284. številka. Trst, v četrtek 12. decembra 1901. Tečaj XXVI .Silno«! ' T'.i*'* mmkrmi as Un, r«tim <■ p r »t ah 4. uri i zrn r+to ieto........34 fcrna u pol !eta.........12 . i h '»-'rt let«........ * „ ih n mwc........ 5 kroni *toA .ii»o * pimNf «-.i r.m^r^j. V« m'*i iri orH — Hf..finn# <» g ;:t»fcamah v I n»tu ne uroJajajo p"~ II j itevilke po S » '»lir.k .S u»5.»; Trata pa po "i *KKmk (4 n>M Telefon MO. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. T edinosti Je neil Ofltil računajo po vratah * petitu. Za večkratno naročilo a primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale do-mač! otrtasi itd. ne računajo po pogodbe Val dopisi naj se pošiljajo uredalfttva Nefrankovani dopisi se ne *i>rejemajo Bokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije iu ustane spre-jaoaa apr»vntfttvo. Naročnino in oglase j« plačevati loco Trst. 1'redulltvo In tiskarna st uahajata * ali-i Carintia 12. t'pr»viilAtvo, In sprejemanje Inseratov v ulici Moliš pi: co lo Hv. 3, 11. nad*tr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran O o d n i k Lutaik konaorcij lista „Edinost" Naumila tiskarna konsorcija lista „Edinost** v Trstu Javna zahvala. obotavljala, ako treba v tem oziru stopiti pred zbornico s tozadevnim zakonskim nacrtom, oglasilo se je zopet polno upov energično za ustanovitev že pol stoletja zahtevane sloven-ke univerze. Vlada pa, ki je že imela priliko izraziti svoje menenje o ustanovitvi jugoslovanske univerze v Ljubljani, izjavlja, da treba v ta namen pred vsem dobro premišljenih pripravljalnih korakov, nikakor pa ni povedala, !;akšen naj l>o ta prehod k ustanovitvi popolne univerze in ni se tudi izrazila h pričakovano jasnostjo o vprašanju, na kak način namerava, dokler ne ustanovi popolne slovenske univerze, slovenskemu di-jastvu v smislu javno priznanega svojega principa omogočiti študij v materinem jeziku ! Ker je vlada izrecno i;javila, da bo kaj dosegljivega vedno rada izvrševala, zato slovensko dijaštvo apeluje na često povdarjano pra- veneem ne ustanovi lastna univerza na domačih tleh — slovenska predavanja. S tem izpolni vlada ne le svojo Množini od nabili prijateljev in so-miši jeuikov j«* gotovo palo v oči, da med kandidati za deželni zbor istrski to pot ni bilo moža. ki je celih 17 let rastno zastopal \ deželnem zboru kmečke občine okraja Volosko. Ta n 1 oz je Slavoj Jenko, trgovec in župan v I\»dgr:tdu. Njega ni bilo to j>ot me r-d'tii narod Avstrije, Čegar marcija 1850. za kazenski pravdni red v slo- akad< ini-ka m adina se m- ra izključno v tujem, venskem jeziku, in z min. odi. od dne 25. nem-Kem. eziku r-a-:i akademiških študij sept. 1850 profesor finančne vede dr. Jože izobraž*fV;i i i, p»tetu pa. olnjeval v isti ! Ko je t* rej slovensko dijaštvo iz odgovora na interpelacijo poslanca Malfattija iz-previdelo, da Ima najvišji predstojnik avstrijske naučne uprave resno voljo, vsakemu avstrijskemu narodu omogočiti akademiški študij v materinem jeziku in da se ista ne bo Hobič in dr. losi slovenski predavala na teologični fakulteti, katera predavanja so v slovenskem jeziku navedena v lekcijskem katalogu graške univerze. Ako so se morala ta predavanja začasno ustaviti, zakrivila je to, kakor je govdarjal v državnem zboru 1.1871 ]>oslane<* Kosta, edino le vlada, ki slovenskim predavanjem ni posvečevala tisfe nežne pozornosti in skrbi, kakoršnje treba vsaki novi napravi in zlasti zato, ker se slavenskim dijakom ni dovolilo delati izpite v slovenskem jeziku. Ker so slovenski poslanci na burno izraženo željo vsega slovenskega naroda leta 1870. iznova zahtevali ustanovitev slovenske univerze, sklenila je vlada zopet aktivirati slovenska predavanja na graški univerzi, posebno gleda judicijelnih predmetov, ter je v ta namen vpostavila v proračun znesek 3600 gld. Iz vsega tega jasno sledi, da vlada ne stori prav nič novega, ako sedaj zopet uvede Politični pregled. V TRSTU, dne 11. decembra 1901 O volitvah v dež- zbor dalmatinski za kmečke občine piše rečki »Novi list« : Rezultat votitev na3 jako zadovoljuje : stranka prava je šla, razun nekaj potrebnih izjem, po vsej Dalmaciji roko v roki z narodno stranko. To je najlepši in najtolažljiveji fakt. Razlike bodo tudi v bodoče, a načela se bodo izvajala, ali n a -rod se ni brez potrebe klal in trgal ! ! Stranka prava je poleg dosedanjih izkušanih zastopnikov svojih, poslala v dež. zbor novih sil, najbolje kar jih ima. Dr. Smodlakn, dr. Majstrovic in dr. Marović so za deželni zbor in za hrvatsko stvar v zboru dragocene pridobitve. Bodočnost pokaže to še bolje. Naia drsava in vnanja politika. Glavna faktorja v svetovni politiki bila sta dosedaj in sta — če tudi ne več v tisti ab- ; solutnost; — še vedno trozveza in dvozveza. V najnovejšem času pa se je konstelacija na političnem svetovnem obzorju začela spreminjati v zmislu, da izlasti trozveza nehuje biti element, katerega je trebalo vpostevati najprej, ako si hotel presojati hipni položaj in snovati kombinacije za bodočnost. Da-si omenjeni zvezi še vedno obstojiti formeluo, vendar nihče ne ve, pri čem da smo prav za prav. Dvozveza stoji še vedno dovolj trdno in ce!<5 ojačuje se in zadobiva vedno več i upliv in ugled ; ali v trozvezi se neprestano nekaj krha in ruši in nihče je ne upošteva več prav tako, kakor so jo dosedaj V9i, in kakor bi jo se, ako bi slonela na nekoliko bolj naravnih temeljih in bi ne bila le diplomatična krparija, ki pa je do sedaj vendar dobro služila ciljem pangermanskega imperijalizma, našo državo pa je zavajala le na kriva, pogubna pota! To nam dokazuje ravno sedanje pokanje ustave. Korber je ka- kor nalašč poklican v to, da dovrši delo, katero so zaprtčeli in nadaljevali, deloma hotč, deloma nehotč, njegovi predniki. Trozvezi je bil prvotno namen dvojen : povzdigniti moč in upliv nemške države in kolikor mogoče oslabiti Avstro-Ogrsko, tla ta postane poslušna služabnica mogočne Nemčije ter da bo, kakor t-jka, isto verno podpirala v visokoletečih nje ciljih. Ta namen je trozveza tudi popolnoma dosegla in poleg tega je Italijo politično sicer dvignila nekoliko više, gospodarski pa upropastila. Vezi, ki so držale Italijo v trozvezi, pa so se že znatno zrahljale ; le Avstro-Ogrska se drži mogočne Germanije in drvi za njo čez drn in strn, držč se je za krilo, kakor otrok svoje matere. Nemška diplomacija je do sedaj na jako spreten in zvit način znala vzdrževati neko hladnost naše države do Francije ; za nesoglasje med našo državo in |Rusijo pa so in še sedaj dovolj skrbijo avstrijski slavofobski državniki iz jedinega vzroka, ker je Rusija slovanska dižava in ker bi vsled eventuvelne zveze z Rusijo mogli avstro-ogrski Slovani dospeti do svojih pravic. Avstro-Ogrska je sedaj na najbolji poti, da ostane čisto osamljena. Italija se zbližuje dvozve«i in tudi razmere med Nemčijo in Francijo postajajo vedno boljše ; da, v zadnjem času se je začelo govoriti celo o zbliževanju Francije in Nemčije, in širijo se tudi vesti o potovanju nemškega cesarja v Pariz! Da^e pa Nemčija usiljuje Rusiji, to je stara in že znana stvar in je že Bismarck deloval v tej smeri. Tudi Anglija bo kmalu prisiljena, vsled zavožene južnoafričanske politike, iskati si prijateljev iu ni izključeno, da bo skuhala dobiti zaslombo v oni mogočni zvezi, kjer igra prvo vijolino Rusija. Le A vstro-Ogrska nima časa, da bi računala s tem premikanjem svetovne politične konstelacije. >'aša država je seveda le najemnica Nemčije in n>ora delati to, kar zahtevajo interesi i: te, mora zatirat: Slovane, učvrščati premoč Nemcev ter delovati za uveljsvljenje nemškega državnega jezika ! Vlada naša pa ima potem še ta žalosten pogum, da zatrja dan za dnevom, da deluje za državne interese! Da, slednjič ima tudi ona prav, ako trdi, da deluje za državne interese, ker vsaki državnik deluje za državne interese; vprašanje nastaja le : za interese — katere države deluje?! Se-li naša država v resnici sme še prištevati velesilam ? Na to vprašanje nočemo odgovarjati, lahko pa trdimo, da so nas zad-nji dogodki prepričali, da v novejšem času italijanska diplomacija nastopa mnogo samo-zavestneje in vspešneje, nego avstn.-ogrska ! S precejšnjo gotovostjo smemo pričakovati, da bo v nedalnji bodočnosti naša država popolnoma osamljena, oziroma, kar je še huje : da bo njene korake vodila le Nemčija. Na tem se nam bo zahvaliti le zaslepljenosti avstrijskih državnikov, ali tudi neodločni in malenkostni politiki avstrijskih Slovanov, ki se nikdar ne morejo povspeti do krepkega odpora proti avstrijskim vladam in se dajajo slepo, zavajati po takozvanih državnih potrebščinah. Ravno mi Slovani naj bi se žrtvovanjem svoje ekzistence varovali hišo, v kateri se bahati jo nemška gospo la — gospodje in gospodarji (posl. Berger je vsaj rekel tako te dni v poslanski zbornici, da so bili v Avstriji vselej Nemci gospodje, Slovani pa hlapci !). Do njih, do »gospodov« in »gospodarjev*, ne j»a do »hlapcev«, naj se g. Korber obrača najprej I »Gospodo« kliče dolžnost, ako' se gospodu Korberju zdi, da so »državne potrebščine« v nevarnosti! Slovanom, vsem, ne izvzemši Poljakov, pa je v dolžnost, da začnejo enkrat delati resne račune, v kako nevarnost spravlja našo narodnost tista vnanja politika, ki je to monarhijo dovela tako daleč, da je osamela — vel kim nemškim načrtom na tli spo- zicijo ! ! Parlamentarne stvari. V nadaljevanju razprave o proračunu v proračunskem odseku je poročal poslane«? V u kovic o točki »Pomorska in pristaniška služba«. — Predlagal je, naj se tržaška pomorska vlada reorganizira : naj se ustanovi asesorat za mornarico; naj se uprava morskih svetilnikov preured ; naj «e pospešuje kabotaža ; kazen ske procedure na pomorskih oblastih naj se preurede; i-totako konzularne takne; tržaška luka naj se premesti v miljski zaliv; spljet-ska luka naj se preuredi : pospešuje naj ne ribištvo; razmere svetilniških čuvajev naj se urede; i/lijevanje preko Trsta naj se uvede ; komunikacije med obmorskimi mesti in med Trstom in Argentinijo, naj t-e popolne, ter s'ednjič, naj se čim prej izvrše projektirana pristaniška dela. Z -t« pitik vlade, sekcijski načelnik, baron Weigelsl»erg, je izjavil, da bo vlada skušala1 ustreči željam |>oroćevalca, v kob kor jej bodo i to dovoljevala denarna tsredstva. Omenjal je, da je v proračunu uvrščena tudi postavka za nabavo petero ladij za čiščenje morskega dna. ! \ namen, gajanja. Po-1. K zzi je govoril o pomanjkljivosti rt-šiln it sredstev o pomorskih nesrečah in med drugim tudi o potrebi zavarovanja pomorščakov vsaj za slučaje bolezni in invaliditete. O lej točki so govorili še poslanci H e r o I d. Menger, Fergel t in V u k o -vi e, na kar je bila i-tta vsprejeta. Potem so razpravljali o t-čki »Tobak in sol«. — Posl. Vukovi«-' je pozival vlado naj soline v Dalmaciji in v Istri preuredi tako, da bodo imeli od tega večji dobiček delavci, posestniki solin ter erar. Ta točka je bila vsprejeta, kakor tudi naslednja »vode in ceste«. Včeraj so je sestal v sejo tudi glasovala za predlogo. Domobranski minister \\" e 1 s e rs h e i rnb je glede / le-afere izvajal, da v vojsko ni smeti prenaša i p litičue agitacije ter da je tam potrebna najstrožja disciplina. Glede občeval nega jezik t med častniki je izjavil, da bi bilo želeti, naj bi se isti posluževali armad -nega je/ika. Z ozirom na razv-j vojske v d nizih državah, je dejal govornik, treba bo tudi v A\siriji uvesti popolnejše topove ter pomn«>žiii «-Lalno vojsko. x Odnski načrt g!e.!c regulacije avstrijsko-pruske meje ob reki Prztm-«e v Vialo. Od.sek je na to prešel v razprnvo o pre«llogu j »osi. V u k o v i č a glede preuredbe konzularne dužbe. Posl. Lic h t je poživljal vlado, naj pospešuje razvoj konzularne karijere, naj pre-ure«ii konzulate tako, od«» odgovarjali trgovinskim potrebam. naj skrbi, da bodo konzuli š«'-t;li osebno varnost izseljencev ter j da ae bodo posebno jtosvečali sestavljanju statistike o delu v dotičnih deželah, in naj konzulatom «!<>leli trgovske, jniljedelske in tehnične izvedence. Po.-1. 1 a m bo s i se je pritoževal radij pomanjkanja jezikovnega poznanja na konzulatih. < > :-ek je vzel na znanje poročevalčevo poročilo ;n vsprejel Lichtove predloge. Obrtni odsek je razpravljal v včerajšnji s ji o sklepu gospodske zbornice glede in M» obrtnega reda. — Po«iodsek veterinarskega o <1 seka je razpravljal včeraj o reformi zakona glede nalezljivih bolexai mej živino. Dogodki v Vrešenu v nemškem parlamentu V razpravo o odgovoru dr-žavneg.i s.am*elarja Biilovva na poljsko inter-[►elacijo «» d«>^ nikih v Vrešenu poseglo je več govornikov. Prvi je govoril posl. Roliren (centrum ki je povdarjal, ia o dogodkih v Vrešenu ne gre za posamične slučaje, tem- več za pretepanje v masah, katero so, pod v od s t v o m svojih predpostavljenih, na poljskih učencih izvrševali uemš u učitelji, dobivajoči po sto mark nagrade za svoje zasluge za germanizacijo. lu potem dalje: Zakaj se on i in učencem zabranjuje govoriti v njih materi nem jeziku ? ! Mi smo pripravljeni podpirati vlado z vsemi svojimi močmi, ako bi trebalo zatrt ti agitacije, naperjene proti varnosti države. Ali ne v Tornu, ne v Vrešenu ni bilo možno konstatirati veleizdaje. — Konservativec Ijineburg je izjavil, da bo njegova stranka podpirali vlado v obrambi germanizma pred poljsko propagando. — Nemčija da je z obso |!m> poljsk'h mater dokazala, d* ima močno \ lado, katera zna braniti pravice Nemcev. (O, de v koncentracijskih taborih. Zatrdil jo, da je to prava bedastoća, ako se poljskim otrokom nemški jezik usiljuje. Glas angleškega učenjaka o Momm • seno vi slavofobski teoriji. Dunajski časopis »Die Fackel« priobčuje članek iz peresa slavnega angležkega učenjaka Honston Steuart Chamberlaina (ro ni tisti prosluli angležki minister Chamberlain) o Nemcu Mommsenu — ki je velik učenjak, a ne manji fanatik — in posebno o njegovem pismu do avstrijskih Nemcev, v katerem je iftim dajal ta človekoljubni nasvet — naj Celi o m r a z b i j e j o č e p i n j e ! Chamberlain piše: »Teodor Mommsen ni samo jeden najznamenitejši! zgodovinarjev minolega stoletja, temveč v visoki starosti njegovi se je razvil v njem neki nenavaden dar, ki je danes v najlepšem cvetu, ilasi so ga, vsled njegove 85-letne starosti, že začele zapuščati moči; on zna namreč jako spretno vsako dobro stvar spremeniti v slabo. Njegova objavljenja v časopisih vzbujajo grozo vseh ljudi«. Chamberlain omenja dalje, da se Mommsen ne more dotak liti nobenega javnega vprašanja, ne da bi istega preobrnil in spačil. Zbok avtoritete Mommsenove se vseh njegovih izjav oprijeml;ejo polovični in vsakdanji ljudje in ga povzdigujejo v deveta nebesa, kar Mommsenu neizmerno ugaja ter si domi'lja, da je se svojimi besedami storil Bog ve kako uslugo človeštvu. Ko je pred kratkim zopet močneje vsplapolal l>oj med Nemci in Cehi, moral bi bil Mominsen, ako se je že hotel baviti s to stvarjo, mirno pr« soditi vso stvar in se svojo avtoritativno besedo pomirljivo upljivati na razgrete duhove, ali pa mirno molčati in dalje študirati svojo rimsko zgodovino, ker v tej stvari nista bila prizadeta ne on, ne njegova domovina. AH ne! Sel je k mizi ter napisal naj nepremišljenejše, najstrastnejše pismo, ki je razpalilo duhove, in katerega ne bi sam Schonerer mogel napraviti neokretcejše, aro-gantnejše in bolj hujskajoče! Težkih grehov, ki so jih Nemci zakrivili nad Cehi, se ne spominja ni z je«lno besedo: da je bilo nemško vseučilišče, katero je pogubilo Husa, v njega boju za svobodo in vero, da je bila nemška dinastija, ki je hrabri naro 1 pod težkimi čevlji huzarjev zmlela skoraj do uničenja : marveč meče Slovanom z nemodro objestnostjo impertinence v obra* in h lijeka Nemce, ki so itak že izven sebe, k naši Istvom. Nov srd, novo nespravlji vosč je njegova ropotajoča beseda zasejala v srca«. »Politik« pripominja k temu : Ss nik dar ni bila od neslovanske strani »črepinjska te-orijac Mom in seno v a ta ko ostro, tako pregnantno in tako resnično oinačena, kakor se je zgodilo tu. In ta sodba prihaja ravno o pravem času, ko »svobodomiselna« nemška javnost zopet proslavlja Mommsena kakor kakega Herosa. Tržaške vesti, Maša zadušil ica po pok. Franu Ka-Hstril. Kakor stno želeli in tudi pričakovali za gotovo, zbrala se je danes v cerkvi sv. Antona novega velika množica ljudi iz vseh slojev našega naroda, da pomoli za mir in pokoj duši |>okojmka, da še enkrat proslavi njegov spomin in pretresujoče, da mu je bilo videti, kako mu duša trpi in sicer močno trpi. Smilil se mi je v dno duše. Jaz sem sicer skušala tolažiti ga, on pa se ni dal in se ni tlal utolažiti. Ali pa je morda vendar slutil, v kak obupen položaj mu zaide miljeno, vroče 1 j u 1 > -ljena rodbina, ako on postane — žrtev ? ! Setlaj, po 12 letih, vidim, da niso bile prazne njegove slutnje. Te dni je bila pri meni gospa soproga -udova pok. Hrabroslava VolariČa, katere v prvi hip niti nisem več spoznala. Vrgla se mi je okolo vratu in je milo zaplakala, da mi je kar srce trgalo: Ali me več ne poznaš ? ! In oklenila se meje krčevito. Res —je •nisem poznala! Uboga žena, kako se je spremenila ! Pa ni čudo! Žalost p> ljubljenem, v cvetji let zamrlem soprogu bi bila kmalu tudi njo spravila v grob. Okrevala je sicer zopet počasi, ali huda bol jej stiska srce in težko bremeni na njej skrb za čet-1 vorico — sirot. Kako naj živi družino in skibi za primerno vzgojo otročičev z mesečnimi 2i) gld. ? ! Pa pravijo, tla živimo v dobi — bumanitete! Dežela bi morala pač malce bolj skrbeti za sirote uzornih učiteljev svojih ! ! In pokojni ni bil samo učitelj, ampak tudi priznan delavec /.a povzdtgo vsega naroda. A deca mu morajo trpeti bedo ! Pa tudi vsega naroda ne moremo odve-zati od krivde — grde nebvaležnosti. I "boga udova je zahjžila skladbe pok. soproga svojega in iste ležč na nje domu — nerazpro-dane. Tožila mi je, kaktj jej je hudo, v kaki zadregi je, ker jej leži v skladbah/ denar mrtev, ko bi ga tako krvavo potrebovala...! Res, Slovenci smo čudni ljudje. Ali ne — nočem rekriminirati zopet, marveč se obračam tlo rodoljubov iskrenim toplim apelom: popravimo kar smo zamudili ! Storimo, kar smo dolžni spominu pokojnega skladatelja ! Pomagajmo njegovi osiroteli rodbini vsaj s tem, da pokupimo njegove skladbe! In to storimo lahko ! Kolik«j je mej irao-vituiki slovenskimi mož, ki lahko žrtvujejo tako svotico! K<»lik«> je še pevskih se naročila ! Postavisao pokojnemu Volariču spomenik v podpori siromašnim otroeičem njegovim! Duh pokojnega se bo na tem bolj radoval, nego da smo postavili mrtev kamen na prerani grob ! Zmagoslava. Sliod mizarjev. Napi oženi smo od do-tičnega sklicevalnega odbora, naj objavimo, da bo v ne«leljo dne 15. t. m. javen shod mizarjev, ki se pričue ob 91/* uri predpo- Iti d ne in se bo vrfii v prostorih Via del Boschetto št. Na dnevnem redu bosti dve točki: 1) go*j»odarr*ki položaj mizarskih delavcev in način zboljšanja istega ; 2) e v en tu valni predlogi, razprave in sklepi gle le 1. točke. Odbor kliče delavcem-mizarjem : Ali ostanete vedno indiferentni do svete ideje vzajemnosti, katere so se dan danes oprijeli vsi delavski >loji ? ! Ali hočete za vedno ostati spat čni in v pesimizmu ? ! Pozabite na vse osebnosti, iznebite se apatije in pesimizma, ako nočete izdajati bodočnosti naše kaste, Imdočnosti naših otrok ! Drobile TCsti. Zgubljeno — najdeno. Kavarnar Peter deli'Angelo, stanujoči v ulici Rena št. 4, izročil je včeraj na policiji več loterijskih listov, katere je našel na ulici. Beg v Italijo? Gospa Alojzija L., stanujoča v ulici Barriera vecchia, vzela je k sebi svojo vnukinjo Julijo F. iz Italije. Nekaj č::sa je Julija živela srečno pri svoji dobrotnici. No, od n^knj časa sem je mlada deklica bila sila nervozna in molčeča. To je v gos| ej L. vzbujalo sum. No, vendar jo je presenetilo včeraj, ko ni našla več svoje vnukinje v hiši, temveč je našla le neki listek, v katerem Julija pravi, da je pobegnila v Italijo, vzemši seboj nekaj obleke. Gospa I j. je to kočljivo stvar naznanila na policiji. Poskusen samomor. Gospa I. S. je i/išla pred par dnevi iz opazovalnega oddelka za umol>olne. Včeraj popoludne ob 3. uri pa se je nesrečni gospej zopet omračil um in v tem stanju je hotela izvršiti samomor. Spila je namreč stekleničico strupa. Domači so še o pravem času opazili namen gospe in preprečili gotovo smrt s tem, da so hitro |K>klieali zdravnika. Ta je gospej izpral želodec in jo je dal pozneje prenesti v bolnišnico. Njeno stanje je nevarno. Deček padel z r o k. Djček Josip Norbido, sin Josipa in Kilomene, stanujočih v Miljah, je padel z rok svoje matere na tla ;n se hudo pobil. M-tlega dečka so prenesli v tržaško bolnišnico. Huda žena. Na kornisarijatu v ulici Seu-sa se je predstavil včeraj Antoi C., stanujoči v ulici Acijuedotto ter izpovedal, da ga je njega žena hotela ubiti. C. je povedal nadalje, da ne more več živeti žnjo v miru, ker da je ze\6 nevarna in da je že večkrat poskusila naskočiti z nožem proti njemu. Po-veJal ju tudi, da je baš te dni ukren i potrebne korake na sodišču za razdružitev. Ta ukrep moža je div j > ženo razjezil še Intlj in hotela *e je maščevati s tern, tla je začela trpinčiti ponižnega in ža in da je porazbila, kar jej je prišlo pod roko v svoji hiši. V rore^. zjutraj pa je vrgla proti njemu n«ž, a na §re*o ljegovo se je izognil še o pravem času. K:tncelift Zafutta je poslal po to strašno /eno in jo pričel izpraševati. Vspeh izpraševanja ie bil tak. tla je |r>trdil izpovedbo moža. I "radnik je poslal ženo v til e j Tigor. Ogenj. Danes ob 2. uri popoludne je začelo goreti v prodajalnici tvrdke Žgur in Popotn k v uliei delle Poste. Iz pred porotucira sodišča. Včeraj se je vršila zadnja porotna razprava (g'ej včerajšnji* »Kdiuost«' proti Ivanu R'hterju iz Trsta radi ubojstva. Po govoru državnega pravdnika namestnika in hranitelja dra Breit-nerja, so -*e poroto ki umaknili v posvetovalno s bo ter s> jednoglasno potrditi stavljeno jim vprašanjc. Na podlagi izreka j»orotnikov jn sodišče obeodilo Rihterja — kakor smo že omenili včeraj — na 4 leta težke ječe poostrene vsako leto enkrat, to je na 22. oktobra s postom. < )btoženec mora plačati udovi pokojnika 1* kron mesečno. Riehter si je pridržal pravico do priziva. S tem je dovršeno zadnje letošnje za*e-d*nje porote v Trstu. dražbe premičnin. V petek dne 1.» de-cembra ob 10. un predpoludne se bodo vsled aaredt* tufc. c. kr. okrajnega sodišča za civilne *tvsri vršii* s.edeče dražite premičnin: ulica Belvedere 53, hišna oprava ; ulica Sa-nita 7 tiskarniški stroji : ulica Romagna 106, hišna oprava; ulica Valdirivo 12 in uliea Gheg:i .o. hišna oprava ; Prehod (passo) San Giovanui, pisarniški predmeti ; uliea Solitario 21 in Manzoni 2345, mizarska oprema ; ulica del Toro T, hišna oprava ; ulica Cavana H, glasovir in harmon.um : trg Piazza piccola, platnena pokrivala; liojan 17, p resi č; ulica Gelsi 3 A, hišna oprava ; ulica Chiozza 21, hišna oprava; ulica Media, konj in voz; ul. Altien 2 A in San ta ti, hišna oprava in dra- gocen«.sti ; ulica Chio'za 2V*, hišna oprava ; Largo Pescheari (krčma), koliba. Vreaiensk! vrstnik. Včeraj : toplomer ib 7. uri zjutraj 5° 4 ob 2. tiri }>opoludn-.">°.7— C.® — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 750.0 — Danes pl.ma ob 8 53 pred p. in ob 11.5 pop.; oseka ob 3 27 predj»ol|K>iuc)ne. Odbor političnega društva »Edinost« bo imel svojo sejo v soboto ob 7. uri zvečer. Z a »BoŽiČnicOc so nadalje darovali : g.a Natalija Truden v Barkovljah, g.a Matilda Sebenikar na Rakeku in g.a Draga Trnovka z Dunaja po 10 kron; g.a Justa Gasperčič iz sv. Ivana 5 K; gosp. Edvard ; Legat, c. kr. kapelan v pokoju v Sežani 4 ; K : g.a Ana Štrukelj v Trebeah, g. Anton Rogač, dekan v Hrtišiei, g. Anton Valentič na Opčinah jh> 2 K ; g. Oroslav Perklič, c. kr. fin. stražnik v Pulju 1 krono. Ker se ni mogla udeležiti »Miklavževega večera«, podarila g a Manja \N artbuciiler 40 st. Presrčna hvala vsem! Nadaljne darove sprejema blagajniČarica Maša Grom, ul. Conicoli 1. Sv. Miklavž ni mogel izročiti (ker niso bile prisotne) 3 zavoje in sicer na naslove: Justina Grmek, Ivanka Grmek in Ana Lonzner. Lastniki naj se oglasijo pri gori imenovani blagajničarici podružnice. novembra 1851. Bog jima daj dočakati dijamantno poroko! X Deželnozborske volitve na Goriškem. Slovensko veleposestvo je volilo včeraj nastopne tri zastopnike v deželni zbor: Antona J a k o n č i č a (katerega sti volili obe stranki, ki je dobil torej 120 gla3.), A. K 1 a n Č i č a (kandidata »Sloge«, ki je dobil 50 glasov) in Leopolda B o 1 k o t a (kandidata družtva veleposestnikov, ki je dobil 70 glasov). Klančič je bil izvoljen na obnovljeni volitvi proti Muhi. Zabavno je, kako —različno ljubljanska dnevnika poročata o tem izidu. »Narod« pravi, da sta b*la voljena dva kandidata društva veleposestnikov in en klerikalec. »Slovenec« pravi, da sta bila voljena dva didata »Sloga« in en pristaš — »Sloge« !! Nočemo zasledovati, kateri teh virov je bližje resnici. Počakajmo nedaljne bodoSnnsti; ona nam poda najzanesljiveji odgovor. Le nekaj moramo povdariti, kar nam nikakor ne »gre ukup« na poročilu «Slo-venčevem«. Ce je g. Bolko pristaš »Sloge« 1 in je bilo vrhu tega tudi društvo veleposest-! ni kov zadovoljno žnjim, potem pa ne moremo u meti, zakaj se ista »Sloga« ni pridružila tej kandidaturi, in je marveč g. Bol-kotu postavila protikandidata in s tem storila afront ne le družtvu veleposestnikov, ampak tudi — svojemu lastnemu somišljeniku !! kantu d i ti veh Vesti iz ostale Primorske. X Iz-za tieželnozborskih volitev v Istri. Mnogokdo si ui vedel prav tolmačiti, kako je to, da je letos nas kandidat za mestno skupiuo Pazin Labinj-Plomin dobil istotako glasov kakor o zadnjih volitvah (razlika je bila le par glasov), med tem ko je število za nasprotnega kandidata precej poskočilo. M ioge je to osupnilo. No, stvar je lahko pojasniti. Vzrok temu je, tlo sov Plominuin Labi nju — kateri mesti fti popolnoma v italijanskih rokah — volili letos na podlagi nove davčne razdelitve, do-čmen takega slavlja. Koliko veselih duij jima je minolo v tem dolgem času, a koliko, in se več, žalostnih! Koliko viharjev jima je bilo pre-Jtati . v 50 letih skupnega življenja, koliko skrbij, k rižev in težav! Vzgojila sta petero sinov, ki so vsej vasi v vzgled se svojim miroljubnim vedenjem, pravo bratovško ljubeznijo in složnim, treznim življenjem. Žito uživajo pa tudi med soseščani veliko ljubezan 'n spoštovanje. Na slavnost je došlo, razen doal1" čega, tu li ljudstva iz sosednjih vasij ; iz Doline so došle tudi celO tri čest tke. Prav je, da se je vzorni druž ni s'cazalo ob tej priliki zasluženo spoštovanje! Obred, petje in govor — vse je napravilo na zbrano ljudstvo tak utis, tla se ni nikdo kesal, če je zgubil par ur tlela. Vsakdo Sđ je potrudil, da slavlje izpade čim sijajnejše: r »piči so grotneli, zvonovi pri trkova I i, orgije in popolni mešani zbor poveličevali praznovanje; niti foLograf ni hotel izostati. Vsa svatovska družba se je dala fotografirati in posebej še slavljenca sama. Na bmketu, prirejenem za sorodnike in nekatere druge odlične osebe, uapivalo se je slavljencema iz srca. Do solz je navzoče ganila čestitka, ki jo je slavljencema izustila njiju unukinja Anica, prišedša iz ljubljanske obrtne šole, tla prisustvuje velikemu družinskemu prazniku. Na banketu se tudi ni pozabilo na prekoristno dijaško podporno društvo v Pazinu : nabralo se je 10 kron, katere je g. V. že odposlal na dotično raesro. Krepki ricmaujski pevski zb >r je slavljencema priiedil podoknico, ki je med zbranimi povečala veselje. Ženin je bil rojen 1U. septembra 1831., nevesta 8. julija 1827., a poročila sta se 26. Državni zbor. DUNAJ 12. (B) — Z »orniea poslancev. — Mej došli mi spisi je interpelacija poslanca Breiterja, v kateri opozarja na namišljeno protislovje med izjavami miuistra-predsednika Korberja in onimi državnega kancelarja grofa Bultnva povodom demonstracij v Lvovu. In-terpelantje vprašajo, da li ininisterski predsednik hoče o stvari govoriti golo resnico in tla-li je res, da je minister za vnanje stvari izrekel pruski vladi obžalovanje radi dogodkov v Lvovu? Dalje je interpelacija poslauca Olsze\v-skega radi postopanja policije v Lvovu in hočejo interpelantje vedeti, da li misli vlada še nadalje proganjati mlade ljudi, ki so bili najprej izzivani a potem zaprti ? Poslanec Rittti interpeluje, da-li je resnična govorica, da je grof \Vocziczki določen za naslednika ministru za poljedelstvo? Slednjič je interpelacija posl. Romanczuka radi izstopa iualo-rttskih dijakov z vseučilišča v Lvovu. lnterpelanti vprašujejo, da-li je vlada pripravljena storili potrebne korake v to, da bo maloruskira dijakom mogoče ostati, oziroma, da jim bo mogoče povrniti se na vseučilišče v Lvovu ? Interpelantje zahtevajo, naj se izda pojasnjujoči in spravljiva proklamacija do maloruskih dijakov in naj se spoštujejo pravice maloruskega jezika na Lvov-skem vseučilišču po vseučiliščnih oblastvih in naj se slednjič vseučilišče spopolni z maloru-skimi učnimi stolicami. . , Ko so ministri odgovorili na raz ie in- vesti iz KranisKe. I terpelaeije, je zbornica nadaljevala splošno * Kranjski dež. o ti bor pred razpravo o poljedelskih poklicnih zadrugah, državnim sodiščem. Pre i državnim Seja traja dalje, sodiščem se je te dni vršila razprava o tožbi Dogodki v Kitaju. goriškega dež. odbora proti dež. odboru PEKING 11. (B.) Priobčen je edikt, s kranjskemu radi oskrbovalnih stroškov za T. katerim se umrlemu Li Hung Oangu, princu Plenk, ki je bila v ženski bolnišnici v Gorici. ! Čingu in drugim uradnikom podeljajo razne Razsodba se glasi, tla mora dežela Kranjska časti za delovanje njihovo na mirovnih poplačati 1(.»81 K oskrbovalnih stroškov in 441 gajanjih. V ediktu se podelja nadalje Junglu K sod. stroškov v tek ti 30 dni. . dvoočno pavovo pero, ker je inozemce čuval —prep napadi B>ksarjev. O poslednjem delu Vesti iz Štajerske. 86"' ri"l>rL'v'J"-___ — S t a j a r s k i deželni z b o i se skliče najbrže okoli novega leta vsaj k dva-dnevnemu zasedanju, da sprejme deželni proračun. Nemci si bodo najbrže volili takoj tudi novega odbornika na mesto o Istopi vsega viteza Sshreinerja. — Ropar v mariborski okolici. Po mariborsKi okolici krade in ropa neki Leopold Keršič, ki je pobegnil iz od-gonskega zapora v Slovenski Bistrici. KeršiČ je srednje rasti in suh. Orožništvo in policija imata mnogo dela, tla bi ga dobila. — Za kajimajozmiselinza kaj ga nimajo! »Domovina« piše : Ponudbo državne obrtne šole, naj bi se v Mariboru ustanovila strokovna obrtna šola, so »hvaležno« odklondi; istotako so odbili prošnjo društva izobražujočih se štajarskih (nemških) umetnikov za prispevek, da bi za-raogli prirediti v Mariboru razstavo. »Ni de- ' narja«, so rekli mestni oče G:rstmayer. Pač pa so v isti seji nemškemu šulferajau »za [ prospeh nemškega šolstva na Sp »dnjera Sta-1 jarskem posebno v mariborskem okraju« iz ' hranilnienih jubilejnih obresti darovali celih j 1363 kron 80 stot,. Sedaj pa bo že nemštvt) j ; prospeva lo! XKKKXKKKXXKXXKKK XI X X * * * * * x * * * * X x X X MIZARSKA ZADRUGA V GORICI z omejenim jamstvom naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela Dr?o slov. zalop pohištva iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici Antona Černigoj-a Katera se nahaja v Trstu, Via Piazza vecchia (Roiario) št. 1. 4na tle»«t 8tran| cerkve sv. 1'etra). Konkurenca nemogoča, ker Je blago lz prve roke. X a x x X X X X X 3C X X s« X X K X xxxxxxxxxxxxxxxx „ PRVA TOVARNA za čopiče in ščetke Mfl D'Alti -JŽD TRST. - Via S. Antoni - T UST (nasproti Zennaro in Gentlli). Brzojavna poročita. Grof Vetter pred eesarjem. DUNAJ 12. (B., Njegovo Veličanstvo 1 Za re>lsednika zbornice poslancev, grofa palic za iztolči prah. Vetter ja. Velikanski izb r mil, glavnikov, parfumov, Zaprist^/anje pred cesarjem. ' listnic, novčark, mosnjičkov itd. DL'NAJ 12. (B.) Njegovo Veličanstvo Vse po jako nizkih cenah. "^B eesar je zaprisegel danes predpoluiine sekcij-j V prepričanje se prosi blagohoten obis«. skega načelnika v pokoju, gr« fa Friderika 1 Pongracza v njega lastnosti kakor tajni svet- ; nik, o čemer sta posredovala minister za lil <1 T * lf' vnanje stvari, grof Goluchowski in, nademej^ Alfi K S 8 E II 8 F LBH MlllZI I stujč najvišjega komornika, grof Praar. Na to je zaprisegel cesar novoimenova-nega namestnika tirolskega, barona Sch\var- StSfS zenaua, o čemer sta posredovala ministerski; $$ predsednik dr. Ivorber in generalni adjutant grof Paar. Dogodki r Armeniji. CARIGRAD 11. (B) Glasom došlih poročil se je armenski tolpi Antranik, ki je bila zasedla nrmenski samostan, imenovan Arak, v okolici Muša, posrečilo vnovič, da je prodrla blokado turških čet in ubežala. Samostau leži na višini, kar dela vojaškim operacijam velike težave, jzbok česar ga ni izdatno obkoliti. PrTa In največja tovarna poblltra vseh vrst. —•I TRST f- TOVARNA: ZALOGE: Via Teta, i Piazza Rosario it. 2 vogal I (Šolsko poslopje) Via Limitanea in Via Riborgo št. 2f -MOM-- Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Izvršuje naročbe tndi po posebnih načrtih. Cene brez konkurenoe. 1LUSTR07AIJ CEHI Zi STOK J II Ft A 9 SO Predmeti postavio se na parobrod alf železnico franko. J M* U. Dr. Ant. Zahorsky j i 4 « 4 i < 4 < prijntroča svojo jNunoč na }»>ri»ddi. alMirtth in vseh žensk:h Udeztidi, kakor: ne-rednosii v perj«*!;, krvavenje, l»eli tok, neredna lega untcmi**« itd., kak<»r sploh v vseli slučajih ln>lezni. Ordi nuje u lira Cirilti« št v. S. od II-11 i n od '2-4. Žrebanje nepreklicno 16. januvaija 1902. Loterija za ogrevalne sobe ii M Prodajalnica izgoiovljenih oblek = illa citta ii Trieste" = vrednosti. Redka prilika. 30o komadov za 1 grl. 80 novč. Ena kiasns pozlačena ur* z 3 letnim jamstvom točno idoča. in lepo verežico: t 1 rasen koljer iz orijentalnih biserov, modemi kinč za dume za na vrat ali la«i, patrntovana zatvorka: 1 krasen žepni nož o«i i ikia z d verni rezili : 1 pralna priprava od nikla; 1 kn.f»na broša la dam«* (novost*; 1 par kra-nih uhanov z -imili LriljaDtov /uko zmotljivo*: 1 krasna -pila za kravato pat« nto\ana >: 1 eleg žepno ogledalo <1»el-gii-ko jiiekl^ : 1 dobtodi^eče milo. 1 eleg. držalo za kravate; % Mfl. predmetov /.a dopisovalca in Se 2."»«) k< m ado v raznih predmetov, koji »o dona neobhodno potrebni z uro vred, ki sam« toliko velja, staue le 1 gld. Ha/.p<'-ilja-jom> nekaj risu p<» povzetju. Mejnarodn* izvozna tvrdka M. B. Bravmann. Krakovo. Kar ne ugaja, denar nazaj. :xxxxxxxxxxr. Ugodna prilika. V ulici Nuova, nasproti lekarni Zanetti ee nahaja velik izlair NAOČNIKOV v jeklu, niklu. zlatem aluminiju iu srebru iz najslavnejših tovarn s iu |>e-riskopičniini lečami o 1 '2."> novč. više. Jfaočniki so zdravniško predpisani. M« derne lorinjete vdelane v želvi m > kost. dalnogledi za kopno, za pO morju in gledališče. Termometri za mrzlico, barometri m povekševalne ieče p<> »godnih cen «h. Sprejemajo se poprave. Srečke po 1 krono. priporocapi : Josip Kolaflio. Mamil d C.o. Mereurio Trio! ino. I:r. Nenuiaini. lleurik ScliifT-iii a n u. Josip /o Id a n. kamnosek nasproti pokopališču pri Sv. Ani. U*'meljm v vel'ki'iii izbom, Inikove delila i r» ho\ iua, jel« vina. ird les vsake vrste, dogie« *.a parkete, l»uk<.vina. jelovi podovi, držala za »topnjioe. Izdeluje iz istrskega in kraškega ka'iienja vsa- C61I6 ZXUerH6. k|uv'"|_1 _ Priporoča se slavn občinstvu zi vsa- j V lKtOr ililKiMfVOZ kovrstne napisne ploAče in nagrobne spomenike. Sprejem« naroči »e za stavliinske in d.uga v to j stroko spadajoča dela. 'jjf Vsaka naročba se izvrii točno in po ugodnih cenah. v Trstu Via Fonderia št. 10. Albert Brosch Trst. — Vi« S. Antoni« 5 — Trst. * Kcžnlar in izdelovalec lap ~ Odlikovan na razstavi v Trstu 1 882. Velika zaloga kožahovino in kap za civilne in vojaške osebe. IzvršuV iM»pravc z vso točnostjo in skrbjo ter shranjuje vse kožuhov i ne in obleke za zimo z jamstvom proti molom i a t ognju. 4 Min in tatari kakor tudi proti - - hripi (influenci) - - naj se uporabljajo edino le katraiuiie past i I je Ku vasmi škatljica po 80 stotink. Proti zagrljenju in grlobolu se priporočajo Ravasinijeve pastilje — == od ogolunjene sladke skorje tvrdke «s EDVARD K AL AS OH mm Via Torrente št. 34 nasproti giedaliSču „Armonia" s krojačnie.». k^er se i/.v* r-njej o obleke po meri iu najugodnejših eenah. V pro-dajalniei ima tuli zalogo perila za delavski stan po izv« nt*edu>» nizkih cenah. Izhor l>o lj šili in navadnih snovij. VELIK IZBOR izgotovljenih hlač za delavce kakor tudi hlaga za hlače, ki se napravijo po meri. Vezovnik Vekoslav mesar v „Slovenskem domu" — na trmi sv. Jakoba štev. 3 priporoma con j. slovenskemu občinstvu svojo mesnico •točna. Svoji Cene zmerne k svojim ! Post re/.ba > talen le Franz" Konrad Jacopich Piiiza Barriera priporoča svojo zalogo jestvin. kolo-nijalij. navadnega in najfinejšemu olja, najrinejše testenine, nadalje moke, otrobov, žito, ovsa itd. p > jako nizkib cenah Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno. Ceniki franko. škatljica po 60 stotink. Prvo primorsko podjetje za vdo«« « v razpošiljanje in prevažanje pohištva v SSJpS^SAS^i'2?3. Rudolf E^ner Trst. -- Via Squero liuovo 7. — Trst. Telefon 847. Specijalno bavljenje za inmagaciniranje Odlikovali Z dve 111 i zlatimi ili bro- pohištva. 1'akovanje vsake vrste se izvrši na , najboljši način in po zmernih eenah. Nak'a- j danje in prevažanje |K>hištva j>o žele/niei in liastimi kolajnami FRAN HLATATT ulica Griulia št. 1 A. Jakob J e 1 len Pekarna in sladčičarna v Trstu, ulica Sette Fontane nve. napre;. Izbor povekševalnih leč in velikanski zh »r tno lernih lorinjet ( eala z roeem za ženske i od 1 ul I. napre j. Prodaja na debelo razprodajalcem. C ne jako ugodne. — Sprejemajo se poprave. morju v vse kraje tu- in inozemstva kakor tudi iz hiše v hišo po celem mestu ali okolic s patentovanimi \elkimi vozovi najnovejše konstrukcije. Sprejemanje posameznih kovčekov, za- j Obuvala po angležkem in francoskem bojev, košev itd. za inmagaciniranje. vzorcu izdeluje po meri cenj. damam Sprejemajo se pršiljatve vsake vrste in in gospodom kakor tudi za otroke. Delo kamor si hodi. okusno in trpežno. ^ Popravljanje starega obuvala. krčma v ulici Geppa štv. 14. Toči vina prve vrste: Bela vipavska . . . liter po 36 kiv črna istrska .... ,, ,, 36 ,. Istrski refošk...... „ 48 Kuhinja domača, vedno preskrbljena z gor-kimi in mrzlimi jedili po zmernih cenah. D už'n nn se poš Ija na • i«>ut od 10 litrov naprej: Ipavsko belo liter po 28 kr.. črno istersko liter po 28 kr. Priporoča se tudi krčmarjem, katerim dajem v i m »od 50 litrov* naprej p<« dogovorjeni ceni. Josip Furlnn, lastnik. oooooooooooooooo Novo tržaško peeHiio pflietje Piazza della Legna 4. vsakovrstne pogrrbe n a j zmernejših eenah Podjetje nna v zalogi bogat izlx»i vencev iu drugih mrtvaških predmetov. Opozarja se slavno občinstvo, da n" za-m *nja nagega naslova i Piazza delle Legna št. 4 ) z namišljenimi agenti za pogrebe, ki so hib že davno odpuščeni od našega podjetja. ooooo ooooo ooooo o O "O c~> I o 5 ° 5 NI S 33 J* z o c/l iS (g m Si & LINEMENT. CAPSICI COMP. iz Richterjeve lekarne v Pragi pripoznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo dobiva s