^eto III«, štev. 1tS
ItViala ot> 4 tfutral.
Stane mesefeo 7-60 Din 78 inozemstvo 18'— w
Oglasi po tartfti
T Ljubljani i nedelja dne 21. maja 1922
fo&nhi« piviifirsM.
JrscSnlštvo:
Miklošičeva cesta št 16/!-Telefon št. 72.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko.
Današnja številka 1 Dtn ■ J K
Uprav nlitvo:
LJnbljana, Prešernova «1. it 64. Telef. št. 36.
Podružnice:
Maribor. Barvarska ulica
št 1. TeL It 22. Celje, Aleksandr csata.
Račun pri pošta, čekov, zavodu štev. 11.842.
Današnja Številka < Jutru* obsega osem strani in stane 1 Din.
Ljubljana, 20. maja.
Naše zasfave v Julijski
Krajini prepovedane
V Sloveniji je cela vrsta občin, v katerih so bili svoj Čas razveljavljeni
komunistični mandati. Nekaj občin-; Tnj, ^	^s jugoslovanski
Kdh odborov je bilo radi komunistov, .^V Julife£ Krajine zahtevali
razpuscenih m jih vodijo gereno, ne- ^ - -	'—"
NAS PRIMORCI NE SMEJO POZDRAVITI KRALJA W KRALJICE
Z NARODNIMI ZASTAVAMI!
klonitvijo in izjavil, da
kaj občinskih odborov z razveljavljenimi komunističnimi mandati in zato t nepopolnim številom občinskih odbornikov je obsojenih na prav žalostno vlogo, v kateri jim ni ne živeti in ne. umreti.
Kako je treba postopati, da pridejo zase občios zopet do popolnih in akci-sposobnih občinskih zastopov, -■redpisuje sedaj od zakonodajnega Tibora sprejeti novi občinski volilni rsd. V smislu tega zakona se morajo v občinah, kjer so imeli komunisti relativno večino, vršiti nove volitve celokupnega občinskega odbora, kjer pa -o imeli komunisti manjše zastopstvo, je treba izvršiti dopolnilne volitve.
V ljubljanski občinski svet je hflo Izvoljenih 6 komunistov, in tudi nph mandati so bili razveljavljeni Ker oiso bili komunisti v tej korporiciii najmočnejša stranka, bi se morale po novem zakonu o volitvah v občinska zastopstva vršiti nadomestne volitve. Vlada pa je vendarle občinski svet ljubljanski razpustila, za gerenta, imenovala vladnega svetnika dr. Bogu-aila SsnekoviČa ter ee tako izrekla ia čisto novo sestavo občinskega sveta. Vlada vtemeljuje menda svoj od-
od civilnega komisarijata dovoljenja, da sme jugoslovansko prebivalstvo ob priliki obiska kraljeve dVojice izobesiti v pozdrav tudi svoje narodne zastave. Civilni komisar Mosconi se je obrnil po instrukcije na centralno vlado v Rim in je sporočil seoči našim poslancem sledeči odgovor:
»Zadeva se je prepozno javila, da M se moglo vse potrebno ukreniti in zlasti pripraviti javno mnenje, da bi se lahko preprečili neljubi incidenti, ki ta bili škodljivi obema narodoma.* Odgovor poudarja dalje, da je tudi Nemcem bila ob enaki priliki za hranjena. raba njihovih zastav.
Poslanec dr. Wilfan, na katerega je bil naslovljen ta odgovor je izrazil v imenu vsega našega naroda, ki biva v Italiji, svoje obžalovanje nad od-
,, _ ___ _ M sprejem
tare* dvoma mnogo bolj sijajno uspel, če bi se dovolilo, pozdraviti kralja z narodnimi zastavami
Današnja »Edinost* dostavlja svojemu poročilu o tej najnovejši italijanski zaušnici: «In kaj bodo rekli gospodje Factaj Mosconi in orugi, ki bodo spremljali kralja, če ph bo ta, ki kot visoko oaobražen človek gotovo v6, da imamo mi Slovenci in Hrvati svoje narodne zastave, vprašal, zakaj slovansko ljudstvo ne razobeša svojih zastav. Radi bi videli tedaj ta gospoda!*
Med našim prebivalstvom vlada vsled te italijanske nestrplpvosti veliko razburjenje. Iz mnogih krajev Goriške in Notranjske poročajo, da se pojavlja med prebivalstvom agitacija za bojkot slovesnosti pri obisku kraljeve dvojice.
Ugoden vtis angleškega posredovalnega predloga
PO POVRATKU MINI-
VLADA BO ZAVZELA SVOJE STALIŠČE
STRA NINČICA.
Beograd, 20. maja. (Izv.) Zonanp minister dr. Ninčič je obvestil vlado, da se
V i.LU.t V ICiUGJjUJO	^ '	. . I ------------------
lok o razpustu s tem, da v Ljubljani j v pondeljek ali torek vrne skupno z nd-z ozirom na druge predpise občinske-< nistroai ^ Krsteljem v Beograd, ker se srd volilnega zakona nadomestnih vo-1 ^jj po p^og,, Lloyda Georgea vršila zaključna pogajanja glede izvedbe rapallske pogodbe direktno med obema vladama.
Današnja »Politika* poroča, da je bil posredovalni predlog Lloyda Georgea od našega ministrskega sveta simpatično sprejet Vlada je pripravljena sprejeti predloge z malimi »spremembami ta pod
(itev sploh ni mogoče izvesti Ljubljansko mesto spada namreč med občine r. nad 10.000 prebivalci, za katere uvaja novi zakon čisto nov način razdeljevanja mandatov. DciSim je po starem vcdilnem redu splošno ve-Hal princip čistega proporca in je vsaka stranka v občinskem zastopu žobila toliko zastopnikov, kolikor js e ozircin na Število vseh mandatov •orazmerno nanjo odpadlo dobljenih sVasov, pripade po novem zakonu v občinah z 10.000 ali več prebivalci predvsem polovica za enega zmanjšanega števila odbornikov te namestnikov oni kandidata: listi, ki je pri volitvah dobila relativno največ glasov. Le ostanek Števila odbornikov in namestnikov so razdeli med vse kandidatne liste z uporabo proporca. Razlika v zakonskih predpisih ne dovoljuje. da bi bil en ded občinskega odbora voljen po starem, drugi del pa po novem proporcu. Zato se za Ljubljano oni člen novega volilnega zakona, ki govori o nadomestnih volitvah, v sedanjih razmerah ni mogel uporabiti in je morala nujno slediti druga alternativa: razpust Baš zato so za razpust ljubljanskega občinskega sveta dani »tehtni razlogi* tudi v smislu mestnega statuta.
Mestnemu županu so se odvzeli posli, ker občinski volilni zakon izrecno določa, da prevzame v slučaju, da se občinski odbor razpusti, opravDa, ki se dede občinskih volitev izročena županu. gerent. Da pa vlada gerentstva ri moda poveriti gosp. dr. Lj. Peri-r.ii. je pač dovolj jasno ne glede na to,, da. je z gerentom vladnim svetnikom i ir. Senekovičem dano najboljše jam-! stvo za popolnoma objektivno ge-rentstvo.
Novih volitev vlada še ni razpisala. Kaki motivi so jo pri tem vodili, nam ni znano. Vsekako je splošna želja,
Reke
garancijo, fa nedotaknjena.
Želje dr. Laginfe.
Beograd, 20. maja. (Izv.) »Politika* poroča, da je bivši ban dr. Laginja, ki Je prispel včeraj v Beograd, posetfl še tekom včerajšnjega popoldneva ministrstvo za zunanje stvari in se informiral o pogajanjih z Italijo. Izjavi! Je, da se morajo vse olajšave, ki Jih dobi Zader v obmejnem prometu, zahtevati tudi za Ka-stav. Živež in druge žlvljenske potrebščine naj U se se smele Izvažati v Italijo preko Zadra.
Bolgarski nemiri naperjeni proti Rusom
TAJEN DOGOVOR MED STAMBO LUŠKIM IN ČIČERINOM? - VSA REVOLUCIJA SAMO TRK STAMBOLIJSKEGA.
Beograd, 20. mala. (Izv.) Tudi tekom današnjega dne nI bilo mogoče dobiti Jasne slike o dogodkih in momentanem položaje na Bolgarskem. Tukajšnje bolgarsko poslaništvo sploh detnentira vse vesti o kakšni revoluciji Naša vlada do nocoj od našega sofilskega poslaništva nI prejela nlkakega poročila. Dospela je le zakasnela brzojavka, U je bila na bolgarski pošti očividno namenoma zadržana in ki napoveduje za petek večer veliko komunistično skupščino v Sofiji
Drugih zanesljivih vesti ni od nikoder. Danes je dospel v Caribrod po daljšem presledku zopet prvi vlak iz Sofije, ki pa je vozli le tranzitne potnike, ki so vstopili že pred bolgarsko mejo. Na bolgarskih postajah ni smel vstopiti nihče, vse postaje so zastražene po močnih vojaških oddelkih, s katerimi pa patruliirajo
izgrede, naperjene proti ruskim beguncem, zlasti Wranglovcem. S tem sc ie cela akcija tudi začela in je dosegla s>voj višek sinoči na komunističnem mitinsv v Sofiji, ki se ga je udeležilo nad 20.00n ljudi in ki je bil naperjen proti ruskim beguncem. Po shodu je prišlo proti tem do pravega pok olja. Več ruskih oficirjev so na ulici pobili, veliko število so jih aretirali. Tudi lz province dovajajo v Sofijo cele gruče aretiranih Rusov.
Beograd, 20. maja. (Izv.) Dane* so se razširile tukaj vesti, da je bil v Genovi med čičerinom ta Stambulijskim dosežen sporazum, po katerem se je Bolgarska obvezala, da bo Izgnala iz dežele vse ruske begunce, za protiustago pa bodo komunisti podpirali sedanji režim na Bolgarskem. General Wrangel je včeraj poslal bolgarskemu kralju ta vladi ao-
tudi oboroženi civilisti očividno delavci. | to, v kateri protesira proti krutemu po-Kolikor se more presoditi momentani: stopanju z ruskimi begunci ta Izjavlja, položaj, o pravi revoluciji, naperjeni pro- I da bo Bolgarska svoječasno še drago ti današnji vladi, res ne more biti govo-1 plačala ta svoj nastop. General Ključa-ra. Očividno gre za velike komunistične i kov je bil podan preko meje na Grško.
Navdušen sprejem Lloyda Georgea v Londonu
NA PARIŠKEM KOLODVORU NI ZAPUSTIL VAGONA.
Hova faza v vprašanju posojila
Zahteve ameriške vlade. — Se ana
ameriška ponudba. Beograd, 20. maja. (Izv.) Iz verodostojnega vira doznava Vaš dopisnik, da je ameriška vlada preko svojima tukajšnjega zastopnika obvestila našo vlado, da je prid zaključkom ameriškega posojila potreben sporazum obeh vlad. Naši dolgovi pretekle dobe v inozemstvu se morajo pokriti z ameriškim posojilom. Ameriška vlada zahteva tudi kritje vojnih dolgov v Ameriki pred zaključkom ameriškega posojila. Iz vsega tega je razvidno, da hoče ameriška "vlada še pred zaključkom tega posojila doseči sporazum z našo vlado. V Beograd je prispel tudi zastopnik ameriških bank gosp. Hol-garten in stavil novo ponudbo pod mnogo ugodnejšimi pogoji, kakor jih nudi Blerova skupina. Razprava se bo vršila, čim se vrneta ministra dr. Kumanudi in Stanič iz Ilidže. Pričakujejo ju jutri zvečer.
Sprememba zemSio-radničke politike?
Burna seja strankinega izvTŽevataega odbora.
Beograd, 80. maja. (Izv.) Glavni izvrševalci odbor zemljoradniSke stranke, ki ni znano. Vsekako je splošna želja, 88 g88tane vsake tri mesece, je imel da-da se volitve &m preje izvedejo. Po n6fl y Beogradu svojo sejo, katere se ie
udeležilo 25 delegatov iz vseh pokrajin vse države. Prisotni so bili tudi skoro vsi poslanci zemljoradniškega kluba, ki pa imajo le posvetovalni glas. Dopoldne in popoldne so razpravljali o zapisniku prošlega sestanka in o poročila o delu stranke v narodni skupščini Razprava je bila, kakor izve vaš poročevalec, zelo burna. Poslancem so zamerili zborovalci njihovo negativno delo v parlamentu, ti pa so se oprti vi 6e vali s tem, da jim »poslovnik skupščine onemogočajo delo*.
Jutri bodo razpravljali o programu
in o političnem položaju v drža-
zakonu se mora volitev vsaj sest tednov prej razglasiti. Razpis bi se utegnil* za vleči le v slučaju, da bi se zadnji občinski svet v smislu mestnega, statuta poslužil svoje pravice in bi vložil zoper razpust priziv. Ne glede na t0 pa fcudi ni pričakovati, da bi se nove občinske volitve vršile meseca julija in avgusta, kar bi nobeni stranki in nikomur ne moglo konvemrati. Zato je pričakovati, da se bodo vršile občinske volitve v ljubljanski občinski zastop najbrže v dragi polovici meseca septembra.	• jatr Iz navedenega je razvidno, da se Je!strac1.
razpust ljubljanskega občinskega sre-i - ^	.	Mtlb
ta izvršil to&o po zakonu. Ako seda	^^^ ^krive.
klerikalno in drugo časopisje proti	-
razpustu protestira, dokazuje s tem; jgOLJŠANJE V BOLEZNI PRIN-
Ie, da ali ce pozna volilnega zakona, j	CEZINJE ELIZABETE,
ali pa da volilce vedoma spravlja v,	^tene> 20. maja. (Izv.) Večerna po-zmoto. Niti prvo, niti drugo m vredno resne in poštene stranice.

DEMOKRATSKI SHOD V BANATU.
Beograd. 20. maja. (Izv.) Minister Pribičevič je s številnimi demokratskimi poslanci odpotoval v Vršeč, kjer ss vrši jstri velik shod demokratske stranke.
Lep uspeh »Mladosti v Mariboru
Maribor, 20. maja. (Izv.) Akad. pevsko društvo »Mladost* je doeeglo v Maribora danes popoln uspeh. Koncert se je vršil zvečer v GOtzovi dvorani ki žal ni bila napolnjena z občinstvom, vendar pa je koncert imel toliko lepši moralni uspeh. Upamo, da bodo Ljubljančani in Celjani popravili to napako in koncert bolje obiskali Na programu so bile samo izbrane srbske, hrvatske ta slovenske pesmi
Odličen strokovnjak je izrekel svojo sodbo tako: Glasovi so bili uglajeni, noben glas ni predominiral, tenoristi izborili ravno tako tudi vsi solisti Skoda le, da niso mogli priti tudi instrumentalisti, da bi bil program Se bolj pester.
Občinstvo je bilo zadovoljno, aplavz je rastel od točke do točke. Posebno je ugajala pesem »Pod pendžeri* s prvovrstnim solistom-tenoristom in Devova: pri kateri so priredili gostje in občinstvo navzočemu skladatelju prisrčno ta zasluženo ovacijo. »Glasbena Matica* je »Mladosti* poklonila lep venec z jugoslovansko trobojnico. Občinstvo je na izvajanja živahno in dolgotrajno ploskalo. »Mladost* že itak dolgotrajnemu programu ni mogla ničesar dodati, ker se je druStvo ob pol 12. uri moralo odpeljati proti Celju. V Maribora smo le Soli če-Ske in ruske goste, od Jugoslovanov pa smo kot prve fiuli Zagrebčane — akademike in upamo, da se bodo v poznejših sezonah vračali pevci k nam čim pogosteje.
GLASBENA MATICA V SARAJEVU.
Sarajevo 20. maja. (Izv.) Ljubljanski »Matičarji* so bili kakor povsod drugod tudi v Sarajevo nad vse častno in prisrčno sprejeti. V Ilidži, kjer so bili nastanjeni, sta prišla v njihovo družbo tudi ministra Kumanudi in Stanič. Na koncertu, ki se je vršil v petek zvečer v sarajevskem gledališču, so poklonila naši »Glas. Matici* sarajevska kulturna društva krasen venec, sokolska župa pa ii je izročila i v spomin dragocene gosli. Danes popoldne se je vršil v slovo še en koncert M je izpadel ravnotako sijajno. Jutri se »Matica* -vrne v Ljubljano, kamor prispe s svojimi, v polni meri zasluženimi lavorikami, v pondeljek opoldne s brzovlakom.
j London, 20. maja. (Izv.) Llovd George je nocoj dospel v London. Na kolodvoru Victoria ga je poleg ofieielnih osebnosti pričakovala velikanska množica, ki ga je navdušeno pozdravljala. Sprejem je bil mnogo prisrčnejši kot oni ki so ga priredili svoječasno Balfo.urju pri povrat-ku iz Washingtona. Llovd George je bfl zelo ginjen in je mnogim članom parlamenta ta drugim osebnostim podal roko. Policija je morala zadržati množico, ki je hotela obkoliti Lloyd Georgea, čigar prihod se j» vsled megle v kanalu zakasnil skoraj sa celo aro.
Pariz, 20. maja. (Izv.) Lloyd George je danes dopoldne dospel na svojem po-
ročila javljajo, da se je stanje grške pre-stolonaslednice obrnilo na bolje. Poslednja javljena temperatura znaša 38 stopinj. žila 112, dihanje 24. Splošno stanie ITALIJANSKO POSOJILO
ie zadovoljivo. Zdravniki smatrajo, da	AVSTRIJI,
je kriza prestana. Potrebna pa bo še ena Rim. 20. maja. (Izv.) Včeraj js zs-operacija. od katere se nadejajo zdrav-; kladno in finančno ministrstvo odobrilo nik; definitivneea izboljšani a.	posojilo Avstriji v znesku 70 miSionov
vratku iz Genove v Pariz. Na 1 venskem kolodvoru je njegov vlak stal le pol ure. Zavese Llovd Georgevega voza eo bila zastrte. Llovd George ni zapustil vagona. Angleški poslanik lord Hardinge j* pričakoval min. predsednika ter ostal pri njem v vozu do odhoda. Francija je bila pri tem »sprejemu* zastopana le po dveh reporterph, štirih fotografih in nekaj policijskih uradnikih.
Asquith proti Lloyd Georgen.
London, 20. maja. (Izv.) Na konferenci nacionalno-liberalnega kluba Je kad Asquit govor, v katerem je ostro napadel koalicijsko vlado m politiko Llovd Oeorgea na genovski konferenci.
Solidarnostna iziava i Japonske zahteve
Male antante v Vzhodni Sibirip
Genova, 20. maja. (Izv.) Vlade češkoslovaške, Poljska, Jugoslavije ta Rumu-nije nameravajo na podlagi bukareške-ga in beograjskega dogovora proglasiti popolno solidariteto svoje politike ter ižjaviti, da so skupno delovanje v Genovi stavile popolnoma v službo miru Evrope.
Zopetne vesti o eelkš krizi
Dtmaj, 20. maja. (Izv.) Kakor do-Z312LV& »Wiener Tagblatt* iz posebnega vira, je gotovo, da bo ministrski predsednik dr. Beneš odstopil. Kot vzrok se navaja spor dr. Beneša s češkoslovaškim učiteljstvom v vprašanju plač. Kot njegov naslednik se še vedno imenuje dr. Š vehi a. Ker pa bo ta najbrže veled slabega zdravja odklonil, pride v poštev berlinski poslanik Tusar, kot finančni minister H vstopil ▼ njegov kabinet dr. Rasin.
DR. BENEŠEV POVRATEK V PRAGO.
Praga, 20. maja. (Izv.) Ministrski predsednik dr. Beneš je dospel nocoj ob devetih iz Genove v Prago in bo jutri dopoldne poročal predsedniku Masaryku o poteku konference. Udeležil se bo tudi otvoritvene seje poslanske zbornice v torek, vendar pa bo svoj ekspoze o Oe-novi podal šele v eni kasnejših sej.
RUSKA JURIDICNA FAKULTETA V PRAGL
Praga, 20. maja (Izv.) V prostorih
naravoslovnega instituta češkoslovaškega vseučilišča v Pragi se je danes slovesno otvorila ruska juridična fakulteta. Profesor Lomšakov se je ob tej priliki zahvalil praški vladi za ustanovitev te visoke šole, ki je za ruske emigrante, profesorje in dijake, velike važnosti. Fakulteto bo vodil kot dekan prof. Novgo-rodze. Nastavljenih bo 13 ruskih profesorjev in docentov, ki so bfll preje na vseučiliščih v Petrogradu, Moskvi, Har-kovu, Kievu in Rostovn.
MASARYK PREDAVA NA UNTVERZL
' Praga, 20. maja. (Izv.) Predsednik ilasaryk bo še v letnem semestru na
j prošnjo protesorskeja zbora češke fiio-! zoiske fakultete v Pragi predaval na uni-I verzi o etiki
| London, 20. maja. (Izv.) »Izvestija* .objavljajo zahteve Japonske napram i Rusiji. Japonske zahteve so nastopne' jVladivostok naj postane prosta luka-I Zasebna lastnina se v načelu zopet ; prizna. Pravica ribolovstva Japonska j se razširi. Japoncem se prizna pravica ! nakupa ruske zemlje. Plovba na Amurju naj bo prosta. Trdnjave oV ^ Tihem oceanu se morajo uniiSti.
i	Odstop
patriarha Tihona
Berlin, 20. maja. (Izv.1! Berlinski listi poročajo iz Moskve, da je patrijarh Ti-hon odstopil kot vrhovni poglavar ruske cerkve. Pred nekaj dnevi je prišla namreč k njemu neka deputacija in mu izjavila, da je on odgovoren za 11 smrt nih kazni, ki so bile izrečene v procesu vsled odpora proti konfiskaciji cerkvenega imetja. Patrijarhu se predbaciva. da je po svojih cerkvenih pismih povzročil upor svečeništva in vernikov proti oblastem.
Danes letijo proti patrijarhu še razne druge težke obdolžitve. Tako se ga obtožuje, da je sprejemal razne monarhiste v svečemSki stan in uporabljal cerkev kot politično organizacijo in kot azil za neprijatelje sovjetske vlade. Delegacija je vsled tega zahtevala od patriarha, da naj takoj skliče koncil in da naj ne izvršuje svojih dolžnosti, dokler koncil kon čno vel javno ne odloči. Tihon je takoj nato podal svojo demisijo in imenoval dragega visokega cerkvenega dostojanstvenika za svojega namestnika.
AMERIČANI PRI KRALJEVI POROKI.
Beograd, 20. maja. (Izv.) Ameriška kolonija v naši državi je zaprosila odbor za poročne svečanosti po ameriške?! konzulu v Beogradu, da se določi zanič posebno mesto pri svečanosti! '«■_. .
ZAKONSKI PREDLOG O EKSPRO-PRIACUI VELEPOSESTEV.
Beograd, 20. maja. (Izv.) Minister za agrarno reformo je narodni skupščini predložil zakonski predlog o ekspropri-aciji veleposestev in o kolonizaciji. Narodna skupščina bo izvolila poseben od-j bor, ki bo predlog proučil in sklepal o i eventualnih troremernfoah teta nredtoga.
Razpis vprašanj za Mostne nagrade Jutra*
TRI BREZPLAČNA POTOVANJA DO eno v Beograd, Zagreb In v LJubljano ali t Maribor in nazaj s do-polno brezplačno oskrbo. Deset vprašanj na izbere, odgovor potreben na »O Samo še en teden 5asa!
Prosto vožnjo drugega razreda brzo-viaka, od železniške postaje svojega red-nega bivališča v Beograd ln nazaj, dalje
,1 sitotinta ftetastref* msim ^re!«zfž^msz.
Vpraiania:
t.) Za kaj se pri Vas l]ad}e najbolj za-
-nimajo? (O čem se največ razgovarjajo, proti čemu najbolj zabavljajo? Kaj hvalijo? Kaj hočejo?)
2J Kaj se največ čita? Kaj ljudem v časopisju najbolj ali najmanj ugaja? Kakšen je vpliv časopisov?
3.)	Kaj mislite o sedanji šoli? Kaj menite, da je na njej dobrega ali slabega?
4.)	Ali se pri Vas goji Sokolstvo, prosvetno delo, šport? Kakšne so posledice?
5.)	Kako presojate delo in vpliv duhovščine?
6.)	V kateri starostni dobi današnjega rodu najdete največ vrlin, in v kateri največ skvarjenosti? V čem se kaže skvarjenost? Odkod izvira, in s čim, mislite, da se da ozdraviti?
7J Koliko se v Vašem kraja zavžije pijače? Če morete, navedite, koliko žganja, vina in piva pride na glavo vsakega občana v Vaši občini. Katere vrste ljudje pijejo največ?
S.) Ali Sive ljudje pri Vas skromno? 'Ali potratno? Kako in s čem zapravljajo? Ali se ženske oblačijo potratno?
9.) Od česa je po Vašem mnenju odvisno izboljšanje našega gospodarstva in kedaj in kako pridemo zopet do normalnih razmer?
10.) Kakšno je Vaše mnenje o osemar-vem delavniku?
PRVA NAGRADA:
Kdor od udeležencev ima plačano vsaj trimesečno naročnino, kdor vpošlje najbolj stvaren, kratek odgovor z najboljšimi praktično izvedljivimi nasveti in
sicer:
Kdor je odgovoril na najmanj pet
vprašanj izmed stavljenih deset dobi:
v Beogradu prosto stanovanje (hotelsko sobo) v prvovrstnem hotelu (Izbran }e cSrpski kralj»), in v istem hotelu popolno meščansko oskrbo (zajutrek, obed in večerjo), vse to za tri dni ln brezplačno.
DRUGA NAGRADA
znaša pod istimi pogoji (trimesečna plačana naročnina, kvaliteta odgovora in vprašanja, kakor zgoraj). Prosto vožnjo drugega razreda s postaje bivališča v Zagreb ln nazaj, tam prenočnlno za eno noč in popolno meščansko oskrbo (hrano) za dva dni, brezplačno.
TRETJA NAGRADA'
pod Istimi pogoji: Prosta vožnja v drugem razredu s postaje bivališča po izberi bodisi v Liubljano ali pa v Maribor, brez prenočnine, ter popolna meščanska oskrba (hrana) za en dan.
Podrobnosti:
Rok za odgovore konča nepreklicno 30. t. m. Na odgovore, ki nam prispejo po zneje, se bomo lahko ozirali pri sestavi statistike, ne pa pri razdelitvi nagrad. Ne pozabite v odgovoru navesti svoj točni naslov! Pristavite tudi, če želite v slučaju, da Vam bo prisojena tretia nagrada, vožnjo v Ljubljano ali v Maribor.
Nagrajenci bodo pravočasno obveščeni, tako da bodo mogli nastopiti svoja potovanja o binkoštih. Njih Imena se objavijo v binkoštni številki »Jutra*.
Kdor še ni naročen na »Jutro», pa se želi udeležiti tekme za nagrado, mora poslati obenem z odgovori upravruštvu €Jutra» vsaj trimesečno naročnino za «Jutro».
Uredništvo b uprava »Jutra«.
Vsem bo še v živem spominu, koliko gorja je prizadejala našim južnim rojakom eksplozija v Bitoljn. Vkljub izdatni podpori, ki jo je naklonila država, grozna beda Se ni odpravljena. Dolžnost vseh Jugoslovanov je, po svojih močeh dejansko priskočiti eoro-jakom na pomoč, kar nam bo tem lažje, ker smo imeli žalostno priliko «uni občutiti bedo po potresu porušenega našega mesta.
Organizacija tu gosi o venskih nacionalistov, ki ima s svojim nesebičnim delom glavni namen, lajšati bedo, bo priredila v nedeljo, dne 28. maja cvetr lični dan v pomoč Bitoljn. Gospodične in gospodje, ki bodo pobirali prispevke, se morajo izkazati z legitimacijo, potrjeno od kr. policije in od podpisanega odbora. Cenjeno občinstvo vljudno vabimo, da dokaže svoje sočutje in resnično bratsko ljubav do svojih bratov s čim bogate^imi
prrispevkL
Oblastni odbor «Orjuna» za Slovenijo.
na grobove francoskih in angleških vo- jevo farso: »Pohujšanje v dolini Sent-Jakov Na pokopališču ▼ Terilnchtumu : Oorjanski« in Lako pokazal, da se Je Imel kralj daljši govor, v katerem se na tem polju zaveda naS Sokol svojega
je spominjal žrtev vojne In naglašal solidarnost francoskega m angleškega naroda v svetovni vojni. Francosko časopisje Je pozdravilo ta poset angleške kraljevske dvojice kot dokaz dobrih od-nošajev med obema zavezniškima državama.
kulturnega poslanstva. Sedaj te dela »Domu« nadaljujejo, 9. julija t L pa bo slavnostna otvoritev, ki naj postane začetek velikega razmaha našega druftva.
Laika kral lena dvojica m našem PrSsnoriu
Priprave za sprejem v Trsta. — Program sprejemnih svečanosti. — Priprave v Postojni
Trst, 19. majnika. Trst, zlasti službeni, je že dalje časa sein pod vtiskom priprav za poset kraljevske dvojice, ki prispe v Trst v nedeljo 21. t m.
Ta poset ie bil že neštetokrat naznanjen, a vedno zopet preklican; sedaj pa bo le res. Bilo je za to odlašanje gotovo zelo važnih vzrokov, predvsem lokalnih, a najbrž tudi vnanjepolitičnih. Vlada je brez dvoma hotela počakati s kraljevim posetom, da se razmere v novih pokrajinah, zlasti pa v Trstu, urede vsaj toHko. da ozračje ne bo več za-ndarjalo po krvi, bombah in požigu in da se ni treba bati kakih nevšečnih spopadov, ki bi motili široko zasnovane slavnostl
No, danes je Trst že toliko pomirjen, <3a se ni bati najhujšega. V soboto zvečer je bil sicer ubit z bombo ali nečim podobnim nek komunist in je bilo še par drugih ranjenih, ali stvar se je nekoliko pokrila, da se je konečno iztekla brez večje škode. Protestna stavka ni uspela posebno, pogreb se je vršil včeraj ob ogromni udeležbi komunističnega delavstva brez vsakega neljubega dogodka, n; časopisje se trudi na vse kriplje, da bi dokazalo, da je bil ubiti komunist sam kriv svoie Smrti, češ da je nosil pod klobukom cevko razstrelne želatine, ki mu je ckslodiraia na glavi, mu razmesariia slavo in ranila še druge štiri osebe, med njimi nekega vojaka. O tem vojaku je prvi hip poročalo časopisje, da je izpovedal, da je videl, kako je nekdo z uli-cc Molina vento vrgel na spodai ležečo nlico Settefontane nekaj, kar je eksplodiralo in ranilo tudi njega, in da je celo pokazal stražnikom dotičnika, ki je bi! potem aretiran; ali potem so vrgli v s vet »želatino«, in o vojaku in aretiran-c.t! se ne govori in piše nič več. Zakaj ne, vedo pač gospodje fašisti in pa gospodje na kvesturi in generalnem civilnem komisariiatu, in Trst Je miren, čisto miren ter dostojanstveno pričaknie prihoda krajeve dvojice.
Kralj in kraljica prenočita v soboto v Benetkah in se v nedeljo ob zori vkrcata na admiralsko ladjo »Conte Cavour», ki odpluje potem v spremstvu vojnih ladij »Dante Alighieri«, »Andrea Doria»,
prispel v Trst. Sprevod se bo premikal iz stare proste luke mimo Silosa, Južnega ko'oavora v ul. Ghega, preko Ober-dankovega trga (trg pred vojašnico). — Kralj in kraljica bosta torej takoj po svojem prihodu v Trst videla veliko delo kulture in civilizacije: pogorišče našega Narodnega doma! — po ul. XXX. oktobra (prej Vojašnična ulica) in Dantejevi ulici (ul. sv. Antona) na Korzo in trg Edinosti (Veliki trg), kjer kralj in kraljica odideta v vladno palačo. Tu bo takoj nato sprejem zastopnikov oblasti, senatorjev, poslancev, deputacij itd. Okoli poldneva zapustita kralj In kraljica vladno palačo in se vkrcata na nabrežju pred Velikim trgom v motorni čoln, ki Ju popelje nazaj na admiralsko ladjo. Ob 15.30 bo sprejem v mestni posvetovalnici, ki jo je občina hotela okrasiti na prav poseben način. Postaviti so hoteli prestol in še vso silo drugih okraskov, ali kraljevi palačni prefekt, ki je že prispel v Trst, Je županu izrazil željo, da naj se nič ne izpreminja v dvorani, in tako torej ostane dvorana takšna kakor je. — Zvečer bo mesto sijajno razsvetljeno, za kar se delajo že sedaj razsežne priprave. Po vseh hišah v ulicah, po katerih bo šel sprevod, so bili že posebni oblastveni odposlanci, ki so
Politične beležke
'4: Seja načelstva demokratske stranke se vrši v torek, dne 23. maja popoldne ob 15. v strankinem tajništvu (Narodni dom). Člani »e vabijo na pol-noštevilno udeležbo.
-f Shodi demokratske stranke v mariborskem okrožju se bodo vršili danes v slovenje^raškem okraju v Bt. Vidu nad Mislinjo ter v Smartnem pri Slovenjgradcu; v marenberškem okraju pri Sv. Antonu na Pohorju in v mariborskem okraju v Zgornji Kun-go ti.
+ Demokratski klub o volilnem reda. Iz Beograda poročajo: Demokratski klub se je po svoji veliki večini izrekel proti vladinem projektu o novem volilnem redu. Načelo okrajnih (srezkih) kandidatur sicer odobrava, vendar odklanja pridruženje več kandidatov iz istega okraja enemu in istemu nosilcu liste. PosL Markovid je izr delal spreminjevalni predlog, po katerem naj bi se postavile okrožne liste. kakor dosedaj, toda s tem razločkom. da bi vsak kandidat iz okrožne liste bil individualni kandidat v enem izmed okrajev dotičnoga volilnega okrožja. Vrsti red kamlidatov bi se ugotovil po procentualnem razmerju njihovih doseženih glasov napram celokupnemu številu oddanih glasov v posameznih okrajih. Demokratski klub se nadalje zavzema za to, da bi pri razdelitvi mandatov prišle v poštov tudi še tiste stranke, ki so dobile dvetretjinsKi količnik.
-f Koroščeva «akcija». Zadnje dni so objavili nekateri beograjski listi vest, kako gospod Korošec pripravlja svoj »blok», kateri bi 6cveda imel nalogo in cilj, da podere sedanjo vlado, prevzame vodstvo države in izvrši revizijo ustave. Nekateri so videli gospoda Korošca, kako je resnega obraza govoril z gosp. Protidem, drugi so celo opazili, da je stisnil roko gospv du Avramovidu. Ni dvoma torej, dr. je vse v redu. zlasti če pristopita še poslanca Deržič in Brandncr. Toda gosr>od Korošec je Že neštetokrat govoril s Stojanom Proti čem, stiskal ni roke le Avramovidu, temveč celo Pri-bičeviču — pa »biok» se še ni rodil. Tudi tokrat so vse te vesti fantastične izmišljotine novinarjev, ki na lovu za parlamentarnimi senzacijami na-
Prosvcfa
(Glej tndl prilogo!) LJUBLJANSKO 0T EDALIŠCE.
Drama.
Nedelja, maja: .Marija Stuart«. Gostovanje tragedinje Marije Vere Iz Beograda. Izv.
Ponedeljek: »Madam Sans Gene*. Začetek poletnega abonmana. B.
Torek, 23. maja: Zaprto.
Opera.
Nedelja, 21. maja: »Lulza». Izv.
Ponedeljek, 22. maja: Zaprto.
Torefc, 23. maja: Voiaška predstava «BaJaJa>. Izv.
Spori
(Glej tudi prilogo!) LJUBLJANSKA ILIRIJA V GRADCU.
Stunn : Ilirija 3 : I (0 : 0).
Danes popoldne se je vršila prva tekma med ljubljansko «lUrijo» in tukai-šnjtm prvakom »Sturmom«. Tekma je proti pričakovanju Gradčanov samih končala s precejšnjo zmago »Sturma«.
Poraz »Ilirije«, pa nikakor ne more veljati za merilo ljubljanskega moštvs. »Sturm« Je sicer nastopil s 4 rezervami, a te so popolnoma nadomestile štiri igralce iz prvega moštva, Id so morali oUitl v Zagreb na revanžno reprezentančno tekmo. Kljub porazu, ki ga Je do živela »Ilirija«, Je napravila v graških športnih krogih dober utls, čeprav očitno ni bila v svoji običajni formL »Ilirija« ima na tujem igrišču ali smolo, ali nekak »Lampenfieber«. Zato Je treba počakati na jutrišnjo tekmo, da se vidi pravo razmerje moči.
V prvi polovici sta obe moštvi smatrali kot nekako poskušnjo svojih si.'.
Spored koncerta pevskega zbora a Mladosti« is Zagreba v Ljubljani dne 22. maja v dvorani Filliarmoničnega društva: L del umetni zbori: 1.) Manojlo-vič: Prizrene stari. 2.) a) Jozefovtč: Zdrava Marija; b) Milojevič: Moje Lane. 3.) ____ __________ _
a) Dev: Kvišku plava; b) Hatze: Večer- j Splošno pa ie bila »Ilirija« v prvi podnje Zvono. 4.) Bersa: Prvi snijeg (zbor vjCj boljša kot v drugI Vidmajer ie v
15.	minuti druge polovice zabil s krasnim strelom prvi gol in s tem dosegal vodstvo za »Ilirijo«. To Je vzpodbudilo graško moštvo, ki le po kratkih presledkih zabilo po Golsnigu in Dellingerju tri gole ter s tem odločilo tekmo. Dva gola sta padla iz očitne of side pozicije. Za zadnji go! priznajo to tudi NemcL Ilirija je sicer proti temu protestirala, vendar pa sodnik Freiberger, ki je bil to pot zelo ncsiguren, nI npošteval tega protesta-
DANAŠNJE NOGOMETNE TEKME Ljubljana: Igrišče Svoboda-Moste: Ob 15. Svoboda, Moste : Slovan, tekma Je prvenstvena. — Na igrišča Ilirije: Ob
16.	Ilirija III. : Svoboda, Moste rez. (prvenstvena). Ob 17.30. Prijateljska tekma med Primorjem in Hermesom. — Mem odmorom tekme Primorie : Hermes se vrše lahkoatletske tekme v teku. _ Prvenstvena tekma Jadran : Svoboda Ljubljena se vrši radi tehničnih ovir mesto na igrišču Sparta-Primorje na igrišču Svobode Moste ob 1630.
Maribor: Danes popoldne se vrši najvažnejša prvenstvena tekma te sezije m sicer med Rapidom in Mariborom.
Zagreb: Najvažnejša današnja nogometna tekma v Zagrebu Je vsekakor tekma med reprezentanco Oradca in reprezentanco Zagreba, ki se vrši ob petih popoldne v Maksimira. Sestavo graškega moštva smo že objavili. Zagrebško moštvo Je sestavljeno nastopno: PriedricK Pažur 1, Sifer-Pažur II, Dubravčič, Sters -Babič, Zinaja, PerSka, Vinek. Sojat.
opozarjali stanovalce, naj vsa okna in j vacino* prav" domaČe kozle" streljajo, balkone okrase s cvetjem in razobesijo	„vno nas
zastave.
Program za naslednje dni ni še natančno določen, ali gotovo je, da kraljeva dvojica poseti cerkev sv. Justa, muzeje, bolnišnice, mestno hranilnico, vojašnice itd.
Iz Trsta poseti kraljeva dvojica Tržič, odkoder se odpelje v Gorico, od tam pa po Vipavski dolini in v Postoino, kjer si ogleda tudi postojensko Jamo.
Po povratku v Trst posetita kralj in kraljica tudi nekatera istrska mesta. Kakor poročajo tukajšnji laški listi, bo v Postojni pozdravil kraljevo dvojico po-stojenski župan s kruhom in soljo ln kratkim nagovorom, ki bo Izražal lojalna čustva postojenskega prebivalstva. Sprejema se udeleže tudi vsi župani 40 občin postojenskega okraja, ki izroče kralju spominsko listino v slovenskem jeziku, vdelano v smrekov okvir, za katerega se je posekalo drevo na najvišjem vrhuncu postojenskega okraja.
Resnica je ravno nasprotna. Morda še nikdar niso bili kkrikalci v parlamentu tako osamljeni, kakor so sedaj 111 celo opozieijonalne stranke se jih cribljejo. Gospod Korošec govori z raznimi ljudmi o reviziji ustave, toda dosedaj je ostala še nerazknta skrivnost kakšna naj bo ta revizija. AH ona, ki jo hoče Radid, ali taka, kakor si io predstavlja Prepeluh, ali Proti-eev Blažev žegen. Morda Gosarjev so vjetski sistem, zemljoradmško državno zadružno načelo, Prodanovideva buržujska republika, papeški raj naših starih klerikalcev? Več je revizijskih načrtov, nego je revizijskih strank in posamezni projekti si medsebojno skoraj bolj nasprotujejo, nego vsak izmed njih vidovdanski ustavi.
nje
bez riječi uz gusle, harfu i 2 roga), n. "del narodno pesmi: 1.) a) Grgoševič: U čas dok s« akšam čita.. (Bosna); b) Stolzer: Ejdimo-dimo, idemo... (Medji murje). 2.) a) Krašna: Od, dekla, dekla.. (Hrv. Zagorje); b) Mokranjac: Mirjamo (Fragment) arangement za muSkl zbor uz orig. uvod od Ca.; e) Konjovič: Pod pendjeri — tenor — (Bosna). 3.) a) Ca-nič: Oj jesensko dnge noči (Slavonija) (tri varijante); b) Fajgl: Stara ljubezen (Kranjska). 4.) Jozefovič: Jadri brode. (Istra); b) Dobronič: Jadovanka (Srb;ja); c) Bersa: Popunul je tihi vetar (Hrv. Primorje). 6.) Mokranjac: XL rukovet. (Srbija).
Ogled ljubljanskih umetniških spomenikov. Zadnjega ogleda Virantove hiše in cerkve sv. Jakoba, ki ga je priredilo Umetnostno-zgodovineko društvo se je udeležilo nad 80 oseb. Izredno zanimanje za ta nazorni pouk e naši umetnostni preteklosti je spodbudilo Umetnostno zgodovinsko društvo, da je sklenilo prirediti vsak teden tak ogled v Ljubljani ali okolici. Prihodnji torek, dne 23. maja se vrši ogled ljubljanske stolnice in semeniSke knjižnice ter krasnih Quaglievih fresk v njih. Vodita Msgr. Viktor Steska in doc. dr. Izidor Cankar. Zbirališče ob pol 4. uri med 6tolnico in škofovim dvorcem- Vabljeni vsi člani in priiatelji društva.
* Ljudsko vseučilišče ▼ Celju. Na ljudskem vseučilišču v Celju bo jutri ob osmih zvečer predaval urednik »Nove dobo g. Edvard Šimnie »o krščanskih in raohamedanskih svetiščih v Palestini«. Ker je predavatelj Študiral v Palestini in pozna tamkajšnje razmere, bo predavanje brez dvoma zanimivo.
So&olsfei m\w\&
(Glej tudi prilogo!)
Zletnl znaki. Člani sokolskih društev, ki so bili člani sokolskih društev s 30. marcem t L, dobe za zletne dni, t j. od 12. do 15. avgusta poseben zletni znak, ki ga je izdelal akademični kipar Dolinar. Zletni znak smejo dobiti samo člani sokolskih društev, kakor žo prej omenjeno, nikakor pa ne nečlanu Zletni znak opravičuje člane k prostemu vstopu na telovadišče, k vsem prireditvam, dalje k prostemu vstopa v sokolsko razstavo v zletnih dneh, v skupna prenočišča in v muzej. Na telovadišču je določena za člane v kroju, ki imajo znak. posebna članska tribuna. Cena znaku 20 dinarjev. Poživljamo bratska društva,
Po svetu
.-Puilios, »Mirabello«, »Faleo«, »Premu- j »S tem hoče prebivalstvo postojnskega da» in devetih torpedovcev proti Trstu. Okrog devete zjutraj dospe eskadra pred
— Bolgarske reparacije. Med bol-Okvir bo ovit v trobojnico (seveda itali- j garsko vlado in zavezniško reparacijsKo jansko, vsaj po izrazu italijanskih listov), j komisijo Je bil dosežen jporazum^Ka ki bo pritrjena nanj s pečati vseh 40 občin. Na koncu traka bo visela usnja-ta vrečica, v kateri se bo nahajalo po nekoliko prsti iz vseh 40 občin okraja.
Hermes : Primorje, Ljubljana. Danes se vrši na prostoru Ilirije nogometna tekma Hermes : Primorje. Hermes^ ki je izšel v prvenstvenih tekmah drago razrednih moštev kot prvak in s tem napredoval v I. razred se nahaja v prav dobri formi In goli izrazito kombinaci;-sko igro. Smatrat! ga Je torei Primorju resnim in opasnim nasprotnikom, _ ko;e slednje razpolaga z izborno ir. požrtvovalno obrambo. Igra domačih moštev obeta biti Jako zanimiva ter nuditi občinstvu res športni užitek. Kot predtek-ma se vrši ob 16. uri prvenstvena tekmn med Ilirijo III. m Svobodo Moste rez ■Aod odmorom tekme Hermes : Primorie se vrše lahkoatletične tekme v teka Vstopnina za obe tekmi skupna.
ŽELJE OROZNIŠTVA OB KRALJEVI POROKL
Uz orožniških krogov.) Velike priprave se vrše za slovesno J'
f roče tekoj zletne znake za svoje ! poroke našega dragega kralj Al^an-1	- -	idra L Čitamo tudi o pripravah za amne
j stijo, ki naj poglobi praznično obču*r
člane. Denar je poslati naprei. Na nar ročila brez denarja se ne ozira.
Mladinski odsek Sokola I. v Ljub- prebivalstva.
terem se bolgarski vladi rok za odgovor na zavezniške zahteve in sprejem zavezniške konvencije o finančni kontroli
IjanI priredi sporazumno s Sokolom Je-žica na Vnebohod dne 25. maja naraščajev pešizlet Tabor-Tomačevo-Stožice-Je-žica. Ob tej priliki se vrSi »pri Ruskem carju« na Ježici javen mladinski telovad ni nastop s saveznimi prostimi vajami in mladinskimi igrami Starše in prijatelje naše mladine se uljudno vabi k tej prireditvi
Sokolsko društvo v Skofjl Loki je po dolgih šestnajstih letih svojega obstoja letos prvikrat zborovalo v svojem
Kaj bi se ne dalo ob tej priliki tudi ta orožnike marsikaj ukreniti? Skrbni ko laandanti brigad lahko store veliko dobro delo, ako n. pr. v Beogradu izposlu-jejo, da se ob tej izredni svečanosti imenu :e'e za podnarednike oni stari oro:" niški' kaplari, ki so zaradi vojnih m pre-obratnih zmed zamudili leta ki podcas -niško šolo in zato pri obstoječih predpisih ne morejo napredovati Taka izjemna odredba bi ne bila upravičena sarcn s socialncga stališča, ampak tudi >r.
UVC yiCUlV{U3lVU	*----- » -------_
okraja s simbolom, ginljivim po svoji; ra do tega termina naroano lobokl poeziji, izraziti svojo lojalno sprejeti zavezniško konvencijo
veznisne »uuveu<-ij^ " —, stoja letos prvutrai tuuiuvan, .	- ------; >- . , h- „ , or} rP.
nad Bolgarsko poda^ od O^ majajo ^ ^ UtA 1921„ 25. ■ * | aM 10. junija, a samo pod pogojem.
tržaško Inko.
Kralj in kraljica se pripeljeta z admiralske ladje v pristanišče z motornim čolnom in se izkrcata na pomolu IV. v stari luki (kjer pristajajo ameriški par-niki bivše Austro-Amerikane, in Lloy-devi egiptovski parnlkl). Tn Ju sprejme vojvoda d* Aosta, generalni civilni ko-jni?ar Mosconl, občinski Svet m zastopniki drugih civilnih in vojaških oblasti.
Po sprejemu se kralj in kraljica od-pelieta v kočiji z vsem svojim spremstvom v mesto. Ulice, po katerih se ^ sta vozila, bodo zastražene f vojaškim sra»!rVm iti Je v to svrho že prispeto v [Trst volaitvo iz vseh delov pokrajine.;
str*5o bo tvoril ^deiek kralie-Sib ckk«Bfi»v ar faooilk M * * '
vdanost Italijanski državi!» — tako pravi »Piccolo«.---
Na začetku Je bilo rečeno, da se Je kraljev poset napovedoval in odlašal iz lokalnih, ali najbrž tudi vnanjepolitičnih vzrokov. Kaj pravite? A1I nI značilno, da prihaja italijanska kraljevska dvojica v naše kraje in celo tja gori čisto na mejo, ko bo komaj dva tedna pozneje naš narod onstran meje praznoval svoj veliki, spreradostnl praznik poroke svojega kralja! AH niso morda v Rimu računali s tem, da nai poset kraljeve dvojice toliko omami naš narod tostran meje, da ne bo videl in čutil, kar se bo godilo par dni pozneje onstran meje?! Izključeno ni!
s^fivjvu iu.^Mjj'— —	. 1 vcnein
kor Je bila predložena bolgarsKi viaoi.	- gne g	7-ldati nov
Delegat Zveze narodov. Maks Lazar Je * Bolgarsko ln bo obiskal
dom. Seveda preskrbeti je bilo treba najprej za kritje stroškov. Proračun je bil za naSe razmere preogromen, nekaj nad en milijon kron. Vendar s pomočjo vseh bratov nam je uspelo, da smo ta-
že odpotoval v------------.
zlasti one kraie, kjer se vrši prisilno de
lo, da tako spozna organizacijo prisilnega dela na Bolgarskem.
— Vladna kriza na Grškem, v torek se je po dolgotrajni krizi konstituiral nov kabinet v Atenah s Stratosom na čelu, ki pa Je že drugi dan po sestavi, v četrtek 17. t m. zopet podal detni-sijo. Kralj je sedaj poktical k sebi zopet Gunarisa, kateremu Je poveril sestavo vlade. Ali se je Ounarisu naloga posrečila do te*»a trenutka še ni znano.	..... ,-, , cua, qo tega ireiiuin. . , ; . L napravi l tri velike Ca
-Angleški ta* t /nje* Angl£ gra m ^	^ ^
Ti^nrMlnv^bL da MHO I Vi h O • uOtH le V ca
liki 601etnice vlade starega cesarja leta
1908.	. ,
V po štev bi prišle naslednje kategor,-
je kaplarov:
L) Oni, ki služijo v orožništvu ie nad 20 let in še niso bili kaznovani;
2.) oni, ki so v koedulteih listah kvalificirani kot sposobni za žandarmerijske podoficirjc (komandirje postaj); 8.) oni, ki že dalj časa v zastopstvu
j ški krali George V. ista poselila na povratku iz Belgiie gre-
čeli. Nekateri bratje so darovali, oziroma preskrbeli brezplačen les. razni pod-odseki pa so preskrbeli cenejši cement,
„ , „ i j. Tai.0 se u nrijelo 10. marca 8.1 oni, ki ze uajj	• ----r----
rdelom Do ^če^ zime je bil naš	j izvršujejo službo postajnega komandirja
»Dom. že poolnoma dodelan, sedaj čaka	(narednika).
le 6e popone telovadne opreme. Doma,	Ta zelja je gotovo dtoz a.O«^
Sn^Ski so nam okrasili pročelje	vičena, saj ^^
lo^u" toliko naoredovala, da smo lahko : dobi že v e^m teto siaa*.
Priloga ^irtni« *f, 119, dne 21. maja 1922. j *	fj*"!??^!
Politični odmevi
Po Genovi
Diplomati sc razhajajo te Genove. Edini krepke;',i efekt z genovske konference je nemško-ruski sporazum. Ta J se sicer različno komentira in v velikem : deiu časopisja se njegova neposredna j važnost mnogo precenjuje, toda povsem j bagatelizirr-.ti ga vendar ne sinemo. '
Sovjetski delegati so prišli v Genovo,' da dobe kreditov od zapadne Evrope. To ss Jim ni posrečilo. Stopili so sicer v ožjo gospodarsko zvezo z Nemčijo, toda kljub vsema ostane široko -odprto vprašanje, če se bo mogla Rtisiia samo z nemško pomočjo gospodarsko sanirati.
Nedvomno misli Rusija od Nemčije do- i biti posojilo v obliki industrijskh izdel- j kov in podobnega materijaJa, toda uspešnost take pomoči nikakor rti tako sama od sebe umljiva. Ako bo Nemčija s temi proizvodi zalagala Rusijo samo »a upanje, bo gotovo prej ali tlel u^itovala zato take garancije, U sovjetom ne bodo mogle biti všeč. NaravneJSa možnost, da bi Nemčija zamenjavala svoje izdelke za ruske sirovine, ta možnost sedaj in še precej časa ne prihaja v poštev, ker Rusija teh sirovin — nima. Bržkone da jih v današnjem sistemu sploh ne more staviti na razpolago. Prvič, ker jih ne more producirati, drugič, ker bi jih tudi, ako bi jih producirala, ne mogla postaviti na trg. Nemški prodajalec bi moral najprej ruskemu kmetu vzbuditi zaupanje in s tem veseije do produkcije, vrhutega pa bi Nemci sami morali prevzeti reorganizacijo ruskih prometnih sredstev. To pa so problemi let, za njih izvršitev nikakor ne zadostuje, da se pobratijo berlinski in moskovski diplomati. Ostane tedaj problematično, če ie mogoče brez z ap2 dne evropskega kapitala p pravem času obnoviti rusko gospodarstvo.
Piše se tudi o vojaški konvenciji, ki se ie baje sklenila med Nemčijo ln Rusijo. Taka konvencija je za nekaj let prav gotovo samo strašilo. Sovjetske armade so se že enkrat razbile pred Varšavo. Od takrat so se ruske razmere še poslabšale. Poudariti moramo še enkrat, da je Rusija v današnjem stanju močna le v de-fenzlvi, da je pa prav slaba v oienzivl Kakor nekdaj veliki Napoleon, tako more hiti danes Rusija s svojo neizmemostjo — nevarna vsakomer, ki bi jo hotel z invazijo prisiliti na kolena. Toda kakor hitro poizkusi ona z invazijo zoper svoje zapadne sosede, se obrnejo vse težkoče ruskega terena, prometnih zvez in vse posebne vojne tehnike zoper njene armade in v korist njenim nasprotnikom. Nemčija pa rabi takih zaveznikov, ki b? bili zmožni velikih ofenzivnih sunkov. Rasija mora bi« v svoji organizaciji zopet na predvojni višini, sicer ostane vrednost njenega vojaškega zavezništva premajhna za nemške potrebe.
Uspehi genovske konference za — Italijo
Rim, 18. majnika.
(n. r.) — Kakor naznanja polslužbena informacija, ki jo objavljajo današnji H-sfi, se v tukajšnjih parlamentarnih krogih smatra, da pomen j a genovska konferenca, vkljub temu, da se zaključi brez znamenitejših uspehov za splošnost, za Italijo velike uspehe. T! uspehi so takile:
«1. Ugled vlade se je znatno povečal, a trav zelo ugled ministrskega predsednika Facte.
2. Minister zunanjih stvari Schanzer Ve osebno pridobil pozicijo prvega reda.
NacijonaJni uspeh vsled gosposke gostoljubnosti, vsled organizacije in razmer javnega reda in parlamentarnega delovanja.
•4. Mednarodni uspeh vsled vztrajnega, energičnega, spretnega in uspešnega de-uvanja vpričo zastopstva vse Evrope.
5. Moralni uspeh vsled zavzetja stališča, ki se Je pokazalo in se kaže vedno bolj primemo splošnim globokim težnjam narodov.
6.	Poglobitev prijateljskih mlnošajev t. i Angleško, ustvaritev ali priprava gospo-; darskili dog.-.orov z več državami
7.	Uklonitev grozeče boljševiške nevar-1 nosti.
8.	Odločen korak k prejšnji ali poznejši, boli ali manj popolni obnovi odnošajev z Rusijo.
9.	Indirektni in težki afi vendar 'upoštevanja vredni koraki napram ublažitvi' izvrševanja mirovnih pogodb.
10.	Nadaljnje in ne brezpomembno približanje k cilju resničnega pomirjenja in j dejanske obnovitve Evrope.*
Prvi trije »uspehi* so pač vsi trije pre- j cej »nacijonalni* in gotovo nihče ne bo ; Italije zavidal zanje in to še tem manj, i ker jo stanejo težke milijone. Četrti ln peti sta tudi zelo problematične, a prav j gotovo brez vsake realne vrednosti.
Sesti uspeh, poglobitev prijateljskih od- j nošajev z Anglijo, ne more presenečati] nikogar, ko vendar Italija vodi že dalj časa sem tako vsiljivo dankolizno politiko napram Angleški, da je ta poglobitev umljiva sama po sebL Ustvaritev ali priprava gospodarskih dogovorov se omejuje na trgovinski dogovor s Poljsko, po katerem bo Italija dobivala iz Poljske petrolej. Da bi Poljska v resnici svoje amerikanske izseljence navajala preko treh državnih meja v Italijo, Je pač malo verjetno, ko ima svoje lastno pristanišče v Gdanskem. Za industrijske izdelke pa ima v sosedni Nemčiji in Češkoslovaški ne samo cenejši, temveč tudi solidnejši nabavni trg. O kakih drugih trgovinskih pogodbah, ki bi se bile sklenile ali pripravljale v Oenovi, pa nI poročalo niti laško časopisje samo.
Sedmi in osmi uspeh more biti znan pač le gospodom Lahom samim. Ako se je Cičerin vsled sijajne laške gostoljubnosti in vsled Schanzer j evih dobrih svetov odrekel pospeševanju boljševiške propagande v Italiji, pomenja to, da sta laška kuharska umetnost in diplomatska spretnost dosegli res lep uspeh, in še tembolj, ker je ta uspeh porodil še drugega, namreč, da se prav gotovo, prej aH slej, bolj ali manj popolno obnove zveze Italije z Rusijo. Resnica je namreč, da laške ladje že plovejo v ruska črnomorska pristanišča in z njimi vsa sila laških trgovskih in bančnih agentov, z blagom in brez blaga; s kakim uspehom, se doslej še previdno molči. Splošno pa se misli v Italiji, da se laški trgovini in industriji odpira v Rusiji pravcata obljubljena dežela. Zelje pač porajajo take misli.
Kak uspeh naj hi bili za Italijo oni indirektni koraki napram ublaženju izvrševanja mirovnih pogodb, pač ni mogoče pojmiti, ako naj se v teh »težkih, In-direktnih, ali vendar vpoštevanja vrednih korakih* ne razumejo morda pogajanja za izvršitev rapallske pogodbe. Indirekt-nih korakov Je tn bilo res dovolj, težki so tudi bili, tudi vredni vpoštevanja; ali da bi se bila tu Italija približala kaki ublažitvi izvršitve pogodbe, ne, to pa ni verjetno, kakor tucfi ni verjetno, da bi bila genovska konferenca bogve kako pospešila pomirjenje in obnovo Evrope. Saj se zdi celo, da je več pokvarila kot popravila.
Facit vsega pa je, ako bi se kaka druga država pobahala s takimi uspehi, da bi Jo Italija najbrž ne zavidala zanje.
Nove gorostasnosti hrvatskega bloka
Hrvatski blok Je znova napredoval v svoji protidržavni ofenzivi. Sedaj se je koncentriral na akcijo v prid — neslo-vanskim narodnim manjšinam v mednarodno priznanem okviru Jugoslavije. Podaja se v boj za — ameriško svobodo, ki nai jo bodo v teoriji in praksi deležni Arnavti in Turki, Madžari ln Nemci.
Ta pasus je sila interesanten. Prvič se Je pokazalo, da išče hrvatski blok zveze z neslovanskimi manjšinami v naši državi, to je z onimi političnimi skupinami, ki morajo biti zainteresirane na tem, da
rd hrvatski blokaši za pravicc »teptanih* Madžarov, Turkov in Arnavtov, to je onih ljudi, ki so z najhujšo strahovlado, dobesedno z ognjem in mečem, stoletja gospodovali nad nami. Tako so stopili blokaši v isto vrsto f Bolgari, ki so se zvezali s Turki in Madžari zoper Srbe in zoper Ruse, svoje osvoboditelje.
Drngič je intercsar.tna najnovejša, izjava v primeri z znanim stališčem tran-kovcerv, ozir. Starčevičancev. To stališče ni nikdar priznavalo Srbov v okviru historičnih maja Hrvat kc. češ, da so poznejši priseljenci, to je vrinjene!, ki se morajo ali pohrvatiti ali pa oditi.
Sedaj pa utemeljuje blok svojo nenavadno brigo za Turke in Nemce s tem, da so že stoletja na svojih sedanjih tleh, glede Madžarov, da so že nad tisoč let v Podonavju in glede Arnavtov, da so najstarejši balkanski narod!
Vrhutega je to utemeljevanje zelo slabo iundirano. Res, da so Arnavti poleg Grkov najstarejši balkanski narod, toda v onih predelih, kjer bivajo danes v naši državi, so šele komaj 100 do 150, kveč-
jemu 300 let	to dobo so se rili
ohranili ie še v pravi Albaniji; cdtakrat pa so se z nariijem. z ropom, požigi in moritvami razširili proti Kosovu, od koder so pregnali srbsko prebivalstvo, ki se kot krščansko pod turško vlado sploh ni smelo braniti z orožjem. Da zagovarja humani blok po taki metodj pridobljene pr;;v ice, ie vsekakor ttnikum.
.Madžari so r našega Pcuonavja v do--rške invazije popolnoma iz£ir.iii. Da oblasti naselile na njih mesto Srbe, ni bila milost, marveč obratno; Srbi so se naselili kot trdna vojaška meja, ki je na najnevarnejšem mestu branila deželo, ko so jo prejšnji stanovalci raje popihali v varnejše kraje. Ko je nevarnost minula, bi bili Madžari radi zopet pognali zaslužne srbske brambovce s krvavo prislu-žene zemlje; sedaj so Hahsburžani začeli naseljevati Madžare in Nemce med Srbi v Vojvodini. Ne le torej, da bivajo Nemci tod šele komaj 100 do 150 let, tudi vojvodinski Madžari so se doselili šele v tel dobi, torej za Srbi, ki so tam relativno najstarejše prebivalstvo. — O Turkih se nam pa ne zdi vredno izgubljati besedi; kdor je v tem oziru potreben pouka, naj si ga poišče sam.
Naši domači problemi
Dnevniki in kultura
Pogosto slišimo, da naš človek na deželi nima ne zanimanja in ne ume-vanja za domače kulturno življenje, zlasti za literaturo in umetnost Govori se o popolni materializaciji inteligence na deželi. Ne bom raziskoval, koliko je ta sodba upravičena. Hočem pa opozoriti, kako malo se pri nas stori, da bi se širše sloje zainteresiralo za domačo literaturo in . umetnost. Mnogo bi mogli storiti naši dnevniki. Tako bi ustregli našim kulturnim interesom kakor" tudi širšemu občinstvu. Toda kakšna je kulturna rubrika v slovenskih listih? Uboga pastorka, ki ji mačeha reže tako tanek kruh, da skozenj vidi na bližnji plot. Kulturna rubrika prihaja na vrsto le tedaj, če ni drugega, »važnejšega* materiala; večkrat ima celo šport prednost pred njo, vsekakor pa dnevne novice. Po večini je sestavljena »slučajno*. Uredništvo dobi novo knjigo ali revijo,. pa mehanično prepiše naslov ali vsebino; če je kdo dobre volje, pristavi še par šablonskih vrstic in kulturni tribut je izplačan. Ni pa opaziti, da bi naše no-vinstvo gojilo smotreno kulturno po-ročevanje, tako kaker n. pr. poroča o raznih političnih dogodkih. Izgovor, da imajo listi preskromni obseg, ne velja. Tudi na skromno odmerjenem prostoru se da mnogo storiti, če je delo smotreno, sistematično.
Konstatiram, da je »Jutro* stopilo korak naprej. Nedeljska številka,, ki jo občinstvo čita z večjo pozornostjo kar kor vsakdanje številke, bodi res nedeljska, praznična. V nedeljo naj bi se čitatelj oddahnil, naj bi čital kaj lepega, poučnega, dvigajočega. Kulturna rubrika naj bi ga uvajala v vrt našega literarnega, umetniškega, znanstvenega ustvarjanja. Te dni je dejal Masa-ryk na zborovanju češkoslovaških vi sokošolskih učiteljev, da sama politika ne bo rešila naroda. In tudi ga ne bo rešil intelektualizem: treba je neprestano gojiti zanimanje za literarna,, umetniška, etična in verska vprašanja. Tu imajo naši dnevni listi važno nalogo in veliko odgovornost pred narodno vestjo in pred zgodovino.
V zadnji številki češke revije »Zvon* se nekdo pritožuje, da so češki dnevniki brezbrižni v svojih dolžnostih do češke literature. Literarne informacije so kratke in slučajne, ne izčrpajo niti desetine tega, kar nudi knjižni trg. Nikjer ni rednega pregleda, kakor da je knjižna produkcija nekaj manjvrednega. V mnogih primerih odločuje Čisto osebni ali strankarski interes.
Značilno je, da se tam naglaša be seda: dolžnost. Pri nas se pove dovolj, če kdo izrazi željo, naj bi dnevniki sto-
rili uslugo literaturi in koristili višjim, idejnim smotrom narodnega življenja.
Da je pri nas potrebna poglobitev, vsestranska poglobitev, o tem nihče ne dvomi. Ta poglobitev pa mora biti sistematična, mora segati k vsem koreninam narodnega drevesa. Poglobitev mora zajeti tudi umetniško, literarno vzgojo ljudstva. Tu tiči kos nravnega preporoda. Literarna vzgoja je krona državljanstva in strokovne vzgoje, to je kultura človeka kot takega..
Pri nas je literarna produkcija dokaj skromna. Vzlic vsem kalamitetara pa izide skoraj vsak mesec kaka nova knjiga, ki je za naše razmere dogodek; če gremo k senzacijam, vsaj tako senzacijonalen kakor umor v Kurji vasi. Naše revije, naši mesečnika niso na višku, a za naše razmere so lep napredek. Še več nudi hrvatski in srbski knjižni trg. Tu je treba beležiti samo najvažnejše pojave. Zal, da nimamo ne pri nas ne »onstran* prav nobenega pregleda. In vendar bi tako delo zelo utrdilo narodno edin6tvo. Toda povsod mora biti sistem, povsod idejna tendenca, da se najširše kroge zainteresira za lepe knjižne pojave. Med vsakdanjim narodnim življenjem in literarnim" ustvarjanjem se mora razviti nekaka intimnost, harmonija- Niti znanost niti umetnost nista samo za »višje sfere*. To sta pojava sama ca sebi, za vse in vsakogar — kakor solnčna luč za materialni 6vet
Dokler ne bo ono nemnstvo, ki prihaja v najširše ljudske sloje, izpolnilo vseh svojih dolžnosti, ki jih ima do kulture, tako dolgo ne smemo obsoditi našega človeka v mestih in na deželi, češ. da ne kaže zanimanja za kulturo. Dnevna žurnalistika mora svoje občinstvo odgajati za kulturo. Vsa umetnost obstoja v tem, da zna vsakdanjega človeka zainteresirati za lepe literarne pojave. Tega pa ne more doseči, dokler ne. dela smotreno in resno.	B-
»Srbska Sega"
; Prišel sem v Ljubljano in odprl, vrata svojega stanovanja v Zarnikovi ulici In prišli so k meni moji jugoslo-venski prijatelji, Ljubljančani, ki jim daleč doni lepi glas, in Beogradjani. ki so se naučili kovati železo, in Bo sanci, nemirni duhovi.
Sprejeti so bili moji jugoslovenski prijatelji v moji rodbini. Dal. sem jim, kar premorem, vina in sladčic. Nismo šli ne v kavrno. ne v krčmo.. Pogostiti goste v rodbini, ne v gostilni, to je srbska šega.
Vsaj pišejo tako zadnji čas naši časopisi Naglašajo, da je slovenska šc-
,___„__»IftSS, t, J._____
Iružnbnn življenja se razvija po kaA-vamah, restavrantih. na koncertih in v gledališču. Pri nas se sestane jo. prijatelji in dobri znanci dosledno izve® privatnega stanovanja v javnem lokalu ...», je pisal »Uradnik* v »Slov. Narodu* dne 6. aprila 1922- ter sveto-. • al Srbom ▼ Ljubljani, naj se navadijo na to slovensko šego.	_
stojita si torej nasproti srbska šega' in šega slovenska (morda smem naj tudi: rusko-poljska in nemška'.
Kateri teh šeg bomo dali prednost?
So ljudje, ki poreko: Vsak no svoj p'. — Da, če hočeš biti in ostali sam, potem delaj, kakor hočeš. Ce pa hoč^l biti član družbe, naroda in države, potem pa ni vseeno, kaj in kako dela/, izbirati boš moral metode in sprejeti ono, ki je boljša.
Slovenska šega pomeni: pustiti gu-;>ta takorekoč na ulici, postaviti ga med neme stene restavracije, kjer vsakdo velja toliko, kar plača, izročiti ga »objektivni* postrežbi natakarjev in hladu rok, ki jih ne ogreva src«, jesti z njim produkte »komunistično nepristranskih* peči in piti — švabske pivo.
Srbska šega pomeni: odpreti gostu svoje svetišče, kjer mi na štedilniku bivajo domači bogovi, kjer mi bije srce svoje žene, kjer je začetek in j>-dro vsake ljubezni, kjer snujejo rok«-, kar jim veleva 6rce, ne služba...
Povej mi sedaj: katera šega bo privezala gosta na kraj, ali ona slovenska ali ta-le srbska?
Odgovor ti ne bo težak. Konkretni doživljaji tega bodo potrdili, tvoj odgovor, ki govori za »srbsko* šego.
Večkrat čitamo čudna poročila iz Maribora. Zadnjič se je zopet poročalo iz tega mesta, da je v nemških lokalih bilo videti naše uniforme, čes. seveda Nemci vabijo v svoje hiše in si pridobijo srca naših ljudi. (Opuščajo torej »švabsko* navado, ker ni vablji va!)
In nekaj sličnega se je moglo vsaj slutiti v Celju, ko se je koncert, z* pravoslavno cerkev vršil v tamošnjeT-»Unionu*.
Ne znamo si pridobiti src! Med drugim zato ne, ker trdno zapiramo vrata svojih stanovanj, kakor — muslimani svoje ženske prostore — ker pred hišo svojo odslovimo stranca,. ki je prišel v Ljubljano, Celje in Maribor, ne cla z nami ogledajo naš tlak in zunanje zidove hiš, ampak da z nami žive toplo življenje...
Da srbski oficirji niso imeli zvez r ljubljanskimi rodbinami, to je konsta-tiral ter kot nedostatek opozarjal br? po prevratu že Milan Pribičevič, ko ;■? kot plokovnik prišel v Ljubljano.
Ljubljana je hladno mesto, — o ter* ni dvoma. Njena volja je pa morda boljša nego je to, kar pokaže. .
Seveda pa mora tudi oni, ki prid« na novo kam, tam sam iskati ver. Kako so neki Slovenci v Beogradu hoteli biti neka posebna, separirana »kolonija*, o tem ni treba več pisati. A napačno je ravno tako, če se Srbi in Hrvati v Ljubljani, Celju, Mariboru se-parirajo ter le med seboj občujejo. Zakaj ne bi srbski profesor v Ljubljani iskal slovenske družbe, zakaj druži le s srbskim profesorjem? Zakaj ne bi skušal razširiti svojega znanja med delom naroda, ki mu je doslej bil manj znan? To bi bil napredek, ono je pa status quo in v nekem smislu nazadovanje. Zakaj dalmatinski akademiki v Ljubljani nastopajo včasi posebej? (Hvala Bogu, d* se vsaj ne imenujejo Hrvate ali Srbep
Naj se ne omalovažujejo te stvari! Mnogo je v mednarodnem življenj-i odvisno od tega, kako postopaš s jo edinimi ljudmi; mnogo je od načina družabnega življenja odvisno povsod, kjer se iz elementov snujejo nove enote, in taka nova enota jugo-slovenskega naroda se raz* v i j a sedaj. Ce pridobiš dušo č 1 o-veka, pridobiš tudi dušo Jugoslovana —
Zato ne zavračajmo srbske šege in ne zapirajmo svoiih hiš v LjuV -
Nedeljsko pismo
Ubogi sveti Janez. Šel sem te dni mimo neke izložbe in vidim razstavljeno zastavo nekega orlovskega društva. Na zastavi je bil vtkan sv. Janez Evangelist. On naj bo torej patron orlov. Menda zato, ker je orel njegov simbol. Izmed evangelistov je ta pisatelj najbolj visoko leteč in njegovo skrivno razodetje nam kaže duha, ki pronika daleč v nadzemske svetove. Njegov evangelij: »V začetku je bila beseda*, itd. nam kaže filozofskega idealista, ki skuša pronikniti v skrivnosti vere in jih predočiti v smislu nazorov svoje dobe. Evangelij nam pripoveduje, da je bil ljubljenec svojega učitelja in gledamo nanj kot na nekaj nežnega, vzvišenega. Da bi bil kdaj telovadil, o tem nam ni nič znano. — Doživel je baje visoko starost, a mi ga imamo pred očmi vedno kot mladeniča, ker je bil najmlajši med apostoli. Tako je pred našimi očmi stala njegova idealna postava in polet njegovih misli nas je vabil v višji svet. Zdaj pa je patron — orlov. Ubogi sveti Janez!
Na tisti zastavi sem videl tndi . napisano: »Nikomur hlapci.* To bi se reklo, da orli neeeio hiti nikomur
hlapci Pri tema sem se spomnil onih žalostnih prizorov, ko so po ljubljanskih ulicah z godbo na čelu odhajale marškompanije na kolodvor — pred njimi pa so orli nosili ovenčano podobo cesarjevo in tisto znano zastavo s sv. Mihaelom na vrhu. Nikomur hlapci! Vemo dobro, kaj pomeni ta stavek! Nikomur hlapci! Proti farovžem ta stavek ni naperjen, ker je orlovska organizacija v njih službi Nikomur hlapci! To je naperjeno proti državi, kajti oriovstvo je danes nosilna sila slovenskega separatizma. Nikomur hlapci! In sveti Janez, ta visoki glasnik ljubezni., je sedaj patron organizacije, ki nosi na svojem čelu zapisano sovraštvo. Res, nič več ni svetega in naša politična katoliška organizacija se norčuje iz najsvetejših stvari. Ali je sv. Janez v svojem preroškem duhu kdaj videl, da bodo enkrat prišli telovadci. ki si bodo izbrali njega za pa-trona? Gotovo bi bil v naprej pomilo-val njih zaslepljenost
Vemo, da je težko najti svetnika, patrona za telovadbo, ker se svetniki s takimi stvarmi niso ukvarjali. To je namreč nekaj posvetnega in nima z božjo slavo nič skupnega. Telovadba se "ne more vršiti po katoliških ali svobodomiselnih načelih, arnoak le oo
Tyrševem ali kakem drugem sistemu. Toda oni so zapisali: »Nikomur hlapci* — in namesto bratovščine sv. Janeza — hočejo biti orli. Pa ne tisti, ki letajo pod oblaki, ampak tisti avstrijski, ki so nam v tako slabem spominu.
Ob enem je poslal gosp. Radič Slovencem svoj republikanski blagoslov. Njegov dijakon dr. Novačan ga je razglasil v »Naši vasi*. Hrvatski bes se torej pripravlja na pohod v Slovenijo. Tam po Štajerskem in drugod je še nekaj ostankov nekdanjih nemčurjev, vmes je par nezadovoljnežev, ki se jeze, da ni Bog ustvaril sveta, kakor bi oni hoteli, in pravijo, da bodo oni ustvarili vse najboljše s svojo republiko. Stvar je smešna — a ne zdi se nam posebno prav, da se pusti besom rogoviliti brez vse odgovornosti, kakor se jim zljubl Le poglejmo kam smo prišli na Hrvatskem. Zato je dolžnost poštenih ljudij, da povemo tem rogoviležem, da imamo že svojo državo, ki je monarhija in da njihovih republik prav nič ne potrebujemo.
Zunaj je maj in vse je v polnem cvetju. Tudi Jugoslavija bo z mlado silo premaeala rovarenje besov. S. | Gregorčič je rekel, da pride dan »olj-! ske "srore*. ko se bo naš red oovzoel
do višave moči in pa 6lave.To pa bo mogoče le v skupni državni in narodni ideji ne pa v razcepljenosti, kamor vabijo vedno novi krivi preroki s svojimi novimi nauki Ko bi ti ljudje res imeli ljubezen do naroda, bi delali zanj po tisti poti, ki nas edino more rešiti, da ne bomo hodili v Rapallo in da ne bomo odvisni od vseh tujih mogotcev.
Toda besi imajo peklensko radost v tem, da uničujejo — in to je, kar jih vodi pri njih delu — in naša doba je razpoložena za njih nauke, kajti ne-zadovoljneži vedno iščejo rešitve v novih naukih namesto v delu. Zato bo šla s početka mala tropa za Radidem. Vprašanje našega kmeta je, ali si bo dal uničiti to. kar a je s takim trudom postavil in če bo rajše imel No-vačanovo republiko, ki se ji bo svet smejal — ali mogočno državo, ki bo znala uveljaviti naše naravno bogastvo pred svetom.	Sava.
Statistično proučevanje časopisne številke
Gospod Berry v Parizu je dan družbe za proučevanje psihologije dece in za eksperimentalno pedagogiko. (Vrhu tega ima ta eospod naibrž orecei časa.) Pred
kratkim ie vzel v roke številko »Tempsa* znanega velikega francoskega ofidozne-ga časopisa, in je vso številko statistično proučiL S potrpežljivostjo srednjeveškega meniha je preštel vse besede, ki so tiskane v eni sami številki tega lista.' in jih potem zbral po raznih skupinah. Iz tako zbranega materijala je potem sklepal in ti sklepi so prav zanimivi. Pred vsem je zanimivo izvedeti, da ic ena sama številka »Tempsa* imela nič manj kot 3838 različnih besed! Da pre-rčitaš eno samo številko »Tempsa* od začetka do kraja, moraš poznati torej skoraj 4000 besedi, imeti moraš torej prav znaten zaklad vokablov. Kajti na splošno si pomagamo le z okroglo 1000 besedami, in navaden kmečki delavec kje prav visoko v zapuščenem gorskem kotu izhaja celo s 500 besedami!
Gospod Berry je pa našel v časopisu še nekaj drugih zanimivosti Dognal ie namreč, da je bistvo govora ne v glavnih besedah, ki določajo pojme, ampak v takozvanih nevtralnih besedah, ki zna-čijo vse ali pa nič. Te nevtralne besede tvorijo stavke in v niih določajo elemente pojmovanja. Tako Je kcmstatlral Berry, da se rabijo izredna verba mnogo češče kot verba z normalno konjngacijo. Tudi Je dognal, da se abstraktne besede uporabljajo neizmerno bolj pogosto kakor konkretne.
(jani in r Martboru! Verujte, da s« Vam bodo — po isti srbski šegi — odmirala tudi vrata beogradska.
Jaz se bom, kakor doslej, držal tudi tvtelej srbske šege in moja rodbina bo z menoj. S slovenskim gostom bo
-	trr/n ffrvit in Srv 'Hinko. brez dvoma 60 postal isboren
y moji hffi rodno tnffl Hrvat taihrr.	>	koakurent svojemu
r iuvji u«o*	------... ,
»Čim bolj oddaljeni so nam bili do sedaj- tem bliže nam morajo biti cd sedaj,. smo rekli ob prervratu in polnili svoje sobe s hrvatskimi in srbskimi gosti..,	cc-
Sokolstvo — Šport
f. jugoslovenski vsesokol-ski zlet
od 12. do 15. avgusta v Ljubljani.
Vedno hitrejše se bližamo trenutku, ko priliiti iz vseh delov naše države Sokolstvo v belo Ljubljano k prvi olimpijadi i ugoslovenskega Sokolstva. Dela za priprave tega zleta so v polnem tiru in do :m marljivih sokolskih rok je na delu, da izvrši vse predpriprave te ogromne prireditve. V pisarni Jugoslovenskega Sokolskega Saveza v Narodnem domu se zbirajo dan za dnevom razni odseki k večumim sejam, po sejah pa se zbirajo zopet posamezni delavci, da izvršijo sklepe odsekov. Na telovadišču za glavnini kolodvorom so začele rasti prve tribune in vidni so že prvi obrisi ogromnega telovadišča. Po vseh društvih naše širne države vlada za zlet veliko zanimanje in zletna pisarna le z največjim trudom in naporom zadovoljuje različnim željam žup in društev.
Pa ne samo med jugoslovanskim Sokolstvom, temveč tudi pri drugih slovanskih sokolskih organizacijah je zavladalo veliko zanimanje za našo prireditev, v prvi vrsti med češkim Sokolstvom, ki ie na prvi poziv prijavilo 12.000 udeležencev. Prijavili so svojo udeležbo tudi poljski in ruski Sokoli, tako, da bo zbrana v Ljubljani skoraj cela slovanska sokolska družina. Od ostalih narodov so prijavili svojo udeležbo Francozi, ki z zanimanjem zasledujejo naše priprave za zlet, tako, da se je prijavilo tudi društvo francoskih gimnastov iz Algira v Afriki. Udeležijo se zleta tudi Belgijci in naj-brže tudi Luksenburžani. Od ostalih narodnosti dosedaj niso prispele prijave. Veliko zanimanje za zlet je zavladalo med amerikanskim Sokolstvom in naši časopisi v Ameriki prinašajo obširna poročila o zletu.
Program zletnih prireditev je sledeči: poleg oficijelnih zletnih dni se vršita še dva predzletna dneva, in sicer:
dne 23. julija naraščajski dan.
Ta dan je posvečen naši mladini od 6. do 18. leta. Naraščaj mora biti v Ljubljani v soboto 22. julija. V nedeljo dne
23.	julija se vrši zjutraj tekma naraščaja in izkušnja za proste vaje. Po izkušnji se vrši povorka naraščaja po mestu in popoldne javni nastop. Tega dneva se udeleži tudi
češki naraščaj,
V.i pride v Ljubljano s posebnim vlakom v številu okrog 800. V ponedeljek dne
24.	julija se vrši dopoldne pregledovanje mesta in naraščajske akademije, popoldne gledališče in druge zabave. — Drugi prcdzletni dan dne 6. avgusta je posvečen
(fijaštvu in vojaštvu.
Dijaki srednješolci nastopijo s predpisanimi prostimi vajami in s telovadbo na orodju. Vojaštvo ima ta dan tekme in popoldne javni nastop. Razen tega se vršijo med 1. in 7. avgustom razne dijaške prireditve, katerih podrobnejši program bo še objavljen.
Dne 11. avgusta se prične mednarodna tekma in tekma članic, dne 12. avgusta nadaljevanje tekme in tekma članov — prihod gostov. Oba dneva zvečer se ; vrše razni pozdravni večeri, koncerti itd. Dne 13. avgusta zjutraj izkušnje za javni nastop, popoldne javna telovadba. Netelovadci se podajo ob 9. uri zjutraj rsa grob prvega staroste JSS. dr. Ivana Oražna. Razen tega se vrše isti dan dopoldne: dve matineji, razni promenadni koncerti, zvečer pozdravni večer, gledališče itd.
Dne 14. avgusta dopoldne skušnje, popoldne javna telovadba, nastop vojaštva in naraščaja. Dopoldne se vrše razni koncerti, zvečer gledališče, slovanski večer, koncerti itd.
Dne 15. avgusta dopoldne povorka, popoldne Javna telovadba. Pri povorki nastopi celokupno Sokolstvo v kroju. Po končani povorki se Sokolstvo razvrsti na Kongresnem trgu, kjer se pokloni mestu Ljubljani. Zvečer se vrši v Tivoli poslovilni večer.
Dne 16. avgusta se vrše izleti v razne kraje naše države. Podrobnejši program vseh teh prireditev se objavi pravočasno.
Prapor metliškega Sokola
Te dni bo končan prapor metliškega Sokola. Načrt je napravil nadučitelj Božo Račič po originalih, napravljenih v starih časih za Metliko. Oospa Warin-gova v Črnomlju le dala na razpolago zelo star belokranjski otirač, na katerem imamo poleg drugih krasnih ornamcntov tudi stiliziran metliški grb. Značilno Je, da je platno tkano »na škatlico, katero tehniko so uporabljale tkalke po Zumber-ku in jo uporabljajo danes le še Bojan-čice v Sloveniji. To platno se odlikuje po posebni čistoči Io lični vnanjostL »Ta-ra» (stative) ima po dva para ničalnic, dočim imajo belokranjska krosna le en par. V Žumberku se že davno več ne tke, kar pomeni tudi starost otirača. Prva stran prapora je izvezana s 36 stlHzira-nimi tičkl. V sredini je Sokol z ročko v krempijih. To risbo je naredi! akademični slkar Maksim Gospari. Druga stran ima geometričen ornament z monogramom v cirilici in latinici v sredi. Vezna tehnika se približuje belokranjski (tkaničenju). Na praporu prevladuje — kakor v večini belokranjskih ornamentov — modra barva. Prapor je krasno dek>, na katero bo lahko ponosno vse jugoslovensko Sokolstvo. Brez besed govori o veliki požrtvovalnosti sokolic, ki so presedele 722 ur pri tem napornem delu. Tehnično stran je vodila z vzgledno požrtvovalnostjo gospa dr. Sirkova, sestra saveznega pod-staroste br. Oangla. Pri delu so ii krepko pomagale sestre: Flajšmanova, Omrzlje-va, VVeissova, Kobalova, Ouštinova, Ka-stelčeva, Barletova in Podgornikova. Drog je izdelala domača tvrdka Bašin ln drug v Ljubljani Prapor bo razstavljen ob priliki kraljeve poroke v Beogradu in v Ljubljani.
Naši lahkoaUeta
Ako se reši povoljno finančno vprašanje, odidejo prihodnji teden naši lahko-atletiki v Beograd, kjer bo Slovencem dana prvič prilika, nastopati ▼ lahki atletiki proti mednarodni konkurenci. Da bi se izrekla definitivna sodba o naših atletih po ljubljanskem izbirnem mitingu, je nemogoče, pač pa so nam tekme podale povprečno sliko, kaj zmore Slovenija na polju lahke atletike. Vsak narod ima za gotove Bportne panoge posebne sposobnosti Amerikanci so mojstri v sprin-tu, Finci v metu kopja itd. Slovenci zmoremo trenotno še največ v teku. Lahka atletika deli tek v tri kategorije: kratke proge (100—400 m), srednje pro-sre (800—1500 m) in dolge proge (do maratonskega teka 42 km 500m). Vsaka teh prog zahteva posebnosti pri teku, skupnost teh posebnosti tvori stil teka do-tične proge. Obvladanja tega stila je predpogoj za uspešno tekmovanje.
V teku na 100 in 200 in je zmagal pri izbirnem mitingu zopet Perpar Stanko. Njegov čas, na 100 m predvsem, je bil morda boljši kot S6 je ofisijelno beležil, ena stoparica je kazala 11.6 (Vidmajer) ena še celo boljši čas (Brumat). Brezhibno merjenje časa je pri sprintu najvažnejše. Za prihodnje tekme bo savez vpeljal že električno merjenje časa, kar je seveda treba natančno preizkusiti Stilno dober tek je podal tudi Valtrič
sprintei in orster koakurent svojemu Jdubovemu tovarišu Perparju. «Primorje» ima v obeh za Slovenijo skoraj nepremagljiva sprinterja, ki bosta klubu ▼ letošnji sezoni zasigurala prvenstvo na 100 in 200 m. Beoei. ki je bil lani edini opasni konkurent Perpar ja, je letos opustil te proge in se specializira na 400 m. Ta proga, je ena najnapornejših, kajti dober tekač drii na celi progi tempo kot za 100 m. Rezultate, ki jin doseže BeneS v treningu (55 sek.) je smatrati za zelo dobre.
Od tekov na srednje proge je bil na programu sobotnega mitinga tek na 300 m. Tudi tu je zmagal zopet lanskoletni prvak Stere Gustav. Podal je lep stil, manjka mu pa samostojnosti Cel čas med tekom je kolebal ali bi držal svoj tempo ali bi se pustil voditi Tekač srednjih prog mora natančno poznati svoje moči, mora vedeti, kak tempo zmore na progi mora vedeti, kdaj ima zajeti sprint, tako da ga zdrži kar največ časa. Vidmajer v soboto ni tekmoval o njegovi letošnji formi se zato ne more Se govoriti
Od dolgih prog ni bila na programu mitinga nobena. 2al! Imamo za te proge par dobrih tekačev, tako u. pr. Čuka od :Jadrana>.
Vsi tekači pa morajo imeti pred očmi, da je treba pri velikih tekmah svojo progo prelete« v istem času zopet in zopet, kar zahtevajo neizogibni predteki in semifinali. Treba je zato pri treningih vedno gledati, da se doseže ne samo dober čas, ampak tudi vztrajnost
Za skoke imamo prav malo moči. Tehniko športnega skoka obvlada samo Beneš. Je zelo težka tehnika, a brez nje je izključeno preskočiti 1.40 m. Ameri-kanskega stila skoka, kjer se telo med skokom plasira paralelno s prečko, tako da je v tem trenotku glava nižje kot noge, ne zmore še nobeden slovenski atlet. Skoki so sploh najšibkejša točka slovenske lahke atletike!
Od metov se je sprejel na program mitinga edino met kroglje. Radosavlje-vič je z 10 m 90.2 cm dosegel prvo mesto in postavil nov slovenski rekord. Njegov način metanja ni sicer na višku, a zadene vendar glavno: zamah, ki ga dobi pri hipnem vzravnanju telesa, prenose na krogljo. Petelin (Jadran), ki je i 10 m 13 cm dosegel drugo mesto, meče le 7. grobo fizično silo: istotako Deklova.
Da bi naši atleti, ki odidejo v Beograd, dosegli kako prvo mesto, je skoraj nemogoče. Morda se posreči posameznim dobiti drugo ali tretje mesto in še to bi bilo jako ugodno. Za kako kvalificirano mesto imajo največ izgleda: Perpar na 200, Stare na 800 in Vidmajer na 800 in 1500 m. Tudi štafeta 100X 200X300X X400 bi si znala priboriti kako častno mesto; v nedeljo dosežen rezultat 2.19 ne odgovarja močem teh tekačev, tudi je bilo tekališče vsled dežja v obupnem stanju.
Tek na 200 ni: Matz 55, Kojfč 84. Tek na 1500 m: Bchneller 4:86, Hlebec 4 :53. Rukavina 5:01.8.
Štafeta 4 X 100: Prva realna gimnazija 50.8.
I Skok v vIHno z zaletom: Jakupič 1J». Skok y daljavo z zaletom: Jakupič 2-79. Troskok: L) Jakupid 12 m, 2.) Ferkovič 11.87, S.) Kojič 11.49.
i Po točkaa Je zmagaJa Prva realna i gimnazija z 52 točkami proti Drugi rea.1-' ni gimnaziji s 17 točkami Moškemu ! učiteljišču z 8 točkami Srednji tehničk (šoli s 7 točkami in Gimnaziji s 3 toč '-■pmi S to zmago je pokal Hiška preš<-v trajno posest Prve realne gimnazije v Zagrebu.
Kulturni pregled
Masarykov govor
profesorjem čeških visokih
šol.
V nedeljo se Je v Pragi vršil kongTcs
čeških univerzitetnih proiesorjev in docentov. Na kongresu ie govoril predsednik republike Masaryk daljši govor:
Kongres ie vklen znak razvoja naših
vseučilišč.
Človeku ne zadostuje učenost ia znanje, mi stremimo za resnico. Univerza mora dajati potrebno znanje, obenem pa navajati mladino k samostalnemu raz-iskovanju.Vsak profesor le obenem vzgojitelj, mladini vzgled s svojo besedo, svojo metodo, svojim delom. Reforma šole pomeni predvsem reformo učitcljstva. Mladino vzgajati ni težko, težko je vzgajati starino. Vsakdo mora sam premisliti in se do dna vživeti v potrebno reformo. Češki visokošolski profesor ima nalogo, da mnogo izpopolnjuje in ni nogo popravlja.
Z demokracijo in državo smo dobili svobodo, svobodno šolo in svobodno uči-teljstvo. Visoke šole naj se približajo ljudstvu. Potrebne so ljudske univerze, potrebno je poljudno znanje. To poljudno znanje ne sme biti površno, ne opasno polovično znanje. Ta naloga nam je dana in univerze se morajo z njo resno
bavitL	.
Vojna in revolucija sta uveljavili demokracijo po načelu večine in parlamentarizma. To razširjenje Je seveda prineslo s seboj tudi težkoče, s katerimi se demokratski režim povsod bori Večina sama še ne pomeni pravice, resnice in pravde. Borba političnih strank uveljavlja strankarstvo, ki omogoča, da v parlament mnogokrat ne prihajajo najboljši ljudje. Volitve ne dajejo dovoljne garan cije za poznanje politične in administra tivne znanosti in prakse. Zato Je v demokraciji najbolj pereč problem voditeljstva, in ta problem leži v vprašanju, kako se politični voditelji vzgoje in kako se jim vodstvo zagarantira, brez dekretiranja, kakor je bilo v navadi v starih državah. Ta problem se zelo tiče visokih šol Dijaki in profesorji so volilci, so vojaki, dijaki so bodoči uradniki itd. 2e zato je naloga visokih šol, da sodelujejo na pr-
»Lire», ki je budila narodno zavest za narodno ujedinjenjc in osvobojenje. Mladost je koncertirala leta 1903. v Beogradu o priliki kronanja našega blago-pokojnega kralja osvoboditelja, leta 1904. v Sofiji na vseslovanskem dijaškem kongresu, leta 1911. v Pragi in si je stekla tamkaj priznanje kritike kof eno najbo'.;-ših od vseh navzočih slovanskih pevskih društev.
Početkom svetovne vojne Je madžarska oblast ustavila delovanje »Mladosti» kot državi nevarnega društva. Po osvoboditvi in ujedlnjenju Js zastavila »Mladost. še intenzivnejše svoje delo, tako. da je v treh letih izvedla v Jugoslavi-i in izven nje 40 konccrtcv. V januarju 1921 je posetila poljsko republiko, koncertirala v največjih poljskih mestih, med temi v Varšavi, Poznanju, Onjeznu. Lvovu, Krakovu, povsod najprisrcneise sprejeta in z naiodličnejšimi uspehi
O umetniški kvaliteti »Mladosti, govorijo ne samo domače, temveč tudi inozemske, poljske, češke in švicarske kn-ike najmerodajnejšlh kritikov, ki vsi priznajo »Mladost, kot zbor, dostojen vsa-kega evropskega podiia. Zbor šteje pevcev pod vodstvom zborovodje Ca-niča.
Poleti odide »Mladost, na koncertno turneio v London, kjer se ie že sestavil pripravljalni odsek pod predsedstvom Letona Watsona, Steeda in drugih nasu prijateljev, ki bodo stvar aranžirali.
Difaška lahkoatietika
LAHKOATLETSKI MITING ZA PRVEN-STVO SREDNJIH ŠOL JUGOSLAVIJE.
Dne 13. in 14. t. m. se je vršil v Zagrebu lahkoatlotski miting za prvenstvo naših srednjih šoL Zagrebški listi nngla-šajo, da za ta miting med občinstvom ni" vladalo mnogo zanimanja in da se tudi šolska mladina ni udeležila tekem v onem številu, ki bi se po važnosti te športne panoge moglo pričakovati.
Doseženi rezultati so razmeroma dobri. Priobčujemo najvažnejše:
L JuniorjI izpod 16 let: Tek na 60 m: zmagal v finalu v 8 sek.
Skok v daljavo brez zaleta: Eisner
262 cm.	, __
Skok v daljavo z zaletom: Babič 4.87. Skok v višino z zaletom: Eisner 1.435. Skok v višino brez zaleta: Eisner 1.1L Metanje kroglje: Krajaeič 9.63. Štafeta 4X50: Trgovska akademija 28A
H. Senlorjk Tek na 50 m: v finalu Kojič 6-5. Tek na 100 m: v finalu Kojič 12.1.
•Kralovnl omyl» se imenuje nova, zelo hvaliena češka opera, katero je spisal osmošolec Nžmeček v Pragi ko ie bil 16 let star. Češki listi hvalijo tehniko in karakteriza^ijo v glasbi mladega av torja.
601etnlco drja. Jaknbca, prof e šot;.-s
zgodovine literature na praškem vseučilišču so praznovali 10. t. m. ▼ Prag'. Profesor Jakubea je znan po svojih številnih delih iz zgodovine literature m po svoji psihološko kritični estetski metod -Aleksander Glazunov, eden izmed najbolj znanih sodobnih ruskih skladate Ijev, je priredil pretekli teden v Berlinu velik koncert svojih skladb,- katere je naloga visumii sui, ua ^^.v,« — - ; nod njegovim vodstvom izvajala berhn-vem mestu pri reševanju socialnih in po- j ska filharmonija Glazunov je dosegel Kliničnih problemov. Garantirati nam mo- len uspeh. Dohodke je namenil svonm rajo predvsem pravo izobrazbo za kul-1 turno politiko v pravem zmislu besede. Pravi politični vodja često nI minister, ampak nevidni ali morda ue več živeči voditelj. Visoka šola je pozvana, da znanstveno vodi, četudi le teoretski politiko, da reši učitelja ln dijaka pred nerodovitnimi gesli in pred truščem strank in strančic, ki često pozabljajo na državno in narodno celoto. Znanost je delo. Visoka šola ima danes vzvišeno nalogo, da Je vzgled delavnosti in vodja v njih
ua je vtsiovj »m.	----- —.—	. ,
Ne smejo pa postati kasarne duha. _ slej se m vedelo.
. .	•• 1	s.______si I I.
gladnim rojakom.
Ruski operni pevec Ralčev gostuj? te dni v Zagrebu, kjer bo pel namesto Rijavca. ki odide v Beograd, kjer bo pr«; vzel uloge za lirični tenor.
Nov dokument o Danteju iz leta 1308. so našli v mestnem arhivu v Lucr. Gre za neko trgovinsko pogodbo, na kateri 'e kot priča podpisan tudi neki G10-vanni, sin Danteja Aligbierija iz Fiorcn-ce O tem petem Dantejevem sinu se do
V drugem delu svojega učinkovitega govora je Masaryk r.aglašal poslanstvo inteligence, skromnost, organizacijo duha in d-la ter obsodil politiko nasilja.
Ljubljansko univerzo je zastopa! kongresu g. rektor dr. Krek.
na
-Mladost"
(H koncertu dne 22. t. m. v Ljubljani.)
Akademično glasbeno društvo »Mladost. iz Zagreba dela te dni po Jugoslaviji koncertno turnejo, katero Je otvorilo s koncertom 20. t m. v Mariboru, jo nadaljuje dne 21. v Celju in 22. v Ljubljani. »Mladost, ima sijajno preteklost v kulturnem in nacionalnem oziru. Prevzela je kulturno misijo pred 50 leti ustanovljene, toda pred 22 leti razpuSčene zagrebške
»Chlaro dl Lnna», italijanska reakcionarna umetniška skupina, ki prire« po Evropi razstave, bo razstavna, v oktobru t. L tudi v Zagrebu ta Bc--
gradu.
Schreckerjeva opera «Schatzgraber.
je bila izvedena prvič v Gradcu, potem jele v Frankfurtu ob Meni. Schrecker ! pomeni v današnji glasbi nekaj podobnega kakor Schdnberg, velja namreč 7.1 enega izmed pionirjev najmodernejša ekspresionistične struje v glasbi Oper--, hvalijo.
Mozartov »Don Juan. se nanovo naštudira in deloma nanovo zaseden uprizori v zagrebškem kazabštu z Markom Vuškovičem v naslovni vlogi v petek dne 19. maja.
Iz teh konstatacij Izvaja g. Berry razne zahteve z ozirom na pouk jezika, kajti gramatika naj se poučuje ne zaradi gramatike same, marveč zaradi svoje zveze z življenjem iti pojmovanjem. Francozi rabijo, tako pravi g. Berry, v raznih socialnih slojih mnogo preozek ali premajhen zaklad besedi, in še teh ne uporabljajo pravilno. Tako Je povprašal nekaj (.ielavec za zmisel besedi, ki jih vsak dan. citajo v svojih glasilih, in je dognal, da so tem bralcem celi kupi besed in njihovih zvez ostali nerazumljeni ali le na pol razumljeni ali pa, kar je najslabše, pa najbolj pogosto, krivo razumljeni. Vsled tega so bralci celo vrsto novinskih trditev razumeli ali napačno ali nepopolno. Ta nepopolnost in netočnost pa Je škodljiva. Tako je n. pr. isti učenjak pričel prijateljski razgovor z navadnim uličnim delavcem v Parizu. Ta delavec se je zelo razburjal nad tedenskim počitkom. Zaman ga je poskušal Berry prepričati, kako moralna Je ta vladina zahteva Delavec je zabavljal nad vlado, ki izdaja tako tiranske zakone in predpis^ Beseda »tedenski počitek, ie namreč zanj pomenilo »počitek sredi tedna.. Prepričan ie bil, da ga hočejo pnsUiti, da bo moral odslej n. pr. v četrtek ali v petek počivati, v nedeljo pa delati!
Mnogo premalo besed nam je znanih. Koliko ie abituriieniov. ki znaio točno
popisati tako navaden in enostaven predmet, kakor podboji okna, ali koliko jih imamo, ki znajo eksaktno definirati vodni slap, ali navaden klobuk? 2ena, ki živi že dvajset let v Parizu, ki zna Citati ln pisati Pa ne pozna točno izrazov tn pomena: »Truščs, »hrkati., »ruda., »simfonija.. Če opazuješ gospodinje pri nakupovanju, boš zapazil, kakšne težave imajo včasih, predno raztolmačijo svoje želje. Tako ne poznajo imen za razne kose mesa, ampak kar enostavno rečejo: <xOdrežite mi tu in tu kos, do sem.. Ves govor v družini in v navadnem občevanju temelji na lenobi, netočnosti, nikomur se ne ljubi, da bi poiskal pravilni in pregnantni izraz. Vendar če opozarjamo na ta nedostatek, ne smete ugovarjati, da delamo to, ker smo sitni učenjaki, ki nimajo boljšega opravila. V znanosti že zdavnai vedo, kako važna le terminologija. Pa tudi v socialnem življenju bomo kmalu prišli do spoznanja, koliko nam manjka. Civilizacija, ki nima dovoli izrazov, tudi nima dovoli idej. —
Jugoslovanske kuturne delavce čakajo še težke naloge. Čaka jih enotna pravna in enotna tehnična terminologija za razne stroke in čaka jih velik Jezikovni pu-rizem, ki je potreben za zbližanje srbsko-hrvatskega in slovenskega jezika. Kakor se morajo Srbohrvati iznebiti raznih ču-orii. Mndžera. so kaka. čemura in herih-
terskih radnja, tako moramo ml pozabi« na germanske besede, kakor ubogati (folgen), reven (von riuwan) itd. ter cele vrste neslovenskih in neslovanskih besed, še bolj pa oblik, ki jih rabimo vsak dan, ponosni na »svoj. jezik in še bolj ponosni na svoj besedni zaklad, ki pa znaša za nelogično naše izražanje jedva 7000 do 8000 besed, namesto da lih Imamo 70.000. Naša kulturna bodočnost je v raznovrstnosti in množini, ne pa v utes-njevanju in omejevanju v ozke Kroge.
I. SUCHY:
To ni bil vihar ... to bilo mesarsko je klanje
lz zbirke: Spomini Krištofovcga Pepčka.
Pri Sveščevih smo imeli svoj arze-nal ali orožarno. Tam smo bruiiu svitle lesene meče dvoje viste: take. ki smo jih upotrebljali mi, namreč nas pstorica, in take. ki smo jih po gro-ših prodajali našim — nasprotnikom. Le-ti slednji (namreč meči) pa so bili tako izdelani, da so se pri dotikanju z našim orožjem ali razklali počez ali pa se v zaseld grče prelomili na dvo-s je. To orožje nam toda i ni ne-
varno. Gotovo pa je to, da smo vedno
i zmagali — mi. Tudi lokostrelno orožje
smo izdelovali Kot tetiva so nam
služile one fine vrvice, ki so jih rabili vozniki na koncu bičev. »Fičafajle.
so bile izdelane iz španske trstike, alias iz onega mučilnega orodja, ki je bilo običajuo namenjeno našim občutljivim delom telesa, ki pa smo ga znali oprezno izmakniti iz kotov, kamor so jih navadno polagali naši p. t starši. One fičafajle. ki urno jih rabili za streljanje na vrabce, mačke in podgane, smo na koncu opremili z žeblji. Kot tretje morilno orodje nam je služil kamnomet, to je paličica v podobi črke Ijtfilona. Obe vejici je spajala vrvica iz gumija. Tega orožja pa nismo prepuščali našim sovražnikom.
Posestvo moje stare matere je mejilo na dekanov travnik. Le-tu smo imeli svoje vežbališče. Kakor sem ze preje omeniL je bila S vešče vem u Janezu in meni poverjena naloga ali "loga izzivatel iev. Kadar nam je zadišalo po »človeškem mesu», kakor »mo ee izražali, sva midva ila na «auf». Kmalu nam je sledila sovražna četa. Za vež.iimi vrati pa je čakala na prišlece naša s pomožnimi četami ojačena kohorta. Obstojala je iz g!a-diiatorjev. ki 50 bili onremljem z
dolgimi mečL iz lokoetrelcev in ka-menjemctalcev. — Huroneko vpitij hrušč in tružč so bili uvodni znaki. Pa tudi sovražniki so si nahavili pomožnih čet. Tudi vojne P5« 90 seboj. (Pomislite, v tistih časih so pri nas že poznali to institucijo svetovn-vojne!) Na dekanovem traviiiku so ^ razvile obojne vojne čete. Strahovito 'so udanali meči frčali kameD^ m fičafajkc. Vmes pa so tulili psi in f* zaman zaletavali v uaša z oklopi zadelana meča... To bilo mesarsko je klanje! Sevoda smo imeli tudi barja!'.': ali «fane», kakor smo jih takrat imr novali. Zajeti fano sovražnika je zn> čilo konec bitke, toda barjak je bil vsikdar v — naši posesti. Zmagovalci in premaganci so se vračali d« mu, prepevaje ono našo himDO in ko račnico obenem, ki nas jo je naučil pokojni pater Kornel: »Rado ide^ Srbin u vojuike, zelene več bere lavorike..»
O teh naših bitkah bo gotovo nekoč Še govorila zgodovina človeštva, ko bodo po dolgih tisočletjih izgrebli iz pod zemeljske plasti — orožje nekdanjih starih Slovencev patriarhaiič-neira meefa.
Gospodarska vprašanja
* _	. ,	Raz
Izvozna konjuktura vsled padajoče valute
Države s padajočo valuto imajo za inozemstvo nizke cene in vsled tega morejo mnogo izvažati ter delajo hudo konkurenco državam z visoko valuto. Klasično primero za eksportno konjunkturo vsled padajoče valuto nam nudi Nemčija, katero industrija dela s polno paro in si osvaja svet, tako da se bojijo njene konkurence vse države x visoko valuto, zlasti Anglija, Francija, Švica, selo Amerika itd. Navzlic precejšnjemu izvozu količin je nemška trgovinska bilanca pasivna. Vzrok tema je, da Nemčija prapoceni izvaža, a predrago uvaža sirovine.
Zato je popolnoma- napačno naziranje mnogih nemških industrijskih krogov, da je izvozna konjunktura, umetDO vzdrževana vsled padanja valute in vsled disparitete notranje in zunanje kupne sile nemške marke, koristna za posamezna podjetja kakor sploh za celokupen narod. Zanimiva so izvajanja izdajatelja finančne revije »Die Bank» A. Lana-burgha, ki opozarja na težke nevarnosti kronične nemške pasivne bilance vsled i« »valutne konjunkture«. Lansburgh karakterizin narodnogospodarsko temno stran valutne izvozne konjunkturo »tešeče:
c Ki mogoče oceniti škode, ki nastaja Nemčiji iz zaraetavanja lastnega prepla-Sevanja tujega dela. Nemška izvozna sena in svetovna cena kažeta ogromno razliko. Točasno se ponujajo nemški stroji baje kar za 75% pod svetovno ceno. Ce se vzame, da Nemčija povprečno za eno tretjino prepoccni prodaja in ra eno petino predrago kupuje, in če senimo letni uvoz in izvoz vsakega samo na 6 milijard zlatih mark, znaša izključno vsled nestalnosti valute zakrivljena izguba zunanje trgovin« 3.2 milijarde mark. To pomeni, propadanje valute stane Nemčijo več, nego reparacija. Dejstvo je, da nemška produkcija na r.ni strani svoje inozemske dobave siro-rin preplačuje in vsled tega tudi mnoge domače surogatne snovi po tendenci snTagodenja cen predrago kupuje, na drugi strani pa iz tega izdelane fabrikate v inozemstvu daleč pod svetovno ceno in zato — zopet vsled tendence prila-godenja cen — tudi doma prodaja po zmernih cenah. To dejstvo ima za nujno posledico, da se morajo gotovi pri produkcijskem procesu sodelujoči faktorji »odplačevati, ker napetost med drago oakupno in ceneno prodajno ceno ni iovolj velika, da bi mogli biti polno plačani. Sem spada v prvi vrsti faktor — delo, ki obsega največji del proizvajalnih stroškov.®
Podobna usoda, kot Nemčijo, zadeva r tem ozira tudi Avstrijo, Madžarsko, Poljsko, Jugoslavijo itd. Količina avstrijskega izvoza je bila lani precejšnja, ako prištejemo k statističnim podatkom tudi v potniškem prometu iz Avstrije iznešeno blago. Lani se je vsled neznatnih cen v Avstriji vršila takorekoč razprodaja države. Letos početkom leta so te cene v Avstriji precej približale svetovni pariteti. V zadnjem času pa je začela avstrijska krona zopet padati in blago se bo dobilo zopet po nizkih cenah v Avstriji.
Sličen je pri nas slučaj ogromnega izražanja živine in mesa. Cene mesu in sivini so bile v jeseni nizko pod svetovno pariteto. K temu je pri Slo še p v dan je naše valute, tako da so nakupovali Italijani pri nas spočetka živino po naravnost smešno nizkih cenah. Naao najlepšo živino so nam izvozili Italijani za bore par lir — in lira. ima vrh tega še neopravičeno visok tečaj. Sele sedaj, ko so se cene približale svetovni pariteti, gre naša živina iz države po koli-kortoliko primernih cenah. Najvidnejši rezultat vsega ogromnega, na prvi pogled razveseljivega izvoza naše živine je ta, da nimamo več lepe živine in da imamo draginjo mesa. Preceneni izvoz in draginja bi se bila prav lahko preprečila in bi se morala preprečiti s primernimi izvoznimi carinami na živino in meso.
Saj vendar ne more biti glavno samo to. da država mnogo izvaža, temveč tudi to, da je za izvoženo blago primerno plačana. Valutna konjunktura ne more prinesti pravih koristi državi; le v slučajih, da lahen padec valute zniža eene nekoliko pod svetovno pariteto, ima to pomen v toliko, da se more razviti uspešna konkurenca napram mo-
li v os
hranila	1498.358
sirovine	3,030.571
izdelki	1,037.714
Skupaj	5,266.642 Izvoz hranila sirovine izdelki
po£tni paketi Skupaj
Razlika
proti 192L
—	42.749
—	84.565 _ 501.995
—	629.329
Naloga 8t 30.	\
Sestavil dr. N. Vidmar, Ljubljana.
406.013 — 145.445 1,368.845 + 3.006 34291.071 — 61-220 307.792 — 1-305 ______ 5.368.721 — 304.964
Statistika teže (v tisočih kg) izkazuje v primeri z razlikami napram isti dobi 1921. (v oklepajih) sledečo sliko: _
Uvoz: hranila 1,027.472 (+ 235.479), sirovine 10.486.S93 (+ 1,773.629), izdelki 442.352 (+ 52-630). Skupaj 11.956.217 (+ 2,041.788).
Izvoz: hranila 200.854 (— 141.519), sirovine 3,984.395 (-f 904-12». Izdelki 452 762 (— 100.994), poštni paketi 6145 (_ 79). Skupaj 4,64-1.155 (+ 661.507).
Po vrednosti je torej francoska trgovinska bilanca v L tromesečju t. L aktivna, kar pa vsled različnega ocenjevanja uvoza in izvoza vzbuja dvome o istinitosti. Vrednost uvoza se namreč presoja po deklaracijah, ki jih uvozniki predložijo v svTho plačanja davka od uvoženega blaga, dočim je bila vrednost uvoza kalkulirana na temelju uradnih statističnih številk za leto 1919. Brezr dvomno jc, da bi pri enakomerni kalkulaciji uvozne in izvozne vrednosti izginil aktivum trgovinske bilance.
Po teži je celokupen uvoz napram isti dobi 1921. mnogo bolj napredoval, nego celokupen izvoz. Pri izvozu se je povečala končno ogromno le teža sirovin, dočim se j« teža hranil, izdelkov in poštnih paketov zmanjšala. Slednje je znak, da se težavni položaj francoskega gospodarstva te industrije 3« ni izboljšat	_
Razne vesti
—	Trgovina s devtsamL FinanSno ministrstvo je Izdalo sledeče reSenje: Pooblaščene banke morejo po brzojavnem ali telefonskem nalogu svojih komitentov iz notranjosti vršiti nakup deviz samo v tem slučaju, ako morejo popolnoma zaupati svojemu komitentu, da Ima zares ie dovoljenje od odbora pri Na<-rodni banki za nakup deviz, kar mora komitent Izrecno navesti ▼ svojem nalogu, sklicujoč se na številko odobrenja. Izročba tako kupljenih deviz se more izvršiti samo po prezentaciji dovoljenja. Pooblaščene banke, ki bodo take posle obavljale, bodo vodile posebne evidenčne knjige, v katere bodo kronološko vnašale vse brzojavne in telefonske nv loge za nakup devia ter bodo po prejemu odobrenja naznačevale v pripombi: dan prejema in številko odobrenja, kakor tudi, od katerega odbora je odobrenje izdano.
—	Prodaja plovtt desk. Državni komisar na sekvestriranem posestvo Snežnik (SchOnburg - Waldenburg) naznanja, da proda dne 14. junija t L ob 9. dopoldne v svoji pisarni na Snežnika potom ofer-talne licitacije 800 m» jelovih desk. Predmetna objava je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
=- Dobava kruha. Komanda dravske
divizijske oblasti v Ljubljani naznanja, da se zaključi dne 7. junija 1922 ob 10. uri dopoldne pri Komandi mesta v Slov. Bistrici pismena neposredna pogodba za pečenje kruha iz državne moke za potrebo garnizije Slov. Bistrica. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
= Prodaja starih stvari. Komanda mesta v Ljubljani naznanja, da se bo dne 26. maja ob 10. uri dopoldne v vojašnici vojvode Mišiča, objekt V., javno prodala stara posoda iz pločevine (sklede, krožniki, kaserole itd.). Predmetni oglas je v pisarni trgovske ln obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
«» Češkoslovaške dobave sladkorja Madžarski Kakor poročajo iz Budimpešte, namerava madžarska vlada dovoliti prost uvoz sladkorja in *s pogaja tozadevno s tremi češkoslovaškimi sladkornimi tvornicami.
«= Dovoljen izvoz slada in JeSmena h Češkoslovaške. Kakor poročajo češki listi, bo v kratkem dovoljen prost izvoz sladu in ječmena lz Češkoslovaške.
= Ceškosio?aška sladkorna Izvozna družba je pretenli teden zaključila več znatnih kupčij z Inozemstvom, zlasti z Avstrijo in Levanto. Razpoložljive koli-
m
mJ M M W
4«
S "&|Mil
Ig g pn' ^gi m
m nt

_ _	v,
m 41 &SiS
-mm	P&i
M šil
H P
m '
WM
Številke 1 do 8 od spodaj navzgor, črke od a do h od leve na desno.
Beli: c 6. f 4, g 4. K g 8, T b 5, L o 3.
Črni: e5, !6,g6,Ke6,Tbl,Lb4.
Beli vleče in dobi.
Rešitev naloge St 29.
Namesto: 1.) D a 4 +lik e 8 se vrSi:
1.)	D a 4 —h 4 + K g 5 + b4;
2.)	S d 2 —f 3 mat; ali
1.).......K g 5 + g 65
2.)	D h 4 —h 5 mat Pripomba: h 7 prepreči postransko rešitev D h 8—h 4+. Na kakem dragom polju D ni mogla stati ln je tudi vsaka druga poteza izključena, ker z nobeno ni mogoče matirati v 2. potezi. O tem se lahko vsak sam prepriča. Edino mogoča poteza, ki jo je beli vzel nazaj, je bila torej D a 4 —e 8.
Šahovska tekma Beograd-Novi Sad
se vrši o Binkoštih v Beogradu, kamor pride v ta namen nekoliko najboljših igralcev novosadskega šahovskega kluba.
Novoeadskl šahovski klub šteje danes že nad 100 članov in jo zelo agflen. Poleg gori omenjene tekme z Beogradom stoji momenta no tudi z Zagrebom v pogajanjih za odigran je dveh koreepon-denčnih partljL
Mojstrski šahovski turnir n bo vršil v Londonu. Svoje udeležbo je prijavil med drugimi tudi naš dr. Vidmar, dalje Madžara Beti in Maroczy, Rubinstein (Poljska), dr. Tartakower (Avstrija), Ca-pablanca (Kuba) Itd.
Znani mariborski šahlst g. Kramer je vabljen kot zastopnik »Mariborskega, šah. kluba* in «Jugoslov. Sah. saveza» na glavni šahovski turnir, ki se vrši v začetku avgusta v Welsa na Gornjem Avstrijskem.
Šahovsko življenje v Spodaj Šiški Zanimanje za to lepo Igro se pri nas zadnji ča« razveseljivo razširja. Veliko zaslugo na tem Ima brezdvomno Slan ljubljanskega šahovskega kluba g. M. KragelJ, ki je priredil vrsto simultan-skih iger s člani šahovskega kluba v Spodnji SiškL Ker nam je g. Kragelj obljubil, da nas ie večkrat posetl in se ob igralnih večerih (vsak petek) oglasi tudi več drugih gostov, se nudi ljubiteljem šaha lepa prilika, iz se enkrat na teden prijetno zabavajo v šahovski družbi Klub ima svoj lokal v gostilni «Ančnik». Gospodu Kragelju se pa klub za njegov trud te njegovo prijaznost iskreno zahvaljuje.
>U'I UOptJJLli* r.1'.. J. .. ■1—- -------- —....... J ~ ...-------— ----<	■
zemstvu. Ce pa valuta trajno pada, nam čine sladkorja se dnevno manjšajo in >-, in« Vnr.lrTirenna ne nrinese res- zaiose sedal že niso več velike.
ta uspešna konkurenca ne prinese resničnih koristi Zlo samo na sebi je, če stoji valuta nizko, toda temu se država ce more izogniti, če je njen gospodarbki
zaioge sedaj že also več velike.
= Novi bankoict v RumunljL Iz Bukarešte poročajo, da ima rumunska državna banka namero vzeti iz prometa
iiD IHUJO tfcugmn,	jo .»j^ n:-----— — ---- -------- -------------^	.
položaj slab, mnogo hujše zlo je, če se sedaj krožeče bankovce in jih nadomesti-
tečaj valute ne da stabilizirati in pada nevzdržno. Cene vsled odpora domaČega konsumenta ne morejo slediti pada^ nju vrednosti — in pa končno, če sem kini pri višjem kurzu izvozil blago po primerni ceni in dobiček naložil, imam letos že mnogo manj, ker je medtem vala t* padla.
Francoska zunanja trgovina
Francoska carinska uprava je priobčila te dni statistiko francoske zunanje trgovtee za prvo tromesečji 1922. Pregled vrednosti (v tisočih frankov) za j. tromesečje napram vrednosti v isti dobi Ists 1921. ie sleda&
ti z novimi v novi izdelavi
— Avstrijski telefonski promet V privatnih rokah. Z Dunaja poročajo: Avstrijska vlada dela vsled velikih stroškov telefonske centrale na tem, da ves telefonski promet prepusti neki privatni delniški družbi
«= Investicije južne železnice v Madžarski lz Budimpešte poročajo, da nameriva južna železnica okoli 70 milijonov kron upor. iti za gradnjo zveznih prog na madžarskem ozemlja.
•s Prodni 'na borza v Olosucu. Kakor poročajo iz Prage, je češkoslovaški poljedelski minister Stanek dovolil osnovanje prodnktne borze v Olomucu. To bo četrta nroduktna borza v Češkoslovaški
•*-•>•» do 80	Dhi. 8*-, VMklh n«dil|B;ih 6 tmedl 1 DI«. — Trsov« obImI, doptaover',
proniftitno do 20 bojodl G »n., .>•*!>> Mdaljnjm 6 tosoi 2 Dl». — P1j5> *o mpro). (Lohko i -=— naklt.1 Na »pr.UnJ« u od-ov»r)t «ko !• Tpraitnja prlloi.M m«mlt» i« odoovor.
____
„ , v i ■ žafcfctettžtsSeffifl
Ižčesn službe
kot pisarniška moč, blasaj-nižarka, kontoristinja, z dobrimi izpričevali, absolvirala rgov tki tečaj, službovala dve , leti v DOtarski pisarni. Na- j stop 1. junija. Naslov v upravi : «Jutra». 1513
Žagarski strokovnjak,'
z višjo prakso, izurjen v rezanju iu vouEivu, razrez-vanju trdega in mehkega lesa, ki bi mogel tudi leliko zastopati tvrdko pri prevzemanju in predavanju robe, postavljanju iag in strojev, išče primerno samostojno mesto upravitelja ali poslovodje. Cenjene ponudbe na oprave «Jutra« pod «St o-kovnjak«. 14S4
! po'tn i pomočnico poftni in j na licu mesta. PreSern, Ur j brzojavni urad Ivanjkovci, j čiče pri Krsojo
Akvlsiterja,
sposobnega, ki se ppozna, na! tukajšnjem trgu, išče znamenita italijanska tvrdsa proti plačilu in proviziji. Ponudbe nasloviti: Trst. Casella post.-, le 573». 1499
ličem gospodično
k dvema deklicama o<i 4 in 9 let, inteligentno, mlajšo, s znanjem slovenskega ali srbohrvatskega je?.ika, ki po možnusti obvlada francoščino in nemščino ter glasovir. Ponudbe osebno ali pismeno s curicullum vitae in pogoji. Naslov povč uprava »Jutra«.
Učenko
■prejme šivilja, ki bi imala veselje pomagati hišna dela, zato dobi hrano in stanovanje. Naslov povš uprava «Jutra«. 1518
Šofer-mehanik 1492
z dobrimi izpričevali išče mosta. Gre tudi izven Ljubljane. Ponudil pod «A. L 20» na npravo «Jntra».
Oozpodidno 1496
s dobro ljudskošoleko izobrazbo ter trgovinskim tečajem, ki ima veselje do poštne službe, sprejme kot
Dasskc kolo,
dobro ohranjeno, z brezhib- i nimi zračnimi cevmi, ali brez i njih, se kupi. Ponudbe z ua-; vedbo cene na uredništvo • Jutra« pod »Damsko kolo».
Otroški voziček,
rabljen. se kupi. Popom 1« ua S. Rezov, Računski odd. j poštne direkcije v Ljubljani.
1479
Graščinsko posestvo. oralov vinograda, gozd ri sadovnjaki pri kopališč;:, graščina opremljena, kron 1.400.000, potoni graščini z 48 orali in r. 127 orali, z celim inventarjem,
posestva po 40, 30. 22.
12, 7 oralov, vila s 5 oralov posestva v
Mariboru, K 1.600.000, gostilna nri kolodvoru vila pri parku. takoj -vanje, proda Zagorzk;, Maribor, BarvsTeka i'l:<- ■ št 3. 1«2
Kupim 1616
700 vagonov suhih bukovih drv. Samo solidne ponu dbe na apr. «Jutr»» pod »Drva«.
8 meseoev stari
čistokrvni psi Dobermau-pasme, ter skoraj nov ročni mlin s stojalom za žito mleti, naprodaj. Celje, Gaberje 21.
Korska trava 1427 za madraee v vsaki množini se dobi najceneje pri Sever & K&mp, Ljubljana, Wol-loTa nlica 12.
Otročko posteljo,
rabljeno, velikost 70 x 140 an, n rodam. Križevniška ulica št. 11. 1502
Zamenjam l-JSl
mo .erno štirinadstropno hi-n v Gradcu v sredini mesta, za hi^o ali posestvo v Jugoslaviji. Natančneje pri T Hofmanu, Zaereb, P:i!az 60.
VUa v Rimskih toplloan
v najlepši soinčnati legi. f? proua. ICupcu je takoj cela vila na razpolago. Vprašanja pod »Ugodnost« na apra*.
»Jutre«. !48o
Korespondenca
želi boljša gospodična c?- deželi z boljšimi, samostojnih okrog 30 let starimi gospodi v svrho duševnega razvedrilo. Dopise je poslati ua upravo »Jutra« do 5. junija 1.1. pc/ »Breda 28«. 145 '
Prodam 1516
60.000 koma ov različnih svarih vreč po nizki ceni. Ogleda se lahko, vsaki d&o
Vdova,
1517
srednjih let, želi iti za gospodinjo k kakemu boljšem •• gospodu. Ako je treba, im tudi za dve sobi mobilij n:i razpolago. — Ponudbe poii »Dobr^ gospodinja 1922» na upravništvo »Jutra*.
Ulj ste žs EitoII
Obvestilo.
! Odvetniška pisarna v Celju
sprejme takoj
! izurjeno stsnepfiajo in
Obveščava ceuj. odjemalce in p. n. občinstvo, d* sprejemava nova dela ia popravila po najnižnh eoDah. Gotovi čevlji v zalogi. Tarlstovskl čevlji domačega. izdelka.	j
Ank. in Jož. Br&jer-Kapele
Ponudbe na upravo »Jutra«, Ljubljana, pod rubljana, Turjaški trg (Breg) št. 1.1_ šifro »Pisarna Celje«. 152?
Dobro vpe jao trgovski zastopnik s najboljšimi referencami sprejme še eno
zastopstvo
solidne tvrdke za večje kraje Slovenije.
Cenjene ponudbe pod »Dolgoletni potnik" na npravništvo »Jutra«. 1521
na SI.SSL	M.
išče za takojšnji nastop korespondentinjo
za slovensko (srbohrvatsko) in nemško korespondenco.
Pogoji: Jugoslovansko državljanstvo, strojepisje in vsaj nemška stenografija. — Prosto stanovanje s kurjavo in razsvetljavo na razpolago.	1481
IM3MRB*1"
vaS?
S: m
ST
Kupim
orelionB podboje (stebre]
na cele vagone od 4 ! milimeterske debeline in dvameterske dolžine naprej proti takojšnjemu plači.u. Najskraiueiie ponud' e cen franko vagon pod „E. W." na npravo »Jutra*.	1606
1523
180 komadov bobnov od karbita
popolnoma dobro ohranjenih, za !Q0 kg vsebine, odda tako] najvišjemu ponudniku
Šent anški premogovnik, Krmelj-Dolenjsko.

V najglobji žalosti naznanjamo, da nam je nenadoma in nepričakovano na Dunaju preminula naša srčnoljubljena soproga, predobra mati in stara mati, gospa
trgovčeva sejsrosa
Truplo preblage pokojnice se prepelje v Ljubljano.
V Ljubljani, dne 20. maja 1922.
Josip Vidmar, soprog. — Mila Favaj roj. Vidmar, Ivana Skrbinšek roj. Vidmar, Metoda Vidmar, hčere. — Inž. dr. Milan Vidmar, Stane Vidmar, Jože Vidmar, Ciril Vidmar, sinovi
Vsi ostali sorodniki
1629
i t
Mestni po^dm' *«vod v Linliljar.i.	_

Hči papeža
— Lukrecija Borgia
(Dalj«.)
____________spoznal me je!» zamrmra
Sfieheletto presenečen. »Potem je gotovo kavalir, ki ima kaj vpliva v Vatikanu, morda je dober prijatelj mojega gospodarja in hodi ponoči v vas k temu lepemu dekletu, ki kleči poleg ubito babnice.* Rdečebradec tako razmišlja in je ves zmeden, za njim pa »e še oglašajo drugi klici:
<V stran, mesta za papeževe vojake, patrulja se bliša!>
Res prikoraka ta hip dvajset do zob oboroženih papeževih žolnirjev pod poveljstvom španskega kapitana. Biia je patrulja, kakor so takrat redno krožile po papeževem Eimu in imele nalogo, da' se pobrigajo za javni red. V resnici pa so ti papeževi plačanci sodelovali pri vseh večjih zločinih, kar je bilo splošno znano.
»Nazaj, rimski meščani!* zakliče kapitan strogo. »Tu se je zgodil umor! Tu leži truplo ubitega dekleta! Aflc je prvi izvedel za zločin?*
»Jaz. vaša milost!* se oglasi rdeče-i radi Micheletto in posmehljivo pogleda Ivana, ki se je bil še tesnejo zavil v svoj plašč in zavihal ovratnik čez nos. »Hotel sem se sprehajati ob Tiberi. pa sem naenkrat zaslišal krik, potem pa je bilo vse mirno. Nekaj vas potem so se odprla vrata te koče in ven so vrgli to truplo. Takoj 9em vedel, da se je zgodil zločin in sem prišel bližje, da vidim. Našel sem truplo tega dekleta, bilo je še toplo. Seveda sem pričel takoj vpiti in prihiteli so ti častivredni meščani. Vsi c;V[0 bili ene misli: Židie so zopet ubili krščanskega dekleta, ker potrebujejo njeno kri za svojo krvavo veliko noč-'"
«Kdo stanuje v tej koči?* vpraša
kapitan.
»Ta signor «,» reče iCcHeleft* fn pokaže na neznanega plemiča. »V koči stanujeta stari Abraham in njegova vnukinja, i* gospod ta pa menda tudi, vsaj nocoj je tu stanoval. Potegnil je meč in nam hotel braniti pristop. Pretil nam je, da bo vsakega ubil, kdor se mu približa.*
»Nikdar se z orožjem ne bom upiral zakonu,* odgovori Ivan in si še paz-lnveje prikrije lice. »Opominjam vas, kapetan, da ne verujete temu rdeče-brademu lopovu. Jamčim vam, da je vsaka beseda, ki jo je spregovoril, zlagana. Stanovalci te koče niso storili nikakršnega zločina.*
Potem se nagne Ivan do kapetano-vega ušesa in m« zašepeta nekoliko besed, v istem času pa mu nekoliko odkrije svoje lice, da ga je kapetan mogel spoznati.
Kapetan se zdrzne in zravna, pozdravi strumno, obenem pa se na njegovem licu prikaže neizmerno začudenje.
»Vzdignite truplo in je odnesite,* zapove naglo in nekoliko zmedeno svojim vojakom. »Ta slučaj bom pro-iskal... Sicer pa v tej koči ni krivcev, to sem že videl.*
Ko se pri teb besedah" zasliši iz ozadja neko mrmranje množice, zapo^ ve kapetan svojim ljudem naglo, naj takoj razženejo sodrgo s svojimi bele-bardami. Nekaj hipov pozneje je bil prostor prazen. Kmalu nato prispe tio-silnica. Na njej odnesejo mri v o telo jadne žrtve.
Papežev kapetan se nato globoko prikloni pred Ivanom in mu obljubi, da bo pustil vso noč pred kočo stražo za slučaj, Če bi sodrga iznova hotela navaliti nanjo. Jokaje se Naomi pri vije k Ivanu. »Misli si, da so bile to le težke sanje,* jo on tolaži. »Sreča, da je ded prespal ta prizor.*
»Naj bo hvaljen bog mojih očetov.* odgovori dekle, »da ni pustil, da bi se bil starec prebudil. Nikdar ne bo izvedel, da je bila uboga Silvija umor-
Tefia na praga njegrjv* koSe. Tte « *WTg* Je skrt>eTo, £a*Sne posledloo 60
r •	_ 1« _: ---« J	ravtAiAvchrA TV»l<rn
JV)1H»	p« O	»	-------	,
trgalo dušo. TI pa, ljubljeni moji •» nas rešil. Razjasni mi vendar, kako ti je bilo mogoče, da si papeževega ka-petana tako naglo prepričal o naši nedolžnosti? Samo klanjal se ti je in tc pri tem čudno pogledoval. Kaj si v Rimu tako znan in mogočen, da se ti klanjajo celo papeževi dostojanstveniki?*
»Jaz sem tvoj Ivan,* jej odvrne
imelo priniSevo pustolovstvo. Dolgo prijateljstvo ga je tesno vezalo na princa. Zato ga je poznal do dobra. Vedel je, da bi ga vsako ugovarjanje le še bolj potrdilo v njegovem prvotnem sklepu. Manfredo je predobro poznal ljubavne zadeve in je vedel, da zaljubljencem nasvet še tako razumnega in treznega prijatelja ne pomaga prav nič. Takšna ljubezen, je mislil
»jaz sera "uj j . in,- j*-j ■—- -— -4---- 1
mladenič in nežno stisne dekletovo Manfredo, je kakor mrzlica, ki te poroko. »In sam bos mi je pomagal, da! pade. Bolniku treba časa, da ozdravi, sem prepričal kapetana o nedolžnosti Zato Manfredo Alfonsu ni rinil niti nas vseh- Sedaj pa zboeom ... Že se, besedice o tajinstveni ciganki, ki je svita. Zakleni vrata in pomiri Bog zavladala v Alfonsovem srcu. Njega
naj vaju Čuva oba.	_ .
Zadnji objem. Ivan se nato požun po stopnicah, počaka, da je Naomi zaklenila vrata, in se oddalji, zopet
pa je prijateljev molk pričel jeziti, in sam" je napeljava! besedo na svojo odsotno neznano izvoljenko. Tako je povedal prijatelju vse, kar se je zgo-
zaKienua vra.La. JU sc	p'-"	—----—. -o
skrbno zavit, da ga ne bi kdo spoznal, .lilo med njima doli na vrtu. Pesmsko In odide naglo T smeri proti Vati-1 je opisoval Fandangino lenoto in
kanu.
Ni veS slišal prestrašenega krika, ki se je izvil iz Naominega grla, ko je stopila v čumnato k starcu. Na svojem etolcu. pred odprto knjigo, je sedel stari Abraham odprtih, toda ste-, klenih oči, brez duše, brez življenja. 1 Preselil se je v večnosti
VII. poglavje.
S hrepenenjem je Alfonso Aragonski pričakoval Fandango na, vrtu krc-Ime očeta Filipa. Čakal je na njenega I obljubljenega glasnika, ki pa ni pn-• Sel. ne" prvo, no drugo noč. Cele ure 1 je stal princ na vrtu in gledal v svetlo j mesečno noč. Mrzlično mu je utripalo •srce. Najmanji šelest, ki je prihajal J od vrat, mu je polnil srce s sladkim pričakovanjem, da se vsak hip pojavi pred njim glasnik Fandange ali ona
sama.	. _
Toda nje ni bilo. Skoraj se je ze danilo. V grmovju so pričeli gvrčati tieki, ko se je Alfonso vračal ▼ svoje stanovanje utrujen in razočaran.
Manfredo se je delal, kakor da spi, Čeprav ni mogel zatisniti očesa, ker
mamljivost njenega lica. »Prijatelj moj,* je vzklikal mladi napol jski princ, »da bi jo bil ti videl, kakor sem jo videl jaz. da bi bil pogledal v njeno globoke oči, potem bi razumel, da me sedaj ubija hrepenenje po njej in da ne morem pričakati noS!»
»Dragi moj princ,* mu je odgovarjal Manfredo, »ne mislim, da bi ti ugovarjal in priznavam, da je ciganka zares prava lepotica, vendar pa smatram za svojo dolžnost, da te svarim. Ne pozabi, da se nahajaš v Rimu, v mestu ljubavnih prigod, ki so često opasne in večinoma nenavadne. O tem treba trezno razmišljati. Ali se sploh še nisi domislil vprašanja, zakaj se ta ciganka s tako zakrinkanim licem potepa po mestu?*
»Njena lepota je tako velika, da si sploh ne upa, da bi jo popolnoma pokazala!* odgovori navdušeni zaljubljenec. »Že sedaj jo zasledujejo moški, ki jih navdušuje njen Btas, in hočejo žrtvovati vae, da si pridobe njeno naklonjenost. Ce bi pa kdo med njimi zagledal njeno lice, .... spomni se
aaae eno ssfcrlte teue SaJs. tS so
someščani klicali pred sodnike, da se opraviči, ker zapeljuje njihovo mladina Njena obramba je obstojala v teir. da je samo spustila tančice in poka zala starcem 6odnikom svoje lice, pa so jej popadali pred noge!*
Manfredo se je nasmehnil. »Tvoja primera je prav dobro izbrana,* mu odgovori, »ali ... Sais je hfla grška hetera.*
»Manfredo, • . -» odgovori princ strogo, »zabranjujem ti, da bi govoril tako o Fandangi! Ona naj bi bila hetera? Ali ne živimo v času, ko po stavljajo v najodličnejšib rodbinah oltarje Veneri? Ako si Lukrecija Borgia, hči glavarja vsega krščanstva, sme dovoliti, da leta od užitka do užitka, kakor pravijo, in da po 6voji volji menja ljubimce, potem ne smemo zameriti ciganki, ako privošči drugim svojo lepoto, ki jo ima od narave. Sicer pa Fandanga tega ne dela. Manfredo, njene oči eo bEe polne ognja in hrepenenja, onega čistega, plemenitega, ki velja samo izbranemu možu. Ta sem bil jaz'*
Manfredo zgine z rameni. »Vidim.* pravi, da te je ljubavna mrzlica že docela prevzela. Nočem te zdraviti, ker ne veruješ v moja zdravila, iq bolnika, ki ne veruje v zdravila, mora zdravnik prepustiti prirodi in času. Toda poznam te, Alfonso. Cim bos u videl, da si daroval svojo ljubezen nevrednici, se bode tvoja čustva ohladila. Samo na eno vprašanje mi odgovori: Ali se ti ne zdi opasno, da se popolnoma prepuščaš, ženski, ki nosi s seboj zastrupljeno bodalo in se ga poslužuje kot orožja?*
«To orožje jej rabi za obrambo proti nesramnim napadalcem,* odgovori Alfonso prepričan. »Sedaj pa dovolj, Manfredo. Tudi nocoj bom pričakoval njenega glasnika, in če ga ne bo, tudi
jutri.*	.
(Dalje prihodnjič.)
&MP70
Iz kavčuka 4 ciril sitar
LJUBLJANA
'etra c

13££S£* piesMa in lifiv-s'rq dBlasnico Si&S5SS.
se priporoča. Izvršitev točna, cene zmerne.
Mesnega oddelka »Gospodarske zveze" v Ljubljani
je pravkar dozorela. •
Izdelek je prvovrstnega okusa. Razprodaja počenši s 15. majem
kg po Din 64*—.
Otroški vozički,
uvokolesa, šivalni stroji, pneumatika aa dvo-koleea, motorje in otroške vosieko in vsakovrstni deli, najcenejši v veliki izberi. Cene na zahtevo. Tovarna „Tribun»", Ljubljana. Karlovaka oesta. 4, Zvonarska nlloa l.	i«i
Iv. Jax in sin
Ljubljana, Gosposvetska cesta 2 Šivalni stroji
Isborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne ▼ Lineu. Ustanovljena leta 1867.
V poštnih zavitkih od 5 kg dalje.
1440
st. 1429/15 ex 1922.
Pisalni stroji
„Ad!er"< Ceniki zastonj in iranko.
Kolesa iz prvih tovarn:
Durkopp, Styria, Waffenrad.
Začasno znižane cene.
Za linijski urad m za devet uradniških stanovanj namerava mestna občina ljubljanska zgraditi hišo ob artilerijski vojašnici na Dunajski cesti.
Načrti o tej zgradbi so izpoloženi na vpogled v Mestnem stavbenskem uradu za uradnih ur od
22. do 27. dne t. m.
Pri tem uradu in v ravnateljski pisarni mestnega dohodarstvenega urada (Dunajska cesta St 29) je dobiti eventualna nadrobna pojasnila.
Ponudbe je vložiti v zapečatenih ovitkih do 12. ure opoldne dne 3. junija 1922 pri ravnateljstvu mestnega dohodarstvenega urada (Dunajska cesta Št. 29).
Ravnateljstvo mestnega dohodarstvenega urada,
^	dne 18. maja 1922.
jtj	Kdor hoče imeti res s pristnim blagom prepleskano hife	[p
n	pohištvo in lakiranje raznih .koles« ▼ peči, naj ee obrne na trrdko	n,
I	- mm l ■ stavbni In pohištveni	g
b	IBaImas pleskar en l«ar	U
Tone Malgaj,'
Kolodvorska ulica S.
Veleprodajo soli v Sloveniji je Uprava državnih monopolov v Beogradu oddala v zakup »Žitnemu zavodu d. z o. z. v Ljubljani"
do konca leta 1923.
Veleprodajna mesta so: Ljubljana, Rakek, Kranj, Kočevje, Novo mesto, Trebnje, Brežice, Celje, Slovenjgradec, Maribor, Ptuj in Dolnja Lendava.
Podrobnosti razvidne so iz razglasa v Uradnem listu za Slovenijo.
Pokrajinske monopolsko direkcijo u Ljubljani,
dne 16. maja 1922.__
1487
Med. univ.
1614
dr. Rudolf Zaletel
začne redno ordinirati v torek dne 23. maja od 9. do ILure dopoldne in od 14.do 16.ure popoldne
na sv« Petra cesti št. 5, II. nadstropje, desno. I
^aaet-ju; i • n—ir-^iA-Un-i-iiaga
Slovenska trgovska delniška družba v Ljubljani.
»asi:
1k subsfcripciji novili d<
Bedni občni «bor Slorenske trgovske delniške družbe v Ljubljani je sklenil dne 18. nu«ea 11. ivifeti del-niSko glavnico	_ _ _ _ _ _
od K 5,000.000— na K 8,000.000—
s izdajo
7SOO novih delnic & K «00— nom.
-našaw i9^-4*?^.
»•) Slovenski trgovski delniSki družbi, Ljubljana, Bes^eva eesta it. 22.,
b) Slovenski trgovski delniški družbi, ekladii4e Bakek;	. , .	KaT0 m««to, Bakek,
Slovenski eskomptni banki, Ljubljana in p n vseh njemh podražm«^ m1	^
C) slovenji g«dec in menjalnici Slovenske eskomptoe banke	Mariboru;
g) Trgovski banki d. d., Ljubljana, Beethornora uba št 10, in Trgovski banki d. d, podnanica
7 Delnice se bodo izdajale v konadih i 1, 5 in 25 delnic.	t«. MBlome pro-
store	a^o^SS^
se ute^rSi tako, d »sedanja sicer visok, delniška glavnica	J?^0^ M ^ podpičja
Zato je potrebne, da se udeleži sleherni staridelmčar Pa	Sto ^i te^vddelmčarjL
norih ^nic, da bode v bodoče naša alogm tako bogata m tako raraoTretea, taAor n telijo to nasi »gor«
V Ljubljani, dne 4. maja 1922
Upravni svet Slovenske trgovske delniške družbe
V Ljubljani.
Domače vcsfi
ff skknp, ta m je pofcnalo, da m ta- r
to podpira, špekulacija. 2.) Naseljevanje
Državni prazniki Uradno se ob-j prestani zveri renakferi	v
javlja: Katoliški episkopat vse nase j Italiji, Albamji m ^Msfa^^rju kraljevine je na Škofijski konferenci " " *"
za vse katoliške Škofije latinskega obreda določil, da se praznik sv. Cirila in Metoda praznuje prvo nedeljo po o. juliju, ako pa je ta dan nedelja, istega dno 5. .iuliia. Ministrstvo za vere je vzelo ta" sklep katoliškega episkopata na znanje. Pravoslavna cerkev bo proslavljala ta praznik po tvojem koledarju. Državni praznik dne 24. maja vsled tega odpade. V veljavi ostanejo še nadalje državni prazniki: 28. junija (Vidov dan); 1. decembra (praznik ujedinjenja) in 17. decembra (rojstni dan Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra I.). Državni praznik dne 12. julija je vsled smrti blagopokojnega kralja Petra I. Osvoboditelja odpadel. Ali se bodo na ta dan vršile kake spominske svečanosti, še ni določeno.
*	Priprave za kraljevo poroka Na včerajšnji seji ministrskega sveta je bil preČitan program svečanosti o priliki * kraljeve poroke, ki pa še ni bil definitivno sprejet Vlada jo sklenila, da se dovoli vsem deputacijam, ki nameravajo prisostvovati poroki, četr-tinska vožnja po vseh železniških progah in parnikih. Ministrski svet je razpravljal tudi o dvorcu kneza Wiu-aischgržLtza na Bledu, ne da bi v tem oziru že padla odločitev.
*	Zdravstveno stanje grške prince-
tega 'so poslali genovski konferenci memorandum emigrantov iz naše države s potvarjepimi podpisi. Dosedanja preiskava je dognala dalje, da so pripravljali tndi atentat na vse nase odličnejše politike in določili v to svrho tudi že posebne ljudi.
*	Umrl je v Zagrebu komandant konjeniške brigade, podpolkovnik Gju-ka Gjorgjevič, bivši poveljnik naših čet v Baranii do izpraznitve bajskega trikota. Pokojnik se je nenavadno živahno zanimal zlasti za razvoj «bo-kola» in je za ljubljanski vsesokolski zlet osebno prevzel vodstvo transporta zagrebške župo v Ljubljano, prehrambeno in stanovanjsko vprašanj. Kruta smrt ga je ugrabila sredi njegovega dela in mu onemogočila, da bi se udeležil zlota, ki ga je tako težko pričakoval.
*	Smrtna kosa. V petek ponoči je umrla v Ljubljani gdč. Ida Trampuževa, učiteljica v Opatiji, hčerka kmetijskega svetnika pri pokrajinski upravi v Ljubljani, g. Frana Trampuža. — Na Dunaju je umrla ga. Josipina Vidmarjeva, soproga uglednega ljubljanskega trgovca m mati vseuč. profesorja inž. dr. Milana Vidmarja ter bivšega načelnika JugosL sokolskega saveza Staneta Vidmarja. Pokojnico bodo prepeljali v Ljubljano. Blag jima spomin!
*	Imenovanja v poštni riužbL Imeno-
ouicvat,oiuuje	j..	- imenovanja ,
linje Elizabete. Snoči je nastopilo ne-:vani 80. ^ požtarico 6. rair. poštna od-snatno zboljšanje v splošnem stanju 1 pravn;ca, Marija Jamnik pri pošti Velika
VavirnAc^ IA tlPIVK^mUrt fil- T 1 ____xeX«afii rwv_
bolnice. Nevarnost je neposredno si cer odstranjena, vendar pa je splošno stanje še vedno zelo kritično. Zadnji buletin se glasi: temperatura 38, žila .112, dihanje 24, splošno stanje ugodno. Ako se bolezen ne obrne na slabše, potem se romunski kralj in kri-Ijica vrneta v torek preko Beograda v Bukarešto.
* Namestnik Demetrovič v hrvatskem Primorju. Hrvatski pokrajinski namestnik gosp. Demetrovič je šel na inšpekcijsko potovanje po Liki in Primorju. Obiskal je Ogulin, Slunj, Gos-pič, Otočac in Senj. Navdušenost, s katero je ljudstvo povsod pozdravljalo pokrajinskega namestnika, dokazuje, da hujskanje proti državi in njenim organom ne najde odziva v ljudstva, ker narod u videva, da se razmere v pokrajini konsolidirajo in da so vzrok marsikateremu zlu baš oni.
Loka; za poštarje (poštarice) začasni poštarji (poštarice) I. r. pri pošti Ljubljana 1 Rajko Koritzky, Oiril Kokošar, Marija Globočnik, Olga Semolič, Ana Kra-tochwill Štefanija Zuljan, Ana Pire, Viktorija Ragazzi, Silva Dekleva in Dragica Rebula; pri pošti Ljubljana 2 Alojzij Knez, Ivan Jančigaj, Valentin Pečnikar, Feliks Kadunc, Gustav Dvorak, Cvetko Kolbe, Vaiburga Verbajs in Marija Roje; pri pošti Ljubljana 3 Elda Piščanec; pri pošti Maribor 1 Vaelav Kunst, Franc Urbič, Natalija Lingelj, Marija Hreščak, Marija Urbančič, Josipa Makuo, Emilija Eisselt, Marija Volavšek, Dušica Škerl in Joaipina Naglič; pri pošti Maribor 2 Ivan Plausteiner, Jernej Črnita, Anton Prijatelj, Franc Jurjašovič in Martin Šetinc; pri pošti Celje Ana Mastnak, Vida Modic, Dragica Kuralt, Slava Rodič in Terezija Grobelnik; pri pošti Ptuj Pavel
so vzros marsiKatcreuta uu uao wu. -	.. -	. •
ki najbolj kriče, namesto da bi delo- Bab* m Marija Primožič; pri pošti Gor-vali za korist liudstva in svojega Izgona Slavko Vutfcovj«; pri pošt, . .	'	0 ! 7.Mnii most. Ana Slonic in Rafaela Kna-
kraja.
*	Občinski svet ljubljanski. Prihodnji torek ob 11. dopoldne se vrši zadnja seja razpušeenega občinskega sveta. Na dnevnem redu je razprava v smislu § S7. al. 2. občinskega reda glede razpusta občinskega sveta.
*	Razpust upravnega sveta Mestne
Zidani most Ana Stonič in Rafaela Kna-pič; pri pošti Sv. Lenart v Slov. gor. Ve-koslav Šturzn; pri pošti Podplat Pavla Zaje; pri pošti Zreče Franjo Brumec; pri pošti Ziri Gabrijel Marušič; pri pošti Apače Franc Ivanuša: pri pošti Jesenice na Gorenjskem Hilda Kavs; pri pošti Dolnja Lendava Frida Baretto in Miro-
iva&iiUM upriuvucga bvcui jncauic ;	—... - ---------- —
hranilnice Ijnbljanske. Vlada je razpu- slava Urbančič; pri pošti Rogatec Man-btila upravni odbor Mestne hranilnice ja Glinšek; pri pošti Metlika Marija Ro-Ijubljanske. Za vladnega komisarja je j vis: pri pošti Črnomelj Hermina Leitgeb;
oli/lni atrofnllr rii» Trmn 1 nri Dn5t,l Rakek M&riia Kolan nri Došti
imenovan vladni svetnik dr. Ignaeij Rutar, ki mu bo pride!jen sosvet, obstoječ iz zastopnikov vseh strank.
* Mejai spopad v Vojvodini V obmejni vasi Zdali nad Subotico je prišlo te dni med našimi in madžarskimi mejnimi stražami radi nekih nesporazumi jen j do spopada in se je na obeh straneh streljalo 3 puškami in strojnicami. Na madžarski strani je bil pri tej priliki ranjen en vojak, incident se bo poravnal potoni.
pri pošti Rakek Marija Kolar; pri pošti Skofja Loka Karla Hladnik; pri pošti Brežice Matilda Vrečko, Hilda Lichten-ecker in Josiplna Vidmar; pri pošti Ko-čevjo Hedvika Grahek; pri pošti Velenje Marija Troger; pri pošti Vrhnika Josipi-na Zabrič; pri pošti Ljutomer Krista Skrlec; pri pošti Žalec Ana Kupec; pri pošti Kamnik Stana Rapotec; pri pošti Konjice Marija Vidic in Angela Fazzini; ... _____ . Za poštarje (poštarice) 6. r. začasni podiplomskim ! štarji (poštarice) IL r. pri pošti Ljubljana 1 Srečko Staut in Rudolf Weber; pri
* Razmejitev z Bolgarsko. Komisi- j pošti Ljubljana 2 Ljudevit Staut, Viljem ja za razmejitev s Bolgarsko, v kateri j Smerdu, Franjo Turk in Josip Campa; se nahajata naša delegata generalj pr; p0šti Maribor 1 Franc Kramer; pri Stefanovič in polkovnik Kosta Stoja-.: r,yžti Maribor 2 Martin Vene: pri pošti novic, je v dolini Stramice definitiv-, \;cža Anton Glogovšek in pri pošti Brez-
n.,««™!!) moinn J«rtA l i KfVl l-m _ . ti____,	___
maknjena še za 7 km v Bolgarsko Ker je razmejitev z Bolgarsko s tem končana, je komisija odposlala poročilo z geografskimi kartami veleposbi-niški konferenci v podpis. Odprto je Se vprašanje cmakerlonstvujočilu, ln se ga Bolgari branijo rešiti in bo
mostu pomočnici Leopoldini Razvoršek in Brezje pomočnici Mehtildi Pogačnik.
* Slovenci in Slovenke! Baš sedai, ko se vračajo pevci io pevko naše dične »Glasbene Matice* iz triumfalne pevske turueje po Jugoslaviji, navdušeni in očarani od bratske ljubavi Hrvatov in Sr-
m eo ga jjuigm '"*,"• V" hov, nas poseti elita hrvatske akadem-torej naša meja napram Bolgarski Se skc mIad;ne s 3v0;im slavnim pevskim vedno ogrožena od vpadov bolgarskili j zborom <Mladost> -a z^eba ter prire-
'•"tašev.	. _ . di v pondeljek dne 22. maja koncert ob
* Radio - postaje v naš, držav,. un- lvefer v Filharmoni5ni dvorani. Francoska družba »Socete Generale*, Naga narodna (iolžnost je> da SDrejrae. je Števila naši vladi POmtdbo, da j	bratsko pevsko
ogradi radio - postaje v Beosrradu,!	Jt
Zagreba
ie bi no 30 letih presie v orzavno 1 ...
•	sestrah širom nase domovine ter poseti
S^č^:fe°ali0ISi- koncert in napolnimo dvorano FU 20 % dohodkov. Vrhu tega bi dobila
radio - postaje r "eogr^u,	vra&ljo5 ijubav, katere so bili
t i Jk? ' ^' telesni naši Matičarji pri naših bratih in X) ou leun presie v Q:za\noi
-nk	rinSn rlrtrnAvrino tflr rirtCftf
naša država 20 % deležev brezplač no, ne da bi imela glede postaj kaj Stroškov.
* Tuji agenti V akciji za pobijanje tuie protidržavne propagande v naši državi, se je našim oblastim v zadnjem času posrečilo, aretirati na raznih mejnih točkah precejšnje število nevarnih tujih agentov, med njimi tudi več naših državljanov, ki so bili v tuji službi in je imel vsak svojo vlogo. Med drugimi je bil aretiran tudi j osebno nevarni in agilni član <Orga-r.izaeije probujajočih se Madžarov*, hrvatski rojak, bivši podporočnik Stanko Matkovič iz Splita. Ti plačani agenti so razvijali posebno živahno propagando med našimi obmejnimi stražami, zlasti med Hrvati, Amavti in Rusi. Izdelali so celo podroben na
harmonične družbe do zadnjega kotička! Izvajajo prvovrsten in izbran program narodnih in umetnih pesmi, katerega bo-i do izvajali tudi na svoji turneji po An-sleški. Prihod bratskega društva v pondeljek dopoldne ob 10. uri 41 min. na južni kolodvor. Občinstvo in akademsko omladino opozarjamo, da naj se v čim večjem številu udeleže sprejema. Vstopnic je ae dovolj na razpolago v pisarni »Glasbene Matice*. Gosposka ulica 8, I. nadstr. Predprodaja tudi danos od 10. do 12. nre.
• Kako se bo izvrševalo naseljevanje? Konferenca načelnikov agrarnih uradov iz vse nae države, ki je zborovala te dni v Beogradu in razpravljala o vprašanju kolonizacija z ozirom na načrt novega agrarnega zakona, je v petek končala svoje delo in je bilo sklenjeno: 1.) "osestva. določena za kolonizacijo, bo
in I\U£1. UCiail sv	• --------r	-
fcri da v ugodni priliki vpadejo v na- J oddajala država brezplačno ah proti od-£0'državo £a so bili v to svrho v ne-1 olačila z dohrim rokom, nikakor na ne
bo sledilo šele po definitivuem parceli tanju posestev. 3.) Naseljencem bo zasi-gurala držav« gradnjo hiš bodisi s dobavo materiala i« drfavnih gozdov, ali pa
na kak drug način. 4.) Gledalo se bo predvsem na to, da se bo vsaka naselbina po možnosti formulirala iz istega mesta ali istega okraja. Naseljevanje po malaričnih krajih se ne bo vršilo.
•	Nemci kupujejo posestva v Belikra-jinL Poročajo nam: Te dni je bilo prodano posestvo Emannela Kienela ▼ belokranjskem Gradeu. Posestvo je kupil znani češki Nemec Josef Hofman; kupno pogodbo pa mora še odobriti pristojno ministrstvo. N» žalost čujemo, da akcijo g. Hofmana podpirajo tudi nekateri naši ljudje. Zaradi tega vlada v Belikra-jini veliko razburjenje. Ali naj dovolimo, da bo naš narod zopet odvisen od nekdanjih svojih tlačiteljav? Ne moremo in ne smemo dovoliti, da cvet belokranjskih gozdov pride v roke kakim nenar rodnim špekulantom.
•	Razveseljive vesti Iz Prekmnrja. Od Sv. Jurija pri Rogašovcih nam poročajo: Tu se je ustanovilo društvo »Piparski klub*, ki si je nadelo prelepo nalogo, da spravi na noge komnj ustanovljeno šol-sko knjižnico v Sv. Jurju in podpira Ju- j goslovensko Matico ter širi narodno dalo ob meji Burgenlanda, kjer je bilo isto stoletje mrtvo. Društvo ima v programu tudi, da začno z igrami, katero so velikega narodnega pomena, posebno ob
;naši najsevernejši meji. Zanimanje za društvo je zelo veliko in upati je na dobro uspehe posebno, ker jo to društvo kot prvo te vrsta v Prekmurju. Ker društvo ve, da znate v ostali Sloveniji ceniti pomen narodnega dela in šolskih knjižnic ob meji, posebno v Prekmurju, se isto obrača do javnosti, posebno do knjigarn, raznih društev itd., da priskočijo društvu na pomoč s kako knjigo, ali pa 1 denarnimi prispevku To so le male žrtve posebno še, če pomislimo, koliko mrtvih knjig je, ki ležijo zakopane v prahu po zalogah in omarah brez ha-ska, medtem, ko bi tn jako dboro došle in bi se obrestovale stotero. Treba je le malo dobre volje in več zanimanja za naše Prekmurje, pa gre in nobena žrtev ne bo pretežka. Misliti moramo vedno na mladino, ki je naš up! Torej na delo! Darovi naj se blagovolijo poslati na »Piparski klub* v Sv. Jurju pri Rogašovcih, Prekmurje.
•	Ferijalnl savez, podružnica na ljubljanski univerzi, gostuje danes * igro »Volkašin* in burko »Dr. Hribar* v Ljudskem domu v Ljubljani Pred pričetkom in med pavzo igra kvartet F. S. več lepih komadov. Ferijalni savez se baš ta-čas neumorno trudi, da dobi sredstev, s katerimi naj omogoči in olajša dijaštvu počitniška potovanja. Tako centrala v Beogradu kot vse njene podružnice žirom kraljevine prirejajo cvetlične dneve, tombole, dramatske nastope itd., da si s tem poleg drugega pridobe tudi nekaj sredstev.
•	Gojenke gospodinjske šole na ljubljanskem liceju so se odpeljalo včeraj popoldne pod vodstvom g. ravnatelja Juga in nadzornice gdč. Jerice Zemljanove v Beograd, kjer ostanejo štiri dni, da si ogledajo znamenitosti in zanimivosti naše prestolice. Izleta se je udeležilo 30 go-jenk.
•	Živahna sobota na Gorenjskem.
Včerajšnja sobota na Gorenjskem je bila zelo živahna. Vsa Gorenjska je bila polna dijaških izletnikov iz Ljubljane, Kranja in Št. Vida.
" Pred kopališko sezono. Iz Celja poročajo: Po neznosnem deževju in mrazu se je zjasnilo. Toplote in solnea je dovolj tor nas bo isto kma'u napotilo v hladne valove Savinje. Vsa kopališča ob Savinji se marljivo pripravljajo ter se odpro že prve dni meseca junija. Tako v Celju. A v Ljubljani?
•	Iz Maribora in iz države Izgnan ie j bil včeraj madžarski Zid Dezider Bohra. i mož zelo pisane preteklosti Bil je svo-
ječasno v kupčijskih zvezah s Khunovo komunistično vlado in ko je bilo te konec, je odšel v Pečuj, ki se je nahajal takrat pod našo npravo: od tam je prišel 1 Maribor, odkoder :e oskrboval pe-čujski rudnik z lesom. Kmalu je pa začel kupčevati z lesom na svoj račun in i je *bral okoli sebe večjo družbo madžarskih Zidov, ki so sedaj ostali v Maribora brez voditelja. Bilo bi zelo koristno, ko bi se tudi njim čim prej pokazala pot preko Kotoribe v blaženi Magvarorszag, | kjer so doma, ker Mariborčani se gotovo ne bodo jokali za njimi, kakor se ne 1 jokajo za njihovim voditeljem BtShmom.
•	Tihotapstvo s svilenim blagom. Polj-jski Zid Zigmund Liebling je skušal pre-iko Maribora vtihotapiti 200 kilogramov I svile in polsvilenih robcev na ta način,
da je s pomočjo nekega skladiščnega delaVca zamenjal carinsko prtljago z o-sebno, in tako jo hotel spraviti v Celje, Ljubljano in Zagreb. Liebling je bil v Celju" aretiran in s skladiščnim siugo vred izročen okrožnemu sodišču. Blago je bilo zaplenjeno.
•	Tatvine. V frančiškanski cerkvi v Ljubljani je doslej neznan tat izmaknil s stranskega oltarja štiri metre dolg in 70 cm širok prt, vreden 3000 kron. — Franc Lanv je na ljubljanskem glavnem kolodvora odtrgal plombo pri vagonu, iz katerega je kradel seno. Zalotili so ga pravočasno ter izročili sodišču. — Ljubljanska policija jc aretirala Ivana Tor-
karja iz Zgornjih Pirnic, katerega je de-želno sodišče zasledovalo zaradi hudo-I dp.lsiv.i tatvine.
Domsi
r * Pm+osUmui
| slovanskih proavetiteija sv. Clrfla in Me~
_____„ . ,,.TTT,rr	todija, dana 24. maja u 9 časova slnž*
KOMENDA PRI KAMNIKU. j se sveCana ^^ bo2iJa u ^^
Ker posvecu;e namen sredstva, udri- 1
hajo naSi hujskači s kolom in blatom v slehernem »Domoljubu* po meni in učitelju Perku. V ilustracijo »čednih in nevzdržnih razmer* na naši šoli, ki jihobe-lodanja edino ta verodostojni »Domoljub*, pojasnjujem zadevo tako-le:
Letos, dne 24. februarja je bila na šoli k rajna učit. konferenca. Katehet Janez Crnilec je vedel veliko povedati. V interesu resnice sem zaslišal učence 5. razreda in razrednika Perkota. O rezultatu, ki je ves drug, bo govor kasneje. Zahteval sem od kateheta, da formulira svoj predlog. On pa mi odgovori: »Želim pa, da ostane vse to v Komendi, ker ne maram škodovati prizadetemu gospodu, ako ta ca ta ali oni način zadosti ljudstvu in šoli Jaz zase ne zahtevam nobenega zadoščenja*.
Nastane sedaj vprašanje, kdo je zanesel boj v »Domoljuba*; mar jaz?! Na<-padov na liberalne, pijane in brezverske učitelje ni konca. Ostudna in lažniiva gonja je v polnem cvetju. Abstinentom pri polnem soda in litru rajnega je lahko očitati drugim pijanost, ker jim očesna mrenica od vina in šnopsa zapira oči Da bo svet spoznal, s kako čedno družbo imam opraviti naj sledi tu vsebina listka meni podvrženega iz prav pobožne hiše. Listek se glasi: »Adijo in s hndičam sokolski inženir, 1----(ime izpustim) boste lahko na cesto šoder vozili. Kakor si nas učiv, tako jih boš po puklu dobiv, sedaj pa zdravo! In Vence-
srov P... ravno tako*____ Priložen je
bil tudi listič 1 10 dkg mesa, kar znači najbrže, da naj se čuvam. Bati se nam jo res za življenje, zato opozarjam oblasti na glavne hujskače, ker nahujskanci, ki bi prišli v kazen se mi smilijo. Da bo fotografija hujskačev popolna, naj omenim, da je nahujskanec odložil svoje čedno blato na šolskih stopnicah. Ker pa se jim je zdelo, da ne zadostuje ta rožmarin, so ponovno nanesli ravnotja novega blata. Ali ni to barabsko delo?
Zgodilo se je celo, da me je nahujskanec napadel ker sem se udeležil pogreba Sokolice. Ni jim dovolj, da so mi nakopali bolezen ▼ hiši, sina pobili, sedaj mi žugajo še s pobojem itd. Gotova sodrga misli, da je lc ono sveto, kar ona počenja, kakor laški fašisti. Ako je pa kdo drugega mišljenja, je od teh svetohlin-cev proklet. Jaz pa pravim proklet bodi tisti, ki ljudi hujska in tako širi sovrar štvo namesto ljubezni in sloge.. Končno omenjam, da sem že veliko preganjanj preživel, celo po avstrijskem vojnem sodišču, ali vse to je bila kaplja v morje, napram temu, kar ti hujskači počenjajo. ' Ce se spomnim na zgodbo o izvržku človeštva. mi je prav toplo pri srcu in ni mi treba hodit po gostilnah, kakor pravi »Domoljub*, tolažbe iskat — niti ljudi prepričevat, da sem nedolžen. Najbolj- f ši sodnik je vest, a pri vas je namesto ' te peklo, zato pa cvilenje po »Domoljubu*. Za danes mi ne preostaja, kakor srčno pozdraviti svoje zveste prijateljc-hujskače z željo, da jim Bog odpusti njih grdobije. S takimi brezvestneži je pošten boj nemogoč. — Zdravo! — Vuga.
DOLNJA LENDAVA Pred tukajšnjim sodiščem je bil obsojen znani madžarski špijon in nastavljenec grofa Esterhazy-ja, logar Kosa Jozsef iz Bukovnice, na — štiri dni zapora, zato, ker so našli žandarji pri njem skrite vojaške puške, municijo in ročne granate. Uprava Ester-hazvjeva pa mu je povodom selitve na Madžarsko dala na razpolago konje in
nravoslavnoi kapeli, kasarna vojveds Mišiča.
•	Gozdni pikmlk bo v nedeljo 28. maja ves dan v Regalijevem cajn pod utrdbami starega ljubljanskega gradu.
*	Čast iim! Ker Je občina Ribno pri Bledu z večino glasov odklonila prispevek za »Dom kraljice Marije*, so darovali v Tpak protesta in v počaščenie poroke kraljevske dvojice: g. Janko Vre-zec, nadučitelj v p^ 400 K, g. Ivan Justin, obč. svetnik, 400 K in g. Ivan Pan-gerc, obč. svetnik 200 K. Dalje so prispevali v isto svrho: tvrdka Medic-Ra-kovec-Zankl ▼ Ljubljani 10.000 K, gosp. Mainrihar tz Škofje Loke 10.000 K, g. J. Goreč, trgovina s kolesi 8000 K, obč<iva Kamnik 4000 K, občina Zelimlje 1000 K »Društvo nameščencev bolniške blagaj ne* 400 K.
•	Občinski odbor v Laškem Je votira! za »Dečji in materinski dom kraljice Marije* znesek 4000 krmi ter podelil razne podpore revežem. 9toril ie tud: velevažen sklep, da se da v zakup dei sejmišča tamošnji elektrarni, ki bo postavila ondi lokomobilo, sčimur bodo cene električnega toka padle na polovico sedanjih.
*	Ali naj priobčimo. »Naprej* z dne 20. maja v notici »Ali naj priobčimo trdi; da dobiva od raznih strani pritožbe glede invalidske organizacije. Centralni odbor podpisane organizacije p a poživlja uredništvo »Napreja*, naj dc-tične pritožbe z imeni piscev objavi, nikar bomo poskrbeli da se morebitni ne-dostatki odpravijo. Poštena in stvarna debata ter vestna kontrola more stvari le koristiti. Podrobneje ne borne razpravljali o naših zadevah v dnevnem časopisju, ampak v našem glasilu »Vojni Invalid*. Tovarišu Mežnariču obenen" javljamo, da smo naš odgovor ca tozadevni članek »Jugoslavije* poslali uredništvom vseh ljubljanskih dnevnikov razen ».Jugoslavije*, enako kakor tudi pričujočega, in nI naša krivda, če odgovora niso vsi objavili. Obregati se zato ob »Jutro* ie ravno tako neumestno kakor ob katerikoli drugi Ust, ker eden ne drugi ni pri stvari tangiran. — Centralni odbor.
*	Zakon o orožništvn in njegovem pokojninskemu fonda* je ravnokar iz še
v lični knjižici ter velja Din 4^0.
•	Jelševa drevesa na javni dražbi. Jel-ševa drevesa na travniku v Koleziji (Pasjem brodu) se bodo dne 22. maja, to ie v pondeljek ob desetih dopoldne potom javne dražbe odpredala.
*	Protituberkulozna liga v Ptuju. \r. Ptuja nam poročajo: V nedeljo, dne 21. maja, ob enajsti nri se vrši na tukajšnjem magistratu ustanovni občni zbo-Protituberkulozne lige za ptujski okra;.
•	Obvezni poluletni tečaj na državni podkovski šoli v Ljubljani se prične 1. julija t 1. Prošnje za vstop ie treba vložiti do 5. junija pri vodstvu državne podkovske šole v Ljubljani Priložiti ie treba rojstni in krstni list. domovnico, zadnje šolsko izpričevalo, učno izpričevalo in nravstveno spričevalo. Pouk je brezplačen, stanovanje v zavodu prosto, hrano in potrebne učne kniige pa si morajo oskrbeti učenci sami. Poleg pod-kovstva se poučuje ogledovanje klavne živine in mesa
' Izgubil se je pes volčje pasme, tem-nosiv, znamka St. 723. Pošten najdite!' se naproša, da se obvesti na Stari poti št. 5.

vozove; bil je sprejet kot mučenik. In Zagreb. V prostem prometu so vče-tNovine* prekmurskega klerikalnega po- : raj notirali: Praga 131, Trst 350.25, Lon-slanca Klefcla bodo zopet pisale: »Ka « don 308.50, Pariz 625, Dunaj 0.69, Berlin takši človek nikajnega v našem orsagi, j 33 25, Budimpešta 8.85, dolar 68.50. Ica so to gorspisali, to trbej vSpovedati*. i Beograd, devize: Berlin 22.30, Bu-
So pač tiči, ti-le naši prekmurski ma- ( dimpesta 8.60, Bukarcšt 47 — 49, Ri džaroni. ki pod firmo »Slovenci* uga- ; 352, London 296, Newyork 69, Pariz 61 ' njajo svoje protidržavne mahinacije. Prnsa 131.50. Švica 1310. Dunaj 0.70. . I .juti so posebno na tukajšnjo uradni- , Dunajska in praška borza danes 11:-! 'tvo, ki je njihove nakane še vedrio pra- ! sta poslovali.
! vočasno odkrilo in račune prekrižalo. Dr- j Curih: Berlin 1.74, Newyork 524J«. ! lavi nevarni niso preprosti ljudje, tem- • London 23.35, Pariz 47.52, Milan 26/=
...	1 •	• ___: ! __„ . - T-,	Vi A /-r "7___i
j več inteligentnejši sloji, ki s svojo pri-| učeno azijatsko zvitostjo rovarijo in j -pletkarijo. Najraje bi videli, da bi bile ' vse državne službe v rokah Prekmur-cev-domačinov, potem pa živela republika in ciganska godba!
Obfave
• t Ruski dan* v Litiji, ki je doneseJ lep znesek 4500 kron za gladujoče v Rusiji, se je priredil dne 14. maja dopoldne s cvetličnim dnem zvečer pa z ruskim koncertom društva »Bajan* iz LJubljane, v dvorani sokolskega doma. Največjo zaslugo pri tem imata pač učiteljica gdč. Ažman in gdč. Borštnar Zora. Pripomogel pa Je do lepe zbirke pri cvetličnem dnevu ženski naraščaj Sokola, ki je kljub dežju marljivo prodajal cvct-ke. Ruske goste-pevce pa so brezplačno pogostile zavedne rodbine.
Praga 9.97, Budimpešta 0.65, Zagreb Sofija 3.95, Varšava 0.13, Dunaj 0.055 , avstrij. žig. krone 0.05^.
Berlin: Italija 1557.05 — 1560.95, Lo: don 1344.30 — 1347.70, Nevvyork 303:!.? — 303.88, Pariz 2752.55 — 2759.55, Švica 5792.75 — 5807.25, Dunaj 300.50 -304.50, Praga 573.75 — 575.25, Budimpešta 36.45 — 36.55, Bukarešt 202, Za ' greb 425, Sofija 225.95 — 226.55.
Odgovorni urednik F r. B r o i o v i ? Lastnik in izdajatelj Konzorcij »Jutra -
za jjisalne str»o.|e
j THE REX OoB, Ljubljana 1__^
Vremensko popočilo
Ljubljana 306 m nad morj'e:?i
i Kr*i 1 opazovanja	ob	Zračni tlak	Zračna temiieratnra	Veter	Oblačno 0—10	Padavine ] ma
i Ljabljana . ! Ljubljana . 1 Ljnbljana . Zagreb . . i Beograd . j i>unaj . . Praga . . inomost. ,	7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7.	7710 76fi"5 768 0 7661 763'3 768 5 7723	132 26-i 203 18-0 150 150 12-0	brezvetra jug. vih. vzhod brezvetra jag. t*p. T, brezvetra	megla del. obl. « jasno dež del. obl.	CM 10 — 1
i V Liubliaci barometer višii. temner. visoka. Saince vzhaja ob 113. aha« ob 19 34.
BRANISLAV NUŠIC:	$1
Devctstopctnajsto
Tragedija naroda.
Usmfljenka je medtem obhodila vse postelje, jaz pa s«t» čakala dolgo in dolgo. Pomilovala sem ga, zelo pomilovala m žal mi je Ink), ker je bil tako lep takrat, ko sva se razhajala, sedaj pa brez očesa ki z razbito Čeljustjo. Njegove prejšnje podobe nisem mogla več obudi«, a vedela sem, da ga bom bas tako ljubila kot poprej, Bog zna ali se razveseli, ko me zagleda in kaj poreče? Kako naj mu razložim vse, kako naj
• y	A
^ Zaželela sem si, da bi se še dolgo ne prehuda, kajti zdelo se mi je, da nisem pripravljena za ta veliki dogodek. Vsa zm^ dena sem si ga skušala predočiti, kakšen je m kaj je sedaj v tisti votlini, kjer je prej žarelo njegovo črno oko. Re« moram, da me je skoraj navdajalo nekako zadovoljstvo m me je hrabrilo, češ, da je tudi on pohabljen in da sva sedaj drug (fru-?emu enaka in se bova tem bolj ljubila. Ta misel me je tako Povzela, da sem že naposled nestrpno pričakovala, da se prebudi. Nemirno sedeča na svojem sedežu, sem se sklanjala nad njim ter ga pregrinjala z odejo, brisala mu pot z belim robcem in naposled sem doživela, da se je pretegnil in se je odmrlo edino oko. Molčala sem in gledala, kakor me je gledal on, tiho in molče. V tem trenutku sem pozabila njegovo razbito čeljust, da nc more govoriti in zdelo se mi je, kakor bi molčal nalasc. Toda njegovo oko, gledajoče tako ostro, me je sprasevalo venomer: kaj delaš ti tukaj? Prijela sem njegovo roko, jo stisnila k sebi in jo vso oblila s solzami.	. , u.0 eVse ti povem, vse po vrsti, samo povej, kako je tebi.-'* Dvignila sem glavo, toda njegovo oko ni odgovarjalo na moje vprašanje, molčalo je in me izpraševalo: »Kaj počneš ti tukaj.»
Razložila sem mu vse po vrsti, kaj se je pripetilo, odkar sva se razšla. Vse, vse sem mu povedala, oči si nisem upala dvigniti, da se ne srečam z njegovim pogledom, govorila sem v svoje naročje m njegovi roki, ki sem jo držala v svoji. Ni-,em še končala, toda že sem začutila, kako mi odteguje roko. Poizkušam jo obdržati v svoji Dvignem oči in se zazrem v njegovo desno edino oko. Pogled je bil miren, ampak iz njega ie dihalo strašno preziranje. Krčevito sem zagrabila zopet za roko, poljubovala jo in dihala.__
•Saj nisem kriva, kaj tem jaz fcrival»
On pa »e motril s preziianjetn is iztrgal je svojo roko moji ljobečL
»Torej me ne HnbS več, nič več me ne bobg?»
Še vedno me je motri z Istim pogledom, niti žilica se ni zganila na njegovem obrazu, iz oči pa je žarelo sovraštvo. Nobeno sočustvo se ni rodilo v črni globini. Tedaj je vzkipela v meni nova moč, katere še nisem čutila v sebi, solze se mi posuše, beseda zagrgra v grlu in izpregovorila sem, kakor sem mislila.
cTudi ti si pohabljen in vendar te ljubim.»
Njegovo oko sikne gnev in sovraštvo, dvigne roko in mi pokaže vrata. Zavrisnila sem, da se je prestrašila vsa soba. Bolniki so se dvignili v svojih posteljah in oblil me je strašen sram. Še enkrat sem pogledala, njegovo obličje se ni izpre-menilo in roka mi je kazala vrata.
Kakor nahruljena propalica sem se dvignila in oči so se plazile po tleh. Pijano sem se opotekala mimo bolnikov, zatikala zdaj v to zdaj v drugo posteljo, dokler se nisem privlekla do vrat, skozi katere sem planila kakor ogenj na cesto. Naslonila sem se na vrata zunaj na cesti in plakala, težko plakala.
Mimoidoči so se ozirali name s sočustvenimi pogledi, misleči, da mi je kdo umrl. Toda jaz sem izgubila njega in sedaj nimam nikogar več, osamljena sem na svetu.	j
Dekle konča svojo pripoved, zavijajoča se v ogrinjalo jej gotovo občutila v tem trenutku strašno zimo v svoji duši, ka- j kor io čutijo le osamljene duše.
Tudi mene je zagrabil roman tega dekleta. Nekaj se mi je upiralo v duši, češ, da smo vsi taki sebičneži in zopernežL «ami smo pohabljeni in vendar preziramo pohabljene, namesto da bi stegnili svojo roko in se usmilili onih, katere je usoda tako strašno kaznovala. Dekle jc obmolknilo, istotako sem stopal molče tudi jaz, čeprav me pot ni tako sililo utrudila kakor njo, ki je ob vsaki besedi zopet padala pod križem in. dramila sveže, nezaceljene rane.
Naposled sera io vprašal: »ln sedaj?»	j
Dvignila ie svojo glavo in me iznenadena pogledala. Morda ie baš tisti trenutek pomišijala: kaj sedaj? Zaradi tega jo je moie vprašanje v tem hipu tako preplašilo. Zdelo se mi je, kakor da je pozabila, da stopam poleg nje in premišlja samo o svoji bolesti, ki jo je zdramila s povestjo.
«Se<taj?» »e začudi in me pogleda s svojim tihim, ngasfira pogledom. Živahno zopet nadaljuje:
»Dolgo sem čakala pred bolnico. Mnogi so me izpraševali, kaj mi je, a nikomur nisem odgovarjala- Nič več nisem mogla jokati in pričela sem se potikati po mestu. Na kamenitem mostu preko Vardarja sem se naslonila na ograjo in sem gledala v globino vode. 2e sem hotela skočiti čez most, prekrižala sem se in čakala, da se nekoliko razčisti množica liudi V trenutku pa me zopet oživi želja, da se vrnem v bolnico. Ce ne morem v njegovo sobo, bom stala pred vrati. Misliia sem, da jih preprosim za mesto. Saj ni potreba, da bi baš v njegovi sobi oskrbovala bolnike. V drugi sobi bom in vendar ga bom vsaki dan videla. Tako sem se nživela v to misel, da sem kar pridirjala v bolnico. Star gospod me vpraša, ka. želim. Povedala sem, kaj bi rada. On pa se obrne in pravi, d</ me ne potrebujejo.
Poskušala sem v veliki bolnici v parku. Tudi tam me niso sprejeli. V vardarski me istotako niso hoteli sprejeti Šele v neki bolnici za kužne bolezni sem našla mesto, kjer sem tudi obolela in sem ležala šest tednov. Dvakrat sem umirala, a usoda se me ni hotela usmiliti. Ko sem okrevala, sem se vrniia v njegovo bolnico, da zvem, kaj je z njim. Dejali so ml, da sc odnesli vse ranjence v Prištino. Seveda ves čas, kar sem ležala, nisem vedela, kaj se dogaja. Čudno se mi je zdelo, ko sem gledala natovorjeue vozove in zaprte trgovine. Nisem se dolgo pomišijala in sklenila sem, da odidem v Prištino. Tam na kolodvoru sem presedela vso noč na dežju in drugi dan sera srečno prišla na vlak.*
»Vi ste mi takrat pomagali*
»Da, spominjam se. Stopila mi je pred oči slika tega dekleta, stoječega pod drevesom s črno culico v rokah.
»V Prištini sem služila pri neki begunki. Dajala mi je hrano in jaz sem ves čas iskala njega. Nahajal se je v bolnici za načelstvom. Ko so pričeli bežati iz Prištine, so ga odnesii s drugimi vred v Prizren. In jaz sem se napot3a za njim. »Čeprav vas prezira in vas je pognal?* »Vseeno, hodila bom za njim, kdo ve, morda bo še potreboval moje postrežbe in morde mi še...»
Globoko jc vzdihnila in nič več je nisem hotel vznemirjati s svojimi vprašanji
(Dalje prihodnjič.)
Razno perilo
3 ikffls, gospod« in deco priporoča tirdka
A, &E. Skaberae,
Ljubljana, Mestni trg št. 10. sisb
Klobuke in slamnike
v?eb vrst, od preprostih do najfinejših nndi ime ▼ zalogi tovarna klobukov in Blamnikor
Franc Cerar v Stobu
pošta In želez, postaja Domžale pri Ljabljanl.
V popravila prevzema tudi vsa tozadevna dela ter preoblikuje po najnovejši modi. Y Ljubljani prevzema rsa naročila in moderniziranje tvrdka Kovačevlč l Tršan v Prešernovi silo! i«. S, kjer ge sprejema •2006 v sredo In ▼ soboto.
Kitarsko orodje
ima odslej nadalje stalno v zalogi puškama Kaiser v Ljubljani, r Šelenburgova ulica. — Za Jugoslavijo edino razpečavanje I izdelkov znamenite firme Hilde- i brand, Munchen. V zalogi so: j vse vrste najfinejših in preprostih | palic, koles, vrvic, muh, trnkov j itd. Vsem specialnim željam sej v najkrajšem času ugodi. Originalni katalogi firme se na željo l^koj pošljejo. Reparature vseh vrst orodja se sprejemajo. Razpečavanje ribarskih potrebščin se vrši pod prvovrstnim strokovnim vodstvom.	1507
Izjava.
Podpisani preklicu jemo in obžalujemo vse besede, katere smo govorili proti gospodični Dragici Bostičevi in g. Lojzetu Kralju, in se jima vljudno zahvaljujemo, da sta odstopila od sodne tožbe. Istotako pla-ratno 50 kron v občinski ubožni sklad.
Toplice pri Zagorju ob Savi, dne 15. maja 1922.	1462 )
Valentina Izlakar, Juri Lazanski in Antonija Lazanski.

i
Koščeni
Biserni
GUMBI
4* Si
Prvovrstni
Brez konkurence
TOVARNA ZA GUMBE, SLOV. BISTRICA
1493
1357
tatere plačate, Vam nastanejo, ako ne gledate na to, kjer nakupujete b^bitedenar in imate poleg tega večbrat to	J
z ilustriranim katalogom tTrdke H. Sattner (Imetnik Henri Matee) v Ljubljani »t. 6. Ta Vam svetuje resnično dobre ure, špecijalne rnami8»lK0< iz lastne tirnice v Švici kakor tudi drage dobre žepne are zapestne ure, svetilna in stenske ure, verižice, prstane, zapestnice, uSnef namizno orodje, krstoa in birmska darila m^odrugo^tau.o in srebrnino. Pa tndi porabne predmete, kakor n. pr. škarje, noze, bntve Issestrižne in brivske stroje, ^kterezec, doze .za to«^ mttue m smodke, nažigače in denarnice kupite dobro m ceno pn tTrdki.
H. SUTTNER (imetnik Kenri Maire) v Ljubljani št. 6.
Jadranska montanska družba
Srcojavi: „Nont«w".	d. Z O. Z.	Telefon St. C.
Ljubljana, Zvonarska ulica 5 (J)
Vse vrste kovin, rudnin ln kemikalij ter v«e indu-Prodaia in kupuje ,trij«ke Izdelke, »padajoče v radarsko, futlnarako
" Iniport. 1B ke^Jat° ,trofc°- 6*»POrt.
na debelo:
'S
'28
Ustanovljeno leta 1896.	Ustanovljeno leta 1896.
Mednarodni transporti
intonio BSancheri & Cemp«, Postojn
Centrala: Ponteba.	"
Podružnice: Postojna (Poštni predal 17),.Vili«*i (Poštni predal 51). - Agenture: Prestranek, Trbiž, Arnoldstein. ==——==== Odprema vsaka vrste blaga.	~
Specialna odprema živil, žive la zaklane živine v katerikoli kraj.
Vinko Sfokias
Sv. Andraž v Halozah, želez, postaja Ptuj
priporoča svojo bogato zalogo namiznega, kakor sortiranega vina, iz haloških in ljutomerskih gonc, posebno pa garantirano pristna masna vina fcoimna dobava po ugodnih cenah. V sredini vinogradov.
Cene brezkonkurenčne.	1*58
d. d.
v Ljubljani
prodaja
IZ
«
\v
v«
o o it
tt »
t*
a
t*
i* »
„FIAT" AVTOMOBILI „F1AT"
Glavno zastopstvo:
KORAHIT"! 10.Ž112EH, Ljubljana, Sodna ul. 11
'	....	U_: ...X___u:i: .,1 A „;imrfrelrAna fillR H. P. dO 12 Cili
zajamčeno pravi asbestni škrilj za kritje streh.
Zaloga: 1464 pri krovcu Fr. Fujanu, Ljubljana, Ilovica 48.
Osebni avtomobili od 4 cilindrskega 6/15 H. P. do 12 cilin-drskega 60 H. P. — Tovorni avtomobili od I do 5 ton.
Najcenejši v nakupu. -- Najštedljivejši v obrtu.
KSifcS^te^"
.Natisnila Delniška tiskarna d.
slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanški in g trboveljski premog
veeh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpecava
1» čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog in črni premog
Naslov:
935
Fronistai zavod za premog, d. d. n fcluMlnl, Mihlnžlčna c. 15/11.
M tt
tv
IV
u
»
u
u «
v« u
v* u
u «
«
«
8