Naš čas, 17. 10. 2013, barve: CMYK, stran 1 podatkih naj bi bilo od 12 prijetih osumljencev iz okolice Celja kar 8 Velenjčanov, po eden pa iz Šmartnega Paki, Ljubljane, Žalca in Ce­lja. Stari so od 25 do 50 let. Nekaj osumljencev so aretirali tudi v tu­jini. Slovenski del naveze je skrbel predvsem za organizacijo prevoza kokaina in amfetaminov, vse niti v rokah pa so imeli tuji državljani. Kot je v torek sporočil predstavnik policije Drago Menegalija, so s prijetjem osumljencev in izvedbo preiskovalnih dejanj uspešno kon­čali eno najobsežnejših mednarodnih kriminalističnih preiskav s po­dročja tihotapljenja prepovedanih drog. Gre namreč za preiskavo, ki jo je začela in vodila slovenska policija in vanjo vključila še prei­skovalce sedmih držav z območja EU. Prijeti osumljenci so bili člani mednarodne kriminalne združbe in so se ukvarjali s tihotapljenjem različnih prepovedanih drog na območju Slovenije in tudi na obmo­čju določenih držav EU. V Angliji naj bi med akcijo zasegli za kar 1 milijon evrov prepovedane droge, 10 kilogramov pa pri slovenskih osumljencih. Prvi mož kriminalistične policije je še dejal, da so tudi tokrat uporabili prikrite metode preiskovanja. • Naš čas, 17. 10. 2013, barve: CMYK, stran 2 DOGODKI 17. oktobra 2013 Domsko varstvo plačujejo sedemnajstim Šoštanj – Občina Šoštanj na osnovi odločb Centra za socialno delo Velenje doplačuje domsko varstvo sedemnajstim starejšim občanom. Bivajo v PV Centru starejših Zimzelen v Topolšici, Domu za varstvo odraslih Velenje, Domu sv. Jožefa v Celju, Domu starejših občanom Hmelina v Radljah ob Dravi, Domu starejših Na fari Prevalje, Domu starejših Idila v Jarenini in Domu upokojencev Dosor v Radencih. n mkp Kmetovalcem pomagali s 26.000 evri Šoštanj – Občina Šoštanj je letos za pomoč pri ohranjanju in ra­zvoju kmetijstva na podeželju kmetovalcem namenila 26.000 evrov za štiri različne ukrepe. Na razpis se je odzvalo 60 kmetovalcev, kar je manj kot lani, zato pa so lahko dobili odstotek pomoči več kot la­ni. Največ, dobrih 17 tisoč evrov subvencij, so razdelili za naložbe v kmetijsko gospodarstvo za primarno proizvodnjo. n mkp Energetska sanacija treh objektov Mozirje –Na priložnostni slovesnosti pri Vrtcu v Mozirju so pre­dali svojemu namenu tri energetsko sanirane vzgojno-izobraževalne objekte, in sicer podružnični šoli v Lepi Njivi ter Šmihelu nad Mo­zirjem ter Vrtec Mozirje. Skupaj je bilo obnovljenih dobrih 1.200 kvadratnih metrov površin, na katerih je predviden blizu 50-odstotni prihranek energije. S sana­cijo so zamenjali tudi uporabo energentov. Tako se bodo na podru­žnicah namesto s kurilnim oljem sedaj ogrevali s peleti, v vrtcu pa so vgradili toplotno črpalko zrak–voda. Hkrati so uredili še sistem digital­nega obratovalnega monitoringa energetskega upravljanja, s pomočjo katerega je v vsakem trenutku mogoče spremljati porabo toplotne in električne energije, vode ter stanje klimatskih pogojev za vsak objekt. Vrednost naložbe je nekaj manj kot 435 tisoč evrov, od tega je Ob­čina Mozirje za energetsko sanacijo pridobila blizu 292 tisoč evrov nepovratnih evropskih sredstev. n tp Imajo tudi stojnice Šoštanj – Ne samo šotor in 120 gasilskih garnitur, Občina Šoštanj ima v lasti tudi 20 zložljivih stojnic, ki jih uporabljajo za sejme in pri­reditve. Najem stojnic je za krajevne skupnosti in društva brezplačen, drugi jim morajo plačati, posameznikom pa jih ne posojajo. Prevoz stojnic do prireditvenega prostora in nazaj si morajo organizirati sami. n mkp Župan sprejel Stanka Kristla in Cirila Cesarja Velenje, 1. oktobra – Župana velenjske občine Bojan Kontič je pripravil sprejem za arhitekta Stanka Kristla in akademskega kipar­ja ter industrijskega oblikovalca Cirila Cesarja. Stanko Kristl, rojen leta 1922, je eden najvplivnejših slovenskih arhitektov modernistov, je avtor načrta za tako imenovani Kristlov blok ob Šaleški cesti v Ve­lenju, za arhitekturo katerega je leta 1964 prejel nagrado Prešernove­ga sklada. Modernistično podobo Velenja zaznamuje tudi vila Cesar, ena od dveh velenjskih modernističnih vil. Zasnoval jo je Ciril Cesar, arhitekturno pa obdelal Rade Popović. V Velenju je postavljenih kar nekaj Cesarjevih stvaritev: spomenik Manifest in mozaik Atlantida v Sončnem parku, spomenik Antonu Aškercu pri istoimenski osnovni šoli, spomenik Padlim gasilcem pri Gasilskem domu Velenje in ste­klena skulptura Sozvočje časa v kulturnem domu v Velenju, na Ve­lenjskem gradu pa je tudi stalna zbirka Cirila Cesarja. • Županov sprejem za velenjske krvodajalce Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič bo ob 60-letnici krvo­dajalstva v Sloveniji jutri povabil na srečanje vse velenjske krvodajal­ke in krvodajalce. Tako se jim želi zahvaliti za njihovo pripravljenost pomagati, za njihovo nesebično in humano dejavnost. »Krvodajal­ci z dajanjem krvi zagotavljajo in omogočajo nemoteno delovanje zdravstva, zato je prav, da opozorimo na pomen njihove odločitve za naše občanke in občane pa tudi za širšo skupnost,« pravi župan. • Le tretjina javne razsvetljave v lasti občine Največji lastnik je državno podjetje Elektro Celje, ki je hkrati tudi vzdrževalec – Njihov odziv na popravilo okvar je slabši, kot pričakujejo občani – Prenos v lastništvo občine bi bil zelo drag Velenje, 11. oktobra – Mestna ob­čina Velenje preko brezplačnega kli­ca na odzivnik sprejema tudi infor­macije o okvarah na svetilih javne razsvetljave. Občutek, ko po pisku na odzivniku pustiš sporočilo, kje je nočna luč v mestu ugasnila, bi bil verjetno boljši, če bi se potem v primernem času tudi kaj zgodilo. Preprosteje povedano, če bi kmalu prišli serviserji in poskrbeli, da luč spet zagori. Žal pa ni tako, kar jezi tiste, ki v vedno daljših nočeh in krajših dnevih pogrešajo svetlobo na svojih ulicah. Verjetno tudi ne verjamejo, da je njihovo sporočilo o okvari sploh prišlo na prava uše­sa. Zato smo preverili, zakaj je tako. Tone Brodnik, vodja Urada za ko­munalne službe na MO Velenje, nam je pojasnil: »Razmerje lastni­štva javne razsvetljave v Mestni ob­čini Velenje je v korist Elektra Ce­lje; od 3.000 svetilk imajo v lasti približno 70 % svetil, preostalih 30 % pa je občinskih. Mi ukrepamo hitro, več težav ima Elektro Celje. Verjamem, da občanom ni prav, če po tem, ko prijavijo okvaro na javni razsvetljavi, traja predolgo, preden pride do popravila. Tudi na občini si želimo, da je napaka čim prej od­pravljena. S predstavniki Elektra Celje imamo redne sestanke, vsaj enkrat mesečno, velikokrat pa tudi tedensko. Za naše nezadovoljstvo vedo. Žal imajo v podjetju težave tako s pomanjkanjem kadrov kot opreme; avto s košaro, ki serviser­jem pomaga pri odpravljanju na­pak, pa je star, zato je velikokrat v okvari. Brez njega na lučeh, ki so tudi 6 ali 9 metrov visoke, ne mo­rejo zamenjati svetil. Kljub temu so nam sedaj obljubili, da bodo tri­krat tedensko odpravljali napake v MO Velenje.« Sogovornik nam je zatrdil, da na MO Velenje dnevno preverjajo podatke na odzivniku in vse prijave takoj pošljejo na Elektro Celje. »Težava je, ko na javni razsve­tljavi odpade celotna veja, ker pride do napake na sistemu. To morajo odpraviti drugi vzdrževalci, ki mo­rajo najprej odkriti, kje je napaka, potem pa jo še odpraviti. To lahko traja tudi teden in več. V velenjski občini imamo veliko kablovodov starih 40 let in več, zato tovrstne napake niso redke,« še izvemo. Tu­di zato povsod tam, kjer občina ob­navlja spodnji in zgornji ustroj cest, na novo uredijo tudi kablovode za javno razsvetljavo. Odkup bi stal 1 milijon evrov Ob povedanem nas zanima, kako je sploh mogoče, da ima Elektro Celje v lasti kar 70 % javne razsve­tljave v MO Velenje. Izvemo, da to ni osamljen primer, podobne teža­ve imajo v večini slovenskih občin. Brodnik k temu doda: »Zakonoda­ja je leta 2003 prinesla odločitev, da lokalne skupnosti javne razsvetljave ne morejo več dajati v brezplačno upravljanje in uporabo državnim elektro podjetjem. Pred tem pa je zakon določal, da si to moral storiti, ne glede na to, da so gradnjo finan­cirale občine, da so jo urejali tudi z udarniškim delom. Zato je vsa jav­na razsvetljava v MO Velenje, ki je bila zgrajena pred letom 2003, v lasti in upravljanju podjetja Elek­tro Celje. Že nekaj časa se trudimo, da bi javno razsvetljavo brezplačno prenesli v last Mestne občine Vele­nje. Trdijo, da to ne gre, da imajo lastnino zavedeno in zanjo obra­čunavajo amortizacijo. O tem lah­ko odloča le vlada. Ocenjeno je, da je vrednost velenjske javne razsve­tljave, ki je v njihovi lasti, 1 milijon evrov. Teh v proračunu trenutno nimamo. Če pa bi bili 100-odsto­tni lastniki, bi lahko izbrali konce­sionarja za vzdrževanje na javnem razpisu, pridobivali pa bi lahko tudi Evropska sredstva in hitreje posoda­bljali sistem. To vseeno počnemo, saj je v interesu občine, da plačuje­mo čim manj za porabo energije v javni razsvetljavi.« Napake na javni razsvetljavi, ki je v lasti MO Vele­nje, opravlja koncesionar, zasebno podjetje SCR. »Napake so pri njih odpravljene hitreje,« nam, ko ga o tem povprašamo, potrdi Brodnik. Pa razumi, kdor more! n Bojana Špegel Tudi kmetje kot vsi ostali - zaskrbljeni Tega seveda »težko« pričakujejo tudi drugi, saj naj bi vse precej obre-Za uspeh sta potrebni obe roki -menil. Na internetni povezavi si posamezniki že lahko pogledajo, ali so njihove nepremičnine res kaj manj ovrednotene in bodo tako zanje tudi Predsednik in škof med kmeti bolj ubrano plačevali nižji davek. Da pa bo močno udaril vse, so prepričani. Seveda, -Več paše na Rogli - Celjski stari grad v saj na njem v veliki meri sloni zamašitev proračunske luknje. S tem pa tudi usoda našega lastnega premagovanja krize. Bruslju Z opozorili, da je treba negovati izkušnje prednikov, sovpadajo prizade­ vanja, da bi na območju zreškega Pohorja spet bolj zaživela paša. Nekoč Da ima Slovenija svojo usodo še vedno v svojih rokah, je naša premierka se je tod živina pasla na vsaj 30 hektarih planjav, veliko teh je z leti Alenka Bratušek v nedeljo povedala tudi svojim starejšim tovarišicam, zaraslo. Tudi zaradi prevelik skrbi nekaterih »naravobrižnikov«. V času, ko so proslavljale sedem desetletij slovenske protifašistične zveze. Imeti ko samooskrba dobiva veljavo in zaradi vse bolj muhaste narave pri­v rokah pomeni imeti v levi in desni roki, a stvarnost pri nas še vedno manjkuje krme za živino, so se na tem območju vendarle dogovorili, da kaže, da desnici ni do tega, da bi krizo premagali z lastnimi silami. Za bodo obnovili pašne planje. Tudi s pomočjo Sklada za naravo Pohorja, razliko od aktualne vlade so še vedno prepričani, da je rešitev v povabilu v katerega Unior turizem prispeva nekaj denarja od prodaje smučarskih reševalni trojki ali pač prošnja za mednarodno pomoč. Toda vsi se pri vozovnic in tekaških kart. Sicer pa v aktivnosti sodeluje še zreška občina nas še vedno niso vdali v usodo in se nagibajo na premierkino stran, da ter več pristojnih institucij. Za nekatere je poseg v naravo okoli Ostruščice velja stisniti pesti (tudi pasove), da se rešimo sami. Saj bo to »ceneje«. A in v soseščini hud, vendar naj bi padla predvsem drevesa, ki so zrasla na na splošno še vedno velja, da sta glede reševanja naše deželice sedanja nekdanjih pašnih površinah. Taki posegi pa so tudi koristni za ohranja­premierka in nekdanji premier ter prvak opozicije še vedno daleč vsak na nje nekaterih vrst živali. svojem bregu. Ljudje pa vmes - v breznu! bi kdo komentiral z grenkobo. Zlata doba Celjskih je sicer davna zgodovina, Celje s svojim Starim Sta bila pa v nedeljo na Ponikvi v šentjurski občini zelo blizu predsednik gradom pa te dni vzbuja pozornost v »središču Evrope«, v Bruslju. Celjani države Borut Pahor in celjski škof Stanislav Lipovšek, ki kot apostolski bi namreč radi vsaj z urejenim gradom opominjali obiskovalce, kako administrator začasno tudi vodi obubožano mariborsko nadškofijo. Celo pomembni so bili nekdaj v Evropi. Projekt Celjski včeraj in jutri: Stari ubrano sta skupaj z ostalimi udeleženci vseslovenskega srečanja kmetov grad je edini projekt iz Slovenije, ki se je uvrstil na razstavo »100 EUrban zapela Slomškovo pesem En hribček bom kupil. Anton Martin Slomšek Solutions«. Na njej sicer sodelujejo projekti iz 70 evropskih mest, ki so je namreč zavetnik slovenskih kmetov, zato se tudi zbirajo v njegovih financirani iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Celjska občina je rodnih Ponikvah, rojen je bil sicer v bližnjem Slomu. Pahor se je v govoru s tem projektom želela urediti potrebno infrastrukturo za obiskovalce, kmetom zahvalil za ohranjanje podeželja in izrazil upanje, da bodo mla-za prirejanje različnih kulturnih in turističnih prireditev, zagotoviti var­di ostajali na kmetijah. Seveda bo morala tudi država poskrbeti za boljše nost in ustaviti propadanje nekaterih delov gradu. Gre seveda za enega pogoje kmetovanja. Na težave pri svojem delu so, kljub prijateljskemu najpomembnejših kulturnih spomenikov v Celju, ki je hkrati pomembna srečanju, opozarjali mnogi kmetje. Čeprav jim je država že popustila, jih turistična točka. še vedno moti tudi napovedan davek na nepremičnine. n k NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, Tisk: Tiskarna SET, d. d. RTV družba, d. o. o. Velenje. Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda E-mail: press@nascas.si plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta. Matko. Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o. Naš čas, 17. 10. 2013, barve: CMYK, stran 3 AKTUALNO 17. oktobra 2013 Pot do izbranega osebnega zdravnika je odprta naredijo. Pozval bi paciente, ki so še vpisani »Res bi ga radi izvedli v čim krajšem ča- Porodniške, bolniške, v predšolskem ali šolskem dispanzerju, da su, čeprav se zavedamo, da gre za proces, izberejo zdravnika v ambulantah družinske ki ne bo narejen od danes na jutri. V za­ specializacije, ki so v medicine. V predšolski dispanzer sodijo dnjem obdobju smo se namreč srečevali zadnjem letu grenile otroci, stari do vključno 6. leta starosti, v tudi s tem, da novorojenčkov nismo mogli šolski dispanzer do vključno 19. leta, ostali več vpisovati, ker so bile ambulante pred­v ambulante splošne medicine.« šolskega dispanzerja zasedene z odraslimi, življenje pacientom (pa tudi vodstvu) Postopek? Pridejo, pogledajo, izberejo ...? ki resnici na ljubo niti niso imeli možnosti Zdravstvenega doma »Najprej si s seznama izberejo novega iz-vpisa v splošnih ambulantah. Zdaj pogoji branega osebnega zdravnika, medicinska so in prosim paciente, da to tudi naredijo.« Velenje, so premagane – sestra v njegovi ambulanti pa bo pridobila n Začenjajo se premiki medicinsko dokumentacijo od prejšnjega.« Pred vrati je torej obdobje premikanja? Milena Krstič – Planinc Velenje, 10. oktobra – Zdravstveni dom Velenje je bil v zadnjem le­tu deležen številnih kritik paci­entov, ki jim ni in ni uspelo »Bo. Zdravnice so se vr-ko izberejo, bomo objavili na spletni strani priti do izbranega osebnega nile s porodniške odsotno-in na vidnih mestih v prostorih Zdravstve­zdravnika. Zadrege so poleg sti, vrnili so se tudi tisti, ki nega doma. Začeli pa bomo lahko prepi­splošno znanih dejavnikov v so bili v bolniškem stale-sovati tudi tiste zavarovance, ki ne izpol-Velenju povzročale porodni­ žu, delati so začeli še spe-njujejo več pogojev za vpis v predšolskem ške, bolniške in specializacije. cializanti. Naše ambulante in šolskem dispanzerju, tako da se bodo iz Direktor Zdravstvenega doma so zdaj praktično polno zase-teh lahko premaknili v ustrezne ambulante. Jože Zupančič, dr. med., »priznava«, dene, dostopnost do zdravnikov Še vedno imamo namreč v predšolskem da tako težko, kot je bilo to obdobje z or-ni več problematična, v prihodnje pa se bo dispanzerju paciente, ki ne sodijo niti v šol­ganizacijo dela ambulant, ni bilo še nikoli. še izboljšala.« skega, v šolskem dispanzerju pa več kot po-Poleti je napovedal, da bo že oktobra bolje. Lahko ljudje že danes pridejo do izbranega lovico tistih, ki sodijo v ambulante družin-Preverili smo, če je. osebnega zdravnika? skega zdravnika oziroma v splošne ambu- Oktober je tukaj, bo pacientom zdaj lažje? »Lahko. Seznam zdravnikov, ki si jih lah-lante. Zdaj so pogoji, da se ti premiki lahko Slučajno? Menda na dvorišču ni vsak dan tako? Ambulanta za osebe brez zdravstvenega zavarovanja? Nekaj minusa se je nabralo v Sloveniji. Takrat je skupaj s tistimi, ki so mo. Na osnovi tega bomo videli, kolikokrat V Velenju proučujejo se mu pridružili pri povsem prostovoljnem tedensko oziroma mesečno bi ambulanta V Zdravstvenem domu Velenje so polletje zaključili s 68.000 evri minusa (1,2 od­delu, pričakoval, da bo taka ambulanta po-odpirala vrata. Uvedli bi jo v sodelovanju z stotka celotnega prihodka), kar glede na stanje v slovenskem zdravstvu niti ni tako možnosti trebna le začasno, po enajstih letih pa se žal drugimi službami v Velenju, pri katerih ra-slab rezultat. Do konca leta pa upajo še na »znosnejšega«. kaže drugače. Take ambulante so vse bolj čunamo tudi na pomoč v strokovnih zade-Za izboljšanje poslovnega izida so sprejeli kar nekaj ukrepov in racionalizacij. Velenje, 9. oktobra -V sredo je Zdravstve-potrebne tudi drugje. Drugo ambulanto so vah. Recimo Lekarne, kako nabavljati zdra-Največ v delovanju laboratorija. V centralnem diagnostičnem laboratoriju sami ni dom Velenje obiskal Aleksander Dopli-odprli v Mariboru, tretja pa bo, kot kaže, vila, kako jih hraniti in podobno. Upam, da izvajajo preiskave, za katere so prej drago plačevali sosednjim institucijam, uvedli har, dr. med., ki je kot vodja projekta v okvi-odprla vrata v Velenju. bo zadeva stekla in da bodo zdravniki ter pa so tudi nove. Računajo, da jim bo to na letni ravni prineslo preko 50.000 evrov ru Zdravstvenega doma Ljubljana januarja »Ocenjujemo, da je tudi v tem prostoru drugi zdravstveni, strokovni in tehnični de-prihrankov, 40.000 evrov pa jih pričakujejo z nabavo novega digitaliziranega rent­2002 poskrbel za odprtje prve ambulante veliko takih, ki so brez zdravstvenega zava-lavci pripravljeni sodelovati.« genskega aparata. za osebe brez zdravstvenega zavarovanja rovanja. Koliko jih dejansko je, še proučuje-• Koliko so vredne vaše nepremičnine? »Nepremičnine so razdeljene v 21 Od vrednosti bo modelov vrednostnih ravni, tako da je cela Slovenija podrobno razdelje­ odvisna višina davka na na posamezne cone. Te cone niso – Lastniki lahko preveč majhne, zato da se v posame­znih conah lahko spremlja gibanje vrednosti nepremičnin. Če bi bilo preverijo podatke o nepremičninah območje premajhno, bi bilo pred­ prek javnega vsem zdaj, ko je upadla prodaja, teh sprememb premalo in se ne bi dalo vpogleda v podatke o objektivno oceniti, ali so se nepre­ nepremičninah mičnine pocenile ali podražile.« Vsi niso vešči vpogledov v podatke o nepremičninah preko interneta, Milena Krstič - Planinc nekateri so obvestila o ocenjeni vre­dnosti svoje nepremičnine založili Ljubljana, Velenje, 14. oktobra – ... Lahko pričakujemo še kakšno Geodetska uprava je v ponedeljek obvestilo od vas? objavila nove vrednosti za določe­ »Po predlogu zakona, ki je v ne nepremičnine, ki bodo služile obravnavi, je predvideno, da bi ge­za izračun davka na nepremičnine. odetska uprava v začetku leta 2014 Tržne vrednosti nepremičnin so poslala obvestila, kjer naj bi bil po­v registru prilagodili cenam sklenje-Savinjsko-šaleške regije? predstavljajo vrednosti nepremič-leg vrednosti nepremičnin prikazan nih poslov za posamezne vrste ne-»Na območju Savinjsko-šaleške nin, ki jih imajo. Bi pa rad opozo-tudi informativni izračun davka na premičnin, če so bile te spremembe regije so se vrednosti nepremičnin ril, da je treba upoštevati, da se vre-nepremičnine.« v določenem obdobju (od 1. julija spremenile samo za industrijske dnost izračuna posebej za parcele Kako pa smo se odzvali na ocenje­2010 do 1. januarja 2013) večje kot stavbe. Te so se znižale za 10 od-in posebej za stavbe, ker se za po-ne vrednosti nepremičnin, ki smo 10 odstotkov. Vrednosti so se zniža-stotkov. Za vse druge nepremičnine samezno nepremičnino za stavbo in jih prejeli po popisu? Tisti, ki so le za 10 do 30 odstotkov, v nobeni se vrednosti niso spremenile, ker so parcelo predvideva različna stopnja potrebovali te podatke za denimo vrednostni coni pa ni prišlo do zvi-bile spremembe cen manjše kot 10 davka. Če pa poskušamo izračunati koriščenje socialnih transferjev, šanja. Kako je na našem območju odstotkov.« ocenjeno pričakovano višino davka so se vanje najbrž poglobili in in kaj svetujejo lastnikom nepremič-Ljudje si lahko na osnovi ocenjene za stanovanja, je pa ta zadeva eno-uredili zadeve, če se z ocenjenimi nin še pred uvedbo nameravanega vrednosti svoje nepremičnine izra-stavna. Količnik, ki je predviden za vrednostmi niso strinjali. Napake davka na nepremičnine, smo se po-čunajo, koliko davka bodo, če bo davek na stanovanja (0,15 %), po-bi jih lahko hudo udarile po žepu. zanimali pri vodji Geodetske upra-zakon sprejet v taki obliki, kot se množimo z vrednostjo stanovanja.« Kaj pa drugi? ve Velenje Rafelu Bohaku. nakazuje, plačevali. Vrednostnih con modelov vrednote-»Upam, da jih je večina opazila, Je kaj sprememb na območju »Osnovo za okvirni izračun jim nja nepremičnin je pa kar nekaj? če podatki niso prikazovali dejan- Mini anketa Kako občani razmišljajo o nameravani uvedbi nepremičninskega davka? Preverili smo pri treh. Vlado Premužič: »Sam prav nič ne računam, koliko davka na nepremičnine bom plačeval, ker vem, da ga bom moral plačati toliko, kot mi ga bodo naračunali drugi. Gotovo pa ga bo več kot je zdaj nadomestila za stavbno zemljišče. Pritožb pa tako ali tako ni.« Katarina Praznik: »Ocenjeno vrednost nepre­mičnine sem, ko so mi jo z geodetske uprave po­slali, pogledala. Ko bo zakon sprejet, jo bom še malo podrobneje. Zdi pa se mi, da gre samo za to, da narod dražijo. Številne skupine, tudi civilna družba, dogajanje spremljajo in upam, da bodo s svojimi predlogi uspeli.« Ivan Šafranič: »O tem davku še sploh nisem raz­mišljal. Tudi zato, ker bosta v kratkem stanovanje v Velenju prevzela otroka. Odkar sem podedoval nepremičnino na Hrvaškem, živim tam. Seveda pa jima pri plačevanju stroškov s svojo pokojni­no še vedno pomagam.« skega stanja. Je pa res, da jih veli­ko ni reagiralo, če za to niso čutili nobenih posledic. Nekaj podobne­ga se je dogajalo tudi s poslovni­mi subjekti. Ko je bil z zakonom o uravnoteženju javnih financ uveden davek na nepremičnine visoke vre­dnosti, so tudi podjetja reagirala, niso pa že leta 2010, ko bi lahko.« Pa zdaj, ko se toliko govori o nepre­mičninskem davku, se ljudje kaj obračajo na vas, so bolj pozorni na ocenjene vrednosti svojih nepre­mičnin? »So. Podatke preverjajo in tudi na nas se že obračajo, če ugotovijo, da prikazani podatki v registru nepre­mičnin ne prikazujejo dejanskega stanja. K nam prihajajo in prever­jajo, kako te podatke spremeniti.« Nasvet? »Svetujemo, da preverite, bodisi na spletni strani bodisi na obvesti­lih, ki ste jih pred časom prejeli, če podatki, ki so vodeni v registru ne­premičnin, ustrezajo. Če ne, poskr­bite za spremembo preko spleta ali pa se oglasite na geodetski upravi.« • Naš čas, 17. 10. 2013, barve: CMYK, stran 4 GOSPODARSTVO 17. oktobra 2013 Delavci TEŠ so šokirani Reorganizacija, ki prinaša velika odpuščanja - Že na začetku prihodnjega leta naj bi združili vse podporne službe in s tem zmanjšali število zaposlenih za 58 odstotkov, do leta 2016 pa naj bi podobnoreorganizirali tudi proizvodnjo in vzdrževanje – V TEŠ so v zadnjem obdobju z racionalizacijami že zmanjšali število zaposlenih za 23 odstotkov in prepolovili stroške vzdrževanja – V HSE pa so število zaposlenih povečali za več kot 300 odstotkov Mira Zakošek Šoštanj, 14. oktobra - Zgodilo se je tako nepričakovano, da delavci Termoelektrar­ne Šoštanj, ki so se zbrali v ponedeljek na zboru, še niso dobro doumeli, kaj jim gro­zi. Večina je le zaskrbljeno in nemo strme­la predse. Za zdaj so menili, da je njihova največja naloga čim hitrejša izgradnja blo­ka 6. Sredi uresničitve te naloge pa so izve­deli, da pripravlja njihova »mati«, Holding Slovenske elektrarne, temeljito reorganiza­cijo, ki naj bi jo začeli izvajati že v začetku prihodnjega leta. In kaj ta prinaša? V prvi fazi bi združili vse podporne služ­be (informatiko, računovodstvo, kadrovsko in pravno službo, stike z javnostjo …) vseh hčerinskih podjetij. S tem bi število delavcev zmanjšali za 58 odstotkov – iz 216 na 107 zaposlenih. V drugi fazi, ki naj bi jo udejanji­li do leta 2016, pa bi podobne reorganizaci­je izvedli tudi v proizvodnji in vzdrževanju. V tem primeru pa bi se število delavcev v Termoelektrarni zmanjšalo za najmanj 160 (zdaj jih je 384). V Termoelektrarni so še toliko bolj presenečeni, ker so racio­nalizacije zadnja leta že opra­vljali. Število zaposlenih so zmanjšali za 23 odstotkov. Prepolovili so stroške vzdrže­vanja in tudi v tem letu sprejeli številne varčevalne ukrepe. Čeprav so dobro poslovali, delavcem niso izplača­li nobene uspešnosti (HSE si jo je izplače­val mesečno). Sicer pa so na zboru ves čas poudarjali, da so za reorganizacije, a ne mimo socialnega dialoga. Tega so odločno zahtevali v odpr­tem pismu, ki so ga poslali vodstvu HSE. Delavci, zbrani na zboru, so ga z bučnim aplavzom v celoti potrdili. Odprto pismo vodstvu HSE Po mnenju sindikata so podatki PWC ne­pravilni in zavajajoči, sprašujejo pa se tudi, na kakšni osnovi so omenjeno agencijo na­jeli, saj morajo sami nakupe opravljati pre­ko javnih naročil. »Sindikatu in svetu delavcev družbe Ter­moelektrarne Šoštanj je bila predstavljena namera predstavnikov Holdinga Sloven­skih elektrarn (HSE) o predvideni reorga­nizaciji skupine. Tudi mi se pridružujemo ugo­ tovitvam Sindikata in sveta de­ lavcev družbe Dravskih elektrarn (DEM), da ima izvajalec študije PWC ne­pravilne in za javnost zavajajoče podatke. Tako, kot so na DEM od nastanka HSE znižali število zaposlenih za 20 odstotkov, se je število zaposlenih za 23 odstotkov zni­žalo tudi v TEŠ. V tem času pa se je števi­lo zaposlenih na HSE dvignilo kar za več kot 300 odstotkov. Večina teh ni prišla iz skupine HSE (zadnje čase predvsem iz ra­znih kabinetov). Prišli so od drugod, brez strokovnega znanja in izkušenj iz energeti­ke, kar je danes verjetno tudi eden od vzro­kov za slabo poslovno stanje družbe HSE. Začnite zmanjševati število zaposlenih na HSE in prenehajte izplačevati visoke stimu­ zahtevajo delavci lacije in nagrade za uspešnost, če pravite, da Še do danes nismo pre- je HSE v finančnih težavah. Poglejte si, kje jeli v obravnavo zaključkov so največje povprečne plače (HSE čez 3.700 aprilske strateške konferen-EUR!), zakaj HSE tako odstopa od vseh ce HSE, tudi še nismo imeli že hčerinskih družb? Ali so res potrebne takšne večkrat obljubljenega Ekonomsko social­razlike? Koliko plačujete za najem poslov-nega odbora. V tem času poslušamo samo nih prostorov v Ljubljani, kakšen je strošek vaše jamranje, kako nič ne gre, kako nas službenih potovanj, ali so res vsa potovanja vsi prehitevajo po levi in desni, med tem potrebna, koliko službenih vozil imate …??? ko mi ves čas zagotavljamo vso načrtovano Od vas pričakujemo, da nam predstavite proizvodnjo in svetovno primerljivo obra­razvojni načrt skupine HSE z razvojnim tovalno pripravljenost. V dobrobit celotne potencialom, ne pa »umirajoči« načrt, ki skupine HSE začnite hitreje sprejemati pra­bo na široko odprl vrata odprodaji sloven-vilne odločitve pri trženju in prihodkih ali ske energetike. pa prepustite prostor bolj sposobnim,« so Potrebovali bi 600 delavcev Sindikat je pripravil primerjavo iz tabele RWE o proizvodnji električne energije v Nemčiji, kjer imajo skupaj instaliranih za 29.870 MW moči. Zaposlenih imajo 14.794 delavcev, kar pomeni 0,636 zaposlenega na 1 MW. Če to preračunajo na TEŠ (moč, ko bosta obratovala blok 5 in 6 – 945 MW), bi to pomenilo, da bi tukaj morali imeti 601 zaposlenega. Če bi ob tem upoštevali, da v RWE ni elektrarne, ki bi bila samostoječa kot TEŠ (tam je po navadi več blokov na eni lokaciji), bi bila številka še večja. V TEŠ je že sedaj zaposlenih samo 457 delavcev. zapisali in zahtevali, da vodstvo skliče Eko­nomsko-socialni odbor, na katerem jim bo­do odgovorili na vprašanja, ki so jih prav ta­ ko zapisali v odprtem pismu, najkasneje do sobote, 19. oktobra. Kakšne odgovore TEŠ? Koliko je bilo zaposlenih na HSE, d. o. o., ob ustanovitvi in zakaj se je po letih zvi­ševalo število zaposlenih; zakaj so v zadnjih letih zaposlili veliko ljudi, ki pred tem niso bili v hčerinskih družbah HSE, in na osno­vi kakšnih referenc; kakšen je sinergijski učinek obratovanja TEŠ in DEM v skupini HSE; koliko je k razvoju skupine prispeval TEŠ; kakšen je srednjeročni in dolgoroč­ni razvojni načrt HSE, d. o. o., in skupine HSE, s katerim še nikoli niso bili seznanje­ni; kakšen je koncept trženja; zakaj je v slo­venskem prostoru padel tržni delež HSE, d. o. o., pri prodaji elektrike; zakaj HSE v prvi polovici letošnjega leta ni prodal vse elek­trike iz TEŠ in DEM za leto 2014; koliko elektrike so že prodali za naslednja tri leta; kdo daje soglasje na prodajne pogodbe za elektriko; ali imajo prodajne pogodbe vklju­čene protikorupcijske klavzule. Zanima pa jih tudi, na kakšni osnovi se odloča o naku­pu CO2 kuponov (menda jih je HSE kupil bistveno dražje kot so zdaj na trgu), ali vo­dilni tržniki prijavljajo svoje premoženje protikorupcijski komisiji in kakšen je stro­šek najema poslovnih prostorov v Ljubljani. Odprtih pa je še več drugih vprašanj. Kaj pravi direktor TEŠ? Peter Dermol je seveda prav tako zaskr­bljen, saj si tega kolektiva brez lastnega ra­zvoja, ki ga skrbno negujejo že več kot 50 let, ne zna predstavljati. O njem veliko raz­mišljajo in se tudi pripravljajo na čas, ko bo blok 6 zgrajen. »Prepričani smo, da lahko začnemo prodajati znanje, ki ga bomo pri­dobili z izgradnjo največjega energetskega objekta. V zadnjem času imamo veliko obi­skov iz tujine, s področja Balkana, Evrope in tudi širše, kjer se zanimajo za naše sodelova­nje in prenos znanja ter izkušenj v njihovo termoenergetsko infrastrukturo. Vemo, da ima v teh časih znanje neprecenljivo vre­dnost. Že danes v okviru Centra odličnosti za nizkoogljične tehnologije razvijamo vo­dikovo tehnologijo in iščemo razvojne mo­žnosti, v okviru Razvojnega centra Energija Nepremičninski davek ne stiska vseh občin enako V Šoštanju bi bili na V Velenju bi denimo ostali brez 4,7 milijona evrov, v Šoštanju bi bili po prvih izračunih na istem istem V Občini Šoštanj, kjer iz nadomestil za uporabo stavnih zemljišč na letni ravni po-Milena Krstič - Planinc nesel, natančnih številk pa še nimajo, ker čun. »Če želiš tega napolniti, pa imaš le lenje in tudi drugim lokalnim skupnostim berejo nekaj več kot 2 milijona evrov pri­tudi zakon še ni povsem usklajen. dve možnosti. Ena je, da povečaš tisto, kar ostala polovica. V konkretnem primeru pri-hodkov, so prvi izračuni kazali, da bi tudi Prejšnji teden je bil na mizi vlade Zakon ljudje plačujejo, druga pa, da nekomu vza-bližno 2,35 milijona evrov. Če od tega od-po uveljavitvi Zakona o davku na nepre­ o davku na nepremičnine, a je ta odločanje Velenje brez 4,7 milijona meš. V tem primeru pa gre za oboje. Ljudje štejemo še davek, ki ga bo lokalna skupnost mičnine prejeli približno enako vsoto. »Z o njem prestavila za en teden, na danes, 17. evrov bodo plačevali več, lokalne skupnosti pa bo-morala plačati, gre pa za približno 320 tisoč uveljavitvijo splošne olajšave pa bi Občina oktobra. Po seji vlade je bilo sporočeno, da Uvedba nepremičninskega davka Mestni mo ob pol prihodka.« evrov, jim bo ostalo približno 2 milijona kar nekaj sredstev izgubila. Koliko, ne mo­so potrebna še nekatera usklajevanja. Ta občini Velenje ne prinaša nič dobrega, pra-Mestna občina Velenje je Zakon o nado-evrov. »Minusa je torej 4,7 milijona evrov. remo natančno opredeliti, ker usklajevanja naj bi se nanašala na obdavčitev kmetov, vi župan Bojan Kontič. Spomni se, da so mestilu za uporabo stavnih zemljišč dosle-Ker mi s tem denarjem zagotavljamo lastne še vedno potekajo,« pravi podžupan Obči­davčno stopnjo za industrijske objekte in se v času Pahorjeve vlade – Kontič je bil dno izvajala, uredila evidence in plačevanje. vire pri črpanju evropskih sredstev, bodo ne Šoštanj Viki Drev in dodaja, da pa tega, delitev prihodkov med državo in občinami. takrat vodja poslanske skupine SD v parla-Tudi izterjava davčnega urada je na visoki ogroženi številni projekti,« pravi. koliko davka na premoženje bodo morali Vlada si od tega davka prihodnje leto obe-mentu – z njim že ukvarjali, a drugače. »Iz-ravni. »Iz te smo imeli letno 6,7 milijona V sklopu združenj, predvsem Združenja plačati za občinsko premoženje, ki doslej ta 205 milijonov evrov, in to že v spreme-hodišče je bilo, da bi nadomestil Zakon o evrov prihodkov. Z davkom na nepremični-mestnih občin Slovenije, so se srečali s ni bilo obdavčeno (šole, vrtci, športne dvo­njenem proračunu za leto 2014. nadomestilu za uporabo stavbnega zemlji-ne bi ga bilo le približno 4,7 milijona evrov pristojnimi, jim predstavili težave. »Izbo-rane, kulturni dom, domovi krajevnih sku- Ne samo lastniki nepremičnin, uvedbe se šča, prihodki pa bi ostali lokalnim skupno-zaradi precej nižjih obdavčitev v energetiki, riti smo uspeli, če je to primeren izraz, tri-pnosti, ceste ...), ne vedo. bojijo tudi v lokalnih skupnostih, posebej stim. Bistvenih sprememb naj ne bi bilo, le kjer bodo manj obdavčeni kot druge nepre-letno prehodno obdobje. To pomeni, da • tistih, kjer so zgledno in dosledno izvajali da bi obdavčenje uredili tako, kot to pozna mičnine. Občanke in občani pa bodo, kot bomo tri leta lokalne skupnosti dobivale Zakon o uporabi nadomestila za stavbna Evropa,« pravi. se kaže danes, plačevali več.« najmanj toliko sredstev, kot smo jih dobi­zemljišča, s katerim so polnili občinsko bla-Danes pa ima zakon drugačno poslan-Od teh 4,7 milijona evrov pobranega ne-le za nadomestilo za uporabo stavbnega gajno. Povsod izračunavajo, kaj jim bo pri-stvo. Osnovna je, da polni državni prora-premičninskega davka bi Mestni občini Ve-zemljišča lani.« Naš čas, 17. 10. 2013, barve: CMYK, stran 5 GOSPODARSTVO 17. oktobra 2013 sodelujemo s svojimi projekti, ima-prostorskih aktov, odlokov za pri-manjša, z izgovorom, da so težave. lo, kaj doživljajo domačini, važen sposobnosti družb pri zagotavljanju tisti, ki mislijo, da so lastniki v ime­mo strokovno in tehnološko naj-dobitve okoljevarstvenih dovoljenj Sprašujem se, zakaj je bilo to tako bo samo dobiček. prodaje električne energije. Ko so nu države, saj ne znajo upravljati s sodobnejši akreditirani laboratorij, in gradbenega dovoljenja. Naši ob-enostavno v Krškem, za Šoštanj pa Podpiram sklepe in pismo za začeli ta postopek, smo se z njim tem premoženjem. Najprej je treba imamo ogromno razvojnega poten-čani so bili ves čas prizadeti zaradi na vladi ni posluha in rešitve. Smo HSE, ki so ga napisali predstavniki strinjali. Zaposlovali so nekaj čez zmanjšati število zaposlenih v HSE, ciala pri izkoriščenju stranskih pro-velike količine prahu, hrupa, mo-drugorazredni državljani? Ne živi-sindikata in zaposleni v TEŠ, ter na-30 delavcev. Danes jih je več kot na tisto prvotno številko in mu vr­duktov, vse to je potrebno izkoristi-tenj prometa, težav parkiranja v mo na pravem koncu Slovenije? daljnja pogajanja. O vsem tem bodo 100 in mislim, da svojega osnovne-niti poslanstvo, zaradi katerega je ti. V TEŠ je ogromno razvojnega mestu in prisotnosti številnih tujih Izkoristili ste nas, zdaj, ko ste do-obveščeni tudi svetniki Občinskega ga poslanstva sploh ne opravljajo. bil ustanovljen. Se mi pa zdi tudi potenciala, ki prinaša dodano vre-delavcev. Vse smo strpno prenašali segli svoje, pa ste na nas pozabili. sveta in občinska uprava.« Trdno sem prepričan, da proda-nedopustno, da gostujejo v naje­dnost, nove poslovne učinke in do-in ves čas upali, da se bomo uspeli Vzeli ste nam več desetletij razvoja, ja električne energije ni tolikšna, tih prostorih v Ljubljani, za katere datna delovna mesta. V dobro Slo-z vodstvom HSE dogovori o renti, zdravja in dostojanstva. Na naših Župan Mestne občine kot bi morala biti, in da so kupone plačujejo drago najemnino. Veliko venije je, da skrbimo za nadaljnji ra-ki bi omogočala izboljšanje hrbtih so se in se še vedno CO2 kupovali v času, ko niso bili bi lahko privarčevali, če bi sedež Velenje Bojan Kontič zvoj in nova delovna mesta. Danes življenjskih pogojev ob-lomijo politična kopja, najbolj ugodni. Mislim, da delajo preselili na katero od lokacij, kjer si podjetja brez lastnega razvoja in čanov in bi tako dobili mi pa bomo na koncu pri trženju velike napake, in rav-imajo proizvodnjo, v Šoštanj, Ve­ Povprečna lastnih podpornih služb ne znam neko moralno zado­ostali sami, izkorišče-»Začeti je treba prino te so vzrok za velike izgube, ki lenje ali pa Maribor. plača HSE ni in pozabljeni. glavi« jo zdaj skušajo prevaliti na Lokalne skupnosti tega ni­predstavljati …« ščenje za težke po­ preko 3700 goje življenja v oko­Že nekaj let govori-»Mislim, da pot za dosego racio-blok 6, ker je pač sloven-kakor ne bomo sprejele. evrov bruto jo o poskusih prestavi-nalizacije, ki je v Holdingu Sloven-ska javnost nastrojena Župan Občine Šoštanj lici elektrarne. Kljub Ne bomo dovolili, da Je v tve uprave, vodstva, dru-ske elektrarne vsekakor potrebna, proti tej investiciji. vztrajnemu dogovar­zaradi napačnega vo­ zakulisju Darko Menih janju in zahtevam za od-gam, tudi o prodaji tujemu ni prava. Namesto da bi jo začeli pri Po moje vse tole do­denja HSE izgublja­ reorganizacije škodnino smo prjemali samo partnerju. V Šoštanju bo torej »glavi«, so se je lotili pri »repu«. Se-besedno kliče neko­mo delovna mesta v prodaja TEŠ? HSE ravna napačnoobljube. po predvideni reorganizaciji ostal veda ne gre zgolj za TEŠ, ampak za ga iz tujine, kar pa ni­ Šaleški dolini, ki je za in nedopustno Razočaran sem nad vodstvom objekt z nekaj delavci in številnimi vsa hčerinska podjetja. Nekateri po-kakor ni dobro. Še ve­ energetiko veliko stori­»Zdi se mi zelo napačno in ne-HSE. Vsako leto moramo pros-brezposelnimi, elektrarna bo vode-zabljajo, da je bil HSE ustanovljen dno mislim, da je država la, pa zato bolj malo do­dopustno, da lokalna skupnost ni jačiti za odškodnino, ki je vedno na od daleč, nikogar ne bo zanima-z namenom povezovanja in boljše dober lastnik, da pa to niso bila. V nobenem primeru ne »Od avtocestnega križa do Velenja le križi in težave« Neskončno čakanje na hitro cesto do Velenja se nadaljuje - Trasa Velenje–Podlog, ki vodi mimo hiše Janeza Janše, po mnenju velenjskega župana ni zelo verjetna - Se lahko zgodi, da bodo Velenje prej povezali z Avstrijo kot z avtocestnim križem? dobila od HSE nobenih uradnih informacij. TEŠ že 57 let predstavlja izje­mno pomemben energetski objekt za Slovenijo in ves čas močno po­sega v življenje prebivalcev Šošta­nja, saj je lociran na samem vhodu v mesto, le nekaj metrov od prvih stanovanjskih objektov. Dolga le­ta so se občani borili, da bi se ško­dljive emisije v zraku zmanjšale, naj spomnim na množične pro­teste leta 1987. Sčasoma smo se, lahko bi rekli, navadili na ta gigant med nami in tudi zrak je postal bolj čist. Ob gradnji bloka 6 je Obči­na v izjemno kratkih rokih izvedla vse potrebne postopke za priprave Zbora delavcev so se udeležili tudi župani Šaleške doline (v ospredju), ki so prav tako zaskrbljeni. bomo dovolili, da pride sem tuji strateški partner in da na zgodovi­no kar pozabimo. Zahtevali bomo, da nam poravnajo račune, in zah­tevali, da imamo v dolini družbeno odgovorna podjetja.« Na Premogovniku o zapletih danes Odgovore smo iskali tudi na Pre­mogovniku, kjer pa so nam odgovori­li, da se bodo z direktorjem HSE Bla­žem Košorokom sestali danes. Po seji bosta predsednika sindikata in sveta delavcev podala skupno izjavo. • Bojana Špegel Velenje, 14. oktobra - V Šaleški dolini so se mnogi že naveličali določanja trase hi­tre ceste od avtocestnega križa do Velenja. Ping pong, ki ga poleg javnosti povzročajo tudi v zadnjih letih hitro menjajoče se vlade, se bo, kot kaže, še vlekel. Naj spomnimo, da je trasa na Šentrupert, ki je imela moč­no podporo v gospodarstvu in občinah re­gije SAŠA, »padla« že pred časom, potem pa je postala aktualna trasa Velenje–Pod­log, ki vodi skozi Šentilj in Ložnico. Sredi javne razgrnitve študije trase, ko so že po­tekale javne obravnave v občinah ob njej, so januarja letos preklicali vse nadaljnje po­stopke na njej. Ministrstvo za infrastruktu­ro in prostor naj bi sedaj po pisanju neka­terih medijev obnovilo načrtovanje trase, ki sta jo januarja umaknila SDS-ova Zvonko Černač in Ljubo Žnidar. Kot je javnosti že znano, ta teče blizu hiše Janeza Janše. Se­daj pa naj bi po pisanju nekaterih medijev spet postala aktualna. Koliko o tem vedo na Mestni občini Velenje, smo preverili pri velenjskem županu Bojanu Kontiču. Po pogovoru z njim pa se nam zdi, da se pred­vsem še dolgo ne bomo vozili po boljši in hitrejši cesti. Ker še dolgo ne bomo vedeli niti tega, kje naj bi tekla. Izbira trase »v leru«? Župan nam je najprej povedal, da na obči­ni uradnih informacij o tem, da bi bila pono­vno aktualna trasa Velenje–Podlog, nimajo. K temu pa je dodal: »Kar se tiče trase hitre ceste od avtocestnega križa do Velenja in naprej proti Koroški, sem že večkrat pove­dal, da če se ta dela najprej, ostajajo za nas le križi in težave. Izbiranje trase po meri in okusu aktualne politike pa ne vodi nikamor. Vemo, kaj se je dogajalo v preteklosti. To ni osnova za sklepanje, slutimo pa, da se bo ze­lo malo dogajalo v prihodnosti. Trasa Vele­nje–Šentrupert je »padla« tudi zaradi zani­mivih potez, ki so jih vlekli tudi predsednik računskega sodišča in drugi, ki so s pomočjo kmetijskega lobija dosegli, da trasa zaradi kmetijskih zemljišč ni primerna. Trasa Ar­ja vas–Velenje se mi ne zdi verjetna, ve pa se, da si to traso želijo tisti, ki želijo ohraniti Celje kot glavni subjekt regionalnega pove­zovanja na našem območju. Trasa Podlog– Velenje po mojih informacijah verjetno na koncu ne bo sprejemljiva, in to zaradi zašči­tenega območja Natura 2000, ki zajema tudi del trase na Arjo vas. Natura 2000 je po eni strani varovalka, po drugi pa omejitev za gra­dnje. Gre za mednarodne zaveze, da bomo varovali takšna območja, tu odločitve niso odvisne le od Slovenije. Bojim se, da bodo sedaj tako imenovani strokovnjaki našli še četrto, peto in šesto možno traso, vse s ci­ljem, da hitre ceste do Velenja še ne bo.« Kontič je prepričan, da je še vedno edina možna in sprejemljiva trasa hitre ceste Šen­trupert–Velenje. »Poenotiti bi morali stali­šča, se dogovoriti s kmetijci in najti najustre­znejšo rešitev. Sam vidim pri tej trasi naj­manj ovir, če odmislim lobije, ki imajo, kot kaže, pri odločanju pomembno vlogo.« Obe drugi možni trasi pa bo po mnenju župana skoraj zagotovo ustavila »Natura 2000«. Ob tem je dodal, da je določen napredek, da je trasa hitre ceste Velenje–Slovenj Gra­dec in naprej proti Avstriji že umeščena v prostor. »Umestitev ceste je nelogična glede na to, da še ni znana trasa od Velenja pro­ti avtocestnemu križu. Pogosto slišim, da naj ta odsek kar zgradijo, ker bo ta prostor vedno bolj gravitiral v Avstrijo kot Ljublja­no. Sam se s tem ne strinjam. Po mojem je treba v čim krajšem času najti povezavo Šaleške in Zgornj Savinjske doline, pa tudi Koroške, s centrom Slovenije.« Ob tem je dodal, da je v tej državi možno tudi to, da bodo odsek hitre ceste od Ve­lenja do Avstrije začeli graditi prej kot do naše prestolnice. • Naš čas, 17. 10. 2013, barve: CMYK, stran 6 UTRIP 17. oktobra 2013 OD SREDE DO TORKA Sreda, 9. oktobra julijski odstavitvi predsednika Mo- Nedelja, Člani sveta stranke PS so sogla­ hameda Mursija ustavile velik del od 1,3 milijarde dolarjev vojaške 13. oktobra sno podprli odločitev izvršnega od­ pomoči Egiptu. Na Ponikvi pri Šentjurju je pote­ bora, da kongres, predviden za 19. kalo 10. vseslovensko srečanje kme­ oktober, prestavijo na čas pred dr­žavnozborskimi volitvami. Petek, 11. oktobra tov, ki se ga je udeležil tudi predse­dnik Borut Pahor. Ob tej priložno- V Ljubljani se je zunanji minister Na veliko zanimanje medijev se je sti se je kmetom zahvalil kot »bra- Karl Erjavec sešel s črnogorskim odzval ljubljanski župan Zoran Jan­ nikom zdrave pameti«. zunanjim ministrom Igorjem Lu­ ković. Na dan pred tem podane ka­ kšićem. Slednjega je sprejela tudi zenske ovadbe zoper njega je dejal, predsednica vlade. da ima počasi dovolj tega, da mora Svoje delo je aktivno nadaljevala odgovarjati na vprašanja o zadevah, davčna uprava – tega dne so zaprli o katerih še ničesar ne ve. tri gostinske lokale. Vlada se je odločno podala v boj zoper sivo ekonomijo. Njeni pred­ stavniki so povedali, da namerava­ jo v treh letih prepoloviti obseg sive ekonomije, pri čemer naj bi jim po­ magala kampanja »Vklopi razum, zahtevaj račun«. Obenem so deja- li, da je siva ekonomija tudi moral- Predsednik Pahor kmete na težava. spoštuje. Težave z grožnjami pa so imeli v Davčna uprava je zaprla tri stranki PS. Novinarji so poročali, Premierka Alenka Bratušek se je gostinske lokale. da so njihovo poslansko skupino mudila na drugi slovesnosti. Govo­ dan pred tem obiskali kriminalisti, rila je na 70. spominskem srečanju Aktivni so bili tudi v slovenskih saj je več poslancev prejelo SMS prvega kongresa Slovenske protifa­ humanitarnih organizacijah, od ko­ sporočila, ki so jih razumeli kot šistične ženske zveze v Dobrniču der so sporočili, da je v njihova skla­ grožnje. in tam pohvalila protikrizne ukre­ dišča prispela zadnja letošnja po- Ne dolgo po veliki tragediji, se je pe svoje vlade. šiljka hrane za socialno ogrožene med Malto in Lampeduso spet pre- O teh ukrepih je govoril tudi fi­ s strani EU. vrnila ladja s prebežniki. Umrlo je nančni minister Uroš Čufer, z njim Ker v začetku tedna niso prepre­ najmanj 50 ljudi, med njimi tudi pa še guverner Banke Slovenije Bo­ čili odstranitve dvojezičnih napisov ženske in otroci. štjan Jazbec. Gospoda sta se mudila v latinici in cirilici s štirih državnih institucij, so v Vukovarju suspendi­ rali šest policistov. Stanje krča v ZDA se je nadalje­ valo. Predsednik Barack Obama je sicer dejal, da se je pripravljen po­ govarjati z republikanci, a šele ko bodo umaknili svoje grožnje ame­ riškemu gospodarstvu. Četrtek, 10. oktobra Odjeknila je novica, da so prei­ skovalci NPU na specializirano državno tožilstvo podali kazenske Letošnjo Nobelovo nagrado za mir je prejela Organizacija za ovadbe v zvezi s prodajo zemljišča prepoved kemičnega orožja. na Vojkovi ulici ter da je med ova­ denimi tudi Zoran Janković. Bil je dan, ko so podelili Nobe­ v ZDA na srečanju s predstavniki lovo nagrado za mir. To leto jo je Mednarodnega denarnega sklada prejela Organizacija za prepoved in Svetovne banke ter z vlagatelji, ki kemičnega orožja s sedežem v Ha­ sta jim predstavila slovenske proti­ agu, katere izvedenci v Siriji uni­ krizne ukrepe. Kot sta povedala, se čujejo tamkajšnje kemične zaloge. bo morala Slovenija prihodnje leto spet zadolžiti, vprašanje pa je le, za Sobota, 12. oktobra koliko in po kakšni obrestni meri. Na severozahodu Sirije so oboro- V Velikih Laščah so podjetniki in ženi neznanci ugrabili šest delavcev gospodarstveniki na ustanovnem Rdečega križa in prostovoljca Rde- Podane so bile kazenske kongresu ustanovili novo Liberalno čega polmeseca. ovadbe (tudi) zoper Zorana gospodarsko stranko ter za njenega Za muslimane z vsega sveta se je Jankovića. predsednika izvolili Alojza Kovšco. začelo tradicionalno romanje v Me­ V glavnem mestu Azerbajdžana ko, kamor je odšlo okoli dva milijo- Predsedstvo konfederacije sin­ je približno šest tisoč podpornikov na vernikov. dikatov javnega sektorja je želelo opozicije protestiralo zaradi prepri­ jasno podati svoje stališče, zato je sporočilo, da se reševanje proble­ čljive volilne zmage predsednika Il­hama Alijeva. Da so bile volitve ne- Ponedeljek, matike izplačila tretje četrtine od­prave plačnih nesorazmerij pod no­ demokratične, so menili tudi med­narodni opazovalci. 14. oktobra benim pogojem ne sme reševati s Še več ljudi se je zbralo v Barce­ posegi v plače javnih uslužbencev loni. Njihov namen je bil, ob nara­ vsaj do konca leta 2014. ščajočem glasu Kataloncev, izraziti Predsednik države Borut Pahor željo za celovito Španijo; organiza­ je ob 20. obletnici Zveze veteranov torji so poročali, da se je zbralo 160 vojne za Slovenijo povedal, da ve­ tisoč ljudi. terani »vedo, kaj pomeni zapustiti Grški otok Kreto je stresel močan varnost doma in se z orožjem v roki potres z magnitudo 6,3. spopasti z negotovo usodo.« Največ pozornosti so Vlada je sprejela program spod­ vzbudile nove vrednosti bujanja konkurenčnosti Maribora s nepremičnin. širšo okolico, vreden 66,2 milijona evrov. Razpravljali so tudi o zako- Veliko domačega zanimanja so nu o davku na nepremičnine. Me­ vzbudili podatki o novih vrednostih diji so poročali, da je bila razprava nepremičnin, ki jih je GURS objavil sicre konstruktivna, odločanje pa na svoji spletni strani. prestavljeno za teden dni. Minister za obrambo Roman Ja- ZDA so zaradi krvavega zatira­ Močan potres je stresel kič je s predstavniki gradbenega nja Muslimanske bratovščine po grški otok Kreta. konzorcija na vojaškem letališču Torek, 15. oktobra Cerklje ob Krki podpisal pogodbo za gradnjo ploščadi za parkiranje zračnih plovil. Sodišče je odločilo, da je osmeri­ca obtoženih iz kriminalistične ak­cije Očistimo Slovenijo kriva neu­pravičene proizvodnje in prometa z mamili. Pripisali so jim tako za­porne kot denarne kazni. Ruska policija je prijela več kot ti­soč priseljencev v moskovski sose­ski, kjer so izbruhnili izgredi. Medijsko pozornost si je prislužil tudi nemški škof, ki je za svojo re­zidenco namenil okoli 30 milijonov evrov in moral za to na zagovor v Vatikan. V Indiji je prišlo do stampeda, v katerem je pred templjem v kraju Ratangar umrlo 111 ljudi, večino­ma žensk in otrok. Premierka Alenka Bratušek in mi­nistrica Anja Kopač Mrak sta pomi­rili sindikaliste, ko sta jim obljubili, da vlada ne bo enostransko posega­la v minimalno plačo. Niso pa vladni predstavniki po­mirili kmetov. Ti so se s finančnim ministrstvom sešli na temo obdav­čitve neplodnih zemljišč in varova­nih gozdov. »V bistvu smo sedaj na slabšem,« je po pogajanjih povedal razočarani predstavnik kmetov Ro­man Žveglič. Bil je dan, ko se je začelo sojenje Hildi Tovšak v zadevi posredovanja tujih delavcev za gradnjo Teš 6. Ta krivde ni priznala. O krivdi se bodo morali izreči tudi tihotapci mamil, ki so jih tega dne ujeli policisti. V eni najuspešnejših mednarodnih preiskav (na pobudo slovenskih policistov so sodelovali preiskovalci iz osmih držav EU) so namreč zasegli mamila v vrednosti več kot milijon evrov. Skupno so razmišljali tudi finanč­ni ministri EU. S potrditvijo prav­ne podlage so zapečatili dogovor o enotnem evropskem bančnem nadzoru. V Ženevi pa je za mizo s šesterico sedel. Zbrani so se pogajali o spor­nem iranskem jedrskem programu. Kaj sploh je zdravo Tjaša Zajc V času, ko smo še obiskovali osnovno šolo, so v Hotelu Paka prenovili kavarno. Nikoli ne bom pozabila, da je kepica sladoleda na začetku stala 60 tolarjev, v uvodni promocijski akciji pa si za to ceno dobil še sladko smetano. Po takratnem prepričanju je bilo to rajsko. Tako smo tu in tam po pouku odromali po te kornete sladkega veselja, saj je Velenje tako ali tako tako majhno, da s tem nismo naredili pretirano velikega ovinka do doma … V srednji šoli sva s sošolko začeli drugo tradicijo: skoraj vsak teden sva se v kavarni sladkali z vročimi višnjami s sladoledom in še danes se z nasmehom nostalgično spominjava teh trenutkov. Kar toplo nama postane pri srcu. Enako se večini zgodi ob misli na prazni­ke: na bogato obložene božične mize z babičinimi piškoti, velike noči z orehovo potico z rozinami in čokoladnimi jajčki, pa seveda rojstne dneve, kronane s tortami. Zahvaljujoč pozitivnim občutkom, ki jih zaradi kemičnih reakcij v možganih čutimo ob uživanju sladke hrane, je verjetno tudi nastala besedna zveza sladko življenje. A skozi zadnje stoletje je naše življenje postalo pošteno presladko. Proizvodnja sladkorja se je v zadnjih 100 letih iz osmih milijonov povečala na 165 milijonov letno. Ker pa je sladkor ojačevalec in izboljševalec okusa, je v industrijsko pripravljeni hrani tudi tam, kjer ga ne bi pričakovali: v jogurtih, toastu, omakah … Zadnjih dvajset let so prehranska priporočila temeljila na demoniziranju maščob, slad­kor pa je ostajal bolj skrito živilo. In tako je recimo v enem majhnem sadnem jogurtu Ego Slim & Vital skoraj 30 gramov sladkorja, kar je približno šest vrečk sladkorja, ki jih v kavarni dobimo ob kavi. Da je stvar še bolj zabavna, se jogurt promovira kot primeren za hujšanje, saj naj bi zaradi substance L-karnitin spodbujal kurjenje maščob. A količina L-karnitina v njem je minimalna, poleg tega ta učinkuje predvsem, če ga zaužijemo pol ure pred telesno vadbo … In takšnih prehranskih 'nategov' je še več. Največja težava pa je v tem, da eno­stavno pojemo preveč glede na življenjski slog, ki je danes vse bolj pasiven, zahteva vse manj gibanja in posledično energije. Sladkor seveda ni edina težava današnjega časa. Škodljive živalske maščobe so še vedno na agendi, na udaru sta bela moka in gluten. Po drugi strani so nam dostopna skoraj vsa živila, ki obstajajo na sve­tu: popularna so chia semena, kvinoja, avokado, agavin sirup in tako dalje. V poplavi priporočil se za zdravo promovira presno, vegansko in še kakšno prehranjevanje, pogosto pa se pozablja, da je bolj kot karkoli danes pomembna količina hrane. Zelo se strinjam z nutricio­nistko dr. Nado Rotovnik - Kozjek, da je termin zdrava hrana proble­matičen in da je bistveno bolj uporaben izraz uravnotežena prehrana. Ko je bil sladkor še redka dobrina, ki so jo pridobivali le v kolonijah, so ga v lekarnah prodajali kot zdravilo proti depresiji. Za otroke je bil dolgo promoviran kot zdravo živilo, ki daje energijo. In to danes še vedno drži. Če ga uživamo občasno, ni škodljiv. Če ga pojemo preveč, pa. Zato zgolj odločitev za bolj zdravo življenje ne pomeni, da se odlo­čimo za uporabo medu namesto sladkorja ali kuhanje polnozrnatih testenih, ki jih na koncu pojemo dva krožnika. Ali da kot presnojedci kupimo študentsko hrano in nato pojemo cel paket, čeprav naj bi bila priporočena količina le tretjina vrečke. Če pustimo ob strani posebne prehranske načrte za športnike ali izgubljanje teže, ki so pri prekomerni teži za določen čas potrebni, se vsa skrivnost dobrega prehranjevanja skriva v zmernosti. Že nemški zdravnik, botanik, astrolog in alkimist Paracelzius je v začetku 16. stoletja dejal, da količina loči zdravilo od strupa. Res pa je, da je upoštevanje tega načela pri hrani – ki ostaja eno redkih polj posame­znikove svobode – izjemno odvisno od posameznikove volje in sposob­nosti samokontrole. Kar ob izobilju ni enostavno … • 17 prejemnikov blagovne znamke Saša regija -LAS – Društvo za razvoj podeželja Ša­leške doline, je namenilo del aktivnosti tudi promociji blagovne znamke Z nasmehom narave iz Saša regije. Poleg LAS, ki je nosilec projekta, so partnerji v njem še TIC Velenje, javni zavod Mladinski center Šmar­tno ob Paki in Kmetijska zadruga Šaleška dolina. Na osnovi posebnega pravilnika si je pravico do upo­rabe te blagovne znamke v regiji doslej pridobilo 17 po­nudnikov sadja, zelenjave, mlevskih in drugih izdelkov, od tega jih je 12 iz Šaleške doline. Prvim ponudnikom so podelili žig – pravico do uporabe blagovne znamke Z nasmehom narave iz Saša regije – minulo soboto na kmečki tržnici v Velenju, druga podelitev pa bo 19. ok­tobra na kmečki tržnici v Šmartnem ob Paki. Mojca Kodrič, predsednica LAS Šaleške doline, nam je povedala, da smejo ponudniki uporabljati žig le za tiste sklope, za katere izpolnjujejo pogoje. Na vprašanje, kaj prinaša blagovna znamka, pa je Ko­dričeva odgovorila: »Kupci, ki bodo kupili izdelke z blagovno znamko, bodo vedeli, da je bila hrana pro­izvedena v lokalnem okolju, torej v Šaleški in Zgor­nji Savinjski dolini.« V okviru projekta so še pripravili devet promocij­skih in motivacijskih dogodkov na kmečkih tržnicah v Velenju in Šmartnem ob Paki. Prav tako bodo za potrebe tržnice v Šmartnem ob Paki kupili hladilnik, za potrebe promocije blagovne znamke Slodar pa kartonsko embalažo. Projekt bodo končali letos decembra, ko bodo na ministrstvo za okolje in prostor oddali tudi poročilo. n tp Naš čas, 17. 10. 2013, barve: CMYK, stran 7 POLITIKA 17. oktobra 2013 Prvi družinski dan Slovenske demokratske stranke Janez Janša: »Podpora družinski politiki je bila v Slovenski demokratski stranki tradicionalna od same ustanovitve« Nova Slovenija na terenu spoznava težave, kar ji pomaga pri političnem odločanju – Vtorek vrh stranke obiskal Šaleško in Zgornjo Savinjsko dolino Velenje, 15. oktobra – V torek se je na obisku v Savinjsko- šaleški re­giji mudila poslanska skupina No­ve Slovenije s predsednico stranke Ljudmilo Novak. Pridružili so se ji še vodja poslanske skupine Matej Tonin, poslanka Iva Dimic, bivši po­slanec Janez Vasle in drugi vidni člani stranke. Obiskali so dom starejših Zimze­len v Topolšici, kjer so se z varo­vanci pogovarjali tudi o pokojnin­ski politiki. Dopoldne so v Velenju obiskali podjetje Gorenje, kjer jih je sprejel predsednik uprave Franjo Bobinac. »Predstavil nam je stra­tegijo razvoja podjetja in trenutno poslovanje. Veseli smo, da Gore­nje skuša ohranjati delovna mesta v Sloveniji, kar se nam zdi zelo po­membno, saj prevečkrat slišimo ne­prijetne poslovne zgodbe. Bili smo tudi v domu starejših Zimzelen v Topolšici, kjer smo imeli pogovor z varovanci. Med drugim smo se pogovarjali o vprašanjih pokojnin. V Novi Sloveniji se zavzemamo za to, da se najnižje pokojnine ne sme­jo zniževati, ker so že na robu re-vščine. Ker smo v opoziciji, lahko delujemo le povezovalno, opozarja­mo na težave na terenu. Da jih po­znamo, tudi obiskujemo slovenske kraje in podjetja, ker želimo vide­ti pravo sliko stanja, da na terenu spoznamo, kje so težave. S tem do­bimo tudi informacije, ki jih lahko uporabimo pri političnem odloča­nju,« nam je povedala predsednica NSi. Tudi zato so se srečali z neka­terimi župani v regiji, povsod pa so jih pričakali člani lokalnih odborov stranke. V Velenju so se z njimi sre­čali v Šaleku. Obisk so nadaljevali v Zgornji Savinjski dolini, zvečer pa so ga končali v Braslovčah, kjer so pripravili srečanje z nazivom »Blizu ljudem«. »Kljub vsej krizi želimo, da vsi skupaj gledamo na prihodnost Slovenije bolj optimistično. A zato je treba tudi nekaj narediti,« je še poudarila Ljudmila Novak. n bš V nedeljo, 13. oktobra, so se člani­ce in člani Slovenske demokratske stranke ter njihove družine zbra­li na prvem Družinskem dnevu SDS, ki so ga organizirali Ženski odbor SDS, Klub seniork in senior­jev SDS in Slovenska demokratska mladina. Srečanja, ki je potekalo na ranču Burger Veniše v Zgornji Savinjski dolini, se je udeležil tudi predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša z družino. Predsednik SDS Janez Janša je v svojem nagovoru pozdravil ide­jo Ženskega odbora, da se v okviru stranke organizira družinski dan, pri pripravi katerega so sodelovale interesne organizacije SDS. Vesel je, da je prišlo do realizacije družin­skega dne, saj se je o njegovi pripra­vi razmišljalo že v preteklih letih. »Mislim, da je to srečanje pika na i vsemu temu, kar je stranka v več kot 20 letih svojega življenja doslej organizirala« je dejal. Janez Janša je spregovoril tudi o trenutni politični situaciji v Sloveni­ji in poudaril, da to, kar se trenutno pri nas dogaja, ne skrbi samo nas, ki živimo v tej državi, skrbi tudi na­še prijatelje po Evropi in svetu. »V teh dneh sem bil po Evropi in sem srečal zaskrbljenost na obrazih in v besedah ljudi, ki so Sloveniji sta­li ob strani v preteklih letih, lahko bi rekel desetletjih«, je še povedal. Ugotavlja, da se mnogi sprašujejo, kako je lahko Slovenijo prizadela ta­ ko globoka kriza, saj je bila še pred petimi leti pri vrhu novih držav čla­nic Evropske unije. Leta 2008 je bi­la druga najmanj zadolžena država, imeli smo uravnotežen proračun, kar pomeni, da smo porabili toli­ko, kot smo ustvarili, dolg je takrat znašal manj kot 8 milijard evrov in je v glavnem nastal pred mandatom 2004 do 2008. Takrat je kazalo, da bo Slovenija zelo hitro ujela povpre­čje Evropske unije. Otroški živ žav, tombola, jezdenje konj, delavnice in druge igre so se zlile v prijetno sončno popoldne in zbrani so se razšli z optimizmom ter obljubo, da se na družinskem dnevu srečajo tudi naslednje leto. • Upokojenci s poslancem Presečnikom Mozirje - Prejšnji četrtek (10. 10.) so se v prostorih Društva upoko­jencev v Mozirju sestali na posvetu predsedniki Koordinacije društev upokojencev iz Zgornje Savinjske doline ter poslanec državnega zbo­ra RS Jakob Presečnik. Na pobu­do Antona Riflja, novega predse­dnika Odbora za gospodarstvo pri Zvezi upokojencev Slovenije, je bil namen razpravljati o aktualnih te­mah, ki zadevajo tako upokojence kot vse državljane. Spregovorili so o nameravanem sprejemu osnutka zakona o obdavčenju nepremičnin ter predlogu intervencijskega zako­na o zdravstvenem varstvu. Ob tem so opozorili na pereče težave in že sedaj ogrožajoče socialno stanje ve­likega dela prebivalstva in še zlasti upokojencev na območju Zgornje Savinjske doline. Presečnik je ob tem zagotovil, da bo v preostalih razpravah ter na seji državnega zbo­ra zastopal stališče, da je takšno ra­dikalno poseganje v vzdržnost in možnost preživljanja najrevnejših skupin prebivalstva nesprejemljivo. Rifelj pa si bo prizadeval za zniža­nje obdavčitev nepremičnin tako preko Zveze društev upokojencev kot stranke DESUS, ki si prizadeva ohraniti dostojno preživljanje upo­kojencev z nizkimi pokojninami. n Jože Miklavc OZVVS Velenje, OZSČ Velenje in SD Dolič so na strelišču v Doliču pripravili XI. Memorial Jožeta Ervi­na Prislana, nekdanjega poveljnika 89. štaba TO Velenje. Veterani so se pomerili v streljanju na 50 m odda­ljeno tarčo z MK puško standardne izvedbe. Kljub nagovoru predsedni­ka OZVVS Velenje Zdenka Hriber­ška, da ne morejo vsi zmagati, je bil boj za točke hud, konkurenca pa ve­lika, vendar se je na koncu vse sreč­no končalo. V imenu predsednika ZVVS je organizatorje in tekmoval­ce pozdravil podpredsednik ZVVS, Jože Kuzman, ki je pohvalil dobro organizacijo in izvedbo memoriala. Skupaj je tekmovalo 13 ekip ozi­roma 41 tekmovalcev. 1. mesto je dosegla ekipa OZVVS Celje, 2. je bila ekipa OZVVS Velenje. 3. me­sto pa je zasedla ekipa OZVVS Gro­suplje. Med posamezniki so se najbolje odrezali Mladen Melanšek, Viktor Slatinek in Jože Jeram. Po konča­nem tekmovanju so na družabnem srečanju obujali spomine na dogod­ke iz leta 1991 ter položili cvetje na grob Jožeta Ervina Prislana v Pod­kraju pri Velenju. n Zdenko Hriberšek Naš čas, 17. 10. 2013, barve: CMYK, stran 8 ZDRAVSTVO, SOCIALA S koraki razblinjali mite Pohod ob svetovnem dnevu Hospica je bil simboličen – Potekal je z geslom »Del poti prehodimo skupaj« -Trenutno v Velenju 14 prostovoljk, želijo si jih več Bojana Špegel Velenje, 12. oktobra – V soboto so po vsej Sloveniji istočasno za­znamovali Svetovni dan Hospica in paliativne oskrbe. To je bil dan, ko je organizacija, ki pomaga umi­rajočim in njihovim svojcem v ča­su žalovanja, opozorila nase v več kot sedemdesetih državah po vsem svetu. Zaznamovali so ga tudi v ve­lenjskem odboru Hospica. Vse, ki jim ni vseeno, so povabili na pohod okoli Škalskega jezera, na koncu pa so pod kozolcem ob njem pripravili kulturni program in druženje. Predsednica društva Tatjana Šuha nam je povedala: »Vsi slovenski od­bori Hospica smo pohode pripravi­li istočasno, želeli pa smo si, da se nam pridruži čim več ljudi. Pohod je simboličen, projekt ima letos na- Duševne bolezni vir strahu in napačnih predstav slov Razblinimo mite, s podnaslo­vom Prehodimo del poti skupaj. Tu­di ko se prostovoljci Hospica vklju­čimo v družino, prehodimo en del življenjske poti skupaj, da zmoremo težko obdobje v življenju.« Z majhnimi koraki Velenjski Hospic deluje 16 let, od­nos do smrti, poslavljanja in žalova­nja pa se spreminja zelo počasi, saj gre še vedno za tabu temo. »Dokler človek nima lastne izkušnje sooča­nja s hudo diagnozo ali celo smr­tjo bližnjega, ne razmišlja preveč o smrti, o tem, da zaključujemo življe­nje. Ljudje minljivost zelo odrivajo daleč stran od sebe, za druga vrata, niti najbližji sosed nam ni tako bli­zu. S predstavitvami v društvih, po krajevnih skupnostih se trudimo približati idejo Hospica, da seznani­mo ljudi, kaj sploh počnemo, kdaj smo potrebni. Ko se vključimo v družino, smo vedno toplo spreje­ti. Ljudje so za našo pomoč zelo hvaležni.« Trenutno v velenjskem odbo­ru Hospica deluje 14 prostovoljk, prostovoljcev nimajo. Prihajajo iz vse Šaleške doline, vsaka od njih pa je, preden je začela delati v od­boru, opravila 40-urno izobraževa­nje. »Praksa je, da izobraževanje poteka čez vikend, pred njim pa na uvodnem seminarju predstavimo, Velenjski odbor Hospica ima prostore v Zdravstvenem do-mu Velenje. Vsak ponedeljek od 17. do 19. ure so tam pro­stovoljke na voljo za pogovor, posvet … Na vratih pisarne so objavljene tudi vse kontaktne številke, odzovejo se na vsak klic. kaj vse obsega delo v Hospicu. Po končanem izobraževanju se pono­vno opravi individualni pogovor. Zgodi se, da kdo med izobraževa­njem ugotovi, da to delo ni za nje­ga,« pravi Tatjana Šuha. Dela v ve­lenjskem Hospicu je veliko, zato si želijo pridobiti nove prostovoljce. »Letos smo spremljali 14 umirajo­čih in njihovih družin. Trenutno ne poteka nobeno spremljanje. Ne­katera spremljanja so zelo kratka, druga daljša. To pa ni naše edino delo.« Velikokrat svojci pri njih po­iščejo nasvet, ko se znajdejo v težki življenjski situaciji. Ali pa jim je do­volj že, da se lahko s prostovoljka­mi pogovorijo, z njimi delijo svoje stiske in bolečine. Teh pa je, ko gre za minljivost in žalovanje, toliko, kot je ljudi. • Na to so opozorili tudi ob svetovnem dnevu duševnega zdravja,ko je ŠENT tudi v Velenju pripravil simbolno akcijo, s katero so dobesedno podirali predsodke: ti so bili zapisani na kegljih Bojana Špegel Velenje, 10. oktobra – V četrtek je bil svetovni dan duševnega zdrav­ja. ŠENT, Slovensko združenje za duševno zdravje, je ta dan pripravil vseslovensko akcijo, ki so jo poime­novali »Podiramo predsodke, spre­govorimo«. Letos je bil poudarek na duševnem zdravju starejših. V akcijo se je vključil tudi velenjski Dnevni center ŠENT-a. Pri Centru Nova so dopoldne mimoidoče va­bili na kegljanje. Z odzivom so bili zadovoljni, izvedeli pa smo še, da se je akciji priključilo največ upo­kojencev. »S podiranjem kegljev smo opo­zorili na simbolično podiranje pred­sodkov do duševnih motenj. Vsak kegelj je namreč simboliziral ene­ga od predsodkov ali stereotipov, ki najpogosteje spremljajo duševne motnje. Mimoidočim smo razdeli­li tudi informativne letake z miti in dejstvi o duševnih motnjah, ki jih je v Sloveniji še veliko,« nam je proti koncu akcije povedala Fanika Lon­čar, strokovna delavka v velenjskem Dnevnem centru ŠENT. Od nje iz­vemo še, da ŠENT, ki ima sedež v Ljubljani, izvaja več programov po vsej Sloveniji. Programov je premalo V Velenju ŠENT zaenkrat deluje le na področju pomoči zasvojen­cem z drogo. »Gre predvsem za Predsodki, stereotipi Duševne motnje ne izbirajo svojih žrtev, saj lahko doletijo vsako­gar, ne glede na starost, izobrazbo, kulturo ali socialni status. Niso posledica šibkega značaja posameznika in se tudi ne morejo pozdra­viti zgolj z močno voljo, ljudje z duševnimi motnjami niso nič bolj nasilni ali nevarni kot drugi. Večina ljudi z duševnimi motnjami ob ustrezni podpori lahko živi doma ali v skupnosti in ni potrebno, da so zaprti v inštitucijah. Depresija in demenca nista običajni del sta­ranja, temveč duševni motnji, kjer je ključnega pomena pravočasno poiskati pomoč, da bi bilo zdravljenje in obvladovanje motnje lahko učinkovito … To pa je le nekaj predsodkov in stereotipov, na katere je ob letošnjem svetovnem dnevu duševnega zdravja opozarjal ŠENT. zmanjševanje zdravstvene in soci­alne škode pri populaciji, ki uživa droge; želimo preprečevati hepati­tis, HIV in druge bolezni, ki so po­vezane z uživanjem drog. Če upo­rabniki pri injeciranju droge upora­bljajo sterilen pribor, je možnosti za prenos okužb in bolezni veliko manj. Trudimo pa se tudi, da za­svojene čim bolj vključimo v so­cialno sredino, da niso povsem iz­ključeni.« Velenjski Dnevni center Šent de­luje na Kersnikovi 1 v prostorih me­stne četrti. Število uporabnikov ni­ha. »Največ jih dobimo na ulici, na terenu, kamor s sodelavko in dve­ma prostovoljcema odhajamo dva­krat tedensko, ob ponedeljkih in petkih. Trikrat tedensko imamo od­prt dnevni center, a se tudi v takih dneh pogosto podamo na teren, saj se naši uporabniki največ zadržuje­jo zunaj. Ugotavljamo, da se zaradi predsodkov pogosto bojijo med lju­di. V naši družbi je še preveč strahu in napačnih predstav o duševnih bo­leznih in bolnikih, ki imajo tovrstno diagnozo,« nam še pove Lončarje­va. Tudi zato je prav, da osveščajo. Sploh, ker je število ljudi z duševni­mi motnjami v porastu. »Želimo si, da bi v Velenju odprli tudi Dnevni center za ljudi, ki imajo težave z du­ševnim zdravjem. Potrebovali bi ga, kot tudi skupine za samopomoč. Pa ne le za duševne bolnike, ampak tu­di za njihove svojce, ki so pogosto ob pojavu bolezni v družini v veliki, če ne še večji stiski,« pravi sogovor­nica. Zaenkrat ostaja le pri željah, potrebe pa so že velike. • 17. oktobra 2013 Beli obroč spet odprl vrata Nova prostovoljka v njem Maja Zimšek Milena Krstič - Planinc Velenje – Pred dobrim letom so v Velenju odprli dislocirano enoto Belega obroča, društva za pomoč žrtvam kaznivih dejanj. Po poletnem »zatišju« je v tem mesecu spet odprl vrata, v njem pa kot nova strokovna sodelavka vodi pisarno in usmerja žrtve nasilja k tistim, ki jim lahko pomagajo, Ce­ljanka Maja Zimšek. »Beli obroč z različnimi programi in podprogrami oziroma dejavnostmi nudi pomoč žrtvam kaznivih de­janj. Društvo je samo lani prejelo več kot 3.500 elek­tronskih in navadnih pisem­skih pošiljk, dnevno so stro­kovni delavci opravili v po­prečju 18 telefonskih pogo­vorov, svetovalno pomoč in socialno zagovorništvo pa nudili približno 15 osebam na teden,« pravi Zimškova in poudari, da je to statistika, ki velja za celotno Slovenijo. V okviru programa nudijo individualno svetovalno po­moč, ki poteka tako na sede­žu Belega obroča v Ljubljani kot v treh zunanjih enotah, poleg Velenja še v Piranu in Mariboru. »Žrtve nasilja so fizično in psihično obreme­njene in nujno potrebne različnih pomoči, od pravne do psiho-socialne, v teh težkih časih, ko je socialnih stisk iz dneva v dan več in je brezposel­nost dosegla najvišjo stopnjo v zadnjem desetletju, pa tudi materialne.« Število tistih, ki se obrnejo na Beli obroč, ne kaže samo tega, kako po­trebno je, da se z žrtvami kaznivih dejanj družba ukvarja, ampak tudi to, kako izjemna je angažiranost in predanost skupine prostovoljcev in same predsednice, ki delujejo v Belem obroču. Društvo vseskozi sodeluje s centri za socialno delo, varnimi hišami, materinskimi domovi, društvi prijateljev mladine in drugimi nevladnimi organizacijami in društvi. V Beli obroč se zatekajo predvsem ženske in otroci. Za slednje imajo tudi posebne terapije. Včasih težko pridejo ali pokličejo. Prostovoljci pa opažajo tudi, da ti­sti, ki so v največji stiski, potrebujejo naveč časa, da zberejo pogum in se obrnejo nanje. Kako do njih? Pisarna dislocirane enote Belega obroča Velenje (stavba Mestne občine, pisarna številka 102) je odprta vsak delovni dan od 11. do 13. ure. Žrtve kaznivih dejanj pa lahko stopijo v stik z njimi tudi preko telefonske številke 03 896 16 03, mobilnega telefona št. 040 333 170, e­-pošte beliobroc@gmail.com ali s klasično pošto na Beli obroč, Titov trg 1, 3320 Velenje. • Zaznamovali bodo dan osteoporoze Ob svetovnem dnevu osteoporoze bo v Velenju to soboto, 19. oktobra, potekala vseslovenska prireditev, katere gostitelj bo Društvo bolnikov z osteoporozo Šaleške doline v sodelovanju z Zvezo društev bolnikov z osteoporozo Slovenije in Mestno občino Velenje. Letošnja prireditev bo potekala z geslom »Jaz sem moč­na, bodi še ti«. V Velenju se bo srečalo več sto Vsake tri sekunde članic in članov ter podpornikov se zlomi kost društev bolnikov z osteoporozo Svetovni dan osteoporoze 20. iz cele Slovenije. Z organizacijo oktober postaja v Evropi in po prireditve želijo prispevati k oza-svetu zadnja leta pomemben dan. veščanju ljudi o osteoporozi, tihi Vsake tri sekunde se na svetu zlo­bolezni kosti, pomenu preven-mi ena kost. Ta podatek je več kot tivnega delovanja, odkrivanja in dober razlog, da se prebivalce opo­zdravljenja osteoporoze. zarja, informira in ozavešča o oste­ Članice in člani društev si bo-oporozi, pomenu gibanja, prehra­do v dopoldanskem času ogleda-ni, zgodnjem odkrivanju bolezni, li mesto in njegove znamenitosti, pravilni gradnji kostnine, dejav­osrednja prireditev s programom nikih tveganja in preprečevanju pa se bo začela ob 13. uri v Rdeči zlomov. dvorani. V programu bodo nasto­pili različni glasbeniki in skupine, v strokovnem delu pa bodo udeleženci prireditve izvedeli, zakaj je aktivnost v mladosti pomembna za trdne kosti v starosti. Prireditve se bo udeležila med drugim tudi predsednica Zveze društev bolnikov z osteoporozo Slo­venije dr. Duša Hlade Zore. • Naš čas, 17. 10. 2013, barve: CMYK, stran 9 REPORTAŽA 17. oktobra 2013 Praznik Jeseni odplaknil dež na prostem pogosto neprijazna. Ta-ko je začelo deževati, se je trg seve-verjeli, golaž je kljub dežju pošel. Sobotno dogajanje kšna je bila tudi v soboto. Ko se je da hitro praznil – na žalost organiza-Najbolj okusnega je tokrat skuhala dogajanje na Titovem trgu ravno torjev, sodelujočih in obiskovalcev. ekipa Turističnega društva Velenje, v centru mesta bi dobro razživelo, si marsikdo ni mo-drugo mesto pa je zasedla ekipa Tu­bilo še bolj pestro, gel več niti ogledati raznolike po-Golaž je pošel rističnega društva Šentilj. če ga ne bi zmotil nudbe na stojnicah. Tudi spremlje-Srečko Oder in Jani Hiršelj, tek­ valni program so po prvih dežnih V senci velikega drevesa ob Ljud-movalna ekipa Turističnega društva dež – Jesenski sejem kapljah malo po 10. uri prekinili. ski univerzi je to dopoldne poteka-Velenje, sta pod kotlom zakurila prekinjen, Golažijada Tisti, ki so v soboto v center mesta la golažijada. V kuhanju najboljšega ob 8. uri zjutraj. Srečko Oder nam prišli zgodaj, so vseeno lahko uživali golaža se je pomerilo 8 ekip, poleg je povedal: »Kuharji vseh skrivno­ vseeno uspela v ponudbi cvetličarjev, pridelovalcev 6 ekip društev iz Turistične zveze sti nikoli ne izdamo, prepričan pa in umetnikov, ki so tokrat sodelovali Velenje so se tekmovanja udeleži-sem, da je skrivnost dobrega gola-Bojana Špegel na jesenskem sejmu. Bilo jih je kar li še predstavniki podjetja Presta ža v pravi izbiri in meri začimb. Na 36, tudi ustvarjalne delavnice, ki sta in kmetije Čelofiga. Ker so začeli to tekmovanje sva se s kolegom pri-Velenje, 12. oktobra – Organiza-jih pripravila Vrtec Velenje in Med-zgodaj, je posebna komisija golaž pravljala dva, tri dni. Pomembno je torji letos jubilejnega 10. Jesenske-občinska zveza prijateljev mladine začela ocenjevati ravno v času, ko tudi meso, brez njega pač ni golaža. ga sejma so upali, da bo vreme v so-Velenje, so bile polno obiskane. Med so padle prve dežne kaplje. Ljubite-Odziv ljudi, ki prihajajo na Titov boto dopoldne zdržalo. Jesen je pač mizami se je smukala tudi Tetka je-lji te okusne enolončnice pa so že trg, je dober, to prireditev pozdra­nepredvidljiva, zato je za prireditve sen s polno košaro dobrot. Po tem čakali, da ga poskusijo. In ne boste vljam.« Da sta znala uporabiti ravno pravo mešanico začimb in skuhala najboljši golaž, pa je potrdila tudi jo stojnice in strežbo golaža. »Veseli ni del prireditve. Sem pa vesela, da stroga komisija. smo, da obstaja golažijada. Če dru-tradicija jesenskega sejma ostaja, Jože Pečečnik, Ivo Petek, Marja-gega ne, se družimo, spoznavamo, saj vidim, da privabi ne le meščane, na Pečečnik in Poldka Čas so bili malo pa tudi tekmujemo. Poleg tega obiskovalci pridejo tudi iz okolice; ekipa Turističnega društva Šentilj. nam komisija pove, v čem delamo nam je povedala predsednica TD Jože in Ivo sta kuhala, Marjana in napake in kako dobri kuharji smo. Šentilj Poldka Čas. Poldka pa sta poskrbeli za dekoraci-Škoda je, da je vreme skazilo final-• Poleg štirih članov ekipe turističnega društva Šentilj sta za dobro voljo pri njihovi stojnici skrbela jesensko opravljena »stari ata in stara mama«. Tako so rekli člani ekipe, ki so ju ustvarili iz jesenskih dobrot. Jesensko obarvane otroške delavnice so bile dobro obiskane vse do prvih dežnih kapelj. 15. oktober - svetovni dan hoje Vsako leto se 15. oktobra poklo­nimo hoji – najbolj običajnemu in fiziološkemu načinu gibanja tele­sa. Izvajamo jo lahko od zgodnje­ga otroštva do pozne starosti. Vsi hodci, neodvisno od starosti in te­lesne pripravljenosti, z redno hojo ohranjajo in krepijo svoje zdravje. Redna hoja je lahko pojem dolgega in zdravega življenja, del občutljive­ga programa za izgubo telesne teže ali vrhunska tekmovalna aktivnost. Hoja je užitek in ljudje vseh starosti jo praviloma lahko izvajajo z zelo majhno nevarnostjo poškodb. Od­ločitev za hojo ne zahteva velikih investicij. Potrebujemo le ustrezno obuvalo, zračno obleko, pohodne palice, voljo in čas. Kombinacija zdrave in uravnote-rilnost. Telesno in miselno posta-živčnega sistema. Natančen odgo­žene prehrane ter redne hoje zago-nemo bolj odzivni in vzdržljivi ter vor bomo dobili po opravljenem tavlja ohranjanje ustrezne telesne bistveno lažje obvladujemo stres. obremenitvenem testiranju. Lah­teže. Dolgotrajnejša in primerno in-Možgani se preplavijo s kisikom, ko si pomagamo tudi s tabelami, tenzivna hoja povzroči razgradnjo sproščanje endorfinov pa vpliva po-iz katerih odčitamo vrednosti na­lastnih zalog maščevja. S hojo tre-zitivno na razpoloženje. šega maksimalnega srčnega utripa niramo dihala, skeletne mišice, pa Za dosego uspeha moramo izpol-(MSU). Pogosto uporabljamo pre­tudi srčno. Tako lažje zmoremo vsa-niti dva pogoja: rednost in učinko-prosto formulo: kodnevne napore. Zaradi boljšega vitost. Najboljša pot za ohranitev Moški: MSU= 220 – starost delovanja srca se zniža visok krvni zdravja in dvig telesne zmogljivosti Ženske: MSU= 226 – starost tlak in zmanjša nevarnost srčnega s hojo je, da ta postane del naše-Z redno vsakodnevno hojo v tra­infarkta. Hoja krepi tudi naš imun-ga slehernega dne. Da doseže svoj janju 30 minut (ob tem dosegamo ski sistem. Število obrambnih ce-namen, pa mora biti tudi ustrezno 50 do 60 % MSU) bomo izboljša­lic v telesu se pri hitri hoji močno intenzivna. Odgovor o intenzivno-li svoj videz, povečali izgorevanje poveča. Redna telesna dejavnost sti dobimo z nadzorovanjem srč-energije, pospešili presnovo, kre­za kar 30 % izboljša učinkovitost nega utripa. pili srce, znižali holesterol, odpra­imunskega sistema. Zaradi pove-Ciljni srčni utrip je odvisen od vili stres, zmanjšali ogroženost za čane zmožnosti sprejemanja kisika naše starosti, trenutne telesne pri-srčno-žilne bolezni, povišan krvni se izboljša tudi naša delovna sto-pravljenosti in stanja samodejnega tlak in sladkorno bolezen, zmanj­šali nevarnost nastanka nekaterih rakastih obolenj, preprečili izgubo kostne mase in izboljšali svoje psi-hične funkcije. Z nekoliko več hoje, ki naj bo tudi rahlo intenzivnejša, lahko dosežemo vse pozitivne učin­ke na zdravje. Večje delo mišic zah­teva več energije, kar nam pomaga pri ohranjanju ali kontroli telesne teže. Dnevno potrebujemo 45 do 60 minut hoje, ob tem pa moramo dosegati 60 % MSU. Z redno živahno hojo dosegamo polno zdravje, ohranjamo idealno telesno težo, hkrati pa skrbimo tudi za trening srca in žilja ter ohranja­mo ustrezno mišično napetost. Tri­krat tedensko moramo pospešiti ko­rak, da dosežemo 70 do 80 % MSU v trajanju od 20 do 60 minut, ostale dni pa izvajamo lahkotnejšo hojo, s katero kontroliramo telesno težo. Hoja z neprimerno tehniko lahko povzroči neustrezne obremenitve sklepov in mišic. Vedno hodimo vzravnano. Pogled bo usmerjen na­prej, glava vzravnana in vrat spro­ščen. Ramena sprostimo, spustimo jih navzdol in nazaj ter jih ne vleče­mo skupaj. Trebušne mišice nežno napnemo in zravnamo spodnji del hrbta. Korak naj bo lahkoten in rav­no prav dolg. Ključ do uspeha, boljšega zdrav­ja in bolj kakovostnega življenja je le uresničitev odločitve, da postane hoja naša vsakodnevna navada in potreba. In ne pozabite – vsak ko­rak šteje! n Janez Poles Naš čas, 17. 10. 2013, barve: CMYK, stran 10 NAŠI KRAJI IN LJUDJE 17. oktobra 2013 Posledice lanskih poplav še niso odpravljene nje, sedaj pa so vsa zelo aktivna. tos že pripravil prijetno srečanje sta- V Krajevni skupnosti Paka so letošnje leto Pododbor našega društva upoko-rejših krajanov, organizirajo pa tudi jencev vsako leto pripravi srečanje različne preventivne delavnice. Se­ odpravljali posledice lanskih novembrskih Abrahamov, letos so veliko kegljali veda imamo še KUD Paški Kozjak, poplav – Na glavni cesti Velenje–Slovenj in se tudi udeleževali tekmovanj. ki združuje tri občine – velenjsko, Nastopali so v Šentiljski ligi in pri mislinjsko in občino Dobrna. Vsa-Društvu upokojencev Velenje. Or-ko leto pripravijo vsaj eno gledali- Gradec še vedno delna zapora ceste, ker so vode odnesle oporni zid – Bo tako ostalo ganizirajo tudi različne izlete, Paški ško igro. Letos jo bodo zaigrali tudi tudi čez zimo? veseljaki – pevski sestav, ki deluje v našem domu krajanov.« Izvemo pod njihovim okriljem, pa pridno še, da si želijo k druženju pritegniti vadi in nastopa. Naše športno dru-tudi mlade, pa jim ne uspeva. »Oči- Bojana Špegel odpravili v letu 2014. Podjetje Nivo štvo pripravi nočni pohod na Paški tno računalniški generaciji najstni­ravno sedaj ureja porečje reke Pake, Kozjak, vadbo namiznega tenisa, kov, kljub temu da jim nudimo pro-Velenje, 14. oktobra – Letošnje česar smo veseli. Skrbi pa nas, kdaj igrajo šah, pripravljajo tudi telovad-store in podporo pri delovanju, ni leto si bodo v krajevni skupnosti bo država poskrbela za popravilo bo za ženske. Zelo aktivno je naše do druženja,« pove naš sogovornik Paka zapomnili po prizadevanjih, dela ceste Velenje–Slovenj Gradec, Društvo prijateljev mladine. Pogo-med smehom. Vseeno pa je zado­da odpravijo posledice poplav, ki kjer je voda odnesla podporni zid, sto pripravlja ustvarjalne delavni-voljen, ker je dom krajanov dobro so kraj prizadele 5. novembra la-zato je cesta delno zaprta že vse od ce, pripravljajo prireditve, ravno v izkoriščen, poleti pa je živahno tu­ni. »Neurje je povzročilo res veliko lanskega novembra. V Ljubljani od-teh dneh so poskrbeli za jesensko di na športnem in otroškem igrišču škodo, sledila pa je še huda zima, lašajo, a zima je pred vrati. Cesta je okrasitev okolice doma krajanov. pod njim. ki je te še povečala. Stroški zimske zelo prometna, obvozi so nevarni,« ki ni bilo. »V izdelavi je projekt gra-no razživelo. »Prej naša društva ni-Po dolgem času je zaživel tudi kra-• službe so bili visoki, saj imamo v je še povedal naš sogovornik. Po za-dnje vodovoda Loke–Jurk. Tam sta so imela pravih pogojev za delova-jevni odbor Rdečega križa, ki je le­ kraju veliko lokalnih cest, nemalo dnjih informacijah naj bi se sanacije dve hiši, ki jima gasilci redno dova­še makadamskih. Vedeti morate, tega odseka ceste lotili novembra. žajo vodo, ker nimajo prave vodoo­da je bilo na Paškem Kozjaku tudi Upa, da jih ne bo prehitela zima. skrbe. Koncesionar za ceste, podje­po 1 meter snega, težko ga je bilo Kot tudi, da bo glavna cesta proti tje PUP, je asfaltiral cesto v Lokah, odstranjevati s cest, ker ga izvajalci Slovenj Gradcu v nekaj letih bolj-prav sedaj urejajo cesto Turnšek. niso imeli kam odložiti, a naši ljudje ša in manj obremenjena. »Veseli Ceste so pri nas vseeno v dobrem so strpni in so razumeli,« nam je v smo, ker se je začel izvajati projekt stanju, s koncesionarjem smo za­uvodu povedal predsednik sveta KS izgradnje kolesarske steze proti Mi-dovoljni,« je še dodal. V upanju, da Paka Srečko Avberšek. slinji. Ob cesti, ki vodi skozi Pako, bo letos narava bolj prizanesljiva, Da so uspešno odpravili posle-je namreč zelo nevarno tako za pe-saj imajo zaradi velikih neurij za­dice poplav, so hvaležni ne le MO šce kot kolesarje. Potem bo veliko dnja leta tudi po dvakrat letno ve-Velenje, ampak tudi Kamnolomu bolj varno.« liko škode. Paka in podjetju RGP. »Kot vedno so nam tudi tokrat priskočili na po-Bojijo se moči Nov dom krajanovmoč, saj lepo sodelujemo, za kar narave prinesel nov zagon sem jim zelo hvaležen. Popravili Prav zaradi velikih stroškov pri Po drugi strani pa so v KS Paka smo vse poškodovane ceste in vo-odpravljanju težav, ki sta jih je pov-zelo veseli, ker se je društveno ži­dotoke, ostalo nam je še nekaj goz-zročili vodna ujma in huda zima, vljenje po tem, ko so dobili preno­dnih plazov. Upamo, da jih bomo drugih večjih projektov letos v Pa-vljen sodoben dom krajanov, moč- Mestna blagajna vŠoštanju odprla vrata Šoštanj, 14. septembra – Pred časom, ko so v Velenju odprli mestno bla­gajno, v kateri lahko občanke in občani brez provizije plačujejo položnice podjetij in zavodov, so v njej te lahko plačevali tudi Šoštanjčani. Očitno so to možnost precej uporabljali, saj so po »odpovedi« gostoljubja Velenj­čanov za občane drugih občin pritiskali na svojo, da po vzoru Velenja mestno blagajno uvedejo tudi pri njih. V prvem poskusu ni šlo, saj jim v projekt ni uspelo pritegniti dovolj pod­jetij. V drugo pa. Mestno blagajno so odprli v delu prostorov krajevne pi­sarne Upravne enote Velenje v občinski zgradbi. Za zdaj bo, kot je pove­dal župan Darko Menih, odprta dvakrat tedensko, če se bodo pokazale potrebe, pa bodo razmislili še o kakšnem dnevu več. Občani bodo imeli možnost – z gotovinskim plačilom – plačati položnice desetim podjetjem in zavodom ter devetim krajevnim skupnostim v občini. Blagajna bo odprta ob ponedeljkih in sredah, obakrat od 8. do 11. ure in od 12. do 15.50. n mkp Krožišče na Selu bo kmalu končano Velenje, 11. oktobra – Na Selu že nekaj tednov gradijo novo krožišče na mestu, kjer so prej 2 leti promet urejali z začasnim krožiščem. Kdaj bo novo sodobno krožišče konča­no, nam je povedal Tone Brodnik, vodja Urada za komunalne dejav­nosti na MO Velenje: »Gradnja gre h koncu. Predvideno je, da bo do 20. oktobra krožišče končano in preplasteno z novo asfaltno prevle­ko. Na tem delu je moral izvajalec del opraviti veliko del, saj je bilo pod krožiščem polno komunalnih vodov«. Gradnjo v celoti financira mestni proračun, zanjo bodo od­šteli 220 tisoč evrov. Svetniki so in­vesticijo podprli tudi zato, ker se naselje hitro širi. Z novimi bloki in novimi prebivalci pa je tudi promet žišču uredijo kamnito zložbo proti na tem delu mesta vse gostejši. Izva-gozdu, saj je teren tam precej strm. jalec del, podjetje Krajnc iz Žalca, Zato bodo morali odšteti še nekaj je bilo izbrano na javnem razpisu, dodatnih sredstev. z njim pa so na občini zadovoljni. n bš Dodatno so se odločili, da ob kro­ Naš čas, 17. 10. 2013, barve: CMYK, stran 11 KULTURA 17. oktobra 2013 Z živimi barvami seje optimizem Akademska slikarka mag. Nataša Tajnik Stupar je po 13 letih odprla samostojno razstavo v Galeriji Velenje – Velika platna so bolj povedna Bojana Špegel Velenje, 10. oktobra – Ko so v četrtek zvečer v galeriji Velenje odpirali pregledno razstavo slik, ki jih je domačinka mag. Nataša Tajnik Stupar ustvarila v zadnjih treh letih, je bila galerija pol­na, kot že dolgo ne. Umetnica je v šaleškem prostoru pustila svoj pečat tudi s poučevanjem risanja in slikanja, saj poučuje na velenjski Ume­tniški gimnaziji, poleg tega občasno sodeluje tudi z Društvom šaleških likovnikov. Tisti, ki njeno delo redno spremljajo, so na razstavi Re-vizija takoj opazili, da galerija »žari«, saj je večina slik zelo živahnih barv. Na vprašanje, ali je težko razstavljati svoja dela v domačem mestu, je mag. Nataša Tajnik Stu­par odgovorila: »Ja in ne. Doma me ljudje res bolj poznajo, po drugi strani pa mi je to všeč, saj lažje spletajo mojo osebno zgodbo z mojimi sli­karskimi deli.« Tokrat se umetnica predstavlja z zelo velikimi platni, večina jih žari od barv. »Že od nekdaj rada ustvarjam zelo velike slike. Zdi se mi, da so bolj direktna komunikacija z gledal­cem, lažje prenašajo sporočila, gledalec ga lažje dojame in začuti. Zato tudi izbiram velike for-mate.« Tudi to, da izbira žive barve, ni naklju­čje. »To je zavestna odločitev. Sam se odločiš, da boš s svojim slikarskim delom s sabo nosil pozitivno življenjsko informacijo in dobro, po­zitivno vsebino, ali pač ne. Zgodba v mojih sli­karskih delih, nastalih v zadnjih treh letih, ki jih predstavljam na tej razstavi, je naravnava k po­zitivnemu pogledu na svet in življenje. Vsi bi se morali zavedati, da je to, kar imamo, dobro, in se razbremeniti vseh negativnih misli, ki nam jih prinaša vsakdanjik.« Razstava vas vabi k ogledu do 10. novembra. • Dijaki gimnazije v Bruslju Dijaki 3. C razreda velenjske gim­nazije smo bili od 28. 9. do 2. 10. 2014 v Bruslju. Nagradni izlet smo si prislužili na srednješolskem tek­movanju v slovenskem parlamentu novembra 2012 na temo Bodoč­nost v EU in nagrade Sakharov za žrtve nedemokratičnih režimov. Ko smo v nedeljo opoldne pri­speli v Bruselj, smo takoj odhiteli v Parlamentarij, v katerem je muzej razvoja EU in dinamična interak­tivna medijska razstava, ki nas je popeljala skozi proces evropskega združevanja in nam pokazala, kako EU vpliva na naš vsakdanjik. Parla­mentarij nam je v nekaj urah učin­kovito približal delo naših poslan­cev, način delovanja EP, zgodovino in vizijo nadaljnjega razvoja EU. V večernih urah smo si dijaki in učitelji ogledali glavne arhitekturne znamenitosti Bruslja, Bruselj, pre­lepo mesto 19. stoletja z znameni­timi primerki eklektične arhitektu­re, v kateri so vse ulice spremenje­ne v razstavni prostor za vrhunsko umetniško ustvarjalnost in obrtno spretnost. Naslednje dopoldne smo bili na predavanju dr. Štrublja, ki nas je spomnil, da je Primož Trubar 400 let pred samostojno slovensko dr­žavo vzpostavil temelje slovenskega knjižnega jezika in ga tako posta­vil od bok razvitim evropskim knji­žnim jezikom ter v svojih rojakih, ki jih je imenoval »lubi Slovenci«, pre­dramil zavest o skupni pripadnosti in identiteti. Predstavil nam je pred­vsem Trubarjeve evropske dimenzi­je, s katerimi je ta velikan duha ne­minljivo postal sodoben, slovenski, evropski in večen. Po tem predavanju smo odšli v EP k Mojci Kleva Kekuš, naši glav­ni gostiteljici. Ta nam je predstavila hiše (od hiše pekov, mizarjev, me­sarjev, pivovarjev, slikarjev ...), ki so vsaka zase nekaj posebnega. Na obisku v Belgiji smo dijaki in učitelji spremljevalci ustvarili izje­mno sodelovalnost, v razpoložlji­vem času pa smo videli in slišali mnogo novih, zanimivih in uporab­nih podatkov. Seveda smo pokrite nakupovalne arkade s trgovinami in kavarnami, ki so bile zgrajene leta 1846 in so bile prve te vrste v Evro­pi, opazovali predvsem od zunaj, saj je Bruselj tako velika zakladni­ca parkov, umetnin, zanimivosti in vsestranskih priložnosti, da si sko­ raj nismo mogli vzeti časa za dobro kavo ali čokoladni vafelj. Ob koncu se iskreno zahvaljuje­mo vsem podpornikom, ki so nam ekskurzijo omogočili: politični stranki SD, NSi, ravnatelju gimna­zije, prav tako pa tudi staršem in učiteljem, ki so nas založili s kuli­naričnimi izdelki, da smo vzdržali 2.700 km dolgo popotovanje. n Dijaki 3.C gimnazije Velenje Pomagajte urediti muzejsko zbirko Prostovoljci oziroma udarniki: pobrskajte po spominu in omarah V mariborskem Večeru so leta 1959 med drugim zapisali naslednje: »Ka­kor že vsa zadnja leta bodo tudi letos mnogo del opravili s prostovoljnim delom. Letos se bodo lotili predvsem treh del – najprej bodo urejali novo središče. V načrtu štaba za prostovoljno delo računajo, da bodo pri urejanju središča mesta uporabili 35.000 prostovoljnih delovnih ur. Kakih 5.000 ur bodo delali pri urejanju parka (oboje mora biti gotovo do 3. julija) in konč­no še 10.000 delovnih ur za dokončno ureditev športnega parka. Doslej so Velenjčani sodelovali pri gradnji Velenja že s 532.000 delovnimi urami, kar pomeni v denarju vrednost 141 milijonov din. S tem so prebivalci dokazali, da tudi sami prispevajo za zgraditev in lepo ureditev mesta. Celo več, dali so zgled, kako bi se dalo tudi drugod marsikaj urediti.« Iz zgornjih besed lepo zveni udarniško delo, ki je bilo med našimi lju­dmi na začetku petdesetih let prejšnjega stoletja nedvomno zelo razvito. Mnogi med njimi so že pomrli, a je za njimi ostal lep spomin, ki krasi me­sto Velenje. Gre za stavbe, stadione, ceste, letno gledališče, trge, urejene travnike, šole, otroška igrišča itd. Mnogi med njimi še živijo, a čas zahteva svoje, zato mnogi ne bodo povedali, kdaj, zakaj in kako je bilo sodelovati na udarniškem oziroma na prostovoljnem delu. V Muzeju Velenje že nekaj časa zbiramo podatke o prostovoljnem delu, a se zgodi, da nam kaj uide ali koga pozabimo ali kaj drugega. Zato smo se odločili, da vas pozovemo kar preko našega skupnega časopisa Naš čas, da se nam oglasite ali nam poveste, koga bi se splačalo poklicati ali izprašati o naši skupni preteklo­sti, ki lahko postane naša skupna prihodnost. Zbrati želimo vse zanimive fotografije o udarniškem delu, priznanja za to delo (recimo priznanja za opravljeno udarniško delo v Velenju okoli leta 1959), predmete, ki so osta­li (napise, kakršen koli material, samokolnice, krampe, lopate itd.) oziro­ma vse, kar je povezano z udarništvom oziroma udarniki. Iz vsega, kar bi zbrali, pa bi naredili zanimivo razstavo o udarniškem delu v Velenju ozi­roma o Velenjčanih, povezanih z udarništvom. Gre za zanimivo temo, ki je vsekakor najbolj pisana na kožo Velenjčanom, in je prav, da jo postavi­mo v Velenju, saj brez prostovoljnega dela morda tudi ne bi bilo Velenja, kakršnega poznamo danes. Zato vsi, ki vas ta tema zanima, ali vsi, ki imate kaj povezanega z udar­ništvom, pokličite na telefon 03 898 26 30 ali pridite v Muzej Velenje na Velenjski grad. n DK Od danes »Galerija na prostem« Velenje, 17. oktobra – Danes ob 17. uri bodo na pešpoti, ki vodi od glav­ne velenjske pošte do Kardeljevega trga, odprli velenjsko »Galerijo na pro-stem«. Nastala bo v okviru bilateralnega projekta City Impulses, katerega glavni namen je narediti mestna središča lepša, prijetnejša in atraktivnej­ša. V novi mestni galeriji se bodo od zdaj predstavljali domači in gostujoči fotografi, ki bodo na ogled postavili v fotografski objektiv ujete velenjske podobe ljudi, dogodke, izdelke, pokrajino in detajle. Kot prvi se v galeriji predstavlja velenjski fotograf Matej Vranič. Preko fotografij boste spoznali velenjske krajevne skupnosti in mestne četrti. n bš Arhitekturni kotiček vabi V Galeriji Velenje so v sklopu projekta ATRIUM odprli informacijsko središče za arhitekturo – Arhitekturni kotiček. V njem se lahko (kot smo že poročali) občanke in občani brezplačno posvetujejo s strokovnjaki za ar­hitekturo in krajinsko arhitekturo. O gradnji, obnovah, prenovah, urejanju domov in vrtov v arhitekturnem kotičku brezplačno svetujejo arhitekti in krajinski arhitekti Robert Bah, Kaja Flis, Aleksandra Dolenec Gojević, Gre­gor Gojević, Saša Piano, Linda Sušec in Rok Ževart. Arhitekturni kotiček v Galeriji Velenje je odprt vsak torek med 10. in 12. ter med 16. in 18. uro. • svoja področja delovanja: zavzema­nje proti davčnim oazam in utajam davkov, zavzemanje za energetsko učinkovitost in uveljavljanje enakih možnosti za ženske v južni Evropi. Kleva Kekuševa je članica evrop­skega odbora za regionalni razvoj, pri čemer je izpostavila naše težave z nezadostnimi informacijami o fi­nančnih spodbudah, pomanjkanje prepoznavnosti ukrepov energetske učinkovitosti ter neustrezno izvaja­ nje veljavne zakonodaje. V drugih evropskih državah poteka črpanje kohezijskih sredstev predvsem pre­ko regionalnih oblasti. Poslanka je pojasnila, da so na primer v Italiji in Nemčiji regije tako močne, da same razpolagajo s temi sredstvi in celo ustanavljajo dodatne sklade. Temu predavanju je sledila eno­urna predstavitev Klemna Žumra o priložnostih za mlade v EU. Di­jaki so bili navdušeni nad njegovo prepričljivostjo in željo pomagati pri iskanju priložnosti za nadaljnji osebni razvoj. Popoldne smo bili nekaj ur prosti. To smo izkoristili za ogled Antwer­pna. Pristaniško mesto nas je nav­dušilo s svojo izvirno lepoto, zlatim okrasjem in čipkastimi fasadami. Slovenski poslanec v Bruslju Loj­ze Petrle nas je zvečer povabil na ambasado na razstavo slik sodob­nih slovenskih ustvarjalcev. Mar­sikatera slika se nam je vtisnila v spomin, kakor tudi velikodušnost teh umetnikov, da bi s svojimi deli pomagali slovenski družbi Karitas. Zvečer smo proučevali veličasten srednjeveški trg Grand‘ Place (Ve­liki trg), ki velja za enega najlepših srednjeveških trgov na svetu – prve stavbe so postavili v 13. stoletju. Najbolj veličastna je mestna hiša z 91 metrov visokim stolpom, na vr­hu katerega stoji kip nadangela Mi­haela, ki velja za zavetnika mesta. Mestno hišo obkrožajo cehovske Naš čas, 17. 10. 2013, barve: CMYK, stran 12 KULTURA 17. oktobra 2013 Bogata abonmajska sezona V Festivalu Velenje obdržali vse abonmaje – V njih najboljše predstave sezone in »vroči« glasbeni gosti Velenje, 8. oktobra -Letošnja abonmajska se­zona se bo v festivalu Velenje začela 18. oktobra s koncertom izjemne vokalistke Severe Gjurin. Njen koncert bo prvi v abonmaju Klub, ki je med najbolj priljubljenimi abonmaji Festivala Velenje. Več o posameznih abonmajih, v kate­re v teh dneh še vpisujejo nove abonente, »sta­ri« pa so že obnovili sedeže v dvoranah, nam je povedal organizator prireditev Matjaž Šalej. Če­prav vedo, da so časi težki, upajo, da bodo uspe­li vpisati vsaj toliko abonmajev kot lansko leto. Od zmagovalcev do novitet »Našim obiskovalcem smo tudi v sezoni 2013/2014 ponudili enake abonmaje kot lansko leto. V vseh smo se potrudili, da smo ponudili tisto, kar je bilo najbolje na gledaliških odrih in na glasbenem prizorišču v zadnji sezoni,« smo izvedeli v uvodu, preden se sprehodimo skozi ponudbo posameznih abonmajev, najprej pa se ustavimo pri otroškem Pikinem abonmaju. »V njem imamo dve predstavi, ki sta v pretekli sezoni dobili zlato Piko na velikem Pikinem odru; to sta Mala in velika Luna in Maček Mu­ri, Škrat Sanjavec pa je bil nagrajen na malem odru. Dodali smo tudi čarovniško predstavo in zelo eksperimentalno predstavo Gozd raja, saj želimo otrokom predstaviti čim več različ­nih uprizoritvenih zvrsti,« pove Šalej, ki je pre­pričan, da je v zadnjih letih program tega abo­nmaja najbolj bogat. Skrbno so izbirali tudi pro-gram obeh gledaliških abonmajev, Zelenega in Belega. »Naj omenim predstavo Parole, parole iz Gledališča Koper in Sleparja v krilu, kome­dijo Slovenskega ljudskega gledališče Celje, ki je lani na dnevih komedije pobrala tako rekoč vse nagrade. Imamo nekaj zanimivih predstav, ki veliko obetajo, niso pa še bile uprizorjene. Takšna je predstava Tak si Klemna Slakonje na literarno predlogo Gorana Vojnoviča. Naj omenim še predstavo Aldo in Micika, v kateri se na temo najstarejše obrti predstavljajo 'gar­de dame' slovenskega gledališča,« nam o Zele­nem abonmaju pove naš sogovornik. Tudi Beli abonma je zanimiv; v njem sta po dve predstavi po svoje »razvpitih« režiserjev Oliverja Frlića in Ivice Buljana. »Kar dve od teh predstav sta v le­tošnjem tekmovalnem programu Boršnikovega srečanja v Mariboru. Začenjamo 23. oktobra s Komedijo z ženskami v izvedbi Mestnega gleda­lišča ljubljanskega. Gostili bomo tudi predstavo Zapiranje ljubezni, v kateri sta zaigrala Marko Mandič in Pia Zemljič …«. Za ljubitelje not Nato se na kratko ustaviva še pri treh abo­nmajih. Dva sta glasbena, poleg že omenjenega Klub, ki bo tudi letos predstavil različne zvrsti jazz, etno in kvalitetne pop glasbe, tudi letos v sodelovanju z Glasbeno šolo Velenje pripravlja­jo abonma Klasika. »Začeli bomo 21. oktobra s koncertom sopranistke Xin Wang, ki jo bo na klavirju spremljal domačin Nikolaj Žličar, nada­ljujemo s koncertom violinistke Vesne Stankovič in harfistke Tine Žerdin, tudi naše someščanke, sledil bo koncert odličnega komornega zbo­ra Ave in vrhunskega pianista Olega Marševa. Marca bomo gostili Saksofonski orkester SOS, aprila pa Klavirski trio Amarilis.« Letos je zelo zanimiv tudi abonma Obiski. Med drugim bodo imetnike popeljali v Gradec na ogled Mozarto­ve opere Čarobna piščal, ki jo tam pripravljajo v sodelovanju z Nacionalno opero iz Rena in Azurne obale. V Ljubljani si bodo ogledali balet Trnuljčica in opero La Bohem, v Mariboru pa opero Aida, ki bo zelo velika produkcija. »Pre­miera bo konec novembra, mi jo bomo videli že v začetku decembra.« Ob tem Šalej doda, da se je lani uvedeni abonma A la carte, v katerem lahko obiskovalci sami izberejo predstave in dogodke iz različnih abonmajev, odlično prijel. Zato ga bodo obdržali tudi letos. Kot so obdrža­li tudi vse filmske abonmaje v Kinu Velenje, ki jih prav tako lahko vpišete v teh dneh, aktualni pa so pravzaprav vse leto, saj veljajo, dokler jih ne izkoristite. n bš Lokalno vs univerzalno Urban Novak Svetovno znani in slavni slikar, grafist in umetnik z umetniškim imenom Banksy je nedavno tega izpeljal imenitno umetniško akcijo. Svoja dela, ki jih je ustvaril s črnim sprejem na bela platna, je anoni­mno ponudil naprodaj javnosti po nizkih cenah v New Yorku. Kaj se je zgodilo, vam takoj povem, a najprej nekaj malega o Banksyiju. Ban­ksy je otrok modernega sveta in predvsem mestnega okolja. Je Anglež, ki večinoma živi in dela v Angliji, vendar je z naraslo slavo njegovo umetniško področje postalo skoraj vsako mesto na svetu. Zaslovel je z drznimi in provokativnimi akcijami grafitanja po ameriških mestih, kjer je seveda kultura grafitanja na razmeroma visoki ravni ter je le­-to zato prepoznano kot umetniška zvrst. Njegove akcije so postajale vedno bolj drzne, on pa se je nekaj zaradi narave svojega dela nekaj pa zaradi svoje odločitve odločil skrivati pred javnostjo. In tako je še danes pravzaprav najbolj prepoznavno njegovo ime in ne on sam kot oseba. Njegova dela so med zbiratelji umetnosti izjemno iskana in ce­njena ter je do njih tudi težko priti. Banksy je torej v New Yorku na pločniku postavil improvizirano stoj­nico s podpisanimi in razstavljenimi platni, za njo posadil ostarelega gospoda ter jo odprl za šest ur. V teh nekaj urah je njegov »prodajalec« uspel prodati okoli 10 platen v skupni vrednosti 412 ameriških dolar­jev. 412 dolarjev! Njegova platna med zbiratelji in poznavalci dosega­jo cene do 100.000 dolarjev! In kaj je Banksy želel povedati z akcijo anonimne prodaje svojih platen? Da umetnosti brez medijev pravza­prav sploh ni in da tudi najbolj znane blagovne znamke ter umetniška dela, ki jih prodajaš anonimno, kljub njihovi vrednosti ljudi sploh ne zanimajo. Lahko bi prodajal originalna, tisoče dolarjev ali evrov vre­dna oblačila, pa ljudi ne bi zanimala. Če pa vidijo ali slišijo javni medij, potem je zanimanje takoj v porastu. Primer Banksyijeve akci­je je pravzaprav zelo eno­stavno prenesti tudi na po­dročje prostora in arhitek­ture. Običajno bi sicer tež­ko primerjali prostorske posege in dvodimenzionalno slikarsko delo, vendar gre v tem primeru za umetnika, ki svoja dela ustvarja in razstavlja na ulici, na stavbah in skoraj nič v galerijah. Tudi v arhitekturi drži zelo podobna teza. Samo medijsko zelo podprte in spremljane stavbe postanejo slavne, njihovi avtorji pa priznani ter bogati. Pa običajno to niso zares najboljša dela, ki jih lahko človek najde. Vendar je že tako, da je dobro samo tisto, kar je vidno ljudem preko oči medijev. V Sloveniji imate sicer možnost najti res precej dobrih arhitektur in tudi precej dobrih avtorjev, ven­dar je med njimi pogosto najti vpliv v tujini bolj uspešni arhitektov ali zgledov. Res zelo malo je del, ki se lahko pohvalijo s temeljitim in lo­kalno naravnanim pristopom k reševanju prostorskih vprašanj ali obli­kovanju objektov. Veliko lastne radovednosti ter izletov je potrebnih, da odkrijete dobre arhitekturne bisere, ki se sicer anonimno skrivajo v kakšni vasi ali manjšem mestu. Njihove zgodbe so običajno zgodbe o majhnih ljudeh, ki znajo prisluhniti dobremu arhitektu in cenijo nje­gov trud pri izboljšanju prostora. Po navadi nas prijetno presenetijo, ko raziskujemo in odkrivamo lepote svoje domovine. To so majhni posegi, kot so kapele, mrliške vežice, vhodi v javne stavbe, postajali­šča itd. Njihova anonimnost skriva nemalokrat kvalitetno zasnovo in izvedbo posameznega projekta. Ker se ožjemu mestnemu središču Velenja obeta nekaj korenitih sprememb, lahko samo iskreno upam, da bodo te šle v to smer. Dobili bomo novo parkirno hišo v skoraj samem centru mesta ter novo uredi­tev obvodnega prostora ob reki Paki pred gimnazijo. Sicer je zgodba o teh posegih za mestno okolje Velenja kar velik uspeh. Mestna občina je namreč uspela v sodelovanju s strokovno in zainteresirano laično javnostjo speljati transparenten proces o umestitve in obsegu predvi­denih del. Ne glede na rezultat bo vedno prisoten razkol med tistimi, ki bodo nove posege (tudi zaradi njihove radikalnosti) zagovarjali, in tistimi, ki bodo zagovarjali spoštovanje ter poskus oblikovanja mestne­ga prostora v duhu modernističnega mesta. Pri tem ni kaj, razkorak je prevelik in bo ostal prevelik. Vendar pa bo mesto morebiti le pridobi­lo nove kvalitetne prostore – s tem mislim predvsem na novo obliko­van zunanji prostor ob reki Paki, ki bo nedvomno dobrodošla novost. Ker je soditi prehitro običajno tudi zmotno, je najbolje, da poča­kamo na rezultat. Predvsem pa nobena stvaritev, tako slikarska kot arhitekturna, ne zaživi in preživi, če ji vsebine ne vdahnejo ljudje. Le zadovoljni uporabniki so garancija za uspeh v lokalnem okolju ter mo­rebitno univerzalno slavo. • O kulturni dediščini Šaleške doline Velenje, 28. september 2013 – Za-ciji ZVKD in okviru DEKD pote-Sončni park: elementi vrednotenja dnjo soboto v septembru je v or-ka z naslovom Sto let za dediščino. kulturne dediščine in načrtovani ganizaciji Šaleškega muzejskega in Prvi namen dnevov je seznanjanje posegi. Danijela Brišnik je govorila zgodovinskega društva (ŠMZD) javnosti o delovanju ZVKD in po-o Stanju nepremične kulturne de-in Muzeja Velenje na Velenjskem kazati, da se je zavest o pomenu diščine na območju občin Šoštanj gradu potekala okrogla miza o dediščine zakoreninila med prebi-in Velenje. V nadaljevanju so ostali kulturni dediščine Šaleške doline. valci Slovenije. referenti prejšnji predstavitvi dopol-Dogodek je potekal v okviru Slednje predstavlja tudi namen nili s primeri dobre prakse varova­prireditev Dnevi evropske kulturne okrogle mize na Velenjskem gradu: nja, obnove ter promocije kulturne dediščine (DEKD), ki so v tem zainteresirani domači in širši javno-dediščine, saj je bilo s teh podro­času potekali po vsej Sloveniji. sti predstaviti stanje kulturne dedi-čij tudi na tleh naše doline zlasti v V tem letu praznujemo že sto let ščine naše doline oz. najnovejša ve-zadnjih letih izpeljanih kar nekaj organiziranega varstva kulturne denja s tega področja. Po uvodnem uspešnih projektov. Alenka Verbič, dediščine na Slovenskem. Pred sto pozdravu direktorja Muzeja Velenje predstavnica Občine Šoštanj, je go­leti je namreč svojo službo dežel-Damijana Kljajiča in povezovalca vorila na temo Prenova vile Mayer nega konservatorja za Kranjsko na-okrogle mize Mirana Aplinca so in vrta, Urška Gaberšek iz TIC-a stopil dr. France Stele v okviru ta-nam stanje kulturne dediščine Ša-Velenje je predstavila temo Zgod­kratne dunajske cesarsko-kraljeve leške doline predstavili predstavnici ba Vile Bianca. Ob koncu pa nam Centralne komisije za varstvo spo-ZVKDS OE Celje. Milana Klemen je Stojan Špegel, vodja Muzeja pre­menikov. Praznovanje v organiza-je spregovorila na temo Velenje – mogovništva Slovenije, predstavil njihov muzej kot kulturni spomenik lokalnega pomena s poudarkom na prenovi jamskega dela muzeja. Po predstavitvah je bila v razpravi iz­postavljena aktualna problemati­ka varovanja kulturne dediščine na našem območju in vprašanja, kaj bi se na tem področju še dalo stori­ti, da se stanje in odnos izboljšata. Čeprav je za varovanje nepremič­ne kulture dediščine na tleh naše doline veliko narejenega, pa ostaja še veliko odprtih vprašanj ter s tem izzivov za prihodnost. Pri tem so so­delujoči poudarili, naj okrogla miza predstavlja poskus osvetlitve stanja kulturne dediščine v Šaleški dolini in morebiten temelj za komunika­cijo med zainteresiranimi. Upamo, da je okrogla miza k temu vsaj ma-lo prispevala. n Miran Aplinc Z literaturo nad ravbarje Šmartno ob Paki, 12. oktober - Za srečanje li­terarnih društev iz Celja, Šentjurja in Žalca so gostitelji, Šaleško literarno društvo Hotenja, pripravili priložnostni program, ob katerem so gostje spoznali kraj, v katerem so bili, in njegov društveni utrip, predvsem pa so se spoznavali v literarnem delu. Kulturno društvo Gorenje je v atraktivnem okolju ruševin gradu Paken­štajn, v tako imenovani Ravbarski vasi pripra­vilo gledališko predstavo na prostem, s katero obujajo mite o ravbarjih, žalik ženah, Ajdovski deklici, skratka o pravljičnih bitjih. Literati so program nadaljevali v gostoljubju Hiše mladih, kjer so se predstavili z branjem svojih del, pred­stavniki društev pa z delom društev, ki je, kot kaže, bogato in še naprej naklonjeno slovenski pisani besedi. S krajšim 'standupom' je zbrane prijetno zabaval Jože Krajnc, z ogledom filma Tovariši, ki ga je iz svoje arhive prispeval Boris Salobir, so gostje stopili nazaj v leto 1964 in spoznali nekoliko drugačen prikaz mladih ve­lenjskih »knapov«. Ne glede na to, da program ni bil samo lite­rarno naravnan, ampak družabno prijeten, so literarni ustvarjalci izpostavili problematiko ob­javljanja in založništva ter predvsem pomena pi-sane besede za slovenski jezik. S pregledom in branjem iz zbornikov, kot so Hotenja, Z beseda­mi, Vpogled, Vsesledje in zbornikom Celjskega literarnega društva so zaključili, da je literarnih revij sicer veliko, a da so vse pomembne tako za lokalni kot za širši prostor. Literarno društvo Hotenja je srečanje društev dalo v program dela za leto 2013, ki ga bo v na­daljevanju realiziralo z izdajo knjige svojemu čla­nu Josipu Bačiču Savskemu konec oktobra in z izdajo 23. številke zbornika Hotenja v decembru. n MBK, foto Dejan Tonkli Naš čas, 17. 10. 2013, barve: CMYK, stran 13 107,8 MHz 17. oktobra 2013 Danes ob 18. uri se bodo na Radiu Velenje znova ogla-tem pa je še veliko. Mladi jih bodo sili mladi v oddaji Frekvenca mla-premlevali tudi v študentski odda­dih, ki jo pripravljamo v sodelo-ji v imenu Sove, katero prav tako vanju z Mladinskim svetom. Na začenjajo prihodnjo soboto, 20. oddajo se skrbno pripravljamo. oktobra ob 17. uri. Snovalci obeh Na avdiciji smo že izbrali voditelj-oddaj si seveda zelo želijo vaših ske pare in ekipo, ki bo oddajo pri­ pobud, zato vas vabijo, da sode­pravljala, namenjena pa bo seve­ lujete z njimi. Pokličite jih, lahko da temam, ki zanimajo mlade, ki pa boste sodelovali tudi neposre­se želijo bolj aktivno vključiti tudi dno preko telefona v oddajah. v dogajanje v lokalnem okolju, ki Vabljeni k poslušanju. jim žal ni prijazno. Zaposlitev zanje • praktično ni. Takšnih in podobnih in restavracije ter so polni raznolikih številkah Našega časa, dogajanje pa lahko ves Sovin kotiček koristnih informacij. Novopečeni štu-čas spremljate tudi na Facebook strani Šaleške­Za nami so že prvi dnevi novega štu­ dentje pa s svojimi mladostniškimi ga študentskega kluba in spletni strani http:// dijskega leta in upamo, da ste se udob­ pogledi na svet v naše vrste prinašajo www.ssk-klub.si/. no namestili v predavalnicah, se pono­ nove ideje in predloge, ki so vsekakor Do konca oktobra si je v naših prostorih na vno spoprijateljili s hitrim pisanjem in vredni razmisleka in realizacije. Šaleški cesti 3 mogoče urediti študentsko pre­prekratkimi dnevi. Da bi se ŠŠK-jevci Tudi v prihodnje nam ne bo dolgčas. hrano, na uradnih urah od četrtka do nedelje, dobro spoznali in povezali v študijskih Dijaška sekcija Šaleškega študentske-od 17.00 do 19.00, pa tudi cenejše vozovnice mestih, smo se v torek družili v Ljubljani in v ga kluba pripravlja v petek svojevrstno spoznav-do Ljubljane in Maribora ter mnogo drugih sredo v Mariboru. Za naše novopečene študen-no druženje z iniciacijo novopečenih dijakov, ugodnosti. Če še nisi naš član ali pa morda te je bila to izjemna priložnost spoznavanja ki se bo ob dvajseti uri začela odvijati v Max članstva za letošnje leto še nisi podaljšal, se s prekaljenih študentskih mačkov, ki že pozna-klubu. Temu sledijo pekoče perutničke, pohod potrdilom o vpisu, originalom ali fotokopijo, jo najbolj založene knjižnice, strani z zapiski na Koželj, horror večer noči čarovnic, Knap oglasi na uradnih urah. Bodi obveščen o na­in povzetki, poznajo pa tudi najboljše lokale žur in mnogo drugega. Več o tem v naslednjih ših dejavnostih, sodeluj, predlagaj, bodi ŠŠK. Glasbene novičke • Glasbene novičke • Glasbene novičke PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poro­čilih ob 14.30. 1. SEVERINA - Hurem 2. NUDE - Boljši jutri 3. AVICII - Hey Brother Severina je v pičlih dveh dneh po izidu osvojila publiko s svojo novo skladbo Hurem, ki ima na portalu YouTube že več kot 700 tisoč ogledov. Besedilo in glasbo zanjo je napisal Andrej Babić, producent pa je Ivo Popeskić. Skladba ima po Severininih besedah najlepši videospot v regiji. Spot je delo Dorijana Kolundžije, ki je tudi avtor video produkcije za Severinino aktualno turnejo Dobrodošao u klub. Martina Majerle v skladbi Luna nad obalo Martino Majerle, ki prihaja iz Opatije, smo do sedaj poznali pred­vsem kot spremljevalno pevko zna­nih hrvaških zvezd (Severina, Mas­simo, Tony Cetinski ...), kar šestkrat pa je nastopila na Eurosongu kot spremljevalna pevka. Od tega kar šti­rikrat za Slovenijo, našo državo pa je kot glavna vokalistka zastopala tu­di na Eurosongu leta 2009 v zased­bi Quartissimo. Martina se tokrat predstavlja z znano uspešnico sku-pine Kingston Luna nad obalo. Da­retu Kauriču, avtorju skladbe, se je tokrat porodila ideja, da bi skladbo zavil v retro stil z začetka 60-ih let in jo ponudil Martini. Luna nad obalo ni Martinina prva skladba v sloven-ščini, saj sta lansko leto skupaj z Da­retom posnela uspešnico Čokolada in vanilija. Skladba ima tudi video podobo v režiji Janija Pavca, ki je ustvaril poleten, nagajiv videospot, posnetki zanj pa so nastali v Opatiji in ljubljanskem Gas Stationu. Severa Gjurin v centru Nova Glasbenica Severa Gjurin, mlajša sestra morda nekoliko bolj znanega Gala, je v domačem glasbenem oko­lju navzoča že dobrih deset let. Od prvih korakov z legendarno zasedbo Olivija pa do danes je sodelovala pri številnih projektih, od sodelovanja z bratom Galom do dueta z Deja­nom Lapanjo. Čisto spontano pa je postala tudi avtorica in samostoj­na izvajalka, ki z novim projektom suvereno stopa na samostojno pot. Kakšna je ta, se bo mogoče prepri­čati že jutri, v petek, 18. oktobra, ob 20. uri, ko bo ob spremljavi aku­stične zasedbe, ki jo sestavljajo De­jan Lapanja (kitara), Žiga Golob (kontrabas) in Gašper Peršl (bob­ni), nastopila v dvorani Centra No­va v Velenju S svojimi glasbeniki je pripravila nove akustične aranžmaje svojega prvega matičnega benda Oli­vija (Kadar sva sama, Kjer je toplo, Ledena ...), izbor svojih samostojnih skladb (tako starejših kot novejših) ter nekaj priredb znanih avtorjev (Dylan, R.E.M., Jimi Hendrix ...). Nude prihajajo v Velenje Celjska skupina Nude letos pra­znuje 20-letnico delovanja. Toliko namreč mineva od njihovih prvih začetkov, medtem ko so veliko popu­larnost dosegli kakšno leto kasneje. Vsaj od leta 1997, ko so se pojavili s prvo uspešnico Povejmizakaj pesem in kasneje z Rola ter Balon, veljajo za eno najbolj popularnih slovenskih skupin. Jubilejno leto praznujejo s številnimi nastopi in tudi nekaterimi presežki. Med njimi vsekakor velja omeniti album z naslovom Dvajset, na katerem je večina uspešnic skupi­ne iz 20-letnega obdobja. Še en pre­sežek pa je pomenil njihov veliki kon­cert s Simfoničnim orkestrom Glas­bene šole Celje, ki so ga junija prire­dili v Celju, ponovili pa pred kratkim v ljubljanskih Križankah. Nude pa vsako leto pripravijo tudi tradicio­nalni velenjski koncert v klubu Max. Tudi letos bo tako in verjamemo, da bodo v jubilejnem letu še boljši. V Max klubu bodo nastopili v petek, 25. oktobra, ob 21.30. Tanjina številka 3 Kljub izjemno delovnemu poletju in številnim nastopom je Tanja Žagar pripravila nove pesmi, ki jim bomo še pred koncem leta lahko prisluh­nili na njenem novem samostojnem albumu, že četrtem po vrsti. Kot prvi single s prihajajočega albuma pred­stavlja energično plesno skladbo z na­slovom Številka 3. Tokrat se je Tanja podala v bolj aktualne plesne ritme, za pesem pa je besedilo spet napisa­la sama. Govori o partnerstvu in pre­vari, predvsem pa o tem, da ni treba nikogar čakati, saj je izbira le naša. Tanja se v tem času posveča še zadnjim snemanjem novih pesmi in obljublja, da bo novi album vse­kakor presenetil. Od zavrnitve do zmage Še ne 24-letna pevka Eva Černe je na letošnji Slovenski popevki pono­vno opozorila nase. Morda nekoliko nepričakovano je s skladbo Vrti se v ritmu osvojila prvo nagrado po izbo­ru občinstva. Skladbo, ki jo predsta­vlja kot svoj novi single, sta napisala Rok Golob in Katarina Habe. Resni­ci na ljubo pa je Eva imela prav to skladbo pripravljeno že več kot leto dni. Kot zanimivost lahko povemo, da skladba lani ni bila sprejeta na fe­stival Melodije morja in sonca, na le­tošnjo Slovensko popevko pa je bila sprejeta kot rezerva. Zato je zmaga še toliko slajša, saj pomeni svojevr­stno potrditev, da Roka, Katarine in Eve občutek ni varal. Vsi trije so pre­pričani, da so k zmagi prispevali tudi enkratna izvedba benda in orkestra, spremljevalnih vokalov in primeren miks, zato so hvaležni vsem sodelu­jočim glasbenikom. Naš čas, 17. 10. 2013, barve: CMYK, stran 14 več polj in rastlinja - a v starosti. Žirijo in zbrane obisko-je narejena ročno iz vgraviranega povedal sodnik in razložil še, da mestih je več živine. valce je najbolj navdušil 55-letni zlata. Vsaka steklenica je skupaj z zakon ne dovoljuje, da bi posa-Bojan iz Maribora, najbolj seksi vinom težka 16 kilogramov, skupaj meznik lahko zaprosil za številko Rešitev smeh pa je komisija pripisala Da-s sodom pa 64 kilogramov. socialnega zavarovanja tri leta po mjani Kraner iz Gornje Radgone. razglasitvi smrti. Tudi v Velenju je veliko Za zmago je bilo treba po načinu ljudi, ki hranijo različ­eliminacije obvladati več različnih V resnici ni, a ne zunanje živali. A ne zvrsti smeha, idejni oče tovrstnih Francoski poslanec ravno iz ljubezni do ta­ uradno je mrtev tekmovanj Albert Nerenberg pa kih živali. Le raznih bio­ kokodakal je bil nad slovenskimi tekmovalci Leta 1994 je sodnik Allan H. loških odpadkov se zne­več kot navdušen. Davis sprejel sklep, s katerim je Francoski poslanec iz vrst Kon­ bijo. Donalda E. Millerja jr. razglasil servativne unije za ljudsko gibanje za mrtvega, saj je ta pred tem za Philipp Le Ray je vzbudil mnogo Prodaja Kapitalizem in nekaj let skrivnostno izginil. Za pozornosti, ko je ob nastopu po­takšno odločitev sodišča je zapro-slanke Veronique Massonneau v komunizem najdražjega vina Peternelj, koordinatorka v Promo-sila žena izginulega, da bi lahko parlamentu kokodakal. Ko je po- Komunizem je obljubljal: Občudovane cijsko kongresnem centru v Mata-V Dubaju se je pred kratkim zače-zaprosila za socialno pomoč za slanka med govorom slišala koko­ vsakemu po svojih po­ vunu. Prav značilnosti Škocjanskih la prodaja najdražjega vina na svetu njuni dve hčeri. Donald je namreč dakanje, je dejala: »Sedaj pa dovolj, trebah. Zahodni kapita­ Škocjanske jame jam so tiste, zaradi katerih je bila ta – v 12-litrski steklenici spravljene-pustil kup neplačanih preživnin, nisem piščanec!« Oponašanje žival­ lizem to izvaja. Delav- Zaradi izjemnega podzemnega naša naravna znamenitost uvršče-ga rdečega vina Chateau Margaux zaradi česar se je sodišče sploh skih glasov je slišal tudi predsednik cem v nerazvitih državah kanjona in bogate arheološke de-na na natečaj za naziv osmo čudo diščine so Škocjanske jame od le-sveta. Gre za spisek 327 kulturnih ta 1986 vpisane na UNESCOV se-in naravnih znamenitosti z vsega znam svetovne kulturne dediščine. sveta, med katerimi zmagovalca še Letos so že zdaj presegle doslej re-niso izbrali. kordno število obiskovalcev – to našo naravno znamenitost je na- Tekmovanje v mreč v prvih devetih mesecih le­ ta 2013 obiskalo sto tisoč obisko­ smehu li premogovniški hčerki valcev. Veliko obiskovalcev Parka 2009 Balthazar iz znamenite fran-začelo zanimati zanj. A v resnici narodne skupščine Claude Bartolo- Zimzelen in Invest. Ne Škocjanskih jam se rado odpravi v coske vinorodne pokrajine Borde-se je 61-letni Miller le oddaljil od ne, ki je po dogodku začasno pre­ bi bilo slabo, če bi se Zi­ bližnje Brkine, kjer je danes pono­aux, ki stane 144 tisoč evrov. Da je svojega prejšnjega življenja in od-kinil sejo in se zgrozil nad »never­ mzelen kar povsem zdru­ vno oživelo sadjarstvo. »Brkinska vino posebno, priča že dejstvo, da šel na delo v Georgio ter na Flo-jetnim obnašanjem«. Kaj točno je žil s Premogovnikom. Saj so vsega skupaj proizvedli šest ste-rido. Potem pa se je pred kratkim hotel Le Ray s kokodakanjem po­jabolka in slive so okusni sadeži potrebujemo Zimzelen in res eko. Tu živimo kleni in tr­klenic tovrstnega vina, v prodaji pa vrnil v Ohio in tam želel zaprositi vedati, ni povsem jasno, ve pa se, da premogovnik. masti Slovenci v čisti naravi, ki je so trenutno samo tri. Skrivnost vi-za vozniško dovoljenje. To bi lah-je poslanec že stopil v stik z Mas­strupi še niso dosegli,« pravi Da­ soke cene se skriva v trgatvi grozdja ko storil, če bi imel urejeno iden-sonneaujevo, da bi se ji opravičil. rinka Mahne z ekološke kmetije iz leta 2009, ki naj bi bila ena naj-tifikacijsko številko socialnega za-Samo opravičilo ne bo dovolj; po-Ravnotežje v vasi Trate. Obiskovalci zelo radi boljših. Tri prodajane steklenice so varovanja, ki pa je Miller ni imel, slanec bo namreč kaznovan z glo-V gledališčih postavljajo obiščejo tudi sam park. Ustvarjati zapakirane v lesene hrastove sode saj je uradno zabeležen kot mrtev. bo v vrednosti 1300 evrov, vnela pa na oder vse več komedij. v okolju, kjer ni mestnega hrupa, z železnimi nogami, ki so podobni »Ne vem, kaj to pomeni za vas, to-se je tudi že razprava o seksizmu v Tragedije se odvijajo na v bogati kulturni dediščini, je po-drugim sodom, v katerih pri Châte-da še vedno veljate za pokojnega, francoski politiki. odrih življenja. seben privilegij,« razlaga Karmen au Margauxu starajo vina. Označba če gledamo s pravnega vidika,« je Naš čas, 17. 10. 2013, barve: CMYK, stran 15 PRILOGA DOM 17. oktobra 2013 Še je čas, da zamenjamo okna, prenovimo fasado ali damo strehi novo podobo. Lepi in topli jesenski dnevi so kot nalašč za zadnja dela pri preurejanju doma. V tem času je najbolj pomembno, da poskrbite za toploto in tudi za kakšen prihranek pri ogrevanju. Morda lahko pred zimo postorimo še kaj, kar bo prispevalo k čim bolj gospodarnemu ogrevanju. Stroški ogrevanja niso odvisni le od pravilne izbire ogrevanja, ampak tudi od kakovostnih oken, dobre izolacije. Lahko si v svoj dom pričarate sprostitev, toplino in udobje z nakupom kaminske peči ali kaminskega vložka. Vsekakor vam svetujemo, da svoj dom zaščitite tudi pred vlomilci in poskrbite za varnost, preden bo prepozno. Vsa dela pa moramo dobro načrtovati in časovno razporediti. Če razmišljate, da boste počakali na pomlad, pa se lahko pričnete že pripravljati, saj veste, da čas hitro teče. O senčilih Sodobna arhitektura potrebuje senčila, še posebej, če se bo trend gibal k večji transparentnosti in večjim steklenim površinam. To velja tako za zasebne enodružinske hiše kot velike pisarniške zgradbe. Smiselno je usmerjati svetlobo v vseh zgradbah in hkrati skupno ener­gijsko bilanco ohraniti čim nižjo. Zunanje žaluzije, rolete in markize poleti prepre­čujejo, da bi bilo v prostorih prevroče, pozimi pa varujejo pred mrazom. Zaradi navedenega so senčila še posebej učin­kovita tehnika za izboljšanje energijske učinkovitosti v zgradbah. Senčila bi bilo potrebno zajeti že v prvotne načrte gradnje, saj ti »inteligentni« izdelki ob vsakem letnem času nižajo stroške za kurjavo in hlajenje ter hkrati privarčujejo dragoceno energijo. Senčila pa zmorejo veliko več kot le to. Možnosti v oblikova­nju in dizajnu so tako rekoč neomejene; senčila lahko naredijo vsako fasado in vsako hišo unikatno. Senčila s pasivnim hlajenjem preprečujejo, da bi se poleti prostor preveč segrel, saj imajo zasenčeni prostori kar do 5 °C nižjo temperaturo. Boljše oskrbovanje prostorov z dnevno svetlobo pa omogoča bistveno znižanjem stroškov za osvetlitev (od 50 do 80 %) in poslednično prispeva k boljšemu počutju. Senčila omogočajo zaščito pred blešča­njem, še posebej pri delu pred računalni­škim ekranom. Zmanjšajo pa tudi sevanje škodljivih UV-žarkov (za 10 do 40 % na stekleno površino). Skratka, kopica razlogov je, da se odločite za kakovostna senčila, ki jih vam nudijo tudi v Roletarstvu Štuklek iz Škofje vasi pri Celju. • Divjina kanadskih gozdov, izkušnje ter način ogrevanja njihovih domov so bili izhodišče kanad­skega podjetja New Star za kakovostno konstrukci­jo peči z akumulacijo in ogrevanjem na topli zrak. Tradiciji in izkušnjam tega podjetja smo dodali sodobne elemente in lastno znanje. Nastala je nova peč – nova kraljica peči na drva in brikete. Konstrukcija peči je zasnovana na kovinski platformi z vgrajenim litoželeznim kuriščem, več­plastnim kanalskim šamotnim akumulacijskim jedrom, obdanim z dekorativno oblogo v barv­nih niansah peščenjakov, travertinov in naravnih kamnov marmorja ali granita, ki s svojo maso ustvarja dodatno akumulacijo. Osnovni princip delovanja je akumulacija toplote v šamotu in kamnu ter njeno odvajanje v prostor. Dve- do triurni kratki dnevni intervali nalaganja in šest- do osemurni nočni intervali ohranjajo stalno temperaturo med 60 in 90 stopinjami. Peč se ne ohladi in razvod ogretega zraka poteka po vsem stanovanju. Z razvodom toplega zraka z doda­no ventilatorsko večvalentno regulacijsko enoto omogočimo enakomerno porazdelitev ogretega zraka po vseh prostorih. Izvedba nadgradnje nam omogoča dodaten izkoristek. Z dogradnjo upo­rabne dekorativne klopi na višini 45 cm, njenim ogrevanjem in posrednim izpihom toplega zraka v spodnji del prostora lahko ustvarimo sodoben in za vse ambiente uporaben kamin. S tem postane kaminska peč model P-EKO 80 V (moč 7-12 kW, teža 465 kg, s priklopom na dimnik fi 150 do 180 mm in možnostjo dovoda zunanjega zraka za gorenje) namenjena za samostojno eta­žno ogrevanje ali kot dopolnilo drugim sistemom ogrevanja. S svojo uporabnostjo, videzom in nači­nom vgradnje, še posebno pa nizko ceno energenta (drva), ki ne presega 2 evra na dan, je resnično kraljica med pečmi. Podjetje PORTAL TIM, d. o. o., vas vabi v svoje prostore v Kamniku in Mariboru, kjer vam bodo praktično prikazali delovanje peči in vse njene prednosti ter omogočili ugoden nakup, tudi na obročno plačilo. Izbrano peč vam bodo seveda dostavili in kakovo­stno vgradili. • Lesnina Levec povsemprenovljena Dolgo in temeljito načrtovana prenova poslovne enote Lesnine Levec je bila več kot uspešno zaključena minuli mesec. Čeprav je bil proces prenove same trgovine pravi podvig, saj niso niti za dan zaprli vrat svojim kupcem, so zaradi tehtnega načrtovanja projekt v nekaj mesecih uspešno izpeljali in zaključili. Že tako velik salon pa je pridobil še dodatno površino, saj so razširili prodajalno s temeljitim posegom še v sosednje prostore. Kupec ima sedaj občutek, kot da se je znašel v povsem novi trgovini, v novih prostorih. To pa ni naključje, saj so tudi vse razstavne eksponate nadomestili z novimi in spremenili celoten ambient. Sedaj obsega sodobno prenovljena Lesnina v Levcu več kot 7.000 m2 prodajne površine. Tudi najbolj zahtevnim kupcem nudi resnično največjo možno izbiro pohištva in dodatkov za dom. Ob vsem tem pa so še kako mislili na vse profile kupcev in temu primerna je tudi ponudba. Odslej so kupcem na voljo številni novi oddelki, ki vas pope­ljejo v svet hišnega tekstila, preprog, zaves, svetil … Pozabili niso niti na tako imenovani »baby program« ter butični izbor pohištva in dodatkov. Poleg tega je izbira spalnic, kuhinj in jedilnic, dnevni sob, predsob, kopalnic, kosovnega pohištva, programa za mlade ter spremljajočega programa zanesljivo vredna ogleda in nakupa. Za vašo lažjo odločitev vam je na voljo visoko usposobljen svetovalno-prodajni kader. Prijazni prodajalci vam bodo nevsiljivo v pomoč pri vaši izbiri in odločitvi o nakupu. Kot je znano, je Lesnina na našem trgu hiša z dolgoletno tradicijo, ki vam omogoča najboljše cene in plačilne pogoje. In to ni iz trte zvito! »Garancija najnižje cene« pri njih pomeni, da če boste v desetih dneh od dneva nakupa našli v drugi konkurenčni pohištveni trgovini enak izdelek po nižji ceni, vam bodo tako ceno skupaj z dodatnim 5-odstotnim popustom ponudili tudi v Lesnini! Lesnina je z vstopom v skupino XXXLutz pridobila možnost nabave in izbire pohištva na globalnem trgu, kar ne zagotavlja le cenovno najugodnejših artiklov, temveč tudi sledenje razvoju svetovnih trendov. Lesnina Levec vam torej nudi izjemno izbiro vrhunskega pohištva s celotnim servisom, ki obsega prevoz, montažo in vnos. Ne spreglejte pohištva srednjega in višjega cenovnega razreda za zahtevne kupce, ki želijo opremiti dom po meri. Zalo zanimiv pa je tudi oddelek Trend pohištva za mlade po srcu in oddelek Carry, v katerem vam je na voljo pohištvo za vsak žep, ki je takoj dobavljivo. • Naš čas, 17. 10. 2013, barve: CMYK, stran 16 PRILOGA DOM 17. oktobra 2013 Za novo kopalnico –salon keramike Železnine Hudovernik V Železnini Hudovernik Vam na oddelku salona keramike nudijo izjemno pestro izbiro keramičnih ploščič najbolj priznanih proizva­jalcev. Na voljo vam je ponudba za vse prostore vašega doma in poslov­nega prostora. Izdelajo vam lahko 3D izris kopalnice in ostalih prosto­rov, seveda glede na vaše želje in po nasvetih strokovnjaka. Poleg plo­ščic in velike izbire ostale sanitarne ponudbo ročnega orodja,vijakov, opreme so vam na voljo moderne okovja, vodovodnega materiala, ele­in klasične dekorativne in foto tape-ktro materiala, zaščitnih sredstev te, s katerimi lahko popestrite vaš in zelenega programa. Prijazno ste dom. Na oddelku kemije vam z vabljeni v Železnino Hudovernik na mešalnico barv zmešajo barvo iz Partizanski 2 v Velenju. • Podjetje Metalko Bučar iz Štor pri magnezij, zato ima izjemno dolgo kljub temu je kakovost vrhunska. Celju je na slovenskem trgu priso-življenjsko dobo. Omenjena streha Aluminijaste strehe Metalko so tno že več kot tri desetletja. Njihove je pri mehanskih obremenitvah in varne tudi pred požarom. Skrat­dolgoletne izkušnje in znanje na v ekstremnih vremenskih razmerah ka, streha Metalko je zaradi vsega področju krovsko-kleparskih izdel-(kot so orkanski veter, dež, toča, naštetega odlična in (skoraj) traj­kov predstavljajo jamstvo kako-sneg, led) skorajda neuničljiva. Kot na investicija. V podjetju Metalko vosti. Podjetje je najlažje opisati s je znano, je aluminij zelo močan in Bučar vam omogočajo tudi stro­sloganom »Vse za streho na enem lahek material, zato se s pridoma kovno montažo in neverjetno, kar mestu«. Da vse skupaj resnično uporablja pri izdelavi letal, ladij in 30-letno garancijo na material in drži, dokazujejo številna priznanja v najbolj zahtevni gradnji. Klasični barvo. V njihovem programu lahko za kakovost. Najbolj izstopa »sre-strešniki dajejo videz elegantne stre-izbirate tudi med prezračevalnimi brni ceh« Gospodarske zbornice he. Tudi izbira barvnih strešnikov je sistemi, slemenjaki, žlebovi, snego-Slovenije, ki so ga prejeli pred nekaj pestra. Sistem izdelave omogoča, lovi, odtočnimi cevmi, obrobami leti na MOS-u v Celju, in sicer za da se življenjska doba še dodatno in še čem. strešno kritino Metalko LUX. podaljša, stroški pri vzdrževanju pa Predlagamo Vam, da obiščite Kritina Metalko LUX je izdela-so s tem minimalni ali pa jih sko-njihovo spletno stran http://www. na iz visoko kakovostnega barvno rajda ni. Ker je aluminij povsem streha-metalko.si (galerija) in se še oplemenitenega aluminija, ki sta razgradljiv material, so aluminijaste bolje seznanite z njihovimi referen­mu za trdoto dodana še mangan in strehe Metalko okolju prijazne, a cami in možnostmi. • Ste ob naslovu mogoče pomislili tehnologijo, ki je bila razširjena na zavarovalnico? Ne, predlagamo pred leti, danes uspešno zamenjuje vam rešitev, ki vas lahko odvrne od digitalna. Posnetke, shranjene na vseh nevšečnosti, ki se lahko zgodi-video kasetah, danes zamenjujejo jo v vašem domačem ali delovnem veliko zmogljivejši digitalni snemal­okolju. S preventivnimi posegi lah-niki, klasične kamere pa se nado­ko preprečimo, da bi si vlomilci za meščajo z mrežnimi IP kamerami. tarčo izbrali prav vaše stanovanje, hišo ali poslovni prostor. Kako z alarmnim Podali vam bomo nekaj predlo­gov, kako ZAVAROVATI SEBE sistemom opremitiIN PREMOŽENJE pred vlomom, poškodovanjem oseb ali uničenjem svoj dom? lastnine. Svoje premično in nepre-Pri načrtovanju namestitve mično premoženje zavarujemo alarmnega sistema je potrebno pred uničenjem, tatvino in drugimi upoštevati vrsto objekta, lokacijo, škodljivimi vplivi s sistemi tehnične-stopnjo tveganja, število vhodov in ga varovanja in mehanskimi napra-optimalno namestitev elementov vami po predpisanih standardih, ki alarmnega sistema, kot so: senzor­veljajo za zasebno varovanje. Glav-ji, alarmna centrala, tipkovnica in na področja tehničnega varovanja sirena. Učinkovitost alarmnega v Gorenju Varovanje so protivlomni sistema je v veliki meri odvisna od alarmni sistemi, video nadzorni siste-vsake posamezne komponente, ki mi, sistemi pristopne kontrole in regi-ga sestavlja. Najpogosteje upora­stracije delovnega časa. Vlomilci si bljeni senzorji so notranji infrardeči nočejo zapletati življenja, saj potem, senzorji gibanja. So najprimernejši ko objekt nekaj časa opazujejo, raje za varovanje notranjih prostorov. izberejo najlažje tarče, objekte, ki Za objekte, kjer je stopnja tveganja nimajo varovanja. višja, pa priporočamo video nad­ Občane – fizične osebe – kot zorne sisteme. Alarmni sistemi so tudi pravne osebe v največji meri najučinkovitejši, če so povezani zanimajo alarmni sistemi za stano-z varnostno-nadzornim centrom Za podjetja in večje poslovne sis-pristopa na parkiriščih in v gara-kartice omogoča evidentiranje do plačamo malico oziroma kosilo na vanjske hiše, blokovska stanovanja (VNC), kjer se izvaja stalen nad-teme priporočamo sisteme pristo-žnih hišah. Registracija delovnega 20 različnih dogodkov, izpis ur in izbranih mestih. in poslovne prostore, ki so dobra zor nad funkcionalnostjo alarmne-pne kontrole oziroma kontrolirani časa se v zadnjih letih vse bolj ostalih obvestil v zvezi z delovnim Živimo v času, ko je varnost dopolnitev mehanski zaščiti (ele-ga sistema, sprejemanjem alarmnih dostop do posameznih prostorov v uporablja v javnem in zasebnem procesom zaposlenih in je povezan vedno bolj cenjena dobrina. Raz­ktrične ključavnice, zapahi). Nad-signalov, ob sproženih alarmih pa izbranih časovnih obdobjih. Temelj sektorju za spremljanje gibanja, z nadzornim računalnikom ter je mislite o preprostih tehničnih gradnja alarmnim sistemom pa so se izvajajo 24-urne intervencije z pristopne kontrole je programska delovnih ur, nadur in odsotnosti idealna nadgradnja kontrole pri-rešitvah, s katerimi zagotovite in video sistemi s kamerami. Alarmni ekipo varnostnikov interventov. oprema, ki omogoča konfigurira-zaposlenih. Glavni namen upora-stopa. Brezkontaktno kartico tako povečate varnost sebi in svojim sistem odžene vlomilca, sistem Za večjo osebno varnost pa lahko nje sistema, spremljanje dogodkov, be je hitrejši obračun delovnih ur lahko uporabljamo za kontroliran najbližjim. video nadzora pa ga kasneje poma-vgradite PA tipko (tipka za primer vnos in obdelavo podatkov ter in odsotnosti zaposlenih, ob kon-prehod skozi različne prostore, n Zdenko Hriberšek, direktor, ga izslediti. Elementi video nadzor-osebnega napada), ki se uporablja omogoča tudi izpise statističnih cu meseca pa enostaven obračun registriramo prisotnost na delov-mag. Tina Cestnik, nega sistema so postali funkcijsko tako v stanovanjih kot poslovnih podatkov uporabnikov. Sistem se osebnih dohodkov. Avtonomni nem mestu, odpiramo zapornice ali Komerciala in trženje storitev in cenovno dostopnejši. Analogno objektih. lahko uporablja tudi za kontrolo terminal s pomočjo brezkontaktne garažna vrata ali s pomočjo kartice Naš čas, 17. 10. 2013, barve: CMYK, stran 17 PRILOGA DOM 17. oktobra 2013 V preteklosti so zmes bitumna in namene. Asfaltne zmesi proizvajajo • po namenu uporabe zmesi za peska poimenovali asfalt. Danes v posebnih obratih. nosilne, vezne, obrabne in pa so to mešanice sestavljene iz Asfaltne zmesi se razlikujejo po zaporne plasti, kamnite zmesi zrn, kamene moke značilnostih: • po načinu vgrajevanja so valjani in bitumenskega veziva. Običajno • po vsebnosti so lahko asfalti z in liti asfalti. je asfalt črne barve. majhno ali veliko vsebnostjo Za optimalno zagotovitev zahte- Vse sestavine asfalta imajo velik votlin, vanih lastnosti upoštevamo zako­vpliv na lastnosti in namen uporabe • po temperaturi vgrajevanja in nitosti načrtovanja in parametre, asfalta. Zato je asfalt natančno načr-priprave so asfaltne zmesi, proi-ki na asfalt učinkujejo. tovana zmes. S prilagajanjem sesta-zvedene po vročem ali hladnem • vin pripravljamo asfalt za različne postopku, svojega bivalnega prostora. Pri tem Podjetje Tulikivi proizvaja kami-Izbirate lahko med široko paleto so v podjetju Tulikivi razvili tudi ne izključno iz kamnine vulkanske-kaminov, ki vsebuje izbor klasičnih možnost, da lahko kamin povežete ga izvora, t. i. steatit, ki zagotavlja modelov, kaminov s pečico ter veli-s sistemom talnega gretja in pri tem izredno absorbcijo toplote. Kami-ko novih in modernih zasnov. Vse v celoti ogrevate vaš dom. ni Tulikivi, ki delujejo po principu je odvisno od vaših potreb pri ogre-Ogrevanje s kamini Tulikivi vas krušne peči, učinkovito shranijo in vanju. Če želite kamin uporabljati naredi neodvisne od rasti cen kuril­ohranjajo toploto ter jo še dolgo za dopolnitev k že obstoječi grelni nega olja, zemeljskega plina in ele­po končanem kurjenju počasi in enoti, lahko izberete med lahkimi ktrične energije. Kamini Tulikivi enakomerno sevajo po prostoru. modeli. Če radi veliko pečete in obvarujejo okolje in vašo denarni- Kamnina steatit je popolnoma želite podoživeti občutek pečenih co. naraven material, ki zaradi svojih dobrot iz krušne peči, je za vas pri-• odličnih od narave danih lastnosti oddaja zdravo in naravno toplo­to. Poleg edinstvenega naravnega kamna skupaj s posebej zasnova­nim sistemom sestave kamina in patentiranega kurišča omogoča kurjenje v kaminih Tulikivi majhno porabo drv in visoke izkoristke. V prostoru bo tako ohranjal svež zrak ter s svojo dolgo življenjsko dobo postal vaš partner v zimskih dneh za vse življenje. Čiste linije modernih oblik Naš čas, 17. 10. 2013, barve: CMYK, stran 18 PRILOGA DOM 17. oktobra 2013 Električna in toplotna energija za energetsko samozadostna gospodinjstva Ob misli na investicijo v sončne elektrarne je do sedaj prevladovalo mnenje, da smo sončne elektrarne gradili predvsem zaradi zaslužka. Zaradi občutnega zmanjševanja odkupnih cen za proizvedeno ele­ktrično energijo iz sončnih elek­trarn hitri in bajni zaslužki niso več mogoči. Zato je potrebno spreme­niti miselnost in razmišljati, kako za lastne potrebe proizvesti dovolj energije za energetsko samozado­stnost ter s tem prihraniti. Najdostopnejša in hkrati najce­nejša je sončna energija. Energijo sonca lahko v stavbah izkoriščamo pasivno ali aktivno. Kot pasivno rabo energije sonca štejemo nepo­sredno gretje prostorov skozi pro­zorne površine, kot so okna, stekle­niki, fasade s prosojno izolacijo in podobno. O neposrednem ali aktiv­nem izkoriščanju sončne energije govorimo takrat, ko energijo sonca izkoriščamo za pripravo toplote ali pridobivanje električne energije. Prihranite do 50 % pitne vode, prihranite pri mesečnih stroških Z uporabo deževnice lahko prihranite do 50 % pitne vode Pitna voda postaja zelo draga. V zadnjih 20 letih se je glede na odstotke podražila več kot vsa goriva. Cene bencina so se v tem obdobju dvignile za cca. 150 odstotkov, cena pitne vode pa za kar 350 odstotkov. Z okoli 130 litrov porabe vode na dan na osebo je to kar precejšen strošek in velika obreme­nitev za okolje. Vedeti moramo, da v današnjih časih pitna voda do naših pip ne priteče sama od sebe. Za zmanj­šanje porabe pitne vode in s tem zmanjšanje mesečnih stro ­škov ter zmanjša­nje obremenjeva­nja okolja lahko tudi mi marsikaj storimo. Z upo­rabo deževnice za splakovanje WC školjk, pranje perila, pranje avtomobila in zalivanje vrta pri­hranimo do polovice dragocene pitne vode, ne da bi pri tem trpelo naše udobje. Vse za dobro kvaliteto vode Večina gospodinjstev še vedno uporablja dragoceno pitno vodo za WC kotličke, pranje perila ali zalivanje vrta. Z enostavno vgra­dnjo podzemnega rezervoarja npr. CARAT ali PLATIN ter dodatne opreme pridobite enostaven ter cenovno ugoden sistem za upo-S pomočjo sprejemnikov sončne energije in hranilnikov toplote segrevamo sanitarno vodo oziroma toplotno energijo uporabimo kot podporo pri ogrevanju prostorov, za pridobivanje električne energije uporabljamo fotonapetostne pane­le, ki pretvarjajo sončno svetlobo neposredno v enosmerni električni tok. V tujini je pri investicijah v obno­vljive vire energije opaziti trend v smeri energetske samozadostnosti, to pa pomeni vgradnjo tako mikro rabo deževnice. Zaradi vedno višje cene vode se vam nakup hitro povrne. Za normalno delu­joč sistem potrebujete: rezervoar (pohoden ali povozen) s teleskop­skim pokrovom, ki je poravnan s terenom, filter, preko katerega se deževnica (preden vstopa v rezervoar) očisti, ter črpalko za distribucijo vode do porabnikov. Rezervoarji so dovolj močni, da jih lahko ob pomanjkanju pro­stora na vrtu vgradimo tudi v sončnih elektrarn kot tudi spreje­mnikov toplote za ogrevanje vode. V podjetju HTZ Velenje smo poleg klasične ponudbe sončnih elektrarn in programa sončnih kolektorjev za ogrevanje vode pri­pravili tudi program kogeneracij­skega sistema. S kogeneracijskim sistemom dosežemo, da se hkrati proizvaja električna in toplotna energija. Prednosti uporabe tako imenovanih PV-T panelov so večja skupna učinkovitost sistema, za tre­tjino manjša potrebna površina za inštalacijo ter zmanjšana povračil­na doba sistema. Tudi pri nas bo vse več gospo­dinjstev spoznalo prednosti koge­neracijskih sistemov. Z vgradnjo kogeneracijskega ali klasičnega sistema je mogoče zagotoviti ener­getsko samozadostnost ter s tem to, kar je za gospodinjstvo najbolj pomembno – prihranek. • samo za zalivanje, pranje avtomobila in čiščenje okrog hiše, pa poleg namestitve rezer­voarja z vgrajenim filtrom in npr. potopnim črpali­ščem ponujamo tudi elemente za enostaven in udo­ben odjem vode kjerkoli na vrtu. Bodite pametni in upo rabl jaj te brezplačno dežev­nico. Na voljo so različne velikosti rezervoarjev - od 1500 l do 66000 l. • parkirišče ali dovozno pot. Še več informacij o sistemih za deževni­co poiščite na spletni strani: www. cistilnenaprave-dezevnica.si. Tu si lahko izračunate tudi primerno velikost vašega rezervoarja. Enostavna priključitev ter izvedba Priključitev dveh največjih porabnikov pitne vode, in sicer WC kotlička in pralnega stroja, na sistem za izrabo deževnice pripo­ročamo vsem novograditeljem in vsem, ki se lotevajo večjih gradbe­nih posegov v hiši (prenova kopal­nic ipd.). Za uporabo deževnice v hiši je potrebna namestitev dvoj­nih cevovodov do porabnikov. Za tiste, ki pa želijo uporabljati vodo Naš čas, 17. 10. 2013, barve: CMYK, stran 19 PRILOGA DOM 17. oktobra 2013 Ustvarite si svoj dom na odlični lokaciji v Savinjski dolini • Nove hiše »Pondorski Log« (tip B – VESTA ), oddaljenost od avtoceste Lj-Mb le 2 km • Nove hiše »Savinjski Log« (na prodaj je le še ena enota samostojne hiše tip A-AURORA), oddaljenost od avtoceste Lj-Mb le 1,5 km 1.1. V Savinjski dolini na meji z občino Vransko v kraju Pondor, v prelepi naravi, ob obronku gozda gradimo dve samostojni hiši (P+M) na parceli 630 m2 in 640 m2, z neto bivalno površino 157,12 m2. Gradnja je klasične zidane izvedbe z etažnimi armirano-betonskimi ploščami in lesenim simetričnim dvokapnim ostrešjem. Poudarek gradnje je na ener­getski in trajnostni usmeritvi; to je izolacijska fasada 15 cm, predvideno talno ogrevanje na toplotno črpalko zrak-voda, ki po toplotnoizolacijskih karakteristikah presega PURES za cca 15 %. Hiša nudi sodobno arhitek­turo, racionalno razporeditev in energijsko varčnost. Hiši sta za prodajo dograjeni v III. podaljšano gradbeno fazo, v dogovoru s kupcem pa lahko investitor dogradi hišo v V. gradbeno fazo. 1.2. Na Bregu pri Polzeli v novozgrajenem zaselku »Savinjski log«, kjer se že odvija življenje novih stanovalcev po ustaljenem vsakdanjem ritmu, je na prodaj samo še ena samostojna hiška (P+M), na parceli velikosti 496,00 m2, z neto bivalno površino 153 m2. Hiša je dograjena v V. gradbeno fazo, kar pomeni, da je mora kupec samo še finalizirati notranjost po svoji želji in okusu (parket, ploščice, oplesk … ). Nepremičnine so vpisane v zemljiško knjigo in so proste vseh bremen. Kjer dom v soncu žari – tam sreča pušča sledi, zato dobrodošli v sončnem naselju Pondorski log in Savinjski log. Za podrobnejše informacije obiščite spletno strani www.kolenc.informa­cija.net ali pokličite na telefon 03/ 425 43 05. • Infrardeče ogrevanje – infrardeči ogrevalni sistemi Prednosti Infrardečih ogrevalnih sistemov v primerjavi s klasičnim načinom ogrevanja (kurilno olje ali plin): • nizki stroški ogrevanja; • odpade vzdrževanje gorilca, kotla, • ni zagonskega predgretja in toplo- dimnika ipd. grelniki ne potrebujejo tnih izgub; vzdrževanja in servisiranja; • toploto lahko usmerimo v vse smeri; • celotna investicija ni nujna takoj, • vsak prostor posebej je lahko termo- saj lahko opremite vsak prostorstatsko krmiljen, ker lahko nastavi­ posebej; mo vsak grelnik posebej; • ni onesnaževanja okolja kot pri kla­• 90 % toplote je na voljo takoj ob sičnem ogrevanju;vklopu grelnika; • pri prenovi prostorov panele eno­ • nizki stroški ogrevanja stavno snamemo. • toploto lahko usmerimo v vse smeri; Pozitiven stranski učinek uporabe te teh­ • s krmiljem in termostatom prihranite nologije je zdravstven vidik. IR toplota do 60 % električne energije; deluje pozitivno na področju človekovih • grelniki učinkovito sušijo vlažne notranjih organov. S to energijo greje zidove in preprečujejo nastanek sonce zemljo že milijarde let in jo obču­plesni; timo vedno, ko nas obsije. IR ogrevanje • montaža je stropna ali (in) zidna se pogosto uporablja tudi v medicinske in enostavna, ni razbijanja sten, namene. varjenja; • odpade rezervoar za kurilno olje ali n Vir: www.e-ogrevanje.si plin, kurilnica, cevovodi, itd; Pripravil: Jure Beričnik Dobri razlogi za vrata Hörmann V podjetju Matjaž, ki je generalni zastopnik za vrata Hörmann v Sloveniji, so poleg velike akcije odprodaje zalog pripravili številne druge ugodnosti pri nakupu vrat Hörmann. Tako vam vse do konca leta nudijo izvedbo vratnega krila z novo površino New Silkgrain za sekcijska garažna vrata Hörmann, za ceno vratnega krila v izvedbi Woodgrain (za vrata LPU 40, M in L vodoravni motiv, v beli in prednostnih barvah). Površina New Silkgra­in je fino strukturirana površina, ki deluje elegantno in se še posebej ujema z moderno arhitekturo. Poleg omenjene novosti vam nudijo tudi obsežno paleto garažnih, vhodnih, krilnih vrat in pogonov Hörmann. Z veseljem vam predstavijo zanimive možnosti, ki omogočajo prihranke pri energiji (sistem Thermo Frame), novo generacijo površin za garažna vrata (Dura­grain), nove izvedbe vhodnih vrat (ThermoPro Plus, Carbon), ekskluzivne dodatke in še marsikaj. Pripravili so tudi številne dodatne ugodnosti za svoje kupce. Prijazni strokovnjaki podjetja Matjaž vam bodo z veseljem svetovali in vam predstavili vrata, ki bodo ustrezala vašim potrebam in željam, zato vas vabijo, da jih obiščete v njihovem razstavnem salonu v Petrovčah ali Ljubljani, obiščete njihovo spletno stran www.matjaz.si ali jih pokličete na 03/ 71 20 600. • Talne obloge Parket se že stoletja izkazuje kot odlična talna obloga na najrazličnej­ših področjih uporabe, tako v stano­vanjskih prostorih kakor tudi v drugih objektih. Edinstvena lepota, njegova toplota in estetski videz navdušujeta vse več ljudi. S starostjo pa še pridobi­va svojo lepoto in atraktivnost. Goto­vi parketi so postali trend, saj so rešili težave in prispevajo h krajši izvedbi ter zagotavljajo vrhunsko kakovost površinske obdelave in polaganja na klik (utor se zaskoči v pero brez lepljenja). Laminat velja za največjo konkuren­co parketu, saj je odpornejši na obra­bo, mogoče ga je preprosteje položiti in na kocu je tudi cenejši. Prednost laminata je, da ga lahko položimo na obstoječo talno oblogo in pod njega damo debelo penasto folijo (2 – 3 mm), ki deluje kot dober zvočni in toplotni izolator. Tekstilne talne obloge in preproge (itisoni in tapisoni – razlika je v obde­lavi), ki so narejene iz kvalitetni sin­tetičnih vlaken – poliamidnih (nylon 6.6), poliakrilnih, poliestrskih in akrilnih ter naravnih vlaken – živalska (volna in svila) in rastlinska (bombaž, lan, sisal, kokos, juta, papir, morska trava, …). Pri objektih je potrebno paziti, da talna obloga vsebuje dolo­čene kvalitete. Test GuT nam pove, da talna obloga ne vsebuje okolju in zdravju škodljivih snovi. Važna je še oznaka TFI, ki pove, da je tekstilna talna obloga trpežna in kvalitetna. V Kemoplastovem programu boste našli visokokvalitetne proizvode. • Ogrevanje prihodnosti s paneli TIPING Pri IR ogrevanju govorimo o električnem naravnem, zdravem in varčnem načinu ogrevanja, saj gre za popolnoma naravno in do človeka prijazno energijo. IR valovi nas grejejo posredno in neposredno, kar nam daje prijeten in topel občutek že pri nižjih temperaturah kot pri klasičnem ogrevanju. V porodnišnicah so inkubatorji opremljeni z infrardečimi sis­temi, ki dojenčkom zagotavljajo prijazno toploto. V zdravstvu energijo IR valovanja že dolgo uporabljajo za zdravljenje bolečin v mišicah in sklepih. Prav zato je ta sistem še posebej primeren za starejše in gibalno ovirane ljudi. Obenem pa dolgi infrardeči valovi IR ogrevanja izsušujejo vlago v zidovih, preprečujejo plesen in na človeka vplivajo pozitivno, saj energija IR-žarkov izboljša zdravje in učinkovitost naših celic. Za prihranek pri porabi ogrevalne energije, ki je lahko od 30 pa vse do 60 %, je potrebna pravilna namestitev panelov v prostor, kar vam bomo tudi z veseljem sve­tovali. Lahko se odločite za montažo tudi na počitnišk