 20. maja: Stanko Kavčič, dri. pravdniitva namestnika sin, 10 let, Besljeva cesta št. 9. — Munja Cop, kon-dukterjuva hči, 1 uro, Sv. Petra cesta At. 65. — Alojzija ProBenc. delavka, 18 let, Florijanske ulice It. 38. 21. maja: Angela Maček, prodajalčeva hči, 1meseca, Streliske ulice št. 11. 22. maja: Rajko Uranič, ključarjev sin, leta, Hitlerjeve ulice 5t. 12. — Janez Težak, delavec, 30 let, Kravja dolina It 11. Meteorologično porodilo. i Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. « a 3 7. zjutraj SI. popol. 9.zvečer 729-8 n. j 32 0 m. 7340 »k. 12-6° C 16 8° c 13 4° c al. zah. si. jzh. al. zah. dež. dež. obl. 3 30 ara. dežja. Srednja temperatura M'.'i , «a 11" nad normalom. ^•*a.-2Q.a.3slssi "borza, dne 23 maja t. 1. Skupni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru . . . Avstrijska zlata renta...... Avstrijska kronska renta 4°/0 .... Ogerska zlata renta 4°/0..... Ogerska kronska renta 4°/0 .... Avatro-ogerBke bančne delnice . . . Kreditne delnice........ London v ista.......... NemSki drž. bankovci za 100 mark . 20 mark........... 20 frankov.......... Italijanski bankovci....... c. kr. cekini . . ....... Dne* 22. maja t. 1. 4*/0 državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld Državne srečke iz I. 1864 po 100 gld.. Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gld. . Zemlj. obč. avstr. 4'/,°/o zlati zast. listi Kreditne srečke po 100 gld..... Ljubljanske srečke......., Hudol love srečke po 10 gld..... Akcije anglo-avBtr. banke po 200 gld. . Tramway-arust. velj. 170 gld. a. v. . . Papirnati rubelj........, Vzprejmeta še 1 ali 2 gospoda 98 gld. 35 kr. 98 • 30 a 120 w 45 n 97 n 90 ■ 120 a 10 a 95 19 05 a 996 n — m 350 • — n 125 ■ 30 v 6t ■ 35 * 12 ■ 26 • 9 ■ 95'/, n 44 a 40 n 5 a 90 m 147 gld. _ kr. 200 s — ■ 126 n 75 n 123 25 n • — H a — n 22 • 50 151 • 25 303 n — » l •t 34'/, m v hrano in v stanovanje. Kje, pove nprnvnistvo „Slov. Naroda." (576- Krepak dečko 14—16 let star, slovenskega in nem&kega jezika zmožen, vzprejme Me v trgovino mešanega blaga in domačih pridelkov bratov SoJn^rVOlgrei* v Č7r*iiomlJi. (545-3) Karol Žužek naznanja v svojem in v imenu svojega sinka Bogdana vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je Vsemogočnemu dopadlo svojo iskreno ljubljeno soprogo, oziroma mater, hčer, sestro, teto in svakinjo, gospo Minko Žužek wj. Sušnik danes ob polu 1. uri popoludne v 26. leta svoje starosti previđeno večkrat s sv. zakramenti za umirajoče, po kratki bolezni na boljši svet poklicati. Mrtvafiki sprevod so bode vrlil v četrtek dne 24. t. m, oh 6. uri popoludne iz hiše žalosti na Štemarjih v &kofji Loki. Svete male zadušnice hr bodo brale v farni cerkvi pri sv. Jakobu v Skofji Loki in pri sv. Jakobu v Ljubljani. Predrago, ncpozahljivo rajneo priporočamo v blag spomin. (577) V Škof j i Loki, dne 22. maja 1894. V moji zalogi so ravnokar izšle sledeče knjige: Potovanja v Llllput 20 kr. — Maršal grof Rad«okel 20 kr. — Maksimilijan X., cesar mehik.nski, 20 kr. — Venček pravljio ln pripovedek 20 kr. — Vrtomirov prstan, 3. natis, 20 kr. — Jama nad Dobroto, a. natis, 20 kr. — Šaljivi Jaka, n. del, 24 kr. Po polti stane vsaka knjiga 3 kr. več. Vllharjevlh skladeb za glasovir U. dal imam samo še 5 izvodov in stane izvod a gld., po polti 2 gld. 15 kr Dalje se dobi pri meni mnogo salonskih in plesnih glasbo vin s 50°/0 popustom. Vnanja naročila glaabovin izvriujem tako le, da jih sestavljam po lastri izberi, treba je le povedati, za kateri znesek želi naročitelj posamični komad. (557—2) J* Giontlni, Ljubljana. Na otvorjenja flolenj sle đnć 30> t. m. bode predvečer t. j. na vrtu Brunerjeve gostilne v Novem Mestu vojaške godbe c. in kr. pešpolka kralj Belgijski št. 27. i*T V slučaji neugodnega vremena bode koncert v notranjih prostorih. 70) Knjigovez. Poltenega mladega moža, ki zna vsa knjigovezni-Ika dela ter se ob jednem zamore tudi nekoliko uporabiti za navadno tiskarsko delo, vsprejme t»ko| 10nJ moiani Tlak Ia Kooevja (ia Budolfovega atq-prav od dneva, ko bodo promet otvorjon). Ob 11. uri S17 min. dopotudne oaebni vlak a Dunaja via Amatetten, Iiipaije, Prage, Francorih varov, Karlovih varov, E«ra, Marljlnili varo t, Planja, BudejoTie, Solnograda, Iiinoa, Htovra, Pariaa, (Jenevo, Ouriha, Bregnioe, Inomotta, Zella na jeaeru, Ijnnd-Oaatoiua, Ljubnega, OeloTca, Iiienaa, PonUbla, Trbiia. Ob I'-', uri 44 min. popttludnf meiani Tlak iz Kočovja (i/. RudolfoTega atoprav od dnoTa, ko bode promet otvorjen). Ob 4. uri 4S min. jiopaludnm oaebni Tlak a Dunaja, Idubnega, Relzthala, Beljaka, OeloToa, Pranaenafoate, PonUbla, Trbiaa. Ob S. uri 34 min. zverer moiani vlak ia Kočevja (la Rudolfovoga ato. prav od dneva, ko bodo promot otvorjen). Ob It. url 'JI min. tcccT oaebnt vlak ■ Dunaja preko Amatottena In Ljubnega, Beljaka, Celovoa, PonUbla, Trbiaa. Odhod lz LJubljane (dri. kol/ Ob 7. Mri '.*.'« min. sjutrn) t Kamnik. i " n Ofl „ popoludne „ „ n 9. „ SO n *rtt~f*r „ „ ,, IO. ,, IO „ zvrrrr ,, „ (slednji vlak le oh nedeljah ln praznikih.) Prihod v LJubljano (drž. kol.). Ob e. Mri BO min. tjutrttj ia Kamnika. . 11. n 18 „ dopoludne n „ 4—114) ,, s. ,, HO || atviVr „ ,t n »• n 88 n zvečrr n n (alodnji vlak lo ob nedeljah in praanlkih.) 4> Na najnovejši iu najboljfii način J umotne (694—89) J ostavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plombo* 4> vao|a in vse sobne operael|e9 — odstranjuje ^ sobne bolečine z nsmrtunjem iivca t zobozdravnik A. Paichel, J poleg čevljarskega uioaiu, v Kobler-jevi hiSi, I. nadstr. ^ o« >o ♦♦♦♦•#>♦♦♦»•♦• ♦♦♦♦ Solnčnike Smične novosti x>~ največji i z: "beri po najnižjih [cenah priporoča L. Mikusch 38 8) izdelovalec soinčnikov ing dežnikov vll^jutoljanl^iavnižtrg 15, TincL capsici compos. (PAIN-EXPEIaIaER). pflpravesy v Rioktrovi Mkirai v Praze, vaeobeeni *akmf, bolesti utiSujici domaoi lok k marini, jest na sklade t« rotim* lokaren, Hmev po 1 al. 20 kr., 70 a 40 kr.—Pfi kupo-vani tf oba SS miti dobre na po zoru a prijmoun" j os lihve S oohran-nou inamkou HkitTOU" jakolto prave. tTaU-Adm MMtlatolatvl: llchtrifi Mkarii „■ zlatlfci Iu" i Prui. aFft|a©©I| mit m ka^ljiee za želadee prirojeno v lekarni ,,k angolju varuhu" C- DBDE^-^nZ)"2" v Krumeialžn ( Morava) ^^*M ataroizkuseno in poznato zdravilo, ki oživlja funkcije želodca in ^ra krepi, če je prebava motena. Pristno le z zraven natisneno varstveno znamko in podpisom. ■■ Cena steklenici 40 kr., veiiki steklenici 70 kr.BB Navedeni so tudi Boatavni deli. MarijaceljsFee kapljice »a želodec ataautajnarke. C. Mšratiu. dobivajo se pristne v L|nbljanit lekarna Piccoli, lekarna Hwohoda; v l*u.io|lult lekurna Fr. Haecarcicn; v Skof|l Loki: lekarna Karol Fahiani; v Rndovl|iel t lekarna Aleksander Koblek; v Kutlolfoveni: lekarna Doiu. liiz^oli; v Peuerbaeliu: lekarna V. Payr; v Hauuilkui lekarna J. Močnik; v < nioiiil|u: lekarna Ivat. Blažek. (1168—26) I i ♦ leoi I l : l x I Kamnoseška obrt in podobarstvo. Vinko Čamernik kamnosek tt Xj3-a.t>lja,ixl, riPame ulico št. © filijala na Dunajski cesti nasproti Bavarskemu dvoru (poprej Petor Toman) priporoča se za izvrševanje cerkvenih, umetnih kamnoseških del kakor oltarjev, tabernakeljev, priinio, obhajilnih miz, krstnih kamnov itd., nadalje za vsakovrstna j sluvlieiiit liiiBiinoscska dela ■ kakor tudi za izdelovanje plošč ls vsakovrstnega marmorja za pohlitvo. S Ima tudi bogato zalogo _ 5 iz raznovrstnih marmorjev, napravljenih po najnovejših arhltektonldnlh ♦ obrisih po Jako nizki oenl. I nsjjT- Oskrbuje napravo kompletnih druiblnskih rakov ln vsakako • popravljanje. (10-20) i_____i Obrise, načrte in vzorce poSUja breipla&no na vpogled. ------j 2906 87 Skladišče suho in varno proti ognju, se vzame takoj v najem. Ponudbe naj se blagovoljno pošljejo "V. II«*>n i^-*<-liuiil|niii. o564—2) Prodajalka iz dobro hiSe, vešča vseb ročnih del, l&če službe v pro-uajnlnlct niauulakturiMKa ali meittuejra blagn. — Ponudbe naj sh pošiljajo pod ,,A. S.*' upravništvu rSlovenskega Naroda". (561 — 2; Išče se spretna brzojavna in poštna odpraviteljica za večjo pošto na Notranjskem. Vstop takoj. — Ponudbe naj se pošiljajo nod imenom „ Pri moreča upravništvu „Sloveuskega Naroda". (569—2) Letovišče v Kamni Kraški teran ima na prodaj gospod Anton Polley v Sežani na Primorskem. Prve vrste po 20 gld. hektoliter, Druge vrste po 13 gld. hektoliter, Tretje vrste po 10 gld. hektoliter. (518—1) Dr. Bose životni balzam (Železniška postaja) (Kneipp-ovo zdravilišče.) V prekrasni leži nc ila lukoj v nitjem meblovano poletno stanovanje obatoiere iz 3 sob, balkona in senčnatega vrta, kopališčnega bassina, popolnoma opremIjeoe kuhinje, kleti, drvarnice itd. E'entuvelno »e oddasta tudi Se dve drugi sobi. Veft sf> iz>e pri lattmku gi spodu JfliroNluvii Honm-ii v I« j ii1»I jiiiii. (530—3) sobni slikar J tt Xjji3."bl3a,xil, Breg" H. št. 20 r priporoča ae v izvrševanje vseh Z, v dekoracijsko in slikarsko l stroko spadajočili del * z zagotovilom ukuanomodernega dela proti smerni oeni. (491—5) S je nad 30 lot znano, prebavljanje in slast pospešujoče in napenjanja odstranjujoče tor milo raztapljajoče (424—6) domače sredstvo. Velika ateklenica 1 gld., mala 50 kr., po potiti 20 kr. več. Na vseb delih zavojnine je moja tu dodana, zakonito varovann| varstvena znamka. Zaloge skoro v vseli lekarnah Avstro-Ogrske. PTam se tudi dobi rasko domače zdravilo. To Bredstvo pospešuje prav izhornn, kakor sve-docijo mnojie Bkufinje, čistenje, zrnjenje in lečenje ran ter poleg tega tudi blaži bolečine. V škatljicoli po 35 kr. in 25 kr. l'o pust i G kr. več. Na vseh delih zavojnine je moja tu dodana zakonito tarstvena znamka. „Dramatično društvo" v z prej me nekatere nove člane v operni zbor. Tisti, ki želo vstopiti, izvedo pogoje «1« 28. maja v gledališki pisarni od 11—1. ure. (575—1) OdToor. Mesnica ^ v Nreili trpi Ccrknlftlcefri* o«liIli Ne |n»d ugodnimi pogoji takoj v iinjem, evcii-I ii ve In o Ntt lini i |»i u : Kor je v Cerkniškem trgu ustanovljeno novo c kr. okr. aodiftce, okolica jako velika in je upati, da pridejo letos zopet vojaki v to okolico na vaje in ae dosedaj nahaja Hamu jodna mesnica v tem okraju, nadejati se je, da bi druga mesnica tudi dobro uspevala. Več o t«■ in ae poizve pri A.iitt>iiii lv i-it ■% iin ji v Cerknici. (551—2) Glavna zalcgr«. B. FRAGNER, Praga, it. 203-201, Hala sirana, Irkama ,,pri friirni orlu". |V P o S t n a r az po S i 1 j at ev v s a k dan.~O*0. Štajerska deželna Rogaška slatina. Tempeljski- in Styria-vrelec — (596-1) Nvežu polnitev iz novoKjrrafenegu rova z «11 i-e I* t n i in dotokom vrelca. Ta kiselica, od nekdaj velike koristi zlasti proti boleznim prebavnih organ v, tudi najprljet-nejia osvežujoča pijača, SS? se ne sme zamen tnvati z raznimi drugimi kinelicami, ki ae pod imenom „Ko-ga&ka kiselica" Jiohitscher) spravljajo v trgovino. Dobiva ho pri oskrbniStvu vreloa v Rogateo« Slatini; v LJubljani so dobiva Jedino v glavni zalogi za Kranjsko pri Iv. Llnlnger Ju. opatno p>1tto (Spaten-Br&u-Bier) najbolj zdravo in uajužitnejSe bavarsko namizno pivo, od zdravniških avtoritet tudi za okrevalco kot izborno pripoznsoo, pri por. .rum v narorbn v steklenicah. Trpežnost zajamčena in pošilja ae lahko pri vsaki temperaturi. M**'*»sin>kti s: tist**n.j i m gntiinitie ftt'tistn. tmrvgH'tnit»jalV4'tu pttpust. Razpošiljanje vsake poljubne množine piva v sodih od V« hektolitra navzgor. Pri večjih po-šillkah specijalni pogoji po dogovoru. Krantz-a glavna zaloga Gabrijela Sedlmaverja pivovarne „pri lopati" v Monakovem Dunaj, I., Augustinerstrasse št. 8. (427-6) Za točenje: JSTajfeoljše se nalagajo glavnice če bo kupujejo 4°|o založnice gališkega zemljiško-kreditnega društva. Iste donu An j«» dobička več ko 4 odstotke ter uživajo pravo pupilarne varnosti, se ne smejo obdačiti in niso fatiranju podvržene, se lahko vlože kot kavcija in kot vojaika ienltna kavolja; razen tega je vsakih luO gld. založnic zavarovanih po bipotekarui vrednosti 258 gld. 83 kr. Založnice se dobivajo po vsakokratnem dnevnem kurzu pri banka in menjalnica v Ljubljani. (sae-i) Od 1. Junija ln od 1. septembra tarif za stanovanja znižan za 25 odstotkov. Zdravilišče KRAPINA-TOPLICE n a Hrvatskem od postaje Zagorske železnice „Zabok-Itrnpiian-Topllce'4 (409—M) d dalj eno vozno mo, otvorjeno jo od I. ttprilu do konca oktobru. Toplico imajo temperaturo SO—S5° K. ter lavrutno ilelujejo pri prolluii, iiil«leul in *kle|iul HkruliH in ori boleiuili, ki so nje po pri bolečinah v kolku, pri aivčuili, poltiittt boleaitlIi in takih \sletl autlobljeiiili ran, pri kronični llrii;li&»« 1 bolezni, pri oirpuciiji, pri kronični tnetlel tunteriilee, pri ekxuhii|»Ii ; Izvrstno urejene suojue kop«»l|t (sudarijii; uniMnia, elektrlkH. Šved it k a sdravllua gimuMMlIka. — Udob.ia NlHuoianiM, dobre in cenene ri'iim-ruelje, Mtalna x«lrttvlNka godbi«, ki Jo |trlMkrbl godba e. In kr. inspollia omivo|votla I.eopol«! **t. ."i:t, ohsirna soncnata Nprelin)»llita itd. Od 1. maja dale vsak dan promet 8 postnim ouinilmsoui do Zabukit in I*oIU'kii. Zdravili66 i zdravnik tir. I*«»el pl. Ore»ko«'ić. brošuro v vseli knjigarnah. Prospekte pošilja in pojasnila daje ravnateljstvo zdravilišča. Naznanilo. Usojamo se častitemu občinstvu uljudno naznaniti, da bodo nase prodajalnice z delikatesami ob nedeljah (izvzemši praznike) v poletji, to je od 27. majnika do vštetega 26. avgusta t. L, le do 12. ure opoludne odprte, popoludne pa popolnoma zaprte, vsled česar naše častite naročnike prosimo, da si svoje potrebščine od nas ob imenovanih dneh pravočasno preskrbeti blagovolijo. (566—2) Z velespoštovanjem Ivan Buzzolini. Pavlina Mauser. Anton Stacul. ai jiui 9934 OHOCOLAT MENIER ! Največja tovarna na svetu! Vsak dan se proda: (1148-2 i) 50.000 kilo. Dobiva se v v*eh špecerijskih, delikatea nih prodajalnioak in kondltorijah. m i« *. Z z, m fj (D rt (D -p I1 r v i hotel v H ovc ni ML c s 111! Schvvarz v Novem Mestu! PodpisADOC uljudno na/.nanja častitomu p. n. občinstvu, da jo nekdanjo gostilno *Bolx»ci4*9 posestvo g. pl. I.minerja, vzoi v najem ter iato popolno prenovil in prenaredil in da jo hode pod naslovom Hotel Sclxwarx dalje VodiL — Priporočujoč se vsem gospodom tujcem za mnogobrojni obisk, beležim H 8pogtovanjein (f-74) Friderik Schvvarz. Hotel SclnrarK! ipsT Hotel Seliuarz! Kadi prezidanja in izpraznjenja moje prodajalnico V «. .i I« *r£Iee, m|»1i»1i vnc žuželke. Dobiva se pristen povsod tam, kjer ae nahajajo Andčlovi plakati. Tovarna in razpošiljalnica: (784—l d T. _^-I3^TXD , drogerija „pri črnem psu", v Fragl, lliiHovu ulica št. 13. Pristni prašek so dobiva v IdublJ&nl pri Albinu S116ar-Ji, Dunajska cesta št. 9. Pristno Brnsko sukneno blago za spomladno in poletno sezono 1894. Jeiltn kupon 3.14) iihIi-h dolg, za popolno kom[ <»«!• »ko ublek« (Nnkujo, hluče in telovnik) stsne SMino ] pristne 1 ovčje volne. gld. ino lm dobre gld. O.— Is l>ol|*e gl«l. 7.7(1 ia line Kiti. o — u fin«»|»e glil. 10.S0 la uajIliK'jh« Kupon za črno stilonako obleko gld. IO*—, kakor tudi blago za vrhne suknje, I ode n za turistu, črni peruvienne in dosking, za državne uradnike, najfinejše greda-šane tkanine itd. razpošilja po tovarniških oemh kot reelua in solidna najbolje znaua tovarniška zaloga šttknenega blaga Siegel-lmhof v Brnu. Vsorol zastonj ln frankovano. — Oarantufe se za to, da odgovarja pošiljka popolnoma vioroem. Na uvncenfe! P. n. občinstvo se /.Usti opozarja na to, da je blago. Će se hh-r«('» direktno, instno <*ei»««i«*. negO če se isto naroča po Hgentili. Tvrdka Slesel-luihot v Bruu razpošilja vse h I oso po pruvili to*orniMkili eeuali, ne d« bi i»ra«uiijalu sleparskega Pkr\>iaškega popusta", ki toli oškoduje za- stbuih naročiteljev. (181—16) SfcSEBB mm ■■i i■■■ ■ ca——ww——ia HT5T ^Viktor Runih) ('271 h L.jnl>l jt««»i>, IVLiiriiiia 11-^;- 1 5 priporoma veliko zalogo oprem za kro-" Jace in čevljarja, bsleprteaega blaga in podvlek, bombaža In ovčje volne, preje ' za vezenje, pletenje, šivanje in kavlji- L •J; čanje, tkanega m nogovičarekega blaga, * ! predpasnikov, tivotkov In rokovic, po- " zamentirskega In drobnega blaga, trakov, čipk m petljanj, čipkastih zaves m preprog, umetelnih cvetk in njih delov. zj —\*m ; nnimi*Ade in otroku je vodno na ilberu. Vsakorsna naročila 'ZviSnJejo se točno in po nizki ceni. V ne n>ere mh sbraoju-jejo in zaznamonujejo. Pri Kutiaitjili na-ročilib blagovoli naj su vzoreo vposiati. |t- J. J. NAGLAS 58,1 \S tovarna pohištva % v LJubljani, Tarjalkt trg it. 7 in ;} Gospodske nlloe (Kneijl Avoreo). Zaloga jednontavn^ga in najfiuejega le-g senega in oblazinjonega pohištva, zrcal, g ^ strugarskega in iiozlatHrske^a blaga, po- gA cjy hiStveue iobo, zavćs, odej, preprog, za-" stiral na valjcib, polknov f/aluzij). Otro- 2 Aki vozički, železna iu vrtna oprava, ne-«^ pregorne blntrajnioe. • (35) ;'■ Restavracija „Pri Zvezdi cesarja Josipa trg. ' Velik zračni vrt, stekleni salon ln koglJlSčo. Priznano izvrstne jedi in pijače in skupno obedovanje. F. Ferlinc, rsstavrater m ter. m ■ Josip Reicli (^5 \ Poljanski nasip, Ozko ulice št. 4 j£ ♦ a ♦ i ♦ inodab. sj eeoBT priporoča čast. ODĆlnitvn dobro urejeno kemično spiralnico v kateri se razparane in norazparane moške in Zeiiake obleke lepo očedijo. Pregrinjala v>prejuii\ ho za pranje in e.iem v pobarvanje. V barvanji vitpre- jeiua so HVilnato, blago bomliMZno in iueA»tnn Barva se v najiiovejaib ♦♦■♦♦Msiees d1*) HENRIK KENDA v Ljubljani. Najbogatejša zaloga za šivilje. (34) < Uran & Večaj ► j kakor tudi w ^ štedi in ikov £ , in vseb v to Htreko apadajučib del po !ii7.l ; vzprejemata vvttkb« vrstna pretrrinj-la, svilnata robite in trakove za prnojo in |»ol»ar * mi je« kakor tmli Hviinato, liiiuiiiM'iin in Uiošano blago vseb barv. Obleka se clatl, pere in burva hitro, dobro in po nizki ceni. Zajamčeno pristni kranjski :': liter po gld, 1".(> in v jocl edenovec liter po gld. 1.—, ki ga priporočajo zdraviš nilci, pri ,'J!t)i § Oroslav Dolencu £ trgovina z vošćenino in medom fi: I.|uIiI|miim, OleilMlIške nllee lO. Podobe umrlih urednikov „Slovenskoga Naroda" (Ant.Tomšič, Jos, Jurčič, Ivan Zeleznikar) dobivajo se na IcetrtOTi-paLplrjl tiskano komad po 20 kr. v „Narodni Tiskarni", pri gospodu A. Zagorjan u iu prt druzih knjigo-tržclh. J. Kunčič priporoča p. n občinntvu hvojo Melovalnico soAa-vode Ljubljana, Sv. Petra cesta 5 (,1'ri avstrijskem cesarju") z opoinn jo. da rabi vodo iz mestnega vodovoda, a v svoji Ciljali v Lescah rabi vodo is tekočega studanca nad ceatu proti Hlodu. 64) ZbbsrJs ■sreclla iirrte m Utm: t JSra-ba Eborl S S Ljubljana, Kiuik iskHiiske uliue 4. % i Slikarja napisov, U itavblnska in pohišt7en& pleskarja. ^: Tovarna za oljnate barve, Jlak m in pokost. (20) T Glavni za^t.op Biarllioli-Jev«*gn «ri-r glnnlucgaa karb<»lliie|nv. Mašč(d>a ^ SM k->lijaku kopita iu usnje. lir «*^iL>*lf <*LJU*W* *XJLS** tt^JUrb i J. Hafner-jeva pivarna Ljubljana, sv. Petra cesta št. 47. Zaloga Vrhniškega piva. Priznano izvmtna reatavrHcija z veliko d%or»m> is koncerte itd. iu lepim vrtom. i3*i) == Kegljišče je na razpolago. = Ubod je tudi iz 1'oljskib ulic. Čast mi je tiazunujati. da sem pre vzela po smrti mojega moža Frana Toni ]