193. številka.
Ljubljana, v petek 23. avgnsta 1895.
.'i.t.-j-t juaic dan nv^er, itimli Mdetjl in prazniku, ter velja po po&ti prejeman za avstro-operskc :\.-*»\n *a vae leto IS gld., 7.a pol leta H gld., r.a četrt leta 4 „'ld.,  se. I ODicmh: l gM.<40 kr.— Za Ljubljano bres pofiiljiuija na dom 7.u vae Into 13 pld., zn četrt leta 'J gM. 80 kr., ra feden mcBec 1 gld. 10 kr. Za poii(iauJ6 ua dom računa bo po i k*
na meneč, po yo kr. r.a četrt leta — Za taje de*ule toliko več, kolikor pottnina mala, Za oznanila plačnje se od ItiriBtopne petit~v:-.»to po B kr., če »e or.nan;lo jedenkrat tiska, po & kr., Je *e dvakrat, in po 4 kr , če se trikrat ali večkrat tiska Dopiei naj ne iv/oio Irank'rati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in Upirava i fttVO ic ua Kt!ngreBtf«ro rrgn St. \v! ČpravuiStvn us) M blagovolijo pošiljati naročnine, Mklamuco«. osnafiila, t j. vce admltlietra ivue ntvari.
Oficijozen glas o bodoči vladi.
Dunajski oficijozni „Fremdenblattw je glede bodočega Badenijevega ministerstva priobčil naslednje velepoučno pojasnilo:
„Dasi bi se bilo na najvišjem mestu rado videlo, da se je — glede nove vlade — žo sedaj kaj de-finitivnega dognalo, se je vendar odločitev do povratka cesarja od vojaških vaj odložila. V tem bo grof Badeni skrbel, da dobi sebi kot namestniku naslednika, in da utopi v zvezo s tistimi možmi, katere misli poklicati v novo ministerstvo. To se je mej grofom Kielmanaeggom in grofom Badeni jem na Dunaju dogovorilo. Kakor se je že javilo, ne bo novo ministerstvo parlamentarno, nego opravilsko ministerstvo, kateremu bi bilo v prvi vrsti voditi pogajanja glede pogodbe z Ogersko. Po verodostojnih obvestilih je gri f Badeni v avdijenciji pri cesarju razvil svoj vladni program. Jedna poglavitnih točk v programu bodoče vlade bode odpor zoper vse ekstremne in radikalne aspiracije. Glede oddaje posamičnih ministerskih mest se, kakor umevno, pri sedanjem stanju razmer ni moglo ničesar sklepati; težko pa da bi bila zmota, če bo ne zmatra za .brezpogojno gotov prestop v novo ministerstvo tudi tistih članov provizorne vlade, glede katerih se splošno misli, da bodo tudi člani bodoče vlade. Vse kaže, da se hoče grof Badeni lotiti sestave novega ministerstva s popolnoma prostimi rokami, da na ta način doseže po njegovem prepričanju potrebno stabilnost novega ministerstva."
Ni najmanj ni dvomiti, da je to veleoficijozno naznanilo glede bodočega ministerstva, ako je bode sestavil sedanji gališki namestnik in kot zanpni mož krone že dolgo znani grof Badeni. Zadovoljiti pa ta skrivnostno stilizovana izjava ne more nikogar, toliko manj, ker v njej kar mrgoli splošnih izrazov. Zlasti neugoden u t is pa mora narediti de zategadelj, ker je le povedano, da bo prva naloga nove vlade samo rešitev pogodbe z Ogersko, z nobeno besedo
pa so ne omenijo pereča vprašanja o izvedenju narodne jednakopravnosti, o volilni in davčni reformi.
V I JuIiPJhiiS, 23. avgusta.
Dunajski ćehi. Te dni so dunajski Čehi imeli shod, na katerem se je govorilo o tem, da popuste vsako zvezo s krščanskimi socijalisti. Po m hno je več govornikov omenjalo, da je protisemit. Hauk beračil pri volitvi za češke glasove, sedaj pa v zbornici poslancev nastopa kot nemški nacijona Jec. Jeden govornikov je pa rekel, da dr. Lueger govori le tedaj o združenju slovanskih in nemških kristijanov, kadar potrebuje Slovanov. Urban, tajnik kluba mlado<"pških poslancev, je izjavil, da momio Mladočehi najodločneje nastopiti proti protisemitom. On npa, da se bodo Čehi že spametovali. Program Čehov je: Jednakopravnost v vseh ozirih, gospodarskem, verskem in narodnem. Sklenili so postaviti svoje kandidate. — Čitatelji sedaj lahko spoznajo, kako o krščanskih socijalistih sodijo dunajski Čehi, ki so gotovo imeli priliko, jih dobro spoznati. Njih sodba se popolnoma ujema z našo sodbo, katero so nam nekateri tako zamerili.
Pravica česčine Praški mestni svet *e je obrnil na okrajno finančno ravnateljstvo, naj bi napravilo namesto sedanjih nemško-čeških blanketov za užitnarino češko-nemške. OLrejno finančno ravnateljstvo tej želji ni ustreglo. Mestni svet se je vsled tega pritožil na deželno finančno ravnateljstvo. — Stvar je pač na videz malo važna, a če jo bolje pogledamo, pa spoznamo, da je ni prezirati. Povsod je na uradnih tiskovinah, kjer so dvojezične, nemščina na prvem mestu, slovanščina pa še le na drugem, naj tudi v dotični kraljevini imajo Slovani še tako večino. To je pač poniževanje slovanščina in tudi ne vstreza ustavi, ki nemščini ne daje nobene prednosti. To protežiranje nemščine je nekako v zvezi s tistimi težnjami, ki bi rade naredile nemščino za državni jezik v Avstriji. Temu se pa moramo  na  vso  moč   upirati  Slovani,   ker vidimo,
kakšne so razmere na Ogerskem, kjer j.« ma<l|nr-ščina priznana za državni jezik Ustavljati se moramo, da bi se sploh dajala v Avstriji nemščini kaka prednost pred drugimi avstrijskimi jeziki.
Desider pl. Szilagvi o cerkvenopolitičnih zakonih. V Iglo Fiiredu je predsednik ogerske zbornice poslancev pl. Szilagvi pri njemu na časr pn-rejene-m banketu govoril o cerkvenopoliti'-nih zakonih. Kar je govoril o tem, da ne s te:m zakoni ne misli škodovati kaki veri, to nima za nas take važnosti. Omeniti je pa nam, da je Szilagvi na-giašal, da ne pozna druzega gospoda, kakor Ogersko državo. Tedaj so mu interesi ogerske države čez vse in kot take pa vsi ogerski vladni pristali smatrajo tudi madjarizacijo. Cerkvenopolitični zakoni imajo le namen utrditi ogersko državo. Pač le zaradi tega, da bodo ložje madjarizova i. Ko bi podobne besede slišali iz ust kakega Košutovca, bi jih niti ne omenili, a značilno je pa, da so predsednik ogerske zbornice poslancev postavlja na tako izključno madjarsko stališče. Po tem tak^m se Ogroin tudi ne zdi več potrebno ozirati se na koristi vse,: i cesarstva. Zato je pa dobro, da Bi besede Szilagvi-jeve dobro zapomnijo tudi vsi avstrijski politik: *.a slučaj, ko bodo kaj imeli opraviti z Ogri.
Rumunija in Bolgarija. V KoostftnoJ v K i-muniji so prišli na sled nekemu bolgarskemu kono-tetu, ki deluje na to, da Rumuniji odtrga Dobrud/o in priklopi Bolgariji. Seveda so poročila o zvezah tega društva pretrana. Govori se, da je odbor imel zveze z bogatimi Bolgari v rumunskih podunavskih D estih, ruskimi konzuli in pa Cankovom, Tulekčije\om in Karavelovom. Več oseb so zaprli. — Posebno se nam zdi neverojetno, da bi ruski konzuli kako tako gibanje pospeševali. Kar se pa tiče Dobrudže, je ta popolnoma bolgarska po narodnosti prebivalstva. Rumunska vlada si pa jako prizadeva, da bi jo po-rumunila. Dobila jo je Kumunija po zadnji rusko-turški vojni za nekako odškodnino, ker je mora a odstopiti Rusiji Besarabijo. Pa tad i drugod po Ru-
Grajska hči.
(Novelica.  Spisal D. L. Sel s kij
V. (Konec.)
Srce je hotelo počiti Krasniku, prebravšemu pisemce. Da bo moral zapustiti grad, to se mu še ni zdelo najhujše — saj to je Že naprej vedel —; a da bo moral oditi brea slovesa, to mu je trgalo dušo.
Kaj bo z Olgo? V duhu si je ie predstavljal, koliko bo morala trpeti in to zaradi njega, ona, ki je vender nedolžna ko golobčekf
Preostajalo mu ni nič dražega, nego udati se v Božjo voljo in oditi; saj pravi pesnik : ,F.s ist beetimmt in Oottei Hat h, Daas man rom Liebsten, wa* man bat, Muas sebeiden."
Odšel je tedaj, ne da bi se bil mogel ozreti še jedenkrat v to bajnolepo obličje Olgino, ne da bi ji bil mogel še jedenkrat stisniti roke, odšel je bres slovesa . . .
In kako hitro je vse to prišlo!---
Gori v gradu v prvem nadstropji je pa divjal graščak nad svojo hčerjo.
„Za to pa nisi premlada, da imaš pregrešno ivezo s tem človekom, a tem nehvaležnežem, s tem plebejcem . . . Konec mora biti tega! V kratkem se poročiš z baronom Slavičem. Ako ae mi drzneš
Se kaj ustavljati in ugovarjati — gorje ti! Poženem te, pojdi, kamor hočeš, pred mene nikdar! Izdedi-nnn te, živi se potem, kakor moreš. Njega, tega nehvaležneža, tega predrzneža sem že pognal; isto storim s teboj, ako me s svojo neposlušnostjo primoraš do tega a
Kako je bilo deklici hudo, ko je čula, da Krasnika ni več v gradu; ko je slišala, s kakimi priimki obklada oče njega, za katerega jedinega bije njeno srce\ za katerega bi dala vse, žrtvovala tudi življenje! Da bi vsaj Milan se živel! Gotovo bi jo zagovarjal, tako pa je sama, brez pomoči. — Oče je bil neizprosen, neomajen. Že so se delale velikanske priprave za ženitovanje. Vsa imenitna gospoda okrog so bili povabljeni na svatbo.
Krasnik je sedaj služboval ne daleč proč pri nekem drugem graščaku in izvedel, da se Olga poroči z baronom Slavičom. Skoro ni mogel tega verjeti, saj mu je vender Olga obljubila večno zvestobo in to obljnbo podkrepila z vročimi poljubci... Sklenil je, videti jo še jedenkrat, potem pa za vselej zapustiti ta »kraj nesrečnega imena". Dan poroke je napočil. Visoki ženin in imenitni s vat je — vsi so bili veseli; le nevesta je bila žalostna. Oče je tolažil ženina, da je to pač ženska navada, ki pa kmalu mine.
Napotili so se v cerkev. Gledalcev je bilo veliko, in mej njimi opazi Olga tndi — Krasnika. Pogledala ga je tako ljubeznivo, da je bral v tem pogledu nado in blaženstvo.
Po krasnem nagovoru, s katerim je pozdravil poročujoči duhovnik zbrano gospo lo, v prvi vrsti visokega ženina in nevesto, vršila se je poroka po znanem obredu.
Ko pride vrsta na nevesto, vpraša duhovnik, ali jemlje pričujočega ženina iz Ijubtzui, ali ne.
Krasniku je srce nemirno bilo: sedaj se bo odločila njegova usoda!
Nevesta odgovori: „Ne jemljem ga iz ljubezni, ampak prisiljena !u
Smrtna tišina nastane v cerkvi.
Duhovnik ponovi svoje vprašanje, a dobi zopet nikalen odgovor.
Bilo je konec poroke. Svatie so se razšli, ženina je bilo sram, da ni vedel, kam bi bil pogledal, oče je besnel . . ,
Da bi ne bilo drugih ljudij, ne vem, kaj bi bil naredil z Olgo. Domov prišedši je pa kričal, razbijal, klel, na to pa brezmerno pil, da bi si udušil jezo.
To ga je umorilo. Zadela ga je kap.
+ # ♦
Jedno leto potem je bila zopet poroka, a mnogo veselejša. Nevesta je odgovorila sedaj s krepkim: „da!"
Koncem te povesti dostavljamo še, da bosta letos Krasnik in Olga praznovala že svojo srebrno poroko, na čemer jima iz srca čestitamo.
Kar je zvezala ljubezeu, tega mi človek ne razvezuj!
maniji zlasti ob Danavi je veliko Bolgarov. Nekateri trdijo, da je v Rumuniji bliza milijona Bolgarov, ki pa ne uživajo nobenih narodnih pravic. Rnmuni pač zahtevajo narodno jednakopravnost za Romune na Ogerskem, sami jo pa proti Slovanom ne izvršujejo.
Alzaoija in Lotaringija. Dopisnik pariškega „ Mat inaa je obiskal nekega alzaškega poslanca in ga izprašava! o mišljenju Alzačanov. Izvedel je, da so se Alzačani že precej ponemčili in .sprijaznili « sedanjim položajem in da sploh ne pričakujejo več, da bi prišli pođ francosko vlado. Nemčija je dovolj močna, da se lahko brani na dveh straneh. Jedino to se je poslanec pritoževal, da se v Alzaoiji in 1 /itaringiji preveč nastavljajo Prusi, a to se godi tudi na Virtemberškem, Bavarskem itd. — Nemški listi so jako veseli te izjave, a mi jej ne pripisujemo take važnosti. Mnenje jednega moža ni mnenje vse dežele, sicer pa tudi noben politik ne razkrije vseh svojih mislij kakemu časnikarju, posebno če sluti, da bi to utegnilo imeti neugodne posledice. Ko bi bil rekel, da pričakujejo AlzaČani, kdaj jih rešijo Francozi, gotovo bi nemška vlada po svojih organih njega hudo nadzorovala ali pa še v deželi upeljala kake ostrejše naredbe.
V dokaz resnice!
(Dopis.)
Na uvodni članek v „Slovencu" z dne 16. t. m, z naslovom „V obrambo resnice*, v katerem se Slovenčevci zvijajo kakor gad v roki, je treba in se mora odgovoriti, da se svetu pokaže, koliki je na istem resnice. Zlasti nas je napotilo k temu še bahato sklicevanje „Slovenca" v drugi številki na ta dopis, ker, kakor je umevno, so temu listu naše razmere znaue le toliko, kolikor jih popisujejo fanatični kapelani, ne pa kakor so v resnici.
Kdo da je omenjeni dopis sestavil, to je pač 1. liko uganiti in opravičeno trdimo, da je to duševno delo kapelanov ter v kapelaniji skovano, zakaj podpisanim možem odrekamo vsekako zmožnost, pisati take spise ; oni so le slamnati možje našega Petra in njegovih pajdašev ter plešejo, kakor jim taisti zagodejo. O taistih možatosti, katero sami s-bi p isvajajo, pa ne govorimo, le to rečemo: „Saj vas že dobro poznamo".
Na prvi odstavek „kdo laže", naj vam bode to odgovor, kar govori doslovno prepisano pismo izročeno Petru kapelanu, v katerom je popisano, kaj se je vse govorilo po razgnanem shodu in v k.iterem se v najboljšem svitu pokaže katoliški pouk in omika. Pismo slove:
Častiti gospodje kapelani. Prisiljen sera in ne morem več trpeti, kar se v Kozarš.h godi, da vam nebi naznanil. Lep pouk ste dali kozarskim tintom, d,i od nedelje pijejo, plešejo, kolnejo, se pretepajo in druge slabe reči počenjajo ter meni in moji družini miru ne dajo. Gorje, gorje tistemu, kateri je tega kriv. Najbrž da ste vi. O Bog, vzdigui svojo vsRgamogočno roko in udari tistega, kateri je vsega tega kriv. Prosim, sporočite jim, da naj dajo meni mir, če 06)86 bom po drugem potu obrnil in miru iskal. Spoštovanjem (podpis).
To je pismo priprostega, poštenega, vernega slovenskega kmeta Dostavimo naj, da tudi sedaj m miiu v isti vasi, ter da „katoliški" fantje na lep način skazujejo svojo, na novo pridobljeno, njim do sedaj nepoznano katoliško surovost in zavest, ko prepevajo ostudne, nesramne pesmi, zložene na osebe narodne stranke, katerih izrazov bi se sramoval na najnižji stopinji stoječ žganjar Znano pa je tudi, da se je v katoliškem vozu prevažal po Ko-zaršah v popolnoma pijanem stanju največji pretepač naše doline liki zmagovalec, v zahvalo za njegovo junaško zadržanje na shodu in dobrih njegovh pesti j. Taki in še mnogi drugi slučaji so sad katoliškega društva, k. dobro označijo vporabo £j 2 in 3 njegovih pravil in dokazujejo, kako daleč pripelje strast voditeljev in lastna zaslepljenost.
V drugi točki navedeni slučaj, zlasti pa trditev, da se je ponujHl denar volilcem, je gola laž, ker se to ni moglo zgoditi, saj se je narodna stranka tu odločila, ne vdeležiti se volitev. Nasprotno pa je res, da je jeden pristašev klerikalne stranke volilcem, ki niso hoteli iti volit, grozd, da vsak plača pet gld. globe, kdor se ne udeleži volitve ter jim ponudil voz zastonj in povrnitev vseh stroškov. To se lahko dokaže s pričami; gospoda, dokažite pa vi svoje trditve! Najboljše in najprikladneje jo seveda za kapelane, da se puste po „Slovencu" slaviti in braniti po svojih najetih marijonetab, ter tako kazati svetu, kako so oni nedolžni na vsem. Razsoden človek se na tako neokretno nastavljene limanice ne da vjeti. Pač je pa resnica, da se vsak treznomisleči in poluoletni človek takim burkam smeje in o njih sodi tako, kakor zaslužijo. To je zlasti izreči o odstavkih 3, 4 in 5 v „Slo-venčevem" dopisu, in o tem, kar se v njem trdi. Kdo pa je več hujskal nego vi? Pri nas, če pozabimo vaše hujskanje, o kakem hujskanju še govoriti ni, ker ga v istini ni bilo. Naj povem le nekaj o vašem hujskanju, kar pa ni še vse.
Niste li trdili, da smo mi brezverci, oderuhi, hinavci in lažnjivi preroki, da zapeljujemo svet, da
smo framasoni, v zvezi z antikristom, da hočemo kmeta podjarmiti in da ga s kapitalom izsesavamo, da je dosedanji mnogoletni zaslužni občinski odbor nemaren in da je občinsko premoženje zapravljal ter naložil neznosna bremena in naklade; da smo proti papežu, škofu, duhovščini, vati m cerkvi, proti cesarja in konečno uporni božjim in posvetnim postava«'? Vi pa v resnrci buj* karte proti celim stanovom, kur je božjhn i a po8<vetnrm ipoalfe* vaa nasprotno; osobito htjAate preti oe*taflK>m. rokodelcem in trgovcem, največ zara#i tega, ks* j*h je le mala peščica, in ste pred volitvijo izdaji geekr: „Le obrtnikov, rokodelcev in dtattmtarjev ne velitl, ti so zate, kmet, poguba in nesreča."
Ta izrek hi zlasti priporočali IjnMjanskim in drugim tovarišem tako rokodek-era traktor obrtnikom in trgovcem v premišljevanje, da bodo vedeli, kje so njih pravi prijatelji in kje je le prazno obljubovanje in pospeševanje lastnih korist ij.
Niso li to vse trditve vaše stranke?
Osobito pa kapelana že mesece vsako nedeljo pri vsaki pridigi raz lečo in drugod nas imenujeta liberalce in tolmačita to tako, da smo brezverci, nasprotniki cerkvi, papežu in cesarju, ter uporni vsem cerkvenim in posvetnim postavam; nadalje, da je dosti tacih, kateri hodijo v cerkev samo zato, da se svetu kažejo kot pobožni, v resnici pa še v Boga ne verujejo in so hinavci in da samo zato v cerkev hodijo, da popisujejo pridige, da zamorejo duhovnike tožiti. Kako naj se vam torej ustreže? Će greš v cerkev, si hinavec, če ne greš, si brezverec! Niste li vi, Peter, tako govorili proti neki osebi, katera je pripravljena priseči, da ste tako govorili? Niste h vi, Stanko, v tem zmislu pridigovali 18. t. in   pri zjutranji maši?
In s takim hujskanjem in nepoštenimi sredstvi delujete zopor pošteno narodno stranko, h kateri pripadamo mi. Kako se hočete opravičiti? Saj si še g. župnik ni mogel kaj, da ne bi pri slovesni cesarski maši govoril o tem in je vsled prisotnosti uradnikov in druge inteligence mahoma napravil iz liberalcev anarhiste, namesto, da bi se bil vsaj z jedno primerno besedo spomnil našega presvitlega m ljubljenega cesarja, čigar rojstveui dan smo praznovali. Povedano bodi, da je bilo vsled tega v najboljših krogih obilo ogorčenosti. In taki ste, katoliška gospoda, ko že trdno v sedlu sedite! še vedno hujskate in ne daste ljubega miru. Morda imate strah, da se umetno sestavljeua večina mahoma ue razruši ?
O sladkih obljubah z vaše strani bi se dalo mnogo povedati. Ooljubili ste našema kmetu oprostiti ga davkov in naklad, trdili ste, da bo imelo katoliško društvo moč, odstraniti ali odstaviti po svoji volji nevšeče ministre, vsakojake uradnike, poslance ia le o duhovnih ste to pozabili izreči, da jim bodete dajali blago iu vse gospodarske potrebščine zastonj ali za tako nizko ceno kakor nikjer drugod, da bode g. župnik delal vsa pisma zastonj namestu notarja itd. Naravnost smešna pa je vaša pripovedka o kmetu naše stranke, katerega m vi niti kdo drugi ne pozna. Tako pisarjenja je uvrstiti mej basni in pripovedke za otroke, ne pa v spis, katerega smatrate vi resnim. S takimi dokazili se pač le blamirate in kažete, kako da ste mladi v politiki. O gro zovi tosti h in v nebo vpijočih slučajih, storjenih pri nas po premožnejših možeh naše stranke, naj izjavljamo to, da poživljamo podpisane može v „SIovenčevemu dopisu, naj dotične može pri sodišču ovadijo, sicer jih označimo kot navadne lažnike in obrekovalce. Resnica pa je, da je vaša stranka delata s silo. Naj navedemo le slučaj oziroma dogod-bico o odličnem možu naše stranke, h kateremu so prišli katoliški možje, mej njimi tudi jeden od „Slo-venčevih" podpisancev, dan pred volitvijo grozit in nagovarjat ga, naj ne gre k volitvi in še celo ponoči se je nekdo predrzni I priti pod okno in zakričati: „Ako greš jutri volit z nasprotniki, boš nesrečen ti in tvoja družina in tvoje imetje". Mož naše stranke se vsled te grožnje res ni udeležil volitve. Ako hočete, postrežemo z dokazili!
Vaša stranka je tudi sklenila, da ne pusti naših voliti in se je menda le navzočih bajonetov ustrašila. Ni li tndi to nasilstvo? Veliko je pa še druzih nasilstev in na največje nasilstvo, o priliki shoda, ste pa menda že pozabili, dusi imate sedaj vsled shoda dosti skrbi in potov. Naš očetovski voditelj je vsled shoda v skrbeh in je vsled obilnih potov do sodnije zelo shujšal in v obrazu prebledel. Naši voldci niso dobili niti jedne kaplje vina, ker smo jih takoj pri dohoda domov poslali, rekši, da se ne udeležimo volitev in je trditev o napajanju zopet laž „Slovenčeva* in njega pristašev. Nasprotno pa popivate vi cele dneve v kapelaniji, kar je osebno potrdil goreč pristaš vaše stranke. Obilo je tacih, ki pravijo: „Tudi jaz se grem vpisat v .katoliško društvo", tam dobim piti, pri vas pa nič." O poti čez gozd pa lepo molčite, ker sta ravno vaše stranke moža nabrusila svoje pete, udarila tja čez gozd in v svoji zapeljanosti pozabila na blagor domače ob« čine, obljubljajoč možem tuje občine, skrbeti za to, da se odpišejo gozdi in se tako odvzame obilni vir naklad naši občini. Ako vam drago, postrežemo z imeni. Kar se pa tiče pooblastil, ste jih ravno vi pobrali največ od vseh žensk, katere so vam itak slepo orožje. V vsakem oztu pa rečemo: z dokazi na dan. ker sumničenju pameten človek ne verjitme!
Sedaj pa nekaj  besedi z vama gg. Peter in Stanko I
Vedno trdita, da se od vaše strani nič ne agitira, nihče ne nagovarja, ter da je ljudstvo ia gole ljubezni do vajo tako volilo, pri tem pa vedno pošiljajo po vašem nagovarjanju jedni in isti možje dopise v »Slovenec", katerim sta vidva očeta (ker taisti mecje * resnici niso amo*m sami kaj se-4ta*4tiv) * si IfcroMtfc feftfe zagotoviti turtar« zavetje ve sntošrtfvaaj*, Mero fcna le pri ftjtfb. vrednost, VhdNH vati ili 'Vaše Strtrfilre ne pVnfHajo, kart je pa za an* e>emar)ine**flprta knjiga in jo (po vtfrJbini cenimo.
Že lete in šton #vigata ol vasi Ao vasi, od Mfte *to hiše nnhiffcječ JHftefmte rn agfttfjoč po prej optoaaem nafltou ; -se shajata * fJMtftašf všafco nedeljo i« delavnik v kajieltfnijli in tflrjece vse notne in nemoten stvari, zlasti pa dopvee, gvaeče nase poštene mote, in uporabljate lece in cerkev v vate nakane. Zlasti sta pa pred volitvijo podžupanov „knnštnoM napravila in sta isti dan ali dan pred volitvijo oznanila mašo v isti vasi, ter po službi božji sklicala skupaj može in jim na srce govorila, obetajoč jim zlate gradove in ob jed ne m grdeč našo stranko z vnemi možnimi imeni in obrekovanji. Bodi vama pa povedano, da vse to nima vrednosti pri zavednem moža, ker se Še ne damo komandirati možem vašega kalibra, zlasti ker uporabljate nasilstva v dosego svojih namer in nam je do sitega poznana vaša katoliška stranka, kateri kumujejo razdivjani fanatiki in pijani pretepači.
Sedaj pa še osebno Vi, g. Peter!
Ker na tolika vprašanja o „maslu" in nfižolkn* ne odgovorite, hočemo mi to stvar malo razjasniti.
Nekoč ste se v vasi Smarata na javnem prostoru rotili mej krdelom vaših pristašev, mej katere je zabredel tudi jeden naših, da niste nikdar hazardirali, da ne poznate „masla", še manje pa da ste cele noči igrali itd. Ni li to laž? Saj je ravno v vasi Smarata ubogi kmet z imenom Janez Baraga, od katerega ste priigrali celih 60 gld, beri: šestdeset goldinarjev. Se li to ujema z vašo veliko ljubeznijo in skrbjo do kmeta? Niste li igrali cele noči do ranega jutra, do 7. ure zjutraj, šli potem maše-vat in po opravljeni sveti daritvi zopet nadaljevali igro? Ste li pozabili nebrojue noči, v katerih se je v kapelaniji igralo, prepevalo itd. ? Ste li pozabili, da je bil „maslo* dva dneva in jedno noč neprenehoma z malimi izjemami vaš gost v kapelaniji, kateremu ste pri igri zaigrali gotove novce in po vrhn še hranilne knjižice? Kako hočete spraviti to v sklad z vašim poklicem, dostojanstvom in obljubami? Je li to pomagalo veri in javni morali? Ste li s tem pridobili od vas tolikokrat naglašano priljubljenost pri ljudstvu ali Se kaj več?
Gotovo hočete te pregrehe poravnati sedaj a ^katoliškim društvom", kar se pa vam ne bode tako lahko posrečilo in obžalujemo le našega kmeta, da se je dal takemu neizkušenemu vodstvu v roke* Čudno to ni, ker kmet sam nima toliko razsodnosti, da bi že sedaj mogel ločiti dobrega in slabega človeka in bode šele po prestani krizi pregledal in videl, kdo je njegov prijatelj.
Tebi pa, slovenski kmet, zakliČemo: zdruinj se na pravi narodni pošteni podlagi, nepristransko, ne izločuj nikogar, kdor ima srce zate, pusti se voditi le od tvojega sotrpina in ne daj vajeti sebičnežem, ki nimajo zate srca. Bodi prepričan, da te nikdar ne zapustita Bog in pravi narodnjak in ti zakličeuao z dna srca: „Bog in sreča junaška I"
V Starem trgu, dne 21. avgusta 1895. Iv. Bencina. Franjo Petsohe.
Jožef Žnideriič Ivan Kraje.
Iz občinskega sveta ljubljanskega.
V Ljubljani, 23. avgusta.
Pričetkom sinočne seje občinskega sveta ljubljanskega stavil je obč. svet. dr. Maj aron sledeči nujni predlog: „Občinski svet ljubljanski apeluje na novo državno pomoč za hišne posestnike, po potresu poškodovane, in naroča mestnemu magistratu, da takoj opozori visoko vlado na potrebo dodatnega kredita za brezobrestna posojila in nepovratne podpore." Utemeljujoč svoj predlog omenja govornik, da kakor je občinstvo hvaležno za naglo rešitev te pereče zadeve, tako gre po mestu le jeden glas, da veliki večini hišnih posestnikov ne sado* stuje niti odmerjeno posojilo, niti darovana podpor*-. Tega se je bilo tudi nadejati, če se pomisli, da se je prosilo dvakrat toliko posojila in trikrat toliko podpore, kolikor je bilo z zadnjim pomožnim zakonom dovoljenega tega in onega kredita. No da se tajiti, da so bile nekatere zahteve neutemeljene in pretirane; ali to so bde samo izjeme, praviloma pa so bile prošnje dobro podprte ter so popolnem zanesljivo izkazale škodo in svote, ki so potrebne, da se hišnim posestnikom na noge pomaga, kar je ravno namera državni pomožni akciji. Praviloma je bilo torej tako, da bi se moralo proaiteljem dovoliti vse, kolikor se je prosilo; ali, kakor ie omenjeno, to ni bilo mogoče,, ker je bilo aa polovino, odnosno za dve tretjini premalo kredita. A uvažavati je še drugo okolnost Mnogo hiš, o katerih aa je mislilo, da so potrebne samo popravila, je takih, da jih je treba do tal podreti. Mestni magistrat moral se je že po tem, ko je čas za vlaganje prošenj potekel, pri nekaterih hišah izreči za demoliranje iz tehničnih in sanitarnih uzrokov. Prošnjiki, ki so prosili ex titulo poprave, postali so potrebni že sedaj večje podpore, ker morajo na novo zidati«
Taki slučaji se bode ponavljali in to tem bolj, ker je sedanji ministerski predsednik opozarjal na to, da je treba strogo izvrševati stavbinski red. Za sedaj dovoljeni kredit ne zadostuje torej niti za že konštatovano škodo. Na to, da bi od kredita, ki je dovoljen za deželo, kaj preostajalo, ee ni zanašati. Vsakako je treba torej novega kredita. Obč. svet. Ravnihar, Žitnik in Pet riči ć ter župan Grasselli podpirajo predlog kot povsem opravičen in to tem bolj, ker se mora več hiš podreti, kakor se je prvotno mislilo. Pri glasovanju bil je predlog obč. svet. dra. Majarona soglasno vzprejet.
Podžupan dr. vitez Bleiweis stavi nujni predlog, naj se pošljejo trije mestni učitelji v Prago, da si ogledajo tamošnjo etnografično izložbo, in naj se v ta namen dovoli podpora 150 gld. Izložba je osobito tudi v šolskem oziru zelo podučljiva in bode torej ta razmerno majhni trošek gotovo v korist mestnemu šolstvu. V formalnem oziru naj se predlog izroči šolskemu odseku, kateremu naj se eventuelno izroče tudi prošnje za podporo. Občinski svet pritrdil je temu predlogu.
Prestopivši k dnevnemu redu poročal je obč. svet. H ras k j glede oddaje mizarskega in ključavničarskega dela pri šoli na Barji ter predlagal, naj se dela oddajo najcenejim ponudnikom, in sicer mizarska dela tvrdki Tdnnies, ključavničarska dela pa tvrdki A. Ahčin. Predlog bil je brez ugovora vzprejet, isto tako tudi nadaljnji predlog istega poročevalca, naj se naprava žične ograje pri mestni drevesnici Podturnom odda tukajšnji tvrdki A. Zahkar.
Obč. svet dr. Stare poročal je o vojaškega erarja ponudbi glede zamene vajaŠkega preskrbova-lišča. Mestna občina je potom c. kr. deželnega predsedstva meseca maja vojnemu mtnisterstvu pred ložila ponudbo, naj to odstopi ob Dunajski cesti ležeči vojnoerarski posestvi proti temu, da mu mestna občina brezplačno na ugodnih prostorih preskrbi stavbišča in drogi potrebni svet v oui prostornosti, kakor bode po njegovem prevdarku potrebna za napravo jednakih, zahtevam sedanje dobe odgovarjajočih zavodov. Z razpisom z dne 18. julija priobčilo je deželno predsedstvo mestnemu magistratu odlok vojnega miuisterstva, ki mej drugim pravi, da je pač garnizijska bolnica po potresu tako poškodovana, da se bode vsakako morala na novo zidati, in sicer ne na sedanjem, nego na drugem mestu, in da se bode z zgradbo pričelo, kakor hitro bodo delegacije dovolile za to potrebna sredstva. Drugače pa da stoji vprašanje glede vojaškega pre-8krbovališča, pri katerem je le glavno poslopje bistveno poškodovano, ali tudi dalo bi se baje po praviti. Tudi ni glede tega objekta na sedanjem mestu onih pomislekov v sanitarnem oziru, kakor proti garnizijski bolnici. Zaradi tega in ker vrednost zemljišča, na katerem stojita oba objekta, potom transakcije omogočuje napravo novega pre-skrbovališča opustilo bi ministerstvo tudi preskrbo-vališče le tedaj, ako mu mestna občina kot kompenzacijo zgradi na drugem ugodnem prostoru novo prnukrbovališče. Na ponudeuo transakcijo Mamo glede zamene zemljišča bi se ministerstvo ne meglo ozirati. Poročevalec omenja, da je vojni erar poprej zahteval za vojaško bolnico in preskrbovališče nova poslopja s staviščem vred. Trošek je bil proračunjen na približno G80.000 goldinarjev. Potemtakem je skrčil vojni erar svojo prejšnjo zahtevo za polovico in prepusti bolnico in preskrbovali.Ve z:i poslopja in stavišče novega preskrbovališča, torej po prej šnjem proračunu za približno 340.000 gld. Stavišče za novo bolnico si hoče erar sam kupiti. Ta uova ponudba je sicer dosti ugodnejša, nego prejšnja zahteva, toda mestna občina niti te ne more sprejeti, ker bi vender morala še več žrtvovati, kakor zmore v sedanjih okolnostih. Nikakor namreč ni misliti, da bi mestna občina kedaj skupila 340 000 gld. za staviSča, katera bodo nastala na arealu preskrbovališča m bolnice; če bi se tudi v najboljem .slučaju prodal kvadratni seženj po 20 gld., bi se skupilo aa ta stavišča le 117.000 gld. Če pa vojni erar dobi privatnega podjetnika, kateri izvede zameno tako, kakor zahteva vojni erar, bode ravno tako vstreženo mestni občini, ker gre le-ti samo za tO, da se odpravita preskrbovališča in bolnica ter na nju mesto postavijo moderne zgradbe. Boljše seveda bi bilo, če mestna občina sama dobi stvar v roko, zatorej stavi poročevalec v imenu stavbin-skega odseka konečno sledeči predlog: Mestna občina ne sprejme ponudbe visokega vojnega mini-sterstva, vender pa izreka željo, da bi se še dalje v tej zadevi vršila pogajanja z vojaškim erarjem. V ta namen naj se voli odbor, obstoječ iz treh članov občinskega sveta, kateremu je naloga, da se z zastopniki vojaškega erarja dalje pogaja za-stran transakcije in po dovršeni obravnavi občinskemu svetu o tem pogajanju poroča, oziroma stavi svoje predloge. Predlog bil je brez ugovora vzprejet, v dotični odbor pa voljeni gospodje : župan Grasselli in občinska svetnika Hraskv in Hribar. '
Koncem seje interpeliral je obč. svet. dr. G r e-gorič gospoda župana, kaj se bode storilo z onimi milodari, kateri so povodom potresa došli mestnemu magistratu. — Župan Grasselli je odgovoril na to vprašanje, da je občinski svet od nabrane svote že nakazal 15.000 gld. pomožnemu odboru za trgovce in obrtnike; plačati bode iz te svote tudi troške za zgradbo barak, ki znašajo okroglo 60.000 goldinarjev, glede porabe ostalega zneska bode po
svojedobno sklepal občinski svet. Vsakako pa se bode nabrani denar moral porabiti v zmislu daro-\alcev. Ko pritisne zima, prišli bodo še lo slabi časi za one, ki so brez stanovanj in tačas bode treba nujne podpore.
Obč. svet. G o gol a vpraša, kaj je z napravo regulacijskega načrta,  katero delo je občinski svet
— kakor znano — izročil vladnemu svetniku Sit-teju na Dunaju. Sedaj, ko so se začelo izplačevati podpore in posojila, prišli bodo hišni gospodarji z načrti, a dokler nimamo regulacijskega načrta, se prošnje ne bodo mogle reševati Interpelant torej vpraša, kako stoji ta stvar. — Zupan Grasselli odgovarja, da je g. Sitte potrebne pripomočke dobil dne 27. junija in da je torej rok, katerega si je Bam stavil, potekel že 18. julija. Na opetovane ur-gence g. župana odgovoril je vladni svetnik Sitte, da se je varal o obilici dela z načrtom, da pa bode v nekaterih dneh sam prišel v Ljubljano in prinesel seboj izgotovljeni načrt.
Obč. svet. Gogola konečno izraža željo, naj bi z ozirom na obilo gradivo, ki čaka rešitve v občinskem svetu, bile vsaj dve redni seji mesečno, in sicer prvi in tretji torek v mesecu. — Župan Grasselli odgovarja, da bode rad ustregel tej želji. Potem je zaključil g. župan ob polu 8. uri javno sejo.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 23. avgusta.
— (Potovanje na narodopisno razstavo češko v Pragi.) Iz vseh krajev mile nam Slovenije oglašajo se rodoljubi in rodoljubkinje za izlet v drago zlato rnatičko Prago. Zanimanje je splošno in pravo navdušenje prešinilo je vse kroge naše. In prav je tako. Brez dvojbe je potovanje v Prago velikega narodnega in kulturnega pomena. In to je mnogo vredno zlasti za nas Slovence. Rojakom svojim torej ne moremo doati priporočiti, naj ne ostanejo doma, ampak naj pohite v slovanski svet.
— Ni nam mogoče imenovati vseh udeležencev, ker to se bode itak pozneje storilo; za sedaj naj le omenimo, da se izleta udeleži deželni poslanec gosp. dr. Ivan Tavčar s soprogo, deželni poslanec g. dr. vitez Karol Bleivveis Trsteniški, g. notar Ignacij G r u n t a r s soprogo, g. profesor H a u p t-man v Gradcu in še mnogo drugih odličnih rodoljubov in rodoljubkinj.
— (Rakev v licealnem pošlo p, u ) Pri zidarskih popravah v licealnem poslopju, v katerem sta doslej bili nastanjeni obe gimnaziji, se je včeraj v prvi sobi na desno od glavnega vhoda, — kjer je bila nekdaj glasbena šola irt pozneje pisarna ravnatelja 1. mestne ljudske šole, — odkril del obokanih tal in s tem podzemski prostor, kateri doslej ni bil znan. Ta podzemski prostor je okolo štiri metre dolg in istotako visok, v njem pa je v-w> polno rszpadlih krst. Brez dvoma je to nekdanja samostanska rakev, zakaj v njej se je našlo mnogo lobanj in kosti ter koščeki obleke. Kakor znano, bilo je to poslopje nekdaj jezuvitski, a pozneje frančiškanski samostan, ter se je leta 1785. izročilo državi v šolske namene. Najdene krste utegnejo biti stare okolo 200 let. Ostanki pokojnikov zbrali se bodo v nove krste, cerkveno blagoslovili ter menda jutri prepeljali k sv. Krištofu, kjer bodo v skupnem grobu pokopani. Že sinoči in danes dopoludne je hitelo mnogo ljudij gledat to rakev, praznoverci pa tudi že pripovedu-jojo, da se pod krstami nahaja — „šacl"
— (Občni zbor akad. ferijalnoga društva „Sava") se bode vršil dne 7. septembra s sledečim vzporedom: a) odborovo poročilo; b) volitev predsednika, odbora, dveti preglednikov in treh predsednikov častnega soda; c) navod delovanju za I. 1895/96; d) slučajni predlogi. Podrobnosti naznani odbor ob času.
— (Zglaševanjo tujcev.) Deželna vlada je zaukazala, da se morajo zglaševati vsi tujci, ki prenoče na Glincah, v Zgornji Šiški, v Mostah, na Selu in v Udmatu. Upati je, da bo tako lahko imeti v evidenci zlasti tiste imetju nevarne tiče, ki prebivajo sedaj v ljubljanski okolici, ker v mestu zanje ni prav varno.
— (Pekovsko strokovno društvo za Kranjsko) se je preselilo, in sicer v gostilno k Jtirčku na Breg št. 18 , kamor naj se pošiljajo mesečni doneski z dežele ter vsa društva zadevajoča pisma.
— (Zopet ponesrečen turist.) Iž Kamnika se nam poroča, da je šel v nedeljo dunajski inžener Herman VVunderlich sam brez vodnika na Brano. Pastirji so pač slišali ueko klicanje in streljanje, a se za to niso zmenili, misleč, da se kdo šali. Ker ne inžener do srede ni vrnil, šl;. so ga ljudje iskat a do včeraj — v četrtek, ob 5. uri popoludne ga še niso našli. — Pričakujemo obširnejšega poročila.
— (Vpis firme) Pri dež. kot trgovinskem sodišču v Ljubljani se je vpisala firma „Th. Fro-h-lich & Carl Hdllerl sen." za napravo opekarne in prodajo opeke v register za zadružne firme. Drnžnika sta Theodor Fmhlich, pivovarnar na Vrhniki in Karol Hollerl sen. stavbinski mojster na Dunaju.
— (Toča) je dne 16. t. m. okolu Uunca napravila na poljih škode za blizu 3000 gld.
— (Iz Ilirske Bistrioe) se nam piše: Ta smo sijajno praznovali cesarjev god. V farni cerkvi je ob 10. uri daroval uaš velečantiti dekan gosp. Ivan Vesel sv. mašo, katere so se udeležili uradniki in mnogo ljudstva. Gasilci združeni s trnovskim oddelkom so se je udeležili korporativno. Isti večer ho priredili diletantje na korist gasilnega društva veselico, katera se je v vsakem oziru izvrstno obnesla. Zlasti eta bili odlikovani gospodični Valenčič in Zabred. Veselica, katera je donesla gasilnemu društvu lepo svoto, se je zaključila s plesom. Dne 8. septembra bo v gostilni Jelovšek blagoslovljenje brizgalne m ljudska veselica.
— (Nova pot.) Državnih železnic obratno ravnateljstvo v Beljaku je dalo izdelati novo stezo od postaje na Dovjem do ceste v Mojstrano poleg kolodvorskega skladišča. S tem bode zveza mej Dovjem in Mojstrano mnogo ugodnejša. Stroške za novo pot je prevzel g. J Amann, soposestnik velike cementne tovarne v Mojstrani.
— (Županom v Št Jurju) ob južni železnici je bil zopet izvoljen znani rodoljub in slovenski skladatelj dr. Gustav 1 p a v i c , ki neprenehoma že županuje 26 let v tej občini.
— (Premovanje konj na slovenskem Štajerskem) bode dne 6. septembra v Lipnici, 7. v Ljutomeru, 10. v Sraarijah, 11. v Žalcu, 12. v Brežicah in 13. sept. v Racah.
— (Velik požar v Gorici) V jutro dne 21. t. m. je v Gorici v ulici Scogb nastal velik požar Velika hiša, v kateri je stanovalo blizu petdeset strank, je pogorela do tal. Ogenj je nastal vsled neprevidnosti neke natakarice. Neki gostilničar je iz gorečega poslopja ne meneč se za veliko nevarnost, rešil dva otroka.
— (Izgred v cerkvi ) V Trstu sta bila obsojena pred tamošnjim deželnim sodiščem na tri tedne ostrega zapora zarad motenja vere zidar Jože Blasich in dninar Andrej Mulac, oba 20letna dečaka. Pridrvila sta bila namreč prvi postni dan letošnjega leta našemljena v cerkev v občini Sv. Matija poleg Kastva in razsajala mej božjo službo, da je bilo ljudstvo silno razburjeno. Končno sta začela zvoniki plat zvona in sta potem pobegnila. Spoznali so ju pa in ovadili pri sodišču.
— (Skupna pevska veselica v Barko vi j ah ) o kateri smo že poročali včeraj, se bode vršila v nedeljo dne 25. t. m. ob 6. uri pojioludne v prostorih pri „Miralondi". Ustopnina za osobo 20 kr. Čisti dohodek je namenjen za nagrobni spo meuik ustanovitelju in bivšemu večletnemu pred-seduiku pevskega društva „Adrija*4 v Barkovljah Dragotinu Martelancu.
— (Dinamit na ladji.) Te dni smo javili, da je kurjač parnika „ Vilam-, malo predno je ta zapustil ivški pristan, našel mej ogljem zavoj dinamita. Vzlic skrbni preiskavi ni bilo doslej mogoče, najti storilca. Reško drž. pravdništvo sodt, da so to najbrž storili anarhisti z namenom seveda, da bi dinamit eksplodiral in ladjo in potnike uuičil. Drž. pravdništvo sklepa to iz tega, da se je na neki steni v ladji našlo zapisano ime „Caserio*. ime Carnotovega morilca, kateri se zdaj v anarhističnih krogih spoštuje kakor kak patron.
* (Duhovniki in prodajalci žganja.) V nekem mestu na Ogerskem se je duhovniku posrečilo, pregovoriti svoje žgaujepitju udane farane, da so v cerkvi slovesno prisegli, da tiri leta ne bodo pili žganja. Popivanje je popolnoma prestalo — na veliko žalosL žganje prodajajočih židiiv. Ti so nekaj časa potrpeli, ko pa so videli, da se ljudje drže priBege, so se pritožili na lin mčno ministerstvo in finančni minister je hitro vprašal, bogočastnega ministra, je li duhovnikom dovoljeno tako postopanje. Minister doslej Še ni odgovoril.
* (Ponesrečeni volilci) V Merkatu bliza Neapo/ja so se te dni vršile občinske volitve. Ravno ko je bilo največ volilcev v mestni hiši, se je od trgala pri stopnjicah narejena ograja in je 60 volilcev padlo v vežo. Več oseb je bilo ubitih, mnogo ranjenih.
* (Papirnati vek ) Neki učenjak lista „Journal des Debata" je izračuuil, da je na vsem svetu 3985 papirnic, ki izdelajo na leto kakih 7'JOO milijonov bukev papirja. Največ papirja porabijo Angleži, povprek ll1, bukev na jednega prebivalca. Za njimi je prva Amerika z 10l '3 bukvami na jednega prebivalca; na tretjem mestu je Nemčija z 8, na četrtem Francija s 7l/» bukev na jednega prebivalca. Za njimi pridejo Avstrija, Italija, Meksiko itd.
HLnjitovnost.
— „Argo ' ima v št. 3. naslednjo vsebino: A. Mallner. Das lasen in Kratn; Fund romiseher Miinzen in einer Hohle am Gobove bei Birkendorf in Oberkrain ; Die ,Windische Wahlfahrt" načh dem Niederrheine; Zur Waldwirtbschaft im vorigen Jahr-hunderte; Litteratur; Mittheilungeu aus dem Musenm; Das Krdbeben in Krain.
Dunaj 23. avgusta. Grof Badeni sp je posvetoval z Goluchowskim, Kielmansc»j,on), llittnerjern in Gautschem ter danes odpotoval. V nedeljo pride zopet v Išl, da poroča cesarju o uspehu svojih posvetovanj.
Dunaj 23. avgusta. Govori se, da odstopi poljski minister Jaworski, še predno se sestavi novo ministerstvo.
Dunaj 23. avgusta. Poroča se, da postane bivši poslanec in sedanji podpredsednik ^ališkega deželnega šolskega sveta Bobrzvnski namestnik gališki.
Dunaj 23. avgusta. Iz popolnoma zanesljivega vira se čuje, da se mej italijanskimi državnimi poslanci že vrše pogajanja gltde ustanovitve   samostojnega  italijanskega kluba.
Narodno-gospodarske stvari.
— C. kr. ravnateljstvo za promet na železnicah v Beljaku) javlja, da se je delna proga Worori>er)ka-deželna meja-Korosmezo proge Stanislav-K6t«»«mezo 8 postajo Zemir otvorila splošnemu prometu dne 15 avgusta 1895 in ob jednem naznanja, da se bode postajališče Neundorf Kunnersdorf proge Bodenbacli-Komotnu, kjer je bil dosedaj le osobui promet, otvorilo dne 1. sept. 1895 tudi prtljažnemu prometu.
Iz iiradneira lista.
IzvrAllue nI I elcnekolivno ilrnUhe: Posestvo vlofna Štev. 17. občine Staravas, cenjeno 1140 gld., dne 28. avgustu (v drugič) v Ljubljani.
Martina K obe tiru po Mariji Gostel izdražbano posestvo v Pobličah, cenjeno 200 gld., dne 28. avgusta (potom relieitacije) v Črnomlju.
Zemljišča vložna št. C»>, 553 ad Št. Jarnej, .'$07, 308, JJ09 ad Orehovee. (v drugič) dn6 29. avgusta v Kostanjevici.
Neže Štefan čič posestvo v Vido5icab, cenjeno 1089 gld, dm'1 'J9. avgusta <v drugič) v Metliki.
Jožefa Orožnika posestvo v Seln, (potom reasnma-rije) dne 29. avgusta in 2ti. septembra v Zatičini.
Benjamina Schnlleria posestvo v Kropi, cenjeno 5983 gld., in Aleša Dejaka posestvo v Koprivniku, cenjeno l."«iO gld. 90 kr., oba dne 29. avgusta in 4. oktobra v liadovljici.
Umrli so v Mjfubljanl:
20. avgusta: Amnlija Beyschlag, tovarniškega vodje soproga, »>f> let, Resljeva cesta fit. 24. — Janez Pogačar, posestnik, (J.'l let, jo v Ljubljanici vtonil. — Ana Škof, mizar-jevH bdi, 28 dnij, Poljanska cesta St. 56. — Franca Furlan, gostija, 40 let.
V deželni bolnici:
18. avgusta: Simon <\mernik, delavec, i>4 let.
19. avgusta: Ana Lazar, kuharica, 41 let.
V o t r o S k i bolnici:
19. avgusta: Franc Kusar, delavčev sin, 8 mesece.
Meteorologično poročilo.
4* 9i 0 M >	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokri na v mm. v 24 urah
99.	9. zvečer	741" 1	18 0« C	brezvetr.	jasno	
98. •%	7 ziutraj 2. popol.	7411 739 6	12 4° C 86 2° C	al. ssvzhod si. vzhod	megla jasno	00
Srednja včerajšnja temperatura 184", za 02° nad Dormalom.
XZ>\xristjs   a, "borza.
dne 23. avgusta 1895.
Skupni državni dolg v notah.....101 gld.
Sknpni državni dolg v srebru    ....   101 „
Avstrijska zlata renta.......12'« ,
Avstrijska kronska renta 4°'0.....lol ,
Ogerska zlafa renta 4°'0.   ......   128 „
Ogerska kronska renta 1 .....99 „
Avstro-ogerske bančne delnice    .... 1060 B
Kreditne delnice.........401 „
London vista...........120 ,
Nemški drž. bankovci za 100 mark    .   .     69 ' J
20 mark............11 ,
20 frankov...........                                                 9 „
Italijanski bankovci........45 „
C. kr. cekini...........                                                5 ,
25 30 95
kr.
Janko Zlrovnlk, nadnčitelj v Št. Vidu pri Ljubljani, naznanja votrtega srca v svojem in v imenu svojih otrok: Jankota. Vladlmlrja
in Mlnke vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da mu je po dolpi in mučni bolezni danes ob 10. uri zvečer umrla v Kranj i predraga žena
Katarina Žirovnik rojena Mayr
načelnica ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Št. Vidu
previđena s sv. zakramenti za umirajoče, v 38. letu svoje »i6be.
Pogreb preblage pokojne bode dne 24. avgnsta popul ud ne ob 6. nri v Kranju.
Sv, maše zadužnice se bodo brale v Kranju in v St Vidu. (1083)
Priporoča jo v blag Bpomin in molitev.
V Št. Vidu pri Ljubljani, 22. avgusta 1895.
Zahvala.
Za mnoge doka/e srčnega sočutja mej boleznijo kakor ob pogrebu moje iskreno ljubljene, nepozabne soprogo, gospe
Amalije Beyschlag
roj. Stockmaier
za mnoge darovane vence in za častno, izredno mnogobrojno spremstvo do poslednjega počivališča, čutim se zavezanega, izreči svojo najprisrčnejso in najiskrcnejso zahvalo.
(1082) Karol BevBchlag
traoemark.    Naj bo 1 j še  kakovosti, blagodejen, oživljajoč, krepilen in zlasti sredstvo za vzbujanje teka je
Želodčni
ali
.chU_ Hlarijaceljski liker.
1 steklenloa stan« 20 kr., 6 ateklenlo 1 gld., 3 tuoate ateklenlo 4 gld. 80 kr.
Dobiva se (937—7)
v lekarni TTbalda pl. Trnk6czy-ja
v Ljubljani, zraven rotovža
in se vsak dan s prvo posto razpošilja.
Izvod iz voznega reda
vBl.'a-viiara odi 1.
3Ta.ziS.3a. 1805.
Naaiopno omenjani prihajal n| in oahajalnl ća*i oanaoanl io v Ci-aiftaJ—proparana tam, Sradnjaavropakj imm J« kraj nama uaaa t J.jub-Umi tm ■ mlnall napraj.
Odhod la lOmblJaae (jui. kol.)
Oft 1M. uri 5 w*4f*. po mM otabnl vlak v Trbla, Pontabal, Bal) »k, 0«. lOTVM, TruiiniMl, Ijjnbno, Aaa Satathal v iuMii, Itohl, Omuii-ilin, Bolnagrad, Lend-Gaatein, Zeli na je aorti, Inomoit, Curi h, Stnjr Lin«, Bndejevice, PlaanJJ, Marijin« rare, Kffar, Karlova var», Frm-oov« vara, Prago, I.ipaljo, Dunaj Tla Amatettan. Ot «. tri tO min. tjutraf metani Tlak t Noto mesto, Kočevje O* 7. «ar« tO min. »JutrtO o.ebnl vlak t Trbli, Pontabal, Boljak, Oe-1ot«o, Fianaonafaata, Ijjubno, Dunaj, tea Balatbal t Solnograd, Duri« ▼I a. Amatetton.
Oa lt. uri SO min. đopotuHmm oaabnl vlak t Trbli, PonUb«4, Baljak, Oalovoo, Fransanafeate, Ijjnbno, Balatha), Botnofrrad.
Oa lit, uri M min. pojtolutlntt raaianl Tlak t Moto metto, Knua-rja.
Ob 4. aari popolu<tn* oaabnl Tlak * Trbi«, HeUaa , Cnlovoo, Franaan*. faat«, ooi Selathal t Bolnofrrad, Lend - Oaatetn, Kali na Jaaern, Ino. raoat, Bropulo, Oiuih, Oenovo, Paria, £aa Klein Knilllntf, 8toyr, I.liio, Omnndun, Iaohl, Bndajavioa, PlaanJ, Marijina tot«, Kgar, VranooT« Tara,   KarloTn Tare, PrnRO, Llpako, Dunaj Tla Amateiten.
(it) 7. nH ItO min. atw>^ maaani Tlak t Noto maato, KoAaiia
Baann tega ob nedeljah in praanlkiti ob B. uri HO minut popoladn*. oaobnl Tlak t Lteeoo-Bled.
Prihod v Zajnbljajio (jvdt. kol.).
(m a. uri S9 tni-n. *J%ttn\) oaabnl Tlak ■ Dunaja Tla Ajnetatteu, Up-tlj«, Pf»««, FranooTih »»rov, Karlovih virov, Rgra, Marijinih t*tot, Platnja, Nudojevlo, Hoim>irraila, Linoa, SUyra, Omandana, Iaohla, Ana-aeaa, Zella na jeaeru, I.emi Oaatalna, LJnhnaga, OaloToa, Baljaka, rrauiaanafaata, Trbiia.
Vb 8. uri MV min. ajutn\) metani vlak la Kočevja, Novega meata.
Vb IX. uri V0 min. dopem+dnm oaabnl vlak • Dunaja Tla Amatetlen, Iilpaljc, Praga, FranoOTih vaniT, Karlovih v»rov, Egra, Marijinih rnrov, Planja, Bndejovio, Holnogruia, Tilnoa, 8torra, Pariaa, Oeiinve, Ourlha. Bregnloa, Inomoeta, /.«11» na jaaara, Land'Oaalaluit, Iijubnuga, Caioroa, Pontnbla, TrblAa.
06 9.   uri 39 min. pojtoluHu« moaaal vlak la KooaTja, Novoga moiia,
Ob 4. uri SS mirt. f.upoluttn* neobni vlak a Dunaja, Lijabaog*. Selathaia,. Balluka, Oolnvoa, Franiauafeate, Pontahla, Trblia.
Oi> V. uri 4 min. n-rrrv oaabiii Tlak a Dunaja preko Amateltana ln IijiiKni ■/»   nrljaka, Oelovoa, Pontabla, IVhiAa
Ob 9. uri V/l min. wtm**r metani Tlak la Knt«v)i, lfoTega Met ta.
Baann tega ob nedeljah in praaniklh ob tO. uri 40 tninut BTeoor oaobo Tlak ia Leseo-Bleda.
Odhod la Iajubljana (dri. kol.;.
Ob   7. uri *& min. mjutrisj        t Kamulk. f     V.    a    OS     .     ]hi;;iiIhiIim . r ,     O.   a   90    m     erarcr . .
,, 10.   ,,   tO    ,,     rvr+fir „       ,, (alednjt vlak le
ob  nedalfah In praaniklh.>
Prihod v LJubljano (drž. kol,),
Ob   O. iiri dO min. %i*ttr.tj        ia Kan.nUa
9.
rs »o
5A
(5—185)
(aledujl Tlak la uadallah <n praanlhlb.
V ■
presenečenje;
0d lastnika v Parizu dobil sem ukaz, naj dv« največji tih j al k i na Dunaju in v Budimpešti v najkrajšem ^asn razpustim in popolnoma razprodam. Daiem najlepše predmete takorekoč zastonj, da bi se razprodaja kolikor možno pospešila.  Naslednjih BO predmetov dam
za sniiio »lil. V.ftOe
1 prekrasna pozlačena ura, ki gre na minnto, za knr se jamči;
1 pozlačena v«-rižica k njej;
\ krttvntna igla z velikim pristnim koraljem in s pariškim pierre de Strass-kamenom;
2 mansetova gumba s pat. zaklepom, pariško double-zlato ;. 8 naprsni gumbi s patent, zaklepom, pariško double-zlato; 1 velik gum h za ovratnik srajce s patentovanim zaklepom,
pariško double-zlato; 1 moški prstan s prekrasnim kamenom, bogato pozlačen; 1 pari&ki smodkovuik jako uknsen; 1 fin ustnik za smodke, pariško tlelo;
1 fina brosa za gospe, prekrasno nujmodernejso parifiko delo;
1 jako fina narokvica za gospe, parifiko double-zlato;
1 zavratnična verižica za gospe, hogato pozlačena;
1 tin<> srčece kot privesek k ti verižici, z lepim kamenom;
1 prekrasen prstan /.a gospo s turkizom;
1 par lepih uhanov z lepim kamenom;
1 lep uporaben predmet, ki se da gospem zastonj kot nameček.
Naj nikdo te redke priložnosti ne zamudi, dokler dolgo zaloga traja. Vse temelji na rednosti, dokaz temu okolnost, da vse, kar komu tn> ugaja, jemljemo nazaj in dotičniku vrnemo denar prosto poštnine. — Tudi prodajamo 1 srebrno žepno uro, za katere točnost se garantuje, 1 lepo verižico b prelepim priveskom, skupaj (1024—3)
ZA  Hit lil O   gllla 3a —a
1 nikluvo žepno remontoarko s sidrom, točno idoco,
za Mamo gld. ?.'££».
, Pošilja proti postnemu povzetju =====
Uhren-en-^ros-Exporthaus S. PELZ
Krulc«iv, Ntrudoin ££.
w. lafet©wita & o©., ■-^i^ssrsj:
Ker je Bezona pri krajn, se kolesa vs<:h sistemov prodad6
po znatno znižanih cenah.
Mej drugim nova pnevmatic-kolesa po    (337—28)
105, HO in 115 gld.
Ceniki zastonj in poštnine prosto. — Poučuje se brezplačno.
Dr. Julij Schuster
vrnil se je v svojo atanovanje (1076—2)
pred dvorcem (Kastner-jeva hiša)
in ordimije tu od 2. do 4. ure popoludne.
St. 77(J3.
ti življenje v
FlUJal. u Av.trljo: rillj»l. u Og.rako:
Dunaj, L, Giselastrasse i Pešta, Franz -Josefsplatz
It. 1, v biii dmfttva. |      It. 6 in ti, t hisi drultva.
Drufitvena aktiva dnć 31. decembra 1H94.......... kron 138,416.476-—
ljetni dohodki na premijah in obrestih dne 31. decembra 1H94 . . » 26,319.668-— Izplačitve zavarovalnin in rent in zakupnin itd. za obstanka dru-
Itva (184h)  ,.................. . 304,342.593 —
Mej letom 1894 je drultvo izpostavilo 9233 polic z glavnico ... „ 78,736000'— Prospekte in tarife,  na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce sa
predloge, daje bresplačno
glavna agentura v LJubljani, na Tržaški cesti št. 3, II. nadstropje
pri Q-Trld.o23.-u. ZIesclxlEO-t"UL- (1002-n
Razpis službe.
(1071—8)
v  Kriketu odda se s 15. Neptem-
Pri deželnem hiomIii brona t. I.
služba mostninarja
v provizorični lastnosti proti mesečni plači tridesetih goldinarjev in pravici do uporabe jedne sobe kot prosto stanovanje.
Proeitelji za to mesto morajo biti v položaji, da položi sto (100) goldinarjev varščine ter imajo dotično s kolekom 50 kr. kolekovano prošnjo, obloženo s šolskimi spričevali in dokazili o starosti, stanu, znanji slovenskega in nemSkega jezika ter dosedanjem službovanji najdalje
do -5. septembra t. 1.
podpisanemu deželnemu odboru doposlati.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, du6 18. avgusta 1895.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Joti p No II i.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne«.
3344
9F
7472
08
1991