S!ev. 62. V Trstu, v Setrtak, dne 8. aprila 1915, Letaik 3?. Izhaja v jk dan, i/vzemši nedelje In ponedeljka ob 5 popoldne. ITredriJtro- fHra Sv Fraifiški A-iškega §t 20. F. nadstr. — Vri ocri« raj s? Siljsjo i.red.iiftvt lista. \>f'srkirana pisma se tm m v Trstu. 'iTica Sv. FrarčiSka AsUkega §L 20. TcJefon crcdniStva in s prave §tev. 11-57. Naročnina *ra§a Za ce*o leto.......K 2*— m pol leta ...............— za Ut ..............................» ® 7? 7a nedeljsko izdajo za rdo leto 5*20 za pel leta................. - 60 VEČERNA Posamezne številke >e prodajajo po 6 vinarjev, z.istirele Številke po 10 vinarjev. Oplarf se računajo na milimetre v širokost! ene kolono Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov .... mm po 10 vi.i Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm ;>o 20 vin. Oglasi v tekstu '.ista do pet vrst.........K vsaka radaljna vrsta 1............ Mali oglasi po 4 v'narje beseda, najmanj pi 40 vinarje/. Oglase sprejema i ns c r a t n i oddelek .Edinosti*. Na Čnfns in reklamacije se pošiljajo upravi Usta. Plačuje se U^učno Id upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trstu. Cprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. FranČiSkl Asiftega «L 20. — PoStnotuaal laični račuu SL S41.652. Bitnu v Karpatih. DUNAJ. 7. (Kor.) Iz vojnega časniike-2a stana se poroča: Od srede marca je stopila velika, sedaj že od 25. januarja trajajoča bitka v Karpatih z nastopom mogočnih ruskih mas v svrho navala preko Karpatski nasip, v novo fazo. Tako v Dukelski depresiji kakor tudi v ozemlju pred Lupkovskim in (jžoškim prelazom so Rusi neprestano napadali, zamašili vedno ogromne bojne izgube z zadaj pripravljenimi rezervnimi formacijami in poslali v kolosalni prostor v boj tudi armado, ki je po padcu Przemysla postala prosta. Napadi, ki so se vršili, ne oziraje se na izgubo človeškega materijala, na vsej fronti, so dosegli naravno posamezne uspehe. Vendar pa dosedai /e četrti teden trajajoča srdita bitka nikakor še m do vedla do rezultata, da bi zamogli Rusi zavzeti one postojanke, iz katerih jih je pregnal koncem januarja pričeti naš napad kljub divji obrambi In abnormalno strogi zimi. Od Užoškega prelaza pričen-ši, je vzhodni del Karpatov v naših rokah. Tudi zapadno od Užoškega prelaza se upirajo naše čete Rusom na prvih tostranskih grebenih in višinah. V dolini Laborcze in v ozemlju Du-kelske depresije se je prvi, sredi marca izvršeni poizkus Rusov, da bi predrli našo ironto. izjalovil ob težkih izgubah. Tudi pričetek novega mogočnega napada ni zmogel predreti naše fronte »n v za-Iniih dneh je naš protinapad vzhodno od doiine Laborcze ne samo ustavil sovražni •i a pad, ampak prinesel zveznemu orožju še znaten uspeli, ki se zrcali v velikem številu ujetnikov, uplenjenih topovih, str ornih puškah in številnem vojne« materijalu. DUNAJ. 7. ICenz.) Vojaški sotrudnik »Tagesposte« piše: Plen predvčerajšnjem na višinah vzhodno od doline reke Laborcze izvojevane zmage se je sedaj še pomnotlL Število ujetnikov je narastlo na okrogio 6000 mož, uplenjena sta dva topova. 7 strojnih pušk in 5000 pušk. Pri fiotoričnem pomanjkanju strojnih pušk «n pu*k v ruski armadi, je osvojitev tega materijala zelo dobrodošel pridodatek k Izvojevasema močnemu dobičku na prostoru. Boji na karpatski fronti se nadaljujejo. V jugovzhodni Galiciji ima besedo artilje- rita. Ruska ofenziva je še v polnem teku. le jugovzhodno od l upkowa se zdi. da nasprotnik po zadnjem porazu počiva. BERLIN, 7. (Cenz.) Vojni poročevalec »Berliner Tagblatta« poroča iz Satoralja-Ljhelija z dne 4. aprila: Karpatska bitka, največja eorska bitka vseh časov, divja sedaj že cele tedne ne da bi prišlo do odločitve. Kje in kako bo padla odločitev, tega ne ve nihče, ker ne odloča toliko prodiranje enega ali drugega nasprotnika, kolikor izkrvavitev in sicer odvisno od kraja, kjer je prišlo do i/krvavitve. S tem pa nikakor ni rečeno, da je brez pomena če se polasti napadalec dežele in prometnih linij nasprotnika. Vsekakor pa zamore biti tako nasilno prodiranje podobno izkrvav ljenju, seveda pod pogojem, če Izvrši obramba do skrajnosti svojo dolžnost. Za to nudi sedanja vojna na obeh straneh prepričevalne primere. V očigled tem okolščinam se zamore pričakovali. da bodo Rusi. če se jim posreči polagoma prodirati, plačali to prodiranje ze o drago In še predrago. Čeprav vzbuja sedanja velika karpatska bitka večje zanimanje kakor vsi drugi dogodki, se pa vendar ne sme pozabiti, da obsega celokupno bojišče še druga ozemlja kakor Karpate, odkoder se zamore vplivati tudi na tukajšnji položaj. Pridobitev na ozemlju v Karpatih še dolgo ne pomeni zmage. Zmaga je šele takrat, če je branitelj izmučen. Naša obramba pa se bo, tudi če m se Rusom posrečilo mestoma pridobiti .a ozemlju ojačila v nasprotnem razmer-ti. To garantira nevpogljiva volja zvez-lih narodov srednje Evrope. GRADEC. 7. (CenzJ Vojni poročevalec »Tagesposte« poroča iz vojnega časni-škega stana: Bitka v Karpatih se nada-•juje z nezmanjšano srditostjo. Bojišče se .azteza kakor predvčerajšnjem od doline reke Ondave do ozemlja zapadno od Užoškega prelaza. Med mnogimi delnimi boji, iz katerih je ustavljena ta bitka, je najvažnejši dogo-Jek znatni uspeh nemških in naših čet na višinah vzhodno od doline reke Laborcze. V vzhodnem delu Karpatov pred fronto južne armade vlada mir, istotako na ostalih delih bojišča. Jman tart rtkmfln Men iL tm-ililirii CIMnc. DUNAJ 7. (Kor.) Iz stana vojnih poročevalcev javljajo: Poveljnik tretje armade, general pehote pl Boroevič, je izdal dne 5 aprila nastopno povelje armadnega poveljstva: „Polkovnik Silvio Spiess pl. Braccioforte, poveljnik pešpolka št. 39, je pri napadu dne 5. aprila na ćelu svojih vrlih vojakov padel in je s tem našel pravo junaško smrt. S polkovnikom pl. Spiessom, ki si je s svojo junaško hrabrostjo kot poveljnik čet pridobil že red želežne krone lil. razreda z vojno dekoracijo in vitežki križ Leopoldovega reda z vojno dekoracijo, je izgubila vojska svojega najodiičnejega vojaka in voditelja čet. Klanjajoč se z občudovanjem pred junaško smrtjo padlega, mu izkazujem čast vse armade. Vrhni onnodni poveljnik nadvojvoda Friderik v okupiranem ozemlju v Ruski Potiski. DUNAJ, 8. (Kor.) Iz stana vojnih poročevalcev javljajo: Vrhni armadni poveljnik, feldmaršal nadvojvoda Friderik, Je zadnje dni v spremstvu prestolonaslednika nadvojvode Karla Frana Josipa obhodil del po naših četah zasedenega ozemlja v Ruski Poljski. Vrhni armadni poveljnik se je pri tem prepričal o strumnem vedenju in o izvrstnem duhu nadomestnih oddelkov, še le nedavno došlih na bojišče, kakor tudi o dobrem duhu in nezmanjšani voje-vitosti in zaupanju čet, potegnjenih iz fronte kot rezerve. Opetovano je tudi porabil priliko, da je izrekal popolno pohvalo tehničnim formacijam za njihovo nad vse posrečeno delo na popravljanju tekom vojne razrušenih železniških črt. Na večjih postajah so prišli k sprejemu ugledni prebivalci, s katerimi sta se nadvojvodi opetovano razgovarjaia in ki so se mogli prepričati o toplem zanimanju vrhnega poveljnika za okupirana ozemlja, podrejena njegovi upravi. Z etapnim poveljništvom se je razgo-v ar jal vrhni poveljnik o važnih vprašanjih novouvedene vojaške uprave in je opozarjal posebno na važnost racijonel-nega intezivnega obdelovanja razsežnih krajin. Nadvojvoda si je ogledal tudi v premogovniški kotlini okupiranega ozemlja ležečo, ali na jesen vsled vojne jako poškodovano veliko industrijalno podjetje, ki pa je bilo po zaslugi nobene ovire boječega se delovanja organov vojaške uprave v presenetljivo kratkem času zopet popravljeno, da je inoglo začeti z obratom, s čemer je tisočem nameščencev zagotovljen zaslužek in je podan sijajen dokaz o skrbi armadnega vodstva za vse. Vrhni armadni poveljnik se je uveril s posebnim zadoščenjem, da se je smotre-nemu in neutrudnemu delovanju vojaške uprave na okupiranem ozemlju posrečilo, odpraviti vse začetne težkoče ter si pridobiti tudi zaupanje po vojnih dogodkih :ežko prizadetega prebivalstva. vojno Turčije proti trosporozumu. Na nobenem mitu ničesar posebnega. CARIGRAD. 7. (Kor.) Glasom konmu-nikeja glavnega stana se danes na nobenem bojišču ni zgodilo ničesar imenovanja vrednega. CARIGRAD. 7. (Kor.) Agece tel. Otto-mane Milli objavlja sledeče poročilo: V komunikeju z dne 1. aprila zatrjujejo Rusi, da so vplenili na kavkaški fronti dva topova. Tu gre za dva neporabna topova, ki smo jih vzeli Rusom, ki smo ju pa pozneje na pohodu proti Artvinu vsled slabega stanja cest uničili in ostavili. Tirtki motorni čoln nipadel angleški top-KM CARIGRAD, 7. (Kor.) Kakor poročajo iz zanesljivega vira semkaj došla privatna poročila iz Bagdada, je neki motorni čoln turške stražne službe na Evfratu iz So-niafa pri Korni iz razdalje treh kilometrov streljal na neko veliko angleško topničar-ko, ki je bila oborožena s težko artiljerijo. Ladja je bila zadeta 20 krat. V strojnici je nastal požar in poškodovani so bili tudi drugi deli. tako da se je zamogla umakniti le s težavo in s pomočjo drugih angleških ladij. Domneva se. da »e imela tudi posadka velike izgube. Vpoklic 19 ii 21 letnik v Tnrflii. CARIGRAD. 7. (Kor.) Uradni list objavila dva provizorična zakona. Prvi pooblašča vojno ministrstvo, da vpokliče pod orožje vse izven okvirja vojaške službe stoječe sposobne moške, vštevSi 19 in 21) letne, le za dobo, ki jo smatra za potrebno, v obrambo obrežja in mej države in v svrho vzdržanja lokalnega miru. — Drugi zakon zavezuje v očigled vojnemu stanju in če bi smatralo vojno ministrstvo to kot potrebno, vse begunce k vojni službi in sicer :ako one, ki so se že vrnili v Turčijo, kakor tudi one. ki se še bodo in so bili dosedaj oproščeni od vojaške službe. Taki begunci zamorejo biti po njihovem prihodu poklicani pod orožje tekom treh mesecev, vendar pa le za dobo mobilizacije. Volno tovarištvo Turčije z Nemčijo in Avstro-Ogrsko. BEROLIN 7. (Kor.) Predsednik turške zbornice HalU Bey je povedal zastopniku „Berliner Tageblatta*, da je svoje mudenje v Nemčiji porabil v to, da izvrši neko osebno misijo sultana pri cesarju. Vtis, ki gaje napravil nanj ta obisk, je Halil Bey označil na kratko: Turki so ponosni na to, da morejo uveljavljati svoje vojne tovarištvo z Nemčijo in Avstro - Ogrsko. Halil odpotuje začetkom prihodnjega tedna skupno z Djavid Beyem v Carigrad. Ropad francoskih letalcev na nemški bolniški vlak pri MMkelmo. Konferenc« metodistične škofovske cerkve. AMSTERDAM, 7. (Kor.) Kakor poročajo newyorški listi, so na tamkajšnji konferenci metodistične škofovske cerkve izrekli člani naziranje, da bi bila v slučaju, če bi ukrenila ameriška vlada takojšnje korake, da se prepreči izvoz vojne municije in vojaških zalog vojskujočim se državam, vojna kmalu končana. Žrebanje avstrijske državne razredne l>-terije. DUNAJ. 7."(Kor.) 200.000 K dobi srečka štev. 31.967, 30.000 K srečka štev. 4101, 25.000 K srečka štev. 40.152, 20.000 K srečka štev. 135.227, 10.000 K srečka štev. 98.547, po 5000 K pa srečke štev. Dravosodje, tajni svetnik in član gosposke zbornice dr. Fran Klein v svoji razpravi v »Neue Freie Presse« o »političnih pravicah med vojno«. Naglašal je, da prisiljeni molk nič ne koristi in da je koristneje za državo, ako prihaja na dan, kar je javnosti na srcu. 36.741, 138.626 in 153.791. BAZEL. 7. (Kor.) »Nationalzeitung« poroča: V torek zvečer so se zopet pojavili francoski letalci v bližini Miihlhei-ma. Zasledovali so vlak z ranjenci, ki je vozil od Miihlhausna v Muhlheim. Med EichwaIdom in Banzenheimom je vrgel en letalec dve bombi, ki ste bili namenjeni vlaku, a ste eksplodirali na prostem polju in težko ranili nekega kmeta skupno z obema njegovima otrokoma. hsioaec Chagine padel. BERLIN, 7. (Kor.) Kakor poročajo listi, je posianec okraja Oironde, poročnik Chagine. umrl v Argonih junaške smrti. »Princ Eitel Friedrich«. LONDON, 7. (Kor.) Reuterjev urad poroča: »Morning Post« poroča iz Wa-shingtona: Angleška vlada je protestirala proti >Prinz Eitel Friedrichu« izkazanemu postopanju, vsled Česar bo sedaj še pomnožena njegova sposobnost. Očitanja na naslov Zjedinjenih držav radi postopanja z ladjo „Prinz Eitel Friedrich", LONDON 7. (Poročilo Reuterjevo.) Archi-bald Hurd je v listu „Daily Telegraph" zasmehoval gostoljubje, ki so je Zjedinjene države nudile parniku „Prinz Eitel Friedrich41. Mesto da bi bili radi potopi jenja parnika „Ryeu stavili nemško ladjo pod zapor, da so kapitana slavili kot junaka. „Prinz Eitel Friedrich" da je mogel lepo mirno jemati na krov zaloge, živila in oglje, in niso tudi pozabili naložili več tisoč steklenic. Po popravah na strojih in počiščenju ladje da je parnik pridobil na hitrosti. Med tem so angleški parniki, ki so zasledovali „Prinz Eitel Friedricha", križarili po odprtem morju v viharju in slabem vremenu. Hurd opozarja na slučaj vojne ladje „Ala-bama", ki je ubežala vsled nemarnosti angleške vlade, ki je morala potem plačati vladi Zjedinjenih držav odškodnino treh milijonov funtov. Hurd vprašuje, kaj bi rekla amerikanska vlada, ako bi angleška \lada v slu ca,u, da bi bile Zjedinjene države v vojni z Nemčijo, dala „Prinz Eitel FriedrichuM tako potuho in ako bi pri tem pre-koračala jasne določbe mednarodnega prava. Belgijski prestolonaslednik uvrščen v armado. LYON, 7. (Kor.) Nouvelliste« poroča iz Diinkirchna: Belgijski prestolonaslednik je bil kot vojak uvrščeu v belgijski linijski regiment. Nemčja protestira proti zadržanju parnika «Odenwald«. WASHINGTON, 7. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Nemčija je vložila protest proti zadržanju parnika -»Odenwald< v Portoriku. Pegasti legar v Avstriji. DUNAJ, 7. (Kor.) Od 28. marca pa do 3. aprila je bilo na avstrijskem državnem ozemlju ugotovljenih 431 obolenj za pegastim legarjem. produkt ni trg. DUNAJ. 7. (Kor.) Povpraševanje po živilih je bilo danes zopet zelo živahno, pri čemer je bilo zopet treba doplačati posamezne predmete. Ponujanje je zmerno. Vreme: lepo. Proti prodajanju opojnih pijač v južni Afriki. KAPSTADT, 7. (Kor.) V južni Afriki je nastala propaganda, da se za časa vojne ustavi vsaka prodaja opojnih pijač. Škodljiva „propaganda." »Berliner Tageblatt« piše pod tem naslovom: > 2e opetovano smo opozarjali na veliko škodo, ki jo je že in jo še povzroča stvari Nemčije nespretna »propaganda«. ki ne pozna razmer in razpoloženja v inozemstvu«. Rečeni list je dobil iz Kri-stijanije dopis, ki pripoveduje med drugim: »V norveškem listu »Morgenbla-det« od 20. marca je izšel članek o delovanju raznih tiskovin, razposlanih iz Nemčije, ki naj bi razširjale resnico o vojni. Malokatera stvar je tako delovala na javno mnenje v Norveški; in sicer na škodo Nemčije, kakor propaganda s takimi tiskovinami. Vsak poedini cirkular deluje dijamentralno nasprotno svoji nameri ter naleta na odpor tudi pri najboljih prijateljih Nemčije. Pred nami leži letak s sliko Sir Edvarda Greya in z naslovom: »Največji evropski zločinec«. Članek piše o »intrigantski igri* tega »zločinca-. Pred nami je cela vrsta na-daljnih letakov, ki jim je namen, da podžigajo vulgarno mržnjo proti Angliji, a zdi se, da so Draždane izhodišče za vso to propagando. Ako bi sovražniki Nemčije plačevali agente v inozemstvu, ki bi morali delati na to, da oslabe simpatije do Nemčije in da ponižajo vero v dostojanstvo nemškega naroda, ne bi mogli storiti tega efektneje. nego s temi pamfleti. ki jih širijo iz Draždan«. »Berliner TageblatU in njegov dopisnik svarita svoje sonarodnjake pred takim početjem, kajti, prijatelji Nemčije v Skandinavskih deželah itak čitajo nemška poročila, a sovražnikov se ue pridobiva s tako propagando. Nemški berolinski list je tu izpregovo-ril odkrito o dejstvu, ki je splošno znano in o katerem se tudi mnogo razpravlja. In ker gotovo ni storil tega z namenom, da bi stvari Nemčije škodoval, ampak da bi jej koristil, se menda tudi nam ne bodo hoteli podtikati kaki nevarni nameni proti državi, ki jc naša zaveznica, ako odkrito opozorimo na izvestne pojave tudi pri nas. ki so kaj slični oni, po berolin-skern listu ožigosani propagandi, ludi med nanii je elementov, ki so izlasti po izbruhu voine hoteli biti bolj nemški, nego so v Berolinu samem, in ki so v svoji _____ r^Kl,; ...tamt rrmr/irili in Čiriit "šlvfiri KI preveliki vnemi govorili in širili stvari, ki bi inogle med nenemškim elementom — da ni v njem tako globoko ukoreninjene lojalnosti in zaupanja v vodilne kroge --vzbujati več nego naravne bojazni ozi-rom na naše zavezništvo z Nemčijo. \li da govorimo še odkriteje: govorili so manje, včasih pa tudi bolj odkrita nami-gavanja,ki bi mogla med našim ljudstvom vzbujati bojazni glede naše narodne bodočnosti. Mogli bi povedati, da se je to grdilo tudi na krajih, in mestih in ob prilikah, kjer so take izjave še posebno — da se blago izrazimo — nedopustne. Dotičnim krogom med nami velja še posebna graja v berolinskem listu. V interesu velike stvari naše države, ki smo jej vsi dolžni zvestobo, moramo obžalovati take pojave. Ako očita berolinski list gonilcem omenjene škodljive propagande, da ne poznajo razmer in razpoloženj v inozemstvu, moremo očitati mi dotičnim našim neprevidnežem, ali da ne poznajo razmer v lastni deželi, ali pa da so tako nepremišljeni, da jih hočejo prezirati. Poudarjamo.da nam niso na mislih kaki odgovorni in odločilni krogi, treba pa pomisliti, da širši sloji ljudstva ne znajo tako razlikovati. In da smo to odkrito izpregovorili. v to nas ni v zadnji vrsti vzpodbudilo sporočilo, da je namesti nik g. baron Fries — glej nedeljsko številko našega lista — ukrenil odredbe, ki mej drugim opozarjajo podrejene oblasti na važnost časopisja, iz katerega naj u-radniki črpajo informacije o željah in potrebah ljudstva; a mi bi dodali, da tudi o Čustvovanju in razpoloženju, ker tudi to je v eminentnem interesu države, kakor je korenito obrazložil bivši minister za F. Honsen o pravicah malih narodov. »Journ-tl des Balkans« priobčuje naslednje izreke F. Nansena o pravicah malih narodov: »Mali narodi, ki so prispevali k duševnemu in kulturnemu razvoju človeštva, i-majo v imenu pravičnosti pravico na hvaležnost vsega človeštva. Tragične preroške besede lorda Salisburvja: »Mrtvaški zvon je odgovoril malim narodom. Določeni so v to, da jih pogoltnejo veliki narodi, ki si med seboj razdele svet« — so krute. Pravi se, da morejo biti mali narodi, ki žive samostojno intelektualno življenje, zapreka razvoju velikih narodov. Nekateri gredo celo tako daleč, da celo v biologiji iščejo dokazov za to, da imajo veliki narodi pravico, da pogoltnejo male narode. Kaka zmota je to! Biologično pravilo pravi le, da nadarjenejši, za evolucijo življenja sposobnejši stvori morejo preživeti manje sposobne. Gre tu za vrednost in ne za množino. V dr/avi kakor v človeški skupnosti je važna vrednost državljanov in ne njih materijalna moč. Vsako narodnost je treba ocenjevati po duševnem in fizičnem razvoju njenih pripadnikov in ne po njih številu. Kdor hoče uničiti male narode, hoče zagrešiti tak zločin, kakor ga še ni bilo na svetu. Ravno mali narodi najhitreje sprejemajo najdragocenješe sadove človeškega duha. Res je, da se z naraščajočimi prometnimi sredstvi poraja tendenca po zc-dinjenju in združevanju narodov. V tem je sicer nekaj razveseljivega, toda pri tem se ne sme misliti na uničenje originalnosti in posebnih lastnosti narodov. Stanje sveta, v katerem bi bila civilizacija enolična, monotona in plitka, kier bi vse bilo oblikovano samo po enem vzoru, bi pomenjalo pogubo vseh najdragocenejših človeških lastnosti. Razno-ličnost. neenakost in množina so faktorji ustvarjanja, evolucije in napredka. Evolucija je mogoča samo kot posledica »di-ferencijalosti«, a ne kot posledica »inte-gracijec. Napredek raste samo s povečanjem števila oblik, a ne z ustvarjanjem samo enega tipa. Tu protestira narava sama: ustvarja različne oblike v širokih prostorih, lirez vnanjega nagiba bi vsa človeška skupnost zapadla okorelosti in neplodnosti. Kaj se jc zgodilo s Kitajci, ki so tolika stoletja živeli ločeno od ostalega človeštva? Ce bi imelo človeštvo samo en izvor, in če bi bil ta edini izvor vir njegovih nravnih in duševnih zakladov, se bi bila civilizacija zakasnila za tisoč let. Kako neizmerno ubožni bi bili v duševnem o-žiru, ako bi bile razne narodnosti, namesto da bi izobraževale druga drugo, uporabljale čas samo za medsebojne boje iu medsebojno uničevanje. Ko bi bilo človeštvo imelo samo eno civilizacijo, v kako grozno revščino bi bilo padlo danes. Vedno rastoča moč velikih držav potom pridruževanja malih narodov k sebi je nesreča za človeštvo. To poziranje malih je prava nevarnost in pravo zatiranje pravic vsakega naroda, pravice do samo-odločcvanja svoje usode. Uničevanje možnosti, da bi se vsak narod mogel razvijati v svojih posebnih lastnostih, vodi do neizmernih izgub vsega človeštva. Enako kakor vsak individij: vsaka narodnost mora imeti pogoje za svoj svobodni razvoj. Danes bolj kot kedaj gre individualno življenje vsakemu narodu. A za življenje vsakega naroda sta neodvisnost in svoboda tako neizogibno potrebna pogoja, kakor jc neobhodno potreben pogoj življenja rastlin — zrak! Sličice iz vojne. Oče in sin na isti bolniški postelji. Včeraj srno poročali, da je prispel v Ljubljano poveljnik domačega 17. pešpolka baron Stillfried. > Rcichspost« je te dni prinesla zanimivo dogodbo, ki se je zgodila v takoimenovanem »Josefstockl-u« v palači Augarten na Dunaju. Povejnik 17. pešpolka baron Stillfried je bil v septembru na čelu svojega hrabrega polka težko ranjen in takega so prinesli v imenovano palačo na Dunaj. Med okrevanjem je polkovnik večkrat rekel, da že dolgo ničesar ne ve o svojem sinu Rudigerju, kar ga zelo skrbi. Polkovnik je ozdravel in se je vrnil na bojišče. Slučaj pa je nanesel, da je sin, katerega je oče že imel za izgublje- Stran II „VEČERNA EDINOST- št. 62. V Trstu, dne 8. aprila Idi5 nega, ki ic kot praporščak odšel v vojsko in bil vsled hrabrosti povišan v poročnika. prišel tudi ranjen v palačo Au-garten. Tam so mladega oficirja položili v Isto posteljo in mu povedali, kar je rekel bil dr. Mandić. Dr. Unkelhaeusserja so na Hrvatskem hvalili zlasti zato, ker je spoštoval zakon in ni dopušča! nikakršnega krčenja zakona. S spoštovanjem zakona si bo mogel dr. Unkelhacusscr hitro prido-oče. Sedaj je tudi mladi baron ozdravel in j biti naklonjenost bosenskega prebival-odSel k očetu na bojno polje, kjer se bosta j stva, katerega i* Iozaj je v sedanjem voj-snidla oče in sin. Po »Slov. Narodu«, nem času pač veliko težavnejsi, kakor je Junaški vojaški kurat. \ svojih strel- ; bil položaj Hrvatov leta 1912._ škili jarkih pri Velkem polju so tirolski j ~ ~ ~ vojaki od 9. do 12. septembra nepremag- ISflIStm 0 (l9Cfl liivo vztrajali nasproti Rusom. Deželni UUUlIIliC V««ll« strelci trentinskega pešpolka so se ob- . ... Majdičev mlin v Kranju je tvrdka usta- nes!i tamkaj sijajno. Skoro vsaka njihova)vihK ker nc dobiva žita. Delavstvo je brez kroglja ie zadela. Rusi so uvideli. da jmijdcla< a IK)(ipirajo. mora priskočiti v tem boiu na jx>moč tudi i ' njihova artiljerija le nočejo, da bi bil boj! Redek slučaj smrti. Dne 14. in 15., marža man. In res so kmalu pričeli obsipavati! ca sta umrla drug za drugim Jurij Cerne, tirolske strelce s težkimi granatami, j I™ domače Kovač z Dobrave blejske, m Strelski jarki tirolskih strelcev so bili že jniegova žena Katarina roj. \ ovk z Vrbe skoro popolnoma razriti od ruskih gra- Kibce\a, nečakinja našega pesnika dr. nat. toda kljub temu ni niti enemu prišlo rranceta Prešerna. Oba je pobrala huda na misel, da bi se umaknil pred sovražni- Pljucnica. Ležala sta skupaj na mrtva-kom m prepusti! strahovito poškodovano |skcln odru in bila pokopana drug poleg j ostoianko Rusom. Le smrt jih ie zamo- j drugega na dobravskem pokopališču, kjer gla premagati. Marsikdo teh junakov jej Počiva v miru tudi setra pesnikova Ka-obležal mrtev, mnogi so bili ranjeni, toda tarina. Oba sta bila izgledna zakonska, Tirolci so nadaljevali boj tri dni in tri! zvesta s. v življenju m smrti, noči. Naši jarki so st zajedno kot zdravnik in duhovnik, dokler ni bil sam zadet od več sovražnih krogelj. Vsled velike izgube krvi je končno nezavesten obležal na bojišču. Cesar je počastil junaški nastop kurata Boscaroili s podelitvijo duhovnega zaslužnega križca na traku hra-brostne koJajne. Mm politične m\l Klic konservativnega veleposesiva češkemu narodu. Iz vodilnih krogov konservativnega vele posest v a na Češkem je prejel praški »Hlas Naroda * daljše raz-motrivanje o pojavih med češkim narodom z oziror: :ia \ oine dogodke, ki ga zaključuje s tcmi-le stavki: s Podedovano zlo vseh avstrijskih narodov je, da neprestano in vse kritizirajo. Če ne sledi uspeh za uspehom, kakor bi '»oteli naši številni gostilniški in kavarniški strategi, pa že povešajo gla\e. Kakor rečeno, je to, žal. avstrijsko podedovano zlo in s tem se Slabo kaže zaupanje, ki je moramo vsi imeti do naše vojske in do sebe. Zal pa, da se sosebno v češki javnosti, v kolikor izjavlja svoje mnenje, kaže neki drug, še bol t>bžalo\ ania vreden pojav. Mislimo tu na pasiviteto, ki jo velik del češke javnosti kaže napram vojnim dogodkom. Po Dopiso\anje z vojnimi v jetniki Množe se zadnii čas'pisma svojcev vojnih vjetnikov,. ki se pritožujejo, da tako dolgo ne dobe nobenih vesti, ali da sploh niso dobili še nobenega poročila, dasiravno smo jim porčali, da je dotični že v seznamu voinih vjetnikov. Svojci si delajo pogosto nepotrebne skrbi. Pogosto pošiljajo Rusi vojne vjetnike iz enega taborišča v drugo, navadno proti vzhodu. Potovanje traja neavadno zelo dolgo. Zdi se, da je med vožnjo oddaja pisem prepovedana. Tudi se zdi, da je oddaja pisem vojnih vjetnikov sploh omejena. Pisma in dopisnice rabijo zelo dolgo, iz Sibirije 6 do 8 tednov, zaradi velike razdalje in dvojne cenzure, v Petrogradu in na Dunaju. Ker so ruski cenzorji preveč obremenjeni z delom, je priporočljivo pisati samo kratke dopisnice- Marsikatero pismo se tudi konfiscira in uniči, druga pisma se izgube. O zdravstvenem stanju in bivanju posameznih vjetnikov urad ne more dobivati in dajati poročil. Pri vprašanjih zadostuje navesti: Ime. rojstno leto, pristojnost, šaržo. polk ali bataljon, če mogoče, bojišče, kjer se je nahajali vjetnik zadnjikrat in ime in naslov vprašajočega. Ce vpraša kdo za več oseb, naj zapiše zgoraj navedene podatke za vsakega na poseben listek. Kdor domneva, da je oni, za katerega vpraša, padel, ali da se nahaja v kaki naši bolnišnici, ta naj se obrne do izkaznega urada Rdečega križa, Dunaj VI. Dreihufeisengasse, na Ogrskem na Rdeči križ v Budimpešti. Vprašanja gle- našem mnenju izhaja ta pasiviteta iz bojazni, da hi se mogel po vojni vpliv posa- de vojnih vjetnikov je pošiljati na skupni ineznili narodov v monarhiji izpreineniti i centralni izkazni urad, razvidnica za voj- ne vjetnike. Dunaj I. Jasomirgottstrasse št. f>. O ranjenih, odnosno bolnih vojakih. V pomožno bolnišnico v zavodu „Avstro- in pod vplivom te bojazni se pokazuje neka trudnost, ki se posebno očituje v hladnem tonu časopisja. To pasivnost bi mogli naši sovražniki vse drugače tolmačiti. Ker toplo in zveste čutimo s češkim na- j amerikane" so bili sprejeti Anton Škrinjar rodom, s katerim nas spajajo traJ»cnc dol- 97 pešpolka (doma iz Umaga) in črnovoj-go-etrega sodelovanja m s katerim smojniki ]van Fontanot (doma iz Tržiča — Mon-skozi stoletja BVCSlo dehh žalost in ve- felcone —), Loka Repofc (doma iz Rudnika), selje, ^vetuiemo danes, v najresnejem tre- Jernej Črtanec (doma iz Ljubljane), Vence-notku. češkemu narodu najbolj prijatelj-1 ^v Kalvoda in Ivan Četnik. — Odpuščeni ski. ah ga tudi sv;»nmo m ga rotimo obe-: S0 pa bili iz te pomožne bolnišnice Marij nem v interen države 111 v njegovem test- Zupančič 8. pol skegi topničarskega polka, nem interesu: Ven iz pasivnosti! vasul Czelozan ril. pešpolka ter ernovojniki Osebne lzpremer::be v bosetisfci vladi. | Miloš Med ed vie, Ivan Dekleva, Mihael Seda: ie uradno sarajevsko poročilo o iz- Gurka. Karel Edelsbrunner, Anton Schonher, preniemba 1. ki so se izvršile pri bosenski I Emil heltrin, Mi-inko Stupar, Andrej Černič, vladi, se v toliko razlikuje od preišniega. I Ivan Pupts, Anton Filip in Fran Grejžel. da za civ»iiRv;t namestnika šefa deželne' V mestno bolnišnico so bili sprejeli črno-vlade na mesto odstopivšega dr. Mandi-j vojniki Jurij Krmec, Aleksander PetTonio, ća ne pride sedanji predsednik deželnega Fran Stross. Fran Mayer, Ivan Lunder in računskega oddelka Rohonyi, temveč Herman Mihelič. Odpuščeni so pa bili iz znani državni tajnik v ogrskem ministr- mestne bolnišnice Peter Križman od mejne stvu za Hrvatsko, dr. Karel U n k e 1-haeusser. Dr. Unkelhaeusser je bil do konca leta 1912. uradnik v hrvatskem ministrstvu in javnosti je bil znan zelo malo. ledaj je Hrvatska ječala pod absolutizmom zloglasnega komisarja Čuvaja. Za časa prve balkanske vojne je spoznala ogrska vlada, da je skrajni čas, da se vsaj nekoliko približa Hrvatom in je zato pred božičem leta 1912. poslala Čuvaja na dopust in je politično upravo Hrvat- j polka (bo!an)y Štefan ske izročila novoimenovanemu podbanu dr. Karlu Urkelhausserju. Ustavne pravice so ostale obustavljene sicer tudi za časa Unkelhaeusserja. toda novi podban je hitro odpravil vse najhujše ostrine Cuva-jevega režima in ie že tekom prve polovice leta 1913. toliko pomiril deželo, da je vlada že meseca avgusta mogla Čuvaja stalno poslati v penzijo in mu imenovati za naslednika sedanjega bana barona straže, orožnik Anton Pobega, Josip Krt od vojne mornarice ter čmovojnika Kamil Kristijan in Rudolf Bajt. V pomožno in konturnačno bolnišnico v ulici Fabio Severo so bili sprejeti kadet 32. pešpolka, Alfred Godnik (bolan), Rudolf Nitsch (bolan), Neugebauer Viktor 1. pešpolka (bolan), Luka Parać 10. honvedskega pešpolka (ranjen), Andrej Subotičanec 25. pešpolka (ranjen), Viljem Weiričh 1. peš- Sesreg 25. honved-'skega pešpolka (bolan), Ljudevit Nazimek 13. pešpolka (bolan), avtomobitist Anton Gejer (bolan), Avgust Ludersdorfer 5. dra-gonskega polka (bolan), enoletni prostovoljec 32. pešpolka Ivan Nasso (bolan), Fran Brežič 7. poljskega topničarskega polka (bolan), Katunar Štefan 5. domobranskega pešpolka (ranjen , Dominik Nikolič 8. poljskega topničarskega polka (bolan), Andriani Fenuccio od provijanta (bolan), Marco Spon- Skerleeza, kateremu se je »osrečilo oogo- za 5. domobranskega pešpolka (bolan), enoletni prostovoljec 1. polka tirolskih lovcev, Silvij BevHacqua (ranjen), enoletni prostovoljec 32. pešpolka, Alojzij Lemešič (ranjen), Emil Pahor 3. pijonirskega bataljona (bolan), do izbruh 1 s Janje voine. Izkušnje, ki Vi' Zorko Blagh 27. pešpolka (ranjen), Peter jih je pridobi! dr. Unkelhaeusser v nepri- j Vidotto 2. pijonirskega bataljona (ranjen), mer o lažjih časih, kot so sedanji, toda Josip Mahnič 7. pešpolka (ranjen), Anton vendar v izjemnih razmerah, bodo gotovo; Lukač 7. pešpolka (ranjen), Anton Ušnik 7. v di-ihro sedanjemu namestniku bosenske- j pešpolka (ranjen), nadporočnik I. poljskega diti se s hrvatsko koalicijo in še pred kon ceni leta obnoviti ustavno življenje, razpisati volitve v hrvatski sabor ter sklicati zbornico, ki je plodonosno delovala, vse ga deželnega načelnika in zato se more to imenovanje v sedanjem času smatrati za srečno, vkljub temu, da bi domače bostnsko prebivalstvo gotovo videlo rajši na tem mestu svojega domačina, kakor je topničarskega polka Fran Ostrowsky (ranjen poročnik 4. bosansko-hercegovskega pešpolka Svetozar Biiie (ranjen) Mičeslav Felćar 4. bosansko-hercegovskega pešpolka Mu«?taj beg Kapetaeović (ranjen), Josip Mi- jkolič 8. poljskega topniearskega polka (bolan), Gašper Čok 8. poljskega topničarskega polka (bolan), Rudolf Pijanič 3?. pešpolka (bolan), Leopold Fuma 4. polka cesarskih strelcev (ranjen), Marij Monico 4 polka cesarskih strelcev (bolan) Almerih Nikolič 9. sanitetnega oddelka (bolan), ter črnovojniki Henrik Sila (bolan), Josip Silič (bolan), Frcn Sudič (bolan) in Julij Giachin (bolan). Maksimalna cena. Pred praškim sodiščem se je vršila te dni razprava proti posestniku praških mlinov Trnki, ki je bil obtožen, da je prodajal v svojih prodajalnah pšenično moko po 95 vinarjev, ako-1 ravno je takratna maksimalna cena zna-j šala 7(1 K 35 v za 100 kg. Obtoženi mli-inar je v svojo obrambo navedel, da je ! bila cena, po kateri je prodajal moko, po-: polnoma primerna, ker je moral plačati žito daleko nad maksimalno ceno. V svojem zagovoru je odkril nekatere tajnosti produktnih borz in žitnih kupčij. Istočasno, ko je vlada odredila kot maksimalno ceno 70 K 35 v za fino pšenično moko, je veljala za pšenico maksimalna cena 42 K. Toda za to ceno žita sploh ni bilo dobiti! Kdor hoče kupiti žito, mora prodajalcu ali agentu na borzi izročiti med štirimi očmi najprej takozv. premijo in sicer v gotovini. Ta premija znaša 1(> do 20 K za meterski stot pšenice. Na to še le se napravi kupna pogodba, v katero se postavijo za kaljeno žito maksimalne cene! Tudi obtoženi mlinar Trnka je dobil žito le na ta način, da je plačal zanj 60 K za meterski stot. Sodnik jc preložil razpravo, da zasliši prezidenta žitne borze o teh oderuških in protizakonitih borznih kupčijah. Nasveti za konzerviranje živil v gospodinjstvu. Zaloge živil, nahajajoče se v meiah monarhije, bodo zadoščale, ako bo znalo prebivalstvo uvaževati neizmerno važno vprašanje: racijonelnega konzerviranja živil, ki jih ima gospodinjstvo. Način, kako se živila najbolje varujejo pred pokvarienjem, ni splošno znan. Naslednja izvajanja naj dado našim gospodinjam dragocenih migljajev v tem neizmerno važnem vprašanju. Moko treba hraniti v suhih in za pre-zračenje primernih prostorih. Absolutno se ne sme hraniti moke v kleteh, kuhinjah, v prostorih, ki jih ni možno zračiti, v omarah ali v zaprtih plehastih posodah. Kajti toliko vlažnost kolikor toplota brez obilnega zračenja sta glavna vzroka, da moka plesni. Najbolji način spravljanja moke je ta, da se moka spravlja v male vrečice iz bombaža ali drugih tkanin, vsebujoče kakih 10 kg, v suhem, svežem in dobro zračnem prostoru. Ako je možno, naj se vrečice obešajo, a, če to ni možno, treba vrečice od časa do časa preobračati, da se prepreči plesnenje. Vrhu tega treba vrečice večkrat preiskati in, če se je napravila plesnoba, pokvarjena mesta skrbno odpravljati. Tudi naj se taka moka ne meša z drugo neoporečno. Če se je napravila plesnoba, je moko iztresti na večjo površino in jo dobro posušiti. Enako je postopati z moko, ki je le malo vlažna in ki hoče delati krogijice. Tudi se odsvetuje daljše hranjenje mešane moke, posebno zmesi raznih vrsti moke, s koruzno, ker je taka mešana moka bolj izpostavljena pokvarjenju. nego one vrste, ki se hranijo ločene. Ravno sedaj je to poslednje povedano posebno uvaževati, ker sedaj rabljeni način mletve žita tudi popolnoma zdrave vrste moke spravlja z večio vsebino vlage v trgovino in je ta moka sploh bolj nagnjena k plesne-nju, nego vrsti, ki so bile napravljene še v mirnem času. Riž, ječmen in posušeno sočivje se morejo hraniti v vrečicah ali lesenih za-bojčkih, ali tako, da nima pristopa mal mrčes, ki ta živila posebno v poletju dela nevžitna. Zato treba ta živila vsaj v presledkih 15 dnij preiskovati in dobro prezračiti. Ce se dela plesnoba, ali se opaža navzočnost malega mrčesa, treba zalogo odbrati in dobro prečistiti. Krompir je v obče težko konzervirati. V vlažnih in zaprtih, ali temnih prostorih krompir rad brsti (raste). Zato treba hraniti krompir v zmerno zračenih, ne popolnoma temnih prostorih, na deskah, slami ali platnu, pri čemer je paziti na to, da je poskrbljeno za pristop zraka. Raz-stresanje v kleteh aJi podstrešjih ne varuje krompirja ne pred gnilobo, ne pred brste-njem. Nezdrav krompir treba odbrati; od krompirja, ki »raste«, treba odpraviti poganjke in ga je smeti uživati še le po dva-dnevnem sušenju na solncu, ali po potem, ko je bil izložen na suhem zraku 25 stopinj. Tudi krompir, ki je trpel vsled mraza, se more na ta način napraviti užitnim. Suhe testeniae se morejo dlje časa hraniti v papirnatih vrečicah ali pa v lesenih zabojčkih, ki jih je spraviti v suh prostor, ki se da dobro zračiti in ki je brez prahu. Kar se tiče hranjenja veJja na sploh isto. kakor za moko. Ako testenine kažejo plesnobne madeže, ali pa tendenco k razmakanju, naj se jih očisti in na zračnem, neprašnem kraju izloži sušenju na solncu, dokler ne zadobe zopet normalno podobo. Jajca se najbolje konservirajo v čaši za vodo. Prekajenine morajo viseti svobodno, ne da bi en kos dotikal druzega. Ker prekajenine rade začenjajo na površini ple-sneti, ni smeti v istem prostoru držati nc moke, ne riža, ne testenin, ker se plesnoba rada prenaša na druga živila. Ti migljaji za konserviranje živil se lahko izvajajo v vsakem gospodinjstvu in se morejo na analogen način vporabljati tudi za druge vrste živil. Tržaški trgovinski muzej je izdal v italijanskem jeziku letak, kjer se ta vprašanja podrobno razpravljajo. Darovi. Podpornemu društvu za slovenske vi-sokošolce na Dunaju so v času od 4. marca do 1. aprila 1915 darovali: 100 K: Hranilno in posojilno društvo v Ptuju; 50 K: Dr. Anton Podpečnik. zobozdravnik na Dunaju; 45 K: Narodnjaki v počašče-nje spomina Dušana Sajovica (nabral Jos. Trošt iz Knežaka) po SI. Nar.; po 20 K: dr. Anton Primožič, dvorni svetnik v Zadru in dr. Miroslav Ploj. senatni predsednik na upr. sod. na Dunaju; 12 K: dr. Janko Polec, svet. tajn. 11a vrh. sod. na Dunaju; po 10 K: Ivan Munda, vlad. svet. v Ljubljani, Posojilnica v Framu, Jakob Volk, zas. uradnik na Dunaju, Franc Kušar, nadžupnik v Mengšu, Anica ()o-gola v Ljubljani, dr. M. Murko, vseuč. profesor v Gradcu, dr. Ivan Jenko, pri-marij v Ljubljani, Josip Žužek, nadinženir v p. v Ljubljani, in dr. Ivo Subelj, sckc. svet. na Dunaju; po 5 K: Miroslav Scne-kovič, vlad. konc. v Postojni, Pravdoslav Rebek v Pazinu, dr. Alojzij Kokalj, odvetnik v Ljubljani, L. Mikusch, Janez Klemenčič, v. p. kontr. v. p., dr. Kreft in inž. Ign. Šega. nndz. j. ž., vsi v Ljubljani; po 3 K; Ivan Toporiš, sou. svet. v No-vemmestu. dr. J. Lenoch. odv. na Dunaju, Ivan Škerjanc, župnik. Vreme 11a Kr.. in dr. Fran lieric, bibliotekar na vseuč. knj. v Pragi; po 2 K: Josip Hafner v Skofjiloki, Finžgar, župnik v Sori, Franc Martelanc v Tolminu in Viljem Tominc, trgovec v Trebnjem. Vsega 392 K, za katere se društveni odbor vsem cenjenim darovalcem najtoplejše zahvaljuje. Na-daljne darove sprejema društveni prvi blagajnik: dr. Stanko Lapajne, odvetnik na Dunaju I. Braeunerstrasse 10. I § Edina primonka tuvarm dvokoles .TRIBUNA-Gorica,Trialk« ul. 23 prej pivovarna Oortup). zaloga dvokeles Šivalnih in kmatijlikh itrojev^ra-mofonov.orkestran. itd. F. BATJEL Oorica, Stolna ul. 2—4 Plačuje se na obroke. Ceniki franko. % :: MALI OGLASI 1:: □□ DO □□ se računajo po A stot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. — Najmanjša : pristojbina znaša 40 stotink. ; □□ □□ Zaloga 15.020. 1 o^ja, jesiha in mila, dnevno 150 hodkov, proda se radi odhoda za 'ojasniJa: E. Collarsicb, kavarna K do-kron Coreo. 403 Klfm< ffttn stev,!ko „Edinosti" od 6. niiur IIllU julija 1910 naj jih prinese Inseratnemu oddelku našega lista, proti primerni nagradi. ZOBOZDRAVNIK Dr. J. Čermak se je preselil in ordinira sedaj | • v Trstu, ulica G. Rossini št. 12, s vogal ulice delle Poste. Izdiranje zoiiov brez&alečioe. Plomiilranje. 3? •mzsstssas GRUIUR J Zaloga tu in inozemskih vin, špirita, likerjev in razprodaja na drobno in debelo Jakob P^rhauc Trst, Via cielle Acque št. 6 (Nasproti Caffč Centrale). Velik izbor francoskega Šampanjca, penečih dezer-tnih italijanskih in avslro-ourskih vin. Bordeaux, liurgundcr, renskih vin. Mesella in Chianti. Rum. konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovee i!ivovec in brinjavec. Izdelki F. vrste, došli iz doličnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Razpošilja se po povzetju. Ceniki na zahtc\ o in franko. Razprodaja od pol litra napref. »III! ZDRAVNIK Med. Dr. Karal PernlCiC ordinira od 11-1 pop. Trst, ulica Bonomo 3/11. (nasproti Dreherjeve pivovarne). Oglase, poslana, osmrtnice in vsa na/na* niia le pošiljati »luseratneinu oddelku« »Edinosti«. Trst, ulica Sv. Frančiška št 20 Najbolj zanimiv in najboljši slovenski ilustrovani tednik so: ki priobčujejo vsak teden milOfO zanimivih slik Z boJiS£ ic o drugih valnih aktnalnih domačih in tujih dogodkih, ter obilo zanimivega čtiva : pesmi, povesti, Jako zanimiv, lap