1Z6. Številka.
• UMOM. I UMo, 31 Bila 1901. XlLlet».
jghaja vsak dan^svečer izvzcmii ncdciie Id prunike ter velja po poitt prejeman m |4 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, aa en mesec 2 K. Kdor hodi aamAponJ, plača lilo leto 30 K. — Na naročbo brc* istodobne vpoiujatve naročnine se ne ozira. — Za — Dopisi naj se izvole frankovsti. — Rokopisi s« ne vračajo. — Uredništvo ta
Cr**Blftteft telefon it 14.
dežele za vse leto 25 K, sa pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Ljubijano s poSiljanjeuifna dom za vse leto vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 50 b9 za en mesec 1 K 90 h. — Za Nemčijo celo leto 28 K. Za vse drage dežele in Ameriko se plačuje od peterostopne perit-vrste po 14 b9 če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat aH večkrat je v KnaHovih ulicah it 5. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari.
PfjiMUM Ittvflko p« M k Uprmlitra telefon it 85.
mm potnjotie.
Naši ljubi someščani slovenskega pokolenja, a sedaj nemškega jezika pihajo jeze in gneva, ker je bil župan Ivan Hribar toli drzen, da je brez njihovega milostnega dovoljenja odšel v Petrograd, da bi v družbi z dr. Kramafem in dr. Hliboviekim stopi v dogovor z ruskimi javnimi krogi glede prireditve vseslovanske-ga kongresu.
Ljubljanski kazinotje priobču-jejo v svojem glasilu »Deutsehe Stinimen« neprestano napade na župana ter ga skušajo očrniti kot nelojalnega moža, ki v Petrogradu spletkari proti avstrijski državni ideji.
Ljudem, ki imajo na vesti že ne-broj veleizdajalskih činov in žal jen j veličanstva, kaj pač malo pristoja hinavska poza v svojih najsvetejših čuvstvih užaljenih patriotov!
Saj se poznamo, gospoda si naj nikari ne zastirajo pravega obraza s slabo narejeno krinko in naj ne igrajo vloge dobrih patriotov, ko so vse drugo nego to!
Cigar ideal je zgraditev nemškega mostu od Belta do Adrije, komur je železni kancelar Bismarek, ki je storil v Avstriji in habsburški dinastiji toliko zlega, kakor nihče pred njim, malik, bog, ta naj bo lepo tiho o patriotizmi] in naj prihrani svoje nauke o lojalnosti in domoljubju lepo zase, ker jih sani najbolj potrebuje.
Spominjamo se še prav dobro, kuko so naši Xemei in nemčiirji slavili petdesetletni cesarjev vladarski jubilej.
Takrat je bilo glasilo naših nemških neodrešencev Wolfova »Ostdeu-tsehe Rundschau«.
Ta list je ob cesarjevem jubileju prinesel članek, naslovljen »Un-ser Kaiser«. v katerem so bile v primerni zvezi nanizane vse psovke in žalitve, ki so jih izrekli vsenemški poslanci v parlamentu na naslov našega sivolasega vladarja.
Takrat je kopa teh nesramnih pamf letov prehajala v kazini od rok do rok, posamni listi so se kolporti-rali od hiše do hiše, od ene nemške družine do druge ter se povsodi čitali z največjo slastjo in z odkritim odobravanjem. Ali si Upajo gospoda to tajiti? Če jim je drago, jim lahko postrežemo z dokaj pikantnimi podrobnostmi! Zato še enkrat ponavljamo: Gospoda talmipatriotje v kazini, jezik za zobmi ter pometajte pred svojim pragom!
Župan Hribar, kakor ves slovenski narod je visoko vzvišen nad vsakim očitanjem nelojalnosti in nepa-triotičnosti. Nihee med nami in tudi
župan Hribar ne zasleduje kakšnih takšnih konspiracij, ki bi ne bile združljive z avstrijsko državno idejo, kar se pa o naših Vsenemcih ne da trditi.
Kar se tiče očitanja, da je župan Hribar odklonil svoje sodelovanje v prilog jubilejskemu sprevodu na Dunaju, pač pa spontano odšel v Petrograd, da se tam udeleži »panslavisti-čnih konferenc«, kar je baje vzbudilo največje ogorčenje v vseh krogih ljubljanskega prebivalstva, naj nam kazinotje povedo, kje je tisti »lojalni del slovenskega, s plemenito patriotsko vnemo prešinjenega prebivalstva«, ki se po zatrdilu »Deutsche Stinimen« zgražajo nad tem dejanjem župana Hribarja; naj nam nadalje povedo, zakaj se patentirani naši nemški patriotje ne škandalizu-jejo in ne zgražajo nad občinskim svetom in županom »najbolj nemškega mesta« — Gradca in nad štajerskim deželnim odborom, ki sta oba odklonila udeležbo pri jubilejskem dunajskem sprevodu prav tako, kakor mestni občinski svet ljubljanski?
Kadar nam bodo »branitelji« avstrijske državne ideje v kazini odgovorili na ti dve vprašanji, bomo drage volje nadaljevali razmotriva-nja o zanimivi temi — »patriotizem« !
Pismo s Hrvoikeso.
(Korupcija Rauchove vlade. — Preganjanja uradnikov. — Popoln uspeh vseučiliščnega štrajka. — Klerikalci — edini Rauchovi pomočniki.)
Zagreb, 28. maja.
Samo v tem tednu so prišli na dan taki škandali, tolika korupcija, ki je sedaj zavladala na našem Markovem trgu, da bi v vsaki pravni državi zadostoval samo en tak slučaj, da bi potegnil v prepad celo vlado.
Cestokrat sem v teh svojih pismih konštatiral, da Rauchova vlada z njegovimi velikimi župani vred sestoji iz samih propalih plemičev, ki so sedaj kakor požrešne kobilice padli po tej zemlji, da jo oplenijo. Dobro vedo, da ne bodo dolgo, zato pa se žurijo in vedno bolj grabijo. Podban Czernkovich je hodil po Zagrebu oguljen, rubež za rubežem mu je grozil; drugi sekcijski predstojnik Mixich je bil brez službe, živel je na stroške svojega brata. Takšni so vsi ostali.
Takšne ljudi tedaj puste gospodariti nad narodnim premoženjem brez kontrole, brez sabora!
2e poprej se je slutilo, da vsi ti poleg dobre plače še grabijo, kjer morejo, a sedaj so odkriti konkretni slučaji. Vse to je spravil polagoma na dan napredni organ »Pokret«.
Pretekli teden se javile Rauchove novine zinagonosio, da je Rauch nepričakovano naprtil izlet v avtomobilu ter v zagrehpki okolici nadzoroval nekatere šol# in urade, a narod ga je baje povsod »navdušeno« pričakal. Seveda bilo Rauehovo potovanje kmalu v pravi luči opisano v opozicijskem dnsopisju. Nihče v onih krajih namreč ni imel pojma, da je to bil ban Raueh. Voznik ni na vprašanja nikomur izdal, koga vozi. Rauch se je razgova^jal samo z uradniki in s kakšnim popom — frankovcem. Koalicijski časopisi so takoj zlobno pripomnili, da Rauch dela izlete gotovo v avtomobilu, ki je kupljen na deželne stroćke. Njegovi organi so odgovorili, da je ta avtomobil last barona Raueha. Toda kaj se je odkrilo!
Gentleman baron Rauch si je dal za en dan izplačati iz deželne blagajne 171 kron kot kilometrsko pristojbino! Za dijete pa se še ne ve.
Dalje.
Neki revni uradnik, oče sedmih otrok, je prosil vlado za podporo, da nakupi otrokom šolske potrebščine. In dobil je — 5 kron. V isti namen je prosil za podporo vladni tajnik, znani Khuenovec Trnski, premožen oče enega otroka. In dobil je 1000 kron. Isti tajnik je za izlet na Dunaj o velikonočnih praznikih dobil 600 kron.
Te dni je izšla nepodpisana izjava odbora društva upravnih uradnikov proti nekemu članku o odporu u radništva v nekem koalicijskem časopisu. »Pokret« je takoj dokazal, da je cela izjava sam luimbug, ki jo je aranžiral banski tajnik Smrekar, ki sedaj za nagrado dobiva poleg svoje visoke plače še mesečnih 200 kron za upravljanje nekega fonda, dočim bi se mogel s tem preskrbeti en uradnik.
Sicer \va. se vsa trojica sekcijski h predstojnikov, naših »ministrov« tako poplačuje.
Podban Czernkovich je dal svojemu lastnemu sinu letni štipendij 1600 K, dokler ne dovrši svojih vseučiliških študij. A pomislite: ta njegov sin je bil izmed najslabših dijakov na gimnaziji, a sedaj še niti n i vseučiliščnik, temuč enoletni prostovoljec, potemtakem šele abituri-jent! Ta štipendij je bil podeljen brez razpisa, a se mora v četrtletnih obrokih izplačevati v roke očetu! Značilno je tudi, kako se Czernko-vichu mudi: podeliti si je dal sedaj meseca maja ta štipendij, ki se začne izplačevati šele v oktobru.
Ta štipendij, ki je nenavadno in protipostavno velik (največji sme biti 1000 K) je izzval v Zagrebu ve-
liko . senzacijo. Toda se še senzacija ni polegla, ko imamo že novih.
Drugi sekcijski predstojnik A r a n i t z k y je dal svojemu sinčku podeliti štipendij 800 K iz proračuna za učiteljske pripravnike, kakor da študira na zagrebškem vseučilišču, toda v resnici je bil med prvimi, ki so vsled sedanjega štrajka odšli na Dunaj!
Tretji sekcijski predstojnik M i-x i c h žalibog nima otrok, zato pa si je zase izmislil nekaj specialnega. On hodi na »znanstvena potovanja«, da prouči uredbe gozdarske akademije! Kdaj ste še videli, da gre minister ven študirat? Seveda Mixich bo najpametnejši, ko se bo selil z vladne stolice . . .
To so konkretna dejstva, ki se sedaj ve zanje, a koliko je še tega, za kar se ne more izvedeti?
Vedeti pa vam je treba, da na vse to m o 1 č e Rauchova glasila.
Dvojno je, ki odkriva marsika-ko uganko v Rauchovem sistemu. SimptomatiČni je pojav, da se Rauch v nobeni stvari ne more zanašati na uradništvo. Pri saborskih volitvah je večina glasovala javno (ustno glasovanje!) proti njegovim kandidatom. Takrat je sklenil Rauch se maščevati ter z eksemplaričnim discipliniranjem zastrašiti uradništvo. Toda tudi pri tem se je grdo blamirah
Res je premestil nebroj uradnikov, nekatere finančne in poštne uradnike je pregnal na Ogrsko, kjer ne razumejo jezika. Dva uradnika je popolnoma odpustil iz službe. Enega, ker je v kavarniškem prepiru rekel, da je Rauch res lagal, ko je denunciral koalicijo veleizdajalstva. Drugega, ker se je v volilni borbi zavzemal za F. Sunila. Ta je služil že 30 let, a so sedaj iz prahu izvlekli že zda v no rešeno ovadbo, da je za neki akt prejel od stranke 20 kron, in baje zaradi tega so ga sedaj odpustili! Dva uradnika pa je suspendiral. Vsi so — na predu jaki.
Razume se, da se je koalicija za vse te politične žrtve pobrigala, da preveč ne stradajo.
Ta preganjanja niso niti najmanj zastrašila ostalega uraduištva. Raueha ubija vsakogar prepričanje, da —- ne bo dolgo. Ta discipliniranja bi vplivala le tedaj, ako bi Rauch imel za seboj kako stranko. Ostalo uradništvo kaže Rauchu vsak dan, da se ga ne boji. Vse »uradne tajnosti« prihajajo na dan. Tako uradništvo je za Raueha popolnoma nezanesljiv stroj.
Vseueiliški štrajk je torej popolnoma uspel. Včeraj 27. t. m. je bilo končano vpisovanje. Vpisali so se —- trije! In to: en krščeni Zid, en oseški Svab in en ogrski Srb (radi-kalee).
Ta uspeh štrajka je vsakogar iz-nenadil. Rauchovi organi so javljali, kako se bodo poslednji dan dijaki naenkrat trumoma vpisovali. Zdaj leži vsa njihova nada v trideset dijakih, ki niso dvignili odpustnic. Ali to so taki, ki so ali zvršili z zimskim semestrom ali jim pa ni treba odpust niče. ker so odšli v Belgrad ali Sofijo. Tako bodo v resnici ostali samo trije dijaki: dva na filozofski, eden pa na pravniški fakulteti. Ostali so še teologi, ki so naravno zaprti v semenišču. A teh se da računati le okoli 30 rednih slušateljev, ki imajo gimnazijsko maturo.
Da bi Rauchovi in klerikalni organi diskreditirali štrajk, so neprestano javljali, kako naši dijaki na Dunaju in Pragi stradajo, da jih je koalicija zapustila, hoteč s tem izvedeti, kdo zbira toliko prispevkov.
V resnici se je doslej nepričakovano mnogo nabralo. Ta mesec je došla za dijake lepa vsota 30.000 kron, tako da so siromašni dijaki preskrbljeni že za ves prihodnji mesec.
*
Naši klerikalci so zdaj edini pomagači Rauchovi. Vsled razkola v Frankovi stranki, ki je nastal zaradi Frankovega ljubimkovanja z vsako tujo vlado, mora i njegov organ »Hrvatsko Pravo« udarjati po Rauchu. Zdaj so ostali edini Rauchovi zavezniki klerikalci okoli »Hrvatstva« in jezuitskega tednika »Jutra«. To njihovo pomaganje je tako očitno, da se klerikalci ne sramujejo več čisto odkrito braniti Rnuehova nasilja. Tako so oni popolnoma odobravali Šurminovo umirovljenje. Napram vseučiliškemu štrajku so čisto na, Rauchovi strani ter dokazujejo, kako je to vse samo maslo naprednja-kov, ki so tako odtirali največ dijakov v Prago, da tam slušajo profesorja Masarvka ter da se jih še več vrne naprednjakov. Ves da je štrajk — vodila »mržnja proti katolicizmu, proti krščanstvu«! Kje hočete lepše pomagati Rauchu. Vs-/ druga nasilja in korupcije Rauchove pa popolnoma zamolče.
Na vso srečo teh je pri nas fur-timašev tako malo, da bodo s tem več škodovali klerikalizmu, nego koristili Rauchu . . .
Obrtni uestnlk.
O obrtnih sodiščih. Obrtna sodišča so posebna stanovska sodišča, poklicana razsojati v obrtnih pravnih
LISTEK.
Uv no mm petelina.
»Prijetna novica!« je dejal majhni, debeluhasti veleposestnik Polja-nee dolgobrademu gozdarju Ozebku, ko sta si soparnega dne gasila žejo v gostilnici pri »Veseli opici«. »Novi konceptni praktikant Loschnigg, kisel nemškutar, me je pred kratkim obiskal in takole pomemkoma sprožil vrelo željo, da bi smel včasih z nami na lov.«
»Ojoj, še tega nam je treba,« je godrnjal Ozebek in spuščal velikanske toke dima iz svoje pipe. »Vladni hlapec ,nemškutar, nedeljski lovec — hujših napak menda človek ne more imeti. Politična oseba! Pazil bo na vsako besedo. To ni za nas.«
»Gospod Loschnigg še ni bil nikdar na nobenem lovu.«
»Saj sem si mislil. In zdaj bi se rad prištulil prav poceni. Kar odklonil bi ga bil kratkomalo!«
»I se ga že odkrižamo na lep način. Pričakujem ga tukaj, da se pomenimo zaradi divjih petelinov v mojem lovišču.«
»Kaj?« je vzkliknil gozdar Oze-hek z jeznim nasmehom.  »Kar nad
divje peteline hoče ta začetnik, No, le čakaj, bratec!«
»Menda prihaja zdajle,« je opomnil Polanec prijatelja, ko je slišal v veži korake.
Vstopil je bled, popolnoma obrit in do kože ostrižen mladenič. S trudnim dostojanstvom se je nasmehuil veleposestniku, ki ga je predstavil gozdarju Ozebku. Sedel je k Poljan-cii, si naročil osminko brizganega cvička in si prižgal cigareto.
»Gospod Poljanec, pridno sem se vadil s flobertovko,« se je pohvalil. »Ustrelil sem že dva lepa vrabca, verjamete,«
»Sijajen uspeh, gospod Loschnigg!«
»Kdaj pa pojdemo na divje peteline?«
»Kadar izvolite. Že jutri, če hočete!«
»Izvrstno! Toda ... priznati moram, tla še nisem videl nikdar nobenega živega divjega petelina, ampak samo napaženega v muzeju. Sploh prej nisem zahajal v lovske kroge in tudi bral nisem skoraj ničesar o lovskih stvareh.«
»Nič ne de,« mu je odvrnil Poljanec. »Vas poučiva pa midva tukaj le. Dajmo besedo gospodu gozdarju, ki vam ve mnogo koristnega po-
vedati iz bogatega zaklada svojih praktičnih izkušenj.«
»Prav rad!« se je odzval Ozebek. »Divji petelin je kakor nalašč za začetnika, gospod Lešnik. Velik je zadosti, da ga skoraj ni mogoče pogrešiti. Nobena druga divjačina se ne da tako lahko streljati. Divji petelin je namreč preklemansko neumen, gospod Lešnik. Zajec na primer komaj začuti lovca ali psa, že jo ubere, kakor bi ga pojal sam zlodej. Srnjak tudi nima nobene prave korajže, tiči pa še manj, gospod Oreh.«
»Lo - osehnigg prosim, Loschnigg!«
»Ali divji petelin je vse drugačen, gospod Le-ešnik. Na svoji veji čepi, ne vidi nič, ne sliši nič, ne čuti nič, kajpada samo tedaj, kadar poje svojo zaljubljeno pesem. Lovec se mu bliža in ga ustreli, pa je vse komedije konec«
»Kako pa poje?« je vprašal Loschnigg, ki je bil zvesto poslušal in izpušča! dim skozi nos in usta.
»I kako poje! Tako kakor domači petelin; kikiriki! Seveda ima divji petelin bolj hripav glas. V gozdu je vedno prepih, hladno je in vlažno, veste.«
»Ali je kaj mnogo te živali tukaj, gospod Poljanec?«
»O, dosti, dosti! Takoj ondi zgoraj, na vrhu hriba, kaj bi rekel, dobre pol ure od mesta, je zasledil moj lovec Anže prav lepega. Vsak večer prileti na osamljen borovec vabit svoje kure. Teh pa ne smete streljati!«
»Tedaj jutri ob sedmih! Hvala lepa za pouk! Plačati!«
»Na križpotu nad cerkvijo se snidemo,« je dejal Poljanec in podal Loschniggu roko. »Puško in vse potrebno vam prinese moj Anže. Na svidenje!«
Drugi dan v mraku sta čakala Poljanec in Ozebek na dogovorjenem kraju. Za njima je stal Anže. Čuden nasmeh mu je igral na zarjavelem obrazu; v torbi je imel mož zaklano domačo kokoš.
Solnce je zašlo, ptiči so utihnili. V ribnjaku spodaj so prepevale navdušene lirične žabe zahvalno večerno pesem.
»Da nas le ne bi obstrelil tale naš začetnik!« je izpregovoril gozdar Ozebek.
»Nič se ne boj, bratec,« ga je pomiril Poljanec. »V njegovih nabojih ni nobenih svinčenih zrn; nad smodnik sem natlačil papirja.«
»Dolgo ga ni. Morebiti je iztek-nil kakšne lovske bukve in se preveril, da divjih petelinov ne streljamo
v mraku in da ne pojo kikiriki, ha-ha!«
Tedaj pa se je prikazal izza ovinka krvoločni gospod Loschnigg.
»Dober večer, gospoda,« je sopi-hal, »oprostite mi, da sem nekoliko zamudil.«
»Nič ne de,« je odvrnil gozdar, »divji petelini pa slavčki pojo vso noč. Zdaj pa le za Anžetom!«
Molče so korakali navzgor. Anže jih je vodil venomer po strmih bližnjicah. Gospodu Loschniggu je kapljal pot na čelo in tilnik; bledi obraz mu je zardeval in kolena so se mu tresla od nevajenega napora. Ko so se ustavili malo pod vrhom, se je zguznil slabotni romar ves truden na štor.
»Anže, nabij gospodu puško!« je velel Poljanec. »Gospod Losclmigjr, opozarjam vas, ne napenjajte petelinov prej, preden ne slišite ptiča. Kadar zapoje, skočite po tej stezici dalje. Cez dvajset korakov morate zagledati samotni borovec; na njem bo najbrže zamaknjen petelin. Mi trije pojdemo tu zadaj malo v stran. Vso srečo.«
Loschniggovi znanci so odšli na desno proti vrhu. Sredi majhne trate je stal velik borovec. Anže je naglo splezal nanj in položil zaklano kokoš na močno vejo.   Nato je odre-
sporih, ki nastajajo med obrtnimi delodajalci in njih uslužbenci ter med delavci istega obrata. Po zakonu je tem sodiščem opredeljen poseben delokrog, stanovska so ta sodišča, ker so sestavljena iz sodnikov, katere volijo inters., delujem, in de-lodaj. iz svoje srede. Ob delokrogu, omejenem na posebno vrsto sporov, si morejo ta sod. pridobiti posebne izkušnje, in dokaj popolnejši vpogled v dejanske razmere, zategadelj je poslovanje lahko urne j še in manj zamudno nego pri splošnih sodiščih. Prisedniki teh obrtnih sodišč prine-so seboj strokovno sposobuost, sodniki so prisedniki in hkratu tudi izvedenci. Razmere, navade in uredbe so jim znane tembolj, ker je organizacija obrtnih sodišč taka, da so deljena v več stalnih oddelkov ali po obrtnih strokah, na primer kovinski obrti, tekstilni obrti zase ali pa po skupinah, na primer velika industrija, mali in srednji obrti, trgovinski obrti.
V take stalne oddelke volijo potem dotični interesentje prisednike iz svoje srede. Prva obrtna sodišča so se ustanovila na Francoskem, leta 1806. so ustanovili prvo obrtno sodišče v Lijonu. Institucija se je potem posnemala v drugih državah tako v Belgiji. 2e nekaj let po ustanovitvi prvega obrtnega sodišča na Francoskem so se ustanovila obrtna sodišča v nekaterih nemških mestih ob Reni. Na Pruskem se je položil temelj tem sodiščem leta 1845.; v Avstriji pa leta 1869. Po zakonu iz leta 1869. je bil delokrog obrtnih sodišč v Avstriji dokaj tesnejši nego po sedanjem zakonu; obrtna sodišča so po zakonu iz leta 1869. veljala le za tovarniške obrate tako, da za spore iz delovnega in mezdnega razmerja med rokodelci in njih delojemalci niso bila pristojna. Leta 1896. smo dobili v Avstriji novo postavo o obrtnih sodiščih, ki je zadobila veljavnost 1. julija 1898. Do leta 1898. je bilo le malo obrtnih sodišč v Avstriji, in sicer štiri tako' na Dunaju, Libercah, Brnu, le v največjih indu-strijalnih središčih. Po uveljavljenju novega zakona pa je število obrtnih sodišč naglo naraščalo. Ustanovilo se je letos obrtno sodišče v Trstu in nadejati se je, da pride v kratkem do ustanovitve obrtnega sodišča v Lj ubijan i.
Spori iz obrtnega delovnega, učnega in mezdnega razmerja spadajo od 1. julija 1908 v krajih, kjer obstoje obrtna sodišča, pred obrtna sodišča, sicer pa pred okrajna sodišča, dočim so prej spadala pred okrajna politična oblastva. Pri nas torej pred okrajna sodišča. Po sedaj veljavnem zakonu o obrtnih sodiščih morejo biti obrtna sodišča stvarno pristojna za vsa podjetja svojega okoliša, za katera velja obrtni red, pa tudi za železniška in paroplovna podjetja, za vsako posamezno sodišče pa potem po potrebi in po krajevnih razmerah določi vlada pristojnost. Običajno je, da obsegajo obrtna sodišča vsa obrtna podjetja svojega okoliša, železniška in paroplovna podjetja pa se navadno izločijo. Obrtna sodišča se ustanavljajo z osebnim ukazom pravosodnega ministrstva, ki se razglasi v državnem zakoniku. Po zakonu je ustanavljati obrtna sodišča v krajih, v katerih je dana potreba. Pred ustanovitvijo je vprašati za mnenje deželni zbor. Potreba ustanovitve obrtnega sodišča v Ljubljani se je pri nas na raznih shodih že poudarjala. Upoštevajoč te želje interesentov je trgovinsko ministrstvo letos poizvedovalo v tem predmetu, izjave so soglašale v tem, da je ustanovitev obrtnega   sodišča v Ljubljani potrebna.
V ukazu, s katerim se ustanavlja novo obrtno sodišče, je določiti poleg stvarne pristojnosti sodišča tudi nje-
zal prekljo, tako dolgo, da je mogel «eči z njo do kure. Potem so se skrili vsi trije za skalo.
Na nebu je priplavala luna izza oblakov. Vse je bilo tiho v gozdu. Komaj čutna nočna sapa je pihljala po iglice v ju in golem grmovju. Tedaj pa je skremžil Anže svoj obraz, odprl usta in izpustil svoj žganjarski bariton preko okajenih škrbin.
»Kikiriki!«
»Aha! Heil!« je zašepetal gospod Loschnigg in stekel po stezici. Zagledal je samotni bor, oblit od mesečine, in temno kepo na veji. Takoj je napel petelina.
»Kikiriki!« je zopet zapel hri-pavi, prejkone prehlajeni divji petelin.
Gospod1 Loschnigg je pokleknil v mah, ves razburjen pomeril v sredo črne kepe in z nepopisnim navdušenjem sprožil oba petelina. Močan pok je zagrmel po hosti in odmeval po hribovju. Puška pa je dala nespretnemu strelcu tako krepko klofuto, da bi bil kmalu padel na hlače.
V tem je sklatil Anže zaklano piško z borovca ter hitel z Ozebkom in Poljancem h gospodu Loschniggu.
»Gospod, kaj ste storili, mu je -peital Poljanec. Ustrelili ste divjo {uro I Pregrešili ste se zoper lovsko postavo!«
ga okoliš. Okoliš mora obsegati eno
ali več občin.
Sporne stranke se pristojnosti obrtnega sodišča ne smejo odpovedati; izjema velja le glede razsodi-ških odborov, ustanovljenih po določilih obrtnega reda, katerim se smejo stranke prostovoljno podvreči. Obrtna sodišča so brez ozira na vrednost spornega predmeta pristojna: v sporih zaradi mezde; v sporih o pri-četku, nadaljevanju ali dovršitvi službenega ali učnega razmerja; v sporih o dajatvah in odškodninskih zahtevkih iz učnega in delovnega razmerja, zlasti tudi v sporih vsled odtegljajev na mezdi in pa o pogojenih konvencionalnih kaznih; v sporih o izročitvi in vsebini delavske knjižice ali izpričevala, zlasti tudi o odškodninskih zahtevkih pomožnih delavcev, ker se jim ni pravočasno izročila delavska knjižica ali ker se niso napravili predpisani vpisi; v sporih, ki nastanejo vsled članstva pri pokojninskih in podpornih blaga j nicah, če ni dana pristojnost razsodišč zavarovalnic zoper nezgode ali bolniških blagajnic; v sporih zaradi odpovedi, izpraznitve in najemnine stanovanj v delavskih hišah, v katerih je delodajalec dovolil prebivati delavcem brezplačno ali proti plačilu; v sporih vsled zahtevkov delavcev pri istem podjetniku, kateri nastanejo med delavci vsled skupno prevzetega dela. Za delavce je v smislu zakona o obrtnih sodiščih smatrati: poslovodje, delovodje, predde-lavce, vse v obrtnem obratu zaposlene pomožne delavce vštevši dninarje, osebe, ki izven obratovališča proti plačilu podelujejo ali predelujejo sirovine ali polizdelke za podjetnike (delavci na domu), pri trgovinskih obrtih vse osebe, ki opravljajo trgovinske posle.
Obrtno sodišče razpravlja in razsoja v senatih, ki obstoje iz predsednika in dveh prisednikov, izmed katerih mora biti eden delojemalec, drugi delodajalec. Predsednika, odnosno njegovega namestnika, ki morata biti za sodniško službo usposobljena sodna uradnika, imenuje pravosodni minister. Od prisednikov jih je voliti polovico delodajalcev, polovico pa delojemalcev, in sicer ločeno za posamezne oddelke ali skupine kakor jih določa postavni predpis. Aktivno volilno pravico imajo v skupini delodajalcev vsi podjetniki, ki imajo podjetja v okolišu obrtnega sodišča. Če je obrt v zakupu, voli zakupnik, ženske volijo po pooblaščencih. V skupini delojemalcev imajo volilno pravico delavci in delavke, ki so izpolnili dvajseto leto in so v delu pri obratih, ki pripadajo pristojnosti obrtnega sodišča. Vajenci nimajo volilne pravice, istotako ne oni delavci in delavke, ki še niso eno leto v službi v tuzemstvu. Pasivno volilno pravico ima vsak moški, ki ima aktivno volilno pravico, je 30 let star, samopraven in avstrijski državljan. Volitve veljajo za dobo 4 let, po preteku dveh let polovica izstopa.
Glasovi iz Idrije.
Nad oskrbni k Peneo, »ki svoje krščansko mišljenje tudi na zunaj pokaže«, stoji pri »Slov.« dopisniku v veliki milosti. Takoj se je zavzel zanj radi naše notice o njegovi nepotrebni in dragi ograji ter hoče bralcem natveziti, da se g. Peneu godi celo lirivica, ker si je vrt in se-nožet ogradil samo z lesenim plotom, ne pa s cementnim. Nas sicer jako malo briga, kaj gg. uradniki počno z eraričnim premoženjem; nasprotno, celo prav jim damo, če si skušajo bivanje v naši od celega sveta lo-
»To moram naznaniti!« je poudarjal gozdar s strogim, tujim glasom.
»Saj nisem nalašč,« je vzdihnil nesrečni čarostrelec.
Vsi so molčali in ga gledali kakor hudodelnika.
»Gospoda«, je izpregovoril naposled Ozebek, »uvažujmo prvič, da je gospod Loschnigg neizkušen začetnik; uvažujmo drugič, da ni imel nobenega zlobnega namena; uvažujmo tretjič in poslednjič, da rajnica kura ni imela nobene pravice oponašati petelina in lahkomiselno peti kikiriki! Vse to uvažujmo, molčimo o nesrečni kurji smrti in obsodimo go-soda Loschnigga kar'tukaj po domače na deset viržink in pet litrov cvička na korist našemu Anžetu, ki pa mora obljubiti, da bo kuro obiral na samem.«
Gospod Loschnigg je ves poparjen in skesan sprejel salomonsko obsodbo ter dal Anžetu se krono po vrhu, da bi rajši molčal. Toda Anže, piske in vina sit, je vse raztrobil pri »Veseli opici« in sicer v luči zlate resnice. Vrli gospod Loschnigg pa odslej ni nikdar več nadlegoval ne lovcev ne divjačine.
Rado Murnik.
ceni Idriji napraviti nekoliko udobnejše. Zato tudi nimamo prav nobenega povoda spodtikati se nad njihovimi vrtovi ali plotovi. Samo po nepotrebnem naj se ne trosi denarja, ki ga je prislužil s svojimi krvavimi žulji idrijski rudar. Vsak količkaj nepristranski človek, ki gre mimo Pencove senožeti, se mora čuditi taki potrati, da se je zagradilo z dragim plotom nič vreden svet. In da je ta plot drag, tega si tudi »Slovenec« ne upa naravnost tajiti; bi pa bilo tudi brezpomembno; kajti cela Idrija ve, kako se dela v podobnih slučajih. Sicer pa, kakor rečeno, prav nič ne zavidamo g. nadoskrbniku, ker se mu je izpolnila ena njegovih kapric, čeprav dotični svet niti ne spada k njegovemu stanovanju, ampak h ko-njarni; omenili smo stvar le radi tega, ker smo imeli že dostikrat priliko opozarjati, kako gluha ušesa ima gospoda pri rudniku, kadar bi bilo treba uslišati prošnjo kakega revnega rudarja. Tudi nismo imeli namena napravljati g. Percu kakih neprilik; kajti bili smo uverjeni, da je dobil za napravo tega plotu ministrsko dovoljenje, kakor je to predpisano za vsako večje/ popravilo, adaptacijo in novo napravo. S tem je za nas ta zadeva končana.
Sprehajališče po Rakah bi bilo res nekaj vredno, ako bi se le nekoliko razširilo. Pa to ni naša ideja, (s pavovim perjem se nočemo bahati), ampak na to misel je že pred leti prišla celo rudniška uprava. Takrat se je pričelo »rake« kriti in je bilo obljubljeno, da se bode to delalo sukcesivno: vsako leto nekaj. Toda ostalo je samo pri poskusu; najbrže ni dobiti — pokritja. Kajti za občekorist-ne stvari erar nima nikdar pokritja! Ce biNse bilo delo nadaljevalo, bi imeli danes pokritih vsaj polovico rak. Koliko bi s tem pridobilo naše edino sprehajališče! Radovedni smo, ali je postavka za pokritje rak za vedno, ali samo začasno izginila iz rudniškega proračuna.
Učiteljstvo  c. kr. rudniške šole
priredi dne 29. rožnika letos v proslavo 601etnega vladanja Nj. Veličanstva »na Zemlji« ljudsko veselico v prid društvu za varstvo otrok. Daleč naokrog ga ni mesta, kjer bi bilo toliko mizerije kot v Idriji. Zato bi pozdravljali z veseljem vsako prireditev v korist ubožne mladine. Ali na ta način kot slavno idrijsko učiteljstvo si vendar ne moremo predstavljati veselice, ki naj ima glavni in edini namen, da gmotno dobro uspe in podpre gotovo prazno društveno blagajno. Ce bi gospoda količkaj upoštevali naše napete razmere, bi morali prirediti strogo šolsko veselico, to se pravi veselico, pri kateri bi sodelovalo samo učiteljstvo in šolska mladina ali kvečjemu še kaka popolnoma neprononsirana oseba. Taki veselici bi garantirali že naprej velik prebitek. Ali da si gospoda domišljuje, da se bodo radi njihovih lepih oči združila vsa idrijska (napredna in klerikalna) društva k skupnemu nastopu, tega bi ne bili pričakovili. Doživeli so seveda že sedaj velik fijasko, da so jim vsa napredna društva odrekla sodelovanje in so sedaj navezani samo na klerikalce in takozvani »Šabecov klub«, ki ga je gospod Šabec le na ta način ujel, da je članom zagrozil z gosp. nadsvernikom, češ, da jih bode koj vrgel na cesto, (pevske vaje imajo namreč v šolski sobi), ako ne bodo sodelovali. — Da naša društva ne morejo skupno nastopiti s klerikalci, je čisto jasno. Ne glede na to, da moraš imeti svoje vrste okus, ako se ne
Jtnrn devico.
Povest; spisal K. Oblak. (Dalje.)
Bližala se je zopet zima in strica Antona je začela novic trpinčiti njegova naduha. Po cele dni ni mogel iz svoje sobe in se je obupno davil, a kadar je prišel k sapi, se je jezil in je zabavljal, da je naposled pobegnila iz sobe celo stara Katra, ki bi mu bila sicer rada stregla, že da ga spominja na njiju nekdanje ljubezensko znanje ter se mu priporoča, naj se ji izkaže hvaležnega v trenotku, ko bo jemal slovo od sveta. Zopet je morala Fanika streči stricu in prenašati njegove sitnosti.
Boječ se, da nastanejo zopet vsakovrstne govorice, je sama poslala po župnika in po zdravnika, dasi je stric ogorčeno ugovarjal. Prišla sta oba, a oba sta tudi hitro odšla, ne da bi bila kaj opravila. Zdravniku je stric Anton povedal brez ovinkov, da ima več zaupanja v konjederke, kakor v vso medicinsko vedo, sicer pa da je na željo svoje ne t jak in je pripravljen jemati vse« medicine, kar mu jih zdravnik zapiše, s pogojem, da se sme rudi po svoji metodi kuri-rati. Prerekala sta se pol ure, nakar je zdravnik vzel svoj klobuk in pla-
sramuješ javno pokazati se s klerikalnimi špicelni, je še vsem dobro v spominu »Slovencevo« blatenje naših društev, da naprednjaki v Idriji sploh ne moremo spraviti skupaj pevskega zbora in drugih takih neslanosti več. In pa kako bi mogli napredni pevci skupaj peti s klerikalci, katerim se je lansko leto tako burno demostriralo. Verjamemo, da so klerikalci z veseljem se izrekli za sodelovanje; saj so mislili, da jim bodo narodna društva pomagala do rehabilitacije. Sedaj se bodo morali pa sami producirati, ker se sliši, da se tudi S.-ovim pevcem odpirajo oči. G. učitelja »Švigašvaga« pa prosimo, naj izvaja obljubljene konsekvence, ker mu narodna društva nočejo delati štafaže. — Toliko v pojasnilo, da se ne bode napačno sodilo postopanje naših društev.
*
Osebne vesti. Premeščena sta iz Idrije gg. oskrbnik Avgust Novotnv v Pribrani in jamomerec Vlastimil Houska v Rabi, na njuna mesta pa prideta gg. nadoskrbnik Fran Bonska in oskrbnik Hugo Pellis.
Marijine hčere se sramujejo javno poklekniti pred Najsvetejšim. Te dni so šli nekam obhajat. Tri prav zagrizene Marijine hčere bi'se bile imele srečati z duhovnikom; ko pa začujejo zvončkljanje, jo hitro zavijejo v stran: »da nam ne bode treba poklekniti.« Navzoči, ki so opazili pobožnost teh devic, so seveda po svoje komentirali njih lepo, bogu dopadljivo vedenje. Dober zgled pa daje ta Marijina garda!
Glasovi z Jesenic.
— Afera Koller-Walland-Ziherl pred okrajnim sodiščem v Kranjski gori. V ponedeljek, 25. t. m. so bili pred okrajnim sodiščem obsojeni: J. Z i h e r 1 radi zaušnice, ki jo je priložil W ali and u na 20 K, W a 1 -1 a n d na 30 K radi lahke telesne poškodbe učinjene na Ziherlu in posta-jenačelnik A. Koller na tri dni zapora, ki se je pa z ozirom na obdolžencev stan spremenil v kazen 60 K radi žaljenja časti in dejanke-ga napada na javnem prostoru. Učitelja Ziherla je zagovarjal dr. Vilfan iz Radovljice. Kollerja in \VaI-landa pa znani dr. Ambroschitz, rec-te Ambrožič iz Ljubljane. Razprava je zanimiva, ker je. odsev nacionalne napetosti na Jesenicah in dokazuje, da je le železniška uprava povzročiteljica takih dogodkov, ker pošilja na Jesenice ljudi, ki jim je vcepljeno divje sovraštvo do Slovencev. Postajenačelnik Koller je nastopal pred sodiščem z odurno sirovost-jo gorenještajerskiga hribovca ter z vsemi manirami nekdanjega korpo-rala. Med Kollerjem in dr. V i 1-f a n o m je prišlo do ostre replike, katere posledica bi bila kmalu tožba proti Kollerju, da mu ni o pravem času zlezlo srce v hlače. Za nas Slovence je ta sodna obravnava nov dokaz, da je tudi navidezno najlojal-nejši Nemec vedno naš strupen sovražnik, ki nam škoduje kjerkoli le more. Zato pa zopet ponavljamo klic, ki naj nikoli ne umolkne: v boj proti nemškemu n radništvu!
— »Was der »Slovenski Narod« schreibt, glaubt schon langst nični and mehr,« je dejal dr. Ambroschitz pri obravnavi. Mož je menda mislil na »Deutsche Stimmen«, ki tako cigansko lažejo o Slovencih, da že Nemci sami ne verujejo več takih laži. Dr. A m b r o ž i č u bi svetovali, naj take neslauosti ohrani za ta-
čilo za obisk ter odšel z zagotovilom, da stric Anton lahko za konec zime pripravi svoj pogreb.
Še enostavnejši je bil pogovor z župnikom.
»Ce mislite,da je potrebno, da se izpovem in prejmem sv. obhajilo, naj bo,« je dejal stric Anton. »Pripravljen sem na vse, zaradi Fanike in zaradi ljudi, a povem vam naprej, da za cerkev in za škofove zavode ne dam nič.«
Župnik se je delal razžaljenega. Izjavil je, da je njemu vse eno, če pride stric Anton v nebesa ali v pekel in dostavil, da mu podeli zakramente šele tedaj, kadar bo stric Anton sam spoznal, da jih je potreben in zanje prosil.
Od tega dne je imel stric Anton mir in se je po svoji volji kuriral z zelišči, kuhanimi na vinu, ter se tolažil, da bo po zdravnikovem zatrdilu šele na spomlad umrl. V to zdravnikovo zatrdilo je imel popolno zaupanje; niti najmanj ni dvomil, da mu je sojeno živeti še šest mesecev. Smrti se ni niti najmanj bal; pričakoval jo je s fatalistično vdanostjo izdelanega in izpitega kmeta.
Kompare, ki je bil v lesnotrgov-skih stvareh desna roka strica Antona, je sedaj prihajal pogost orna v hišo. Vsaj enkrat na teden je prišel
krat, ko obišče svoje bratce v Celovcu ali pa v Gradcu, kjer bodo gotovo navdušeno ploskali njegovi modrosti in duhovitosti!
— Walland toži. Pretekli teden je hodil oklofutani W a 11 a n d po Kranjski gori ter se bab al okrog, (]a toži — »Slovenski Narod«. Zdi ^ nam, da so pri sodni j i poučili tega korenjaka, kje se »Narod« pravzaprav toži. Kakor se nam zdi, hočeta Walland in Koller poleg vseh bla-maž doživeti' še eno pred ljubljansko poroto. Torej le pogumno naprej!
— Naša notica o \Vallandu, čea, da je bil prej trgovski pomočnik in se mu zopet lahko zgodi, da sfrči od železnice nazaj k prejšnjemu stanu, se je smatrala med ljubljanskimi trgovskimi sotrudniki za žalitev — celega trgovskega stanu.Izjavljamo, da nam ni niti na um prišlo žaliti trgovski stan, katerega pomen vemo prav dobro ceniti. Pač pa smo hoteli s tem okrcati W a 11 a n d a , ki se v sedanji svoji nadutosti sramuje svoje preteklosti, kar je gotovo nečastno in smešno. Sploh pa menimo, da ni potreba vsake besede, ki nastane v narodni in politični borbi takoj generalizirati v žalitev tega ali onega stanu! Toliko v pojasnilo z ozirom na dopis trgovskih sotrudnikov v »Slovenskem Narodu« z dne 26. t. m.
— Postajenačelniku Kollerju
prav prijateljsko svetujemo, naj bo previden v svojem govorjenju o raznih krivih prisegah pri zadnji sodni obravnavi v Kranjski gori. V njegovem interesu gotovo ne bo, če se seznani za par mesecev z ričetom. Zato pa gospodine Koller: pamet je boljša kot žamet!
— Občinsko delo se je začelo gibati po dolgem spanju, odkar imamo občinskega gerenta g. C e b u 1 j a , ki ima sedaj oblast župana in občinskega odbora. Želeti bi bilo, da se oživi šolsko vprašanje, ki naj bi se enkrat rešilo. Je pa še mnogo dragih stvari, ki jih je potreba pričeti in občinski gerent gotovo nima malo dela, zato pa tudi veliko odgovorimo napram javnosti, pri čemur naj se vedno opira na zaupanje obeh slovenskih strank, ki sta ga dolžni podpirati. Le tako smemo računati na uspešno delo občinskega gerenta, dokler se ne konstituira občinski odbor in izvoli župan, katerega izvolitev ovira — nemška obstrukcija!
— Na jeseniškem kolodvoru je uslužbenih 14 uradnikov, 11 pri prometnem uradu, 3 pa pri oddelku za vzdržavauje železniške proge. Od teh pa je 9, reci devet Nemcev in le 4 Slovenci. Pri oddelku za vzdržavauje železniške proge so vsi trije uradui-ki-tehniki Nemci in eden je celo nemški — jud. Odveč bi bilo, da bi potem govorili o drugem službenem osobju, za ilustracijo razmer smo povedali dovolj. Pa naj še kdo reče, da nismo Slovenci potrpežljive ovce.
— Ponižno vprašanje na ravnatelja državnih železnic v Trstu gospoda dvornega svetnika Ruffa. Pri vseh javnih uradih je navada, da se gleda na dostojno nastopanje urad-ništva, zlasti pri uradniku, ki je na vodilnem, reprezentačnem mestu. Postajenačelniku Kollerju na Jest nicah se je sodnijsko dokazalo pobalinsko nastopanje na javnem prostoru, kar je iz sodnih aktov razvidno tudi za aspiranta Wallanda. Ali misli gospod dvorni svetnik vse potrebno ukreniti, da se izvrši premestitev obeh omenjenih uradnikov v najkrajšem času? Ali naj tukajšnje občinstvo glasneje protestira proti takemu uradništvu. Ali bodo naši zastopniki v državnem zboru prisiljeni nastopiti proti početju uradnikov e. kr. železnic?
9rf
gotovo, in taki dnevi so bili posebno težki za Faniko. Računi strica Antona in Komparetovi se namreč niso nikdar ujemali in vselej so se zaradi njih vneli dolgi in ostri prepiri.
O božičnih praznikih se je pa zgodilo, da je prišel Kompare samo na obisk. Oblekel je bil črno gosposko suknjo in imel trd klobuk. Tako se je oblačil samo, kadar je imel pri sodišču kako prisego, prav kakor bi mislil, da podpre praznična gosposka obleka resničnost njegovih izpovedi Stricu Antonu se je prav dobro zdelo, da ga je stari prijatelj tako počasti] in Fanika je morala nanesti kar je le mogla jedi in pijače.
Celo popoldne sta imela Kompare in stric Anton prijateljske pogovore. Fanika je bila vesela, da j« imela nekaj ur miru in se je le čudila, ko je Kompare proti večeru nagh> ma zapustil hišo in se čez nekaj iSaši vrnil s tremi možmi ter se ž njiun zaklenil v stričevo sobo.
Dekla Mica in hlapec Tine sta takoj uganila, kaj da to pomeni io sta drug drugemu namežikovala, a Faniki nista povedala ničesar o svojih domnevanjih.
Proti večeru je gospod Bric, imenovan Kompare, poiskal Faniko in ji skrivnostno rekel:
L Priloga „Slovenskomu Naroda" ftt 126, dne 30, maja 1908,
Državni zbor.
Dunaj, 29. maja. V začetku seje je poslanec dr. Benkovič in-terpeliral ministra notranjih del zaradi razpusta okrajnega zastopa v Brežicah. — Poslanec dr. R y b a f je interpeliral železniškega ministra zaradi imenovanja Nemca Bierhandla za podnačelnika goriške postaje. — Potem se je nadaljevala glavna debata o proračunu. Med drugimi je govoril tudi poslanec dr. R y b a f , ki je navajal pritožbe Jugoslovanov v jezikovnem oziru ter dokazoval, da se jezikovno vprašanje v Avstriji ne more rešiti po deželah, temuč z državnim jezikovnim zakonom na podlagi narodne avtonomije. Govornik je zahteval za Jugoslovane mihi-stra-rojaka. — Pozno zvečer je bil sprejet predlog za konec glavne debate. Za glavna govornika sta bila izvoljena Glabinski pro, Nemec pa contra. Potemtakem se najbrže že t ponedeljek začne podrobna razprava. Za proračunsko debato je še določenih 180 ur, a že sedaj, ko je govorilo jedva 28 govornikov, je opešalo zanimanje tako, da je le s težavo bilo mogoče zadrževati za sklepčnost potrebno število poslancev v zbornici.
Znižanje davka na sladkor.
Dunaj, 29. maja. Mladočeški klub je danes razpravljal o sklepu gosposke zbornice, ki hoče odkloniti znižanje davka na sladkor. Klub je sklenil, da bodo mladočeški poslanci z vso odločnostjo zahtevali, da se tozadevni davek zniža, kakor je to obljubila vlada.
Izbrisane kazni mladoletnim.
Dunaj, 29. maja. Poslanec dr. H e i 1 i n g e r je bil danes pri ju-stičnem ministru ter ga prosil v imenu raznih društev in korporacij, naj bi se povodom cesarjevega jubileja izdalo splošno pomiloščenje za tiste, ki so v mladosti prestali kazen, a morajo dosedaj nositi posledice do svoje starosti, kar jih čestokrat zadržuje v napredovanju. Minister je odgovoril, da je taki želji zelo naklonjen, ker mora biti glavna naloga modernega prava, da se ljudi poboljša ne pa uničuje.
Imenovanje župana za Sarajevo.
Sarajevo, 29. maja. Dolgotrajni boj za mestno občinsko upravo je sedaj končan. Vlada je imenovala za župana mohamedana Efendija K u 1 o v i č a , za prvega podžupana Hrvata dr. Nikola M a n d i č a , za drugega podžupana pa Srba Jova Mitriceviča. Slovesna instalacija bo 11. junija t. 1.
Veleizdajska zarota v Črni gori.
C e t i n j e , 29. maja. Včeraj je bil zaslišan tretji glavni zarotnik vseučiliščnik V o j v o d i č, ki je priznal, da je z dijakom Božo vičem prinesel bombe iz Zemuna v Gruž, a bombe niso bile namenjene za atentat. Obtoženi je napravil vtisk fizično bolnega in duševno abnormalnega človeka. Sinova bivšega poslanca Gjulafiča, Marko in Ilija sta brez ovinkov izpovedala, da jima je oče na povratku iz Belgrada na turški meji izročil bombe, naj jih izročita v Trejci bivšemu justičnemu ministru Rajčevieu, ki ga je obenem oče v pismu prosil za tajen sestanek. Rajčevič je pismo sprejel, a je odgovoril, da noče s to stvarjo imeti ničesar opraviti. Gjulafičev sorodnik Mijat je izpovedal, da mu je Gjulafič pripovedoval o zaroti črno-
»Gospodična Fanika, dovoliti mi kratek pogovor; nekaj Vam imam povedati.«
Fanika ga je peljala v svojo več kot skromno sobico.
>Gospodična Fanika«, je z globokim vzdihom rekel Kompare in je z rokavom svoje suknje gladil svoj trdi klobuk »pripravite se na vse slučaje. Vaš stric in moj dobri prijatelj Anton hira; po moji sodbi ne bo več dolgo živel.«
Fanika je prebledela. Gospod Bric imenovan Kompare jo je prijel za roko in jo sočutno in nežno gladil.
»Nič se ne žalostite, draga gospodična«, je kolikor mogoče mehko govoril Kompare. »Kadar doseže človek starost in ga začno bolezni nadlegovati, tedaj je smrt zanj rešitev. TTmejem, da Vas boli, izgubiti dobrega strica, sočutje imate ž njim. To priča, da imate plemenito srce. O, znano mi je, kako ste zanj skrbeli in kako ste mu stregli; dobri ste in usmiljeni; tudi Vaš stric to ve ceniti. Ravnokar mi je o Vaši dobroti govoril da, s solzami v očeh mi je pripovedoval o Vas.«
Strica Antona solze so morale napraviti velik vtisk na gospoda Brica; kajti potegnil je iz žepa robec in si vtrl najrej desno in potem levo oko, kakor da so tudi njemu stopile solze na oči.
gorskih dijakov v Belgradu proti knezu Nikoli. Gjulafič je proglasil Mijatovo izpoved za izmišljotino, ki ga je nekdo naučil. Andrija P a v -1 o v i č , turški podanik iz Beran je izpovedal, da so njegovi starši in Mijat izdali črnogorske zarotnike na turških tleh. — Bivši justični minister Miloslav Rajčevič je odločno zanikal vsako zvezo z zarotniki. Gostilničar Jovanovič ne ve za drugo krivdo, kakor da ni hotel prevzeti zaboja z bombami, ki mu ga je hotel pustiti v varstvo tiskar Rajko-vič. Kotarski predstojnik Akim D a-kovic in njegov sin Nikola sta prišla pred sodišče, ker sta dala prenesti zaboj s tremi bombami bivšemu častniku Gjukanoviču v Nikšić, dasi nista vedela, kaj je v zaboju. Gjuka-novič in Dakovič sta tudi izpovedala, da so ju v policijskem zaporu mučili. — Iz dosedanjih poizvedb je dognano, da so se bombe prevažale skozi Bosno in Hercegovino. V Bos. Brodu so namreč zarotniki oddali v Gruž težke zaboje, za katere jim je uradnik zaračunil previsoko pristojbino. Ko je napako brzojavil v Gruž ter je ondotni uradnik poiskal adresate ter jih pozval, naj si pridejo iskat preveč plačano pristojbino, so ti nenadoma izginili.
Nemiri na otoku Samosu.
Carigrad, 29. maja. Spopad med kristjanskimi orožniki in turškim vojaštvom se je izvršil zato, ker je knez Kopazis s tem, da je poklical turške vojake, kršil avtonomijo. S pogodbo s Francijo, Anglijo in Rusijo je Turčija že leta 1832. priznala otoku avtonomijo ter jo potrdila s temeljnim zakonom leta 1850. Sedanji knez ima proti sebi večino prebivalstva ter zato noče podpisati dekreta, s katerim bi se moral sklicati ljudski parlament. Razen tega je prišel knez- v konflikt tudi s poveljnikom orožništva ter je hotel s pomočjo turškega vojaštva preprečiti sestanek parlamenta. Prebivalci pozivajo velesile, naj pošljejo svoje vojne ladje v obrambo avtonomije. Bati se je mednarodnih za-pletkov.
Rumunija in Rusija.
Bukarešt, 29. maja. Rumun-sko časopisje z navdušenjem piše o ljubeznivosti ruskega carja, ki je kralja Karla povodom njegovega potovanja po Donavi pozdravil po svojem odposlancu podadmiralu Nolke-nu, dočim se Avstro-Ogrska ni spomnila kralja, dasi je priplula njegova ladja do Oršove. Prisrčno razmerje je potrdil tudi sprejem rumunskega prestolonaslednika in njegove mlade žene v Petrogradu. Z ozirom na to naglasa rumunsko časopisje, da je potrebno, da se čimprej e uresniči železnica Donava - Adrija ter se spoje rumunske železnice s srbskimi, da se Rumunija popolnoma emancipira od Avstro-Ogrske.
Proti potovanju 'angleškega kralja na Rusko.
London, 29. maja. Londonski socialisti in radikalci razvijajo strastno agitacijo proti potovanju kralja Edvarda na Rusko, češ, da bi tako potovanje pomenilo žalitev angleškega naroda. Zveza z Rusijo bi bila pri sedanjih ruskih razmerah vrhunec cinizma in narodna sramota. — Hujskanje podpirajo iz Bero-lina. — Na interpelacijo nekega socialista v parlamentu je odgovoril minister G r e y , da bo imel kraljevi obisk v Revalu oficialen značaj. Razmerje med obema vladama je že dovolj pojasnjeno z angleško-mskim dogovorom ter ni treba sklepati novih   pogodb;   vendar   je minister
»Vašega strica in tudi mene tare skrb, kaj bo iz vas, draga gospodična, če zatisne stric Anton danes ali jutri za vedno oči. Kaj bo iz moje dobre Fanike — vzdihuje Vaš stric«
Kompare ni čakal, da bi Fanika kaj odgovorila.
»Rekel sem stricu«, je nadaljeval Kompare, »da pač ne smete ostati sami sebi prepuščeni. Svet Vam je malo znan in ljudje so hudobni. Omožiti se mora, gospodična Fanika, sem rekel stricu in prikimal mi je zadovoljno ter vzdihnil: da, omožiti se mora.«
Stric Kompare je globoko zajel sapo in s slovesnim glasom rekel:
»Nisem več v prvi mladosti, a zdrav in postaven mož sem. Usoda strica Antona me je pripravila do spoznanja, da je samec obžalovanja vreden človek. Kako žalostno življenje bi imel stric Anton, da se ga niste usmilili Vi, gospodična Fanika. 2e od nekdaj imam srčne simpatije do Vas, toda odkar sam spoznal Vase vrline, Vašo marljivost, Vašo požrtvovalnost in ljubeznivost, od tedaj Vas tudi občudujem. Srce mi pravi, da bi bila zame največja sreča, če bi imel Vas za ženo. Gospodična Fanika, ali hočete postati moja soproga?« (Dal]« prDMrtajfte.)
uverjen, da bo obisk dobrodejno vplival na že itak dobre odnosa je med obema vladama in narodoma.
Dnevne vesti.
V Ijubtfani, 30. maja.
— Velika nemška pridobitev vsled nove volilne reforme. To pridobitev izvaja »N ova Doba« v uvodnem članku z dne 23. t. m. št. 39 iz tega, da se po sklepu strank v ustavnem odseku deželnega zbora iz mestne skupine Kocevje-Ribnica izloči trg Ribnica in priklopi volilnemu okraju ' drugih dolenjskih mest. »Nova Doba« je radi tega silno ogorčena ter pravi, da se je to moglo zgoditi le vsled narodne nebrižnosti slovenskih strank, ako ne vsled izdajstva, iz naj navadnejših strankarskih nagibov, da mora v tem tičati nem-ško-narodna mahinacija, da je to naravnost škandalozno za prizadete poslance obeh slovenskih strank. To je vnebovpijoče! Nemci se lahko smejejo v pest, boljše bi volilna reforma ne mogla izpasti za nje, ako bi jo narekovali tudi popolnoma sami. Nemcem je boj lahek, ker imajo pred seboj kot nasprotne narodne voditelje može, kateri so v narodnem oziru ali izdajice ali pa bebci! V tem tonu piše dalje »Nova Doba«. To je huda obsodba prizadetih poslancev, katera pa izvira iz neodpustljive nevednosti, da ne rečemo iz zlobnosti. Preden se poskusi tak naskok ali salto-mortale. je treba vedeti, ako je na-skočna deska dovolj trdna. Te previdnosti se člankar ni držal. »Nova Doba«, katera si posebno prizadeva v ribniškem okraju pridobiti tal, bi morala vsaj v tem okraju bolje poznati razmere. V navedenem članku se trdi, da je razlika v številu prebivalstva med mestom Kočevje in trgom Ribnica neznatna in da znaša približno 100 duš, da se Ribnica ttrno in krepko razvija, da ima mesto Kočevje, katero dobi svojega poslanca, približno samo 1100 prebivalcev, skupina ostalih dolenjskih mest pa 11.000 prebivalcev na enega poslanca. Obžalujemo, da so te številke popolnoma napačne, vsled tega tudi računi »Nova Doba« brez stvarne podlage. Statistika dokazuje, da je bilo po ljudskem štetju leta 1880. v Kočevju 1332, leta, 1900. pa že 2179 prebivalcev, v Ribnici pa 1003, oziroma 1055, da se je tedaj v 20 letih število prebivalstva v Kočevju pomnožilo za 847, v Ribnici pa samo za 52. in da je leta 1900. znašala razlika 1124, ne pa 100, kakor trdi »Nova Doba«. Danes šteje Kočevje gotovo nad 2200 prebivalcev, Ribnica pa komaj 1100, tedaj dobro polovico manj. Upoštevati je, da sta se pred okoli 15 leti dve vasi priklopili mestu Kočevju, da ima mesto okrajno glavarstvo, višjo gimnazijo, obrtno šolo, gozdarsko osobje kneza Auersperga, premogokop itd., da ima tedaj vse druge pogoje za razvoj, nego Ribnica. Razlika prebivalstva bo vedno bolj naraščala, a ne na korist Ribnici, ampak Kočevju, tako da je mnenje, da Ribnica kdaj premaga Kočevje, gola fantazija. Gotovo je, da preje razpade nemško veleposestvo, predno bo Ribnica nadkrilovala Kočevje. Zadnje deželnozborske volitve v tej skupini so bile za Slovence raz-merno ugodne vsled razpora Nemcev v Kočevju in zaradi osebe kandidata dr. Egerja, in vendar je dobil poslednji 146, slovenski) kandidat Višnikar pa samo 90, med temi v Kočevju samo 7 glasov! Celo v Ribnici se je našlo 13 volilcev, kateri so nemško-na-cionalnemu .protestantu dali prednost pred slovenskim kandidatom. Ne bodite naivni! Leta 1887. v \Vin-klerjevi dobi je poslednji pač zmagal z malo večino, a dobil je v Kočevju 15 glasov, večinoma uradniških, kar danes ni mogoče. Takrat je bila tudi razlika števila prebivalstva mnogo manjša, samo okoli 300 duš. Ako hočemo danes zmagati, bi se morali volilnemu okraju Kočevje-Ribnica pridejati tudi Črnomelj in Metlika. Neresnično je tudi, da šteje skupina dolenjskih mest z Ribnico vred 11.000 prebivalcev. Ta skupina šteje po ljudskem štetju leta 1900. samo 7460 duš. Gotovo je, da je za mesto Kočevje z 2200 prebivalci preveč 1 poslanec, a upoštevati je, da je vseh Kočevcev 17.000 in da jim od 49 oziroma 39 gotovo pripada 1 mandat. Najbolj pravično bi bilo, da bi nemške kočevske občine z mestom vred volili enega poslanca. Da se to doseže in da se . tudi sicer volilni okraji pravično razdele, je v prvi vrsti odvisno od voditeljev S. L, S., kateri naj bi pri tem velevažnem vprašanju vsaj nekoliko pozabili na, večkrat domišljene strankarske interese. Glede ločitve Ribnice od Kočevja je pa očitanje narodnega izdajstva smešno.
— V Dragi na Kočevskem vladajo turške razmere, tako da je prebivalstvo izgubilo že vse zaupanje v poštenost tistih, ki so poklicani za varstvo ljhdskih pravic. Cesarske oblasti ne poznajo drugega poklica,
kakor germanizirati. Za Drago je že pred več nego enim letom imenovan krajni šolslsj nadzornik, a kakor se nam poroča, mu okrajni glavar se do danes ni vročil dekreta, ker je doti-čnik Slovenec in ker logar Kiinzel tega ne pusti. Preiskava zoper učitelja Crneta se tako zavlačuje, da je ljudstvo prepričano, da se hoče namenoma potlačiti v občini znane škandale. Koliko časa bodete še zlorabljali našo potrpežljivost!
— Kakšni lažniki so klerikalci. V Trstu izhaja klerikalni list »Zarja«, ki kakor vsi drugi klerikalni listi napada in blati vse, kar je naprednega in prosvetnega. Posebno se zaganja v ljudske knjižnice akad. fer. društva »Balkan« in je v eni zadnjih številk pripovedoval, da so mu došle pritožbe radi pohujšljivih knjig v teh knjižnicah. Da se informirata o pritožbah ,ki so omenjenemu listu baje na razpolago, šla sta »Balkanov« predsednik in tajnik do odgovornega urednika »Zarje«. Iskala sta ga šest dni, po dvakrat, trikrat na dan v uredništvu, tiskarni, na stanovanju in v uradu, opozorila ga tudi pismenim potom na svoj prihod, a nikdar ga nista mogla najti, kajti mož se jima je skrival in skril vselej. Iz tega sledi, da se je klerikalni list lagal po stari svoji navadi in da si je pritožbe o pohujšljivih knjigah kra-tkomalo izmislil. Do istega ruzultata pridemo, če primemo za jezik »Slovence ve« in »Domoljubove« urednike, ki so v sramotenju in laganju in obrekovanju vsega, kar je napredno, mojstri non plus ultra.
— Blagoslov škofovih zavodov. Kdo se ne spominja, kaj se je vse obetalo slovenskemu ljudstvu, ko si je ljubljanski škof vtepel v glavo, da mora zidati svoje zavode, kjer naj bi se naša mladina varovala greha in pohujšanja, ki ji preti po drugih srednjih Šolah! Takrat smo ljudem dokazovali, da je čisto zlagana obljuba, da bodo dijaki zastonj v škofovih zavodih, ki bodo pravo Sisifo-vo breme za naš narod. Naše besede so se izpolnile: v škofovih zavodih dijaki toliko plačujejo kot nikjer drugod in tistih, ki so zastonj, je menda samo toliko, da jih imajo za vzorce, kakšni so taki dijaki, ki so zastonj v zavodu. Teh zastonjčkov je pa vedno manj in kakor se kaže, bodo v kratkem popolnoma izginili. V letošnjem vabilu za vstop na škofove zavode prihodnje šolsko leto se bere namreč tale razprto tiskan stavek: »Vendar morejo dotični, ki se sprejmejo brezplačno ali po znižani ceni, to dobroto le tako dolgo uživati, dokler se je po svoji pridnosti in svojem lepem vedenju kažejo vredne.« Tega določila škof pretekla leta ni dajal v svet. Da je letos do tega prišlo, je dvojno mogoče: ali se je v škofovih zavodih mladina tako izpridila, da so morali seči po tem sredstvu, ali pa so škofove finance tako slabe, da se mora opirati naš vladika samo na plaču joče dijake. Najbrž bo drugo pravo. Sicer je pa ta pogoj tak, da se da najgrše izrabljati in da bodo na starše dijakov-zastonjikov pritiskali, kadar se jim bo ravno zljubi-lo, o tem ne dvomimo. Škof je spoznal, da najde po Slovenskem toliko neumnih ljudi, ki za enostransko izobrazbo svojih sinov v njegovih zavodih radi plačujejo zahtevano vsoto, da ne potrebuje nobenih zastonji-kov. Tak blagoslov se vsiplje po Sloveniji z zavodov ljubljanskega škofa!
— Deželni šolski svet goriški proti »Pevskemu in glasbenemu društvu«. Deželni šolski svet goriški je stopil popolnoma v klerikalno službo. Srčna želja slovenskih goriških klerikalcev je: uničiti »Pevsko in glasbeno društvo«: Odkar obstoji društvo, rujejo proti njemu na vse mogoče načine skušajo škodovati, ali društvo vendar lepo napreduje; ima lepo pevsko in glasbeno šolo, krasno izvežban, zbor ter prireja koncerte, za katere zavidajo Slovence goriški Lahi. Ker vrši društvo svojo nalogo naravnost izborno, dobiva tudi državno podporo. To seveda klerikalce le še bolj jezi. Društvo je pritegnilo k poduku petja tudi precejšnje število srednješolcev, ki so se imenitno izvežbali, da je moglo društvo prirediti pred kratkim dijaški koncert, ki je uspel v polni meri. To je klerikalce le še bolj jezilo. Napeli so vse svoje moči, kako vendar izdatno škodovati »Pevskemu in glasbenemu društvu« ter se zavzeli za to, da odtegnejo dijake popolnoma društvu. Vse svoje želje so spravili v sejo deželnega šolskega sveta, ki je sklenil, da se prepove dijakom »die Theilnahme an den Cbungen des im Trgovski Dom befindlichen Musikvereines so-wie jeder Besuch an den Ausfuhrun-gen.« Torej z mladino proč od tako eminentno kulturnega zavoda, kakršen je goriško »Pevsko in glasbeno društvo«. Društvo je res samo pevsko in glasbeno in nič drugega. Nikdar ni dalo nobenega povoda za kake vsaj od daleč opravičljive pritožbe od klerikalne strani; nikdar ni storilo koraka, nad katerim bi se mogel kdo spodtikati,   češ, društvo
prestopa svoj delokrog; toda vendar ves čas sistematična gonja proti društvu od klerikalne stranke! Da je Lahom prav, da se ubija slovenska kulturna institucija v Gorici, to umejemo; da je prav Nemcem, tako n. pr. deželnelu šolskemu nadzorniku Perschinki, to je tudi Jasno; ali da se dobijo Slovenci, ki ovirajo kulturna stremljenja goriških Slovencev na tak način, to pa nam vendarle noče v glavo. Ali če pogledamo imena slovenskih članov deželnega šolskega sveta goriškega, je nam hitro vse jasno. Ti člani so: Dr. Anton Gregorčič, poslanec; dr. Hilarij Zorn, katehet na realki in Štefan Križnic, ravnatelj ženskega učiteljišča. Sami zagrizenci klerikalci. Izmed te trojice ni zinil seveda niti eden nobene besedice proti nakani, prepovedati dijakom vežbati se v Pevskem in glasbenem društvu ter hoditi h koncertom, marveč so bili nad vse zadovoljni, da se kaj takega sklene, če ni celo izšla vsa gonja prav iz te trojice! — Deželni šolski svet goriški se je postavil s svojim skle-pol naravnost proti vladi. Državna podpora je bila podeljena (seveda po jako natančnem poizvedovanju) v ta namen, da se goji v šoli društva glasba in petje, zlasti da se pomaga glasbeni šoli, v kateri so dijaki; ali deželni šolski svet prepoveduje »die Theilnahme in den Ubungen«, torej hoče kar zapreti glasbeno šolo. Da so klerikalci sposobni za kaj takega, to presega vse meje. — Dijaki pač smejo hoditi pet na klerikalne veselice v Gorici, kakršna je bila n. pr. v nedeljo v »Centralu«, na klerikalne strankarske prireditve smejo, toda v Pevsko in glasbeno društvo, ki res ni nič drugega kot pevsko in glasbeno, pa ne bi smeli. Ta bi bila lepa in pa kratka! — Poživljamo poklicane faktorje, da se zavzamejo nemudoma za stvar ter storijo vse potrebne korake, da se ne izvede imper-tinenten sklep goriškega deželnega šolskega sveta. Tako daleč pa še nismo, da bi smeli klerikalci uganjati celo take reči ter da bi na tak način podirali trudapolno dolgoletno kulturno delo!
— Osebna vest. Višji stavbni svetnik pri kranjski deželni vladi Roman \V a s c h i c a je šel v pokoj ter je dobil pri tej priliki naslov dvornega svetnika.
— Iz sodne službe. Premeščen je deželnosodni svetnik in predstojnik okrajnega sodišča Doležalek iz Kostanjevice v Trebnje. Za dež. sodna svetnika sta imenovana sodna tajnika dr. J a n e ž i č in Deti-scheg v Mariboru za Maribor; za dež. sodna svetnika in predstojnika okr. sodišča okrajna sodnika W a g-n e r v Laškem in dr. G 1 a s v Ptuju; ostaneta na svojih službenih mestih. Dalje so premeščeni: Okrajni sodnik dr. T a u s iz Radeč v Lozonc, sodni tajniki dr. R e i s e r iz Slov. Bistrice in Z d o 1 š/e k iz Gornjega grada v Maribor, dr. Jakobi iz Fehringa v Beljak. Mesto sodnega pristava v Št. Lenartu je dobil sodni pristav dr. H a u t i g. Sodni tajnik P i c e k v Ložu je imenovan za okr. sodnika v Senožečah, istotako sodni tajnik T o-p o r i š v Ribnici za Kostanjevico, dalje dr. Schulheim v Beljaku za Irdning, dr. Plankenstei-n e r v Vildonu za Trbiž, dr. W a -t z u 1 i k vPtuju za Šmohor. Za sodne tajnika sta imenovana sodna pristava dr. H r a š o v e c v Mariboru za Novo mesto, dr. Polenšek v Radečah na svojem službenem mestu. Za sodne pristave so imenovani avskultantje dr. M a t h i a -schitsch za Slov. Bistrico, dr. Kalan za Ribnico, dr. F i s c h e r za Ptuj, dr. B a u e r za Ptuj, S e r -n e c za Gornji grad. Namestnik drž. pravdnika dr. P a j n i č je premeščen iz Novega mesta v Ljubljano. Za državnega pravdnika v VII. čin. razredu je imenovan namestnik drž. pravdnika dr. R o g i n a v Ljubljani in premeščen v Novo mesto. Za namestnika drž. pravdnika v VHI. čin. razredu sta pa imenovana sodna pristava dr. pl. K o č e v a r v Ljubljani za Novo mesto in dr. Š k e rl j v Novem mestu za Ljubljano.
— »Rdeči Prapor« posvečuje že davno posebno nežno pozornost železniškemu nadgledniku g. Taškarju, ki je zdaj premeščen v Trst. Bodi »Rdečemu Praporu« povedano, da g. Taškar ni nikogar vprašal in ni nič" prosil za premestitev; vprašan je bil, če hoče iti, in ker je bil zadovoljen iti, je bil v Trst premeščen.
— Napredni Slovenci in Slovenke! V ponedeljek 8. junija t. 1. poteče 400 let, ko se je rodil prvi slovenski književnik, oče slovenske književnosti Primož Trubar. Napredni, svobodomiselni Slovenci in Slovenke naj proslave ta dan s tem, da žrtvujejo primeren prispevek za spomenik, ki se postavi Trubarju v Ljubljani še tekom letošnjega leta!
— Izlet v Trubarjevo rojstno vas. Kdor bi se hotel udeležiti nameravanega izleta v Rašico na binkošt-ni ponedeljek dne 8. junija t. 1. ob 400   letnici   Trubarjevega rojstva,
naj se prijavi pri tajniku »Društva slovenskih književnikov in časnikarjev« R. Pustoslemšku v uredništvu »Slov. Naroda« najkasneje do četrtka 4. junija. Izlet se priredi samo, ako se oglasi zadostno število udeležencev!
Razdelitev zelenih cepičev iz državnih trtnic na Kranjskem se vrši v prvi polovici meseca junija, in sicer: v državni trtnici na Slapu pri Vipavi v četrtek, dne 4. junija ob 8. uri zjutraj; v državni trtnici v Črnomlju, dne 9. junija ob 8. uri zjutraj; v državni trtnici v Kostanjevici v torek, dne 9. junija ob 2. uri popoldne in v državni trtnici v Novem mestu v sredo, 10. junija ob 8. uri zjutraj. Cepiče dobijo le vinogradniki, ki jih rabijo sami zase in jih dobijo brezplačno. Zglasiti se je treba za nje takoj, najpozneje do 4. junija t. 1. ali pri c. kr. vinarskem nad-zorništvu v Novem mestu, ali pa pri delovodjih imenovanih trtnic.
Tečaji za vinogradnike. Kakor vsako leto, priredi tudi letos c. kr. vinarsko nadzorništvo za Kranjsko poletne tečaje za vinogradnike, pri katerih se bode teoretično in zlasti praktično poučevalo v cepljenju trt na zeleno, v poletnem obdelovanju vinogradov, posebno v poletni režnji trt, zatiranju škodljivcev itd. Take tečaje priredi c. kr. vinarski nadzornik g. B. Skalicky v sledečih krajih: V soboto, dne 30. maja ob 9. dopoldne pri vinogradu g. J. Tavčarja v Golobinjku pri Št. Jerneju, v torek, dne 2. junija ob 3. popoldne pri vinogradu g. F. Maj zelja v Vinjemvrhu pri Beli cerkvi; v sredo, 3. junija ob 8. zjutraj v gori »Zadraga« pri Št. Rupertu; isti dan popoldne ob 3. v Trebelnem pri župnišču; v četrtek, dne 4. junija ob 8. dopoldne v Tržišču pri trtnici kmetijske podružnice in popoldne ob 3. v gori »Kamenško« obč. Št. Janž; v petek, dne 5. junija ob 3. uri popoldne blizo cerkvice sv. Antona, občina Dvor pri Žužemberku; v soboto dne 6. junija ob 9. zjutraj pri vinogradu g. Dereanija v Praprečah pri Žužemberku. V sredo, dne 10. junija ob 8. zjutraj bo enak pouk v državni trtnici novomeški, kjer se bodo obenem razdelili udeležencem brezplačno zeleni cepiči. Popoldne ob 3. bo c. kr. vinarski nadzornik poučeval v gori Grče v je, obč. Št. Peter blizo »Starega gradu«; v četrtek, dne 11. junija ob 4. popoldne pri vinogradu g. Miklavčiča v gori »Gobnik« obč. Moravče pri Sv. Križu (pri Litiji) ; v petek, dne 12. junija ob 9. dopoldne v gori »Jazl*e-na« obč. Šmartno pri Litiji; v soboto, dne 13. junija ob 3. popoldne v gori »Zavrli« pri Trebnjem v vinogradu g. Radelj na iz Ponikev; v torek, dne 16. junija pri vinogradu g. Smola v Hrušici, obč. Šmihel - Sto-piče in v sredo dne 17. junija ob 8. zjutraj pri vinogradu g. Klinca na Polju, obč. Toplice. C. kr. vinarski adjunkt g. V. Skubec bo pa poučeval v sledečih krajih: V petek, dne 29. maja ob 2. popoldne blizu šole na Bučki; v soboto, dne 30. t. m. ob 8. uri zjutraj pri župnišču v Studencu; v ponedeljek, dne 1. junija ob 3. uri popoldne v župnijskem vinogradu na Suhorju pri Metliki; v torek, dne 2. junija ob 8. uri zjutraj v Dobli-čah, pri vinogradu župana g. Verti-na; popoldne ob 2. uri pa pri vinogradu g. Lacknerja v Stražnem vrhu; v sredo, dne 3. junija na Vinici v vinogradu g. nadučitelja F. Lovšina; v četrtek, dne 4. junija ob 8. uri zjutraj pri šoli v Starem trgu pri Poljanah (za občine Vrh, Stari trg, Radence in Dol). V torek, dne 9. junija bo poučeval ob 8. uri zjutraj v Temenici v vinogradu g. župana; v sredo, dne 10. junija ob 8. uri zjutraj v Starem Ljubnu, občina Šmihel-Stopiče; v četrtek, dne 11. junija ob polu 7. uri zjutraj pri šoli na Mirni; v petek, dne 12. junija ob polu 9. uri zjutraj pri cerkvi na Primskovem (obč. Gradiše pri Litiji); v soboto, dne 13. junija ob 8. uri zjutraj v gori »Šmaver« (pri cerkvi), občina Doberniče in v torek, dne 16. junija ob 8. uri zjutraj v gori »Boršt«, občina Ajdovec.
Celjska okoliška šola. Piše se nam: Ker dnevna vest, objavljena pod vzglavjem: „NezasliŠan čin uči-telja Levstika na okoliški šoli v Celju" v št. 123 Vašega cenjenega lista ni točna in jasna, zato vljudno prosim za vsprejem in priobČenje sledečega pojasnila: Ko se je početkom tek. leta v občinski seji razgovarjalo o priklopi en j u VI. razreda na naši okoliški Šoli, sem stavil ta-le nasvet: „Deželni šolski svet štajerski izjavlja odločno, da ustanovi VI. razred na vaši šoli le tedaj, ako privolita všo-lani občini okolioa Celje in Velika Pirežca, da se opusti ena izmed dosedanjih na našem zavodu ie obstoječih paralelk. Ako-ravno imamo za povprečno število 345 otrok petrazr o dni o o s tremi paralelkami, so vendarle vsled nevarnosti kričečih nedostatkov pri našem šolskem poslopju vsi nižji razredi prenapolnjeni daleč čez dopuščeno mero, vkljub temu, da imajo ravno
ti nižji razredi paralelke. če se tedaj vzame enemu ali drugemu razreda paralelka, bode ta razred seveda v toliki meri prenapolnjen, da bi bila ta tesnoba skrajno kvari j iva zdravju in duševnemu napredku učencev. Nasprotno pa bi VI. razred tukaj v mestu, kjer je gimnazija in meščanska šola, in vz pričo dejstva, da zapuščajo učenoi naš zavod v velikem številu še predno so vstopili v V. razred in pohajajo v mestne šole, vsaj pri dosedanjih razmerah bržčas ne imel do volj nega obiska. Dokler torej ne dobi naša šola primernejših prostorov, nikakor ne kaže, opustiti katero izmed sedaj obstoječih paralelk. Pač pa se bode lahko razmotrivalo vprašanje glede ustanovitve višjih razredov tedaj, kadar se bode razpolagalo s primernejšim in prostornejšim šolskim poslopjem, kjer tesnoba šolskih sob ne bode več ovirala opustitve kakšne paralelke, če bi že nam oblastva višjih razredov ne hotela privoliti drugače. Ker bi se torej zaradi nameravane ustanovitve VI. razreda morala žrtvovati ena izmed neobhodno potrebnih paralelk, predlagam, da se zaradi omenjenega pogoja izrečemo za sedaj za dosedanjo uredbo naše šole. Pač pa naj občina ukrene vse potrebno tudi od svoje strani, da pridemo vendar enkrat do toliko potrebne in toliko zaželjene stavbe.44 — Predlog je bil soglasno sprejet. Pri utemeljevanju tega predloga me niso vodili prav nikakršni strankarski nagibi in z mirno vestjo prepuščam onim, ki se za to zadevo zanimajo, sodbo, sem li s tem nezaslišanim Činom res hotel dokazati svoje klerikalstvo m delati proti interesom šolstva in naroda.
Mihael Levstik
Celjski magistrat in — mesarji. Piše se nam dne 28. maja: Opetovano smo vam že poročali, kako v zadnjem času celjski mesarji trdo prijemajo magistrat radi kričečih nedostatkov v klavnici. Ta odločnost je naše mestne o Čete vendar malo streznila. V zadnji občinski seji so sklenili, votirati v odpravo najnujnejših pomanjkljivosti v klavnici, odnosno v hladišču, vsoto nad 10 000 kron. Nekaj je že! Najboljši dokaz, da mesarji niso rohneli zastonj. Seveda upravitelja "Wunscha pa ščiti mestni predstojnik pl. Jabornegg na vse pre-tege ter pri tem nekam dolži mesarje, Češ, da so tega gospoda napa dali po nedolžnem i. dr. — Radovedni smo, kaj temu porečejo mesarji. Stvar vsekakor še ni dognana ter se utegne še zanimivo razplesti.
Nenm a baharija V „Domoljubu" se bere v dopisu iz Voiavelj v litijskem okraju to-le: „Na JanČem so napravih* nov velik zvon, ki je en cent težji kakor prežganjski. Bahali so se malo preveč, ker je zvonik premajhen in se z drugimi ne ujema (namreč zvon); sedaj že 14 dni dopoldan in popoldan „uglihavajo", pa jim ne gre (lepe tisočake so vrgli proč!); tudi v nadaljne kraje se sliši manj kakor poprej Ker so nas Jan čar-i za zvon posekali, nameravamo Prežganjci, posebno pa Voljaveljoi napraviti še večjega, ki bo tehtal nad 70 starih oentov. če se skupaj vzamemo, kmalu ga imamo!" — Ali ni to vse skupaj samo neumna baha-rija? Pravijo, da zvon poje Bogu čast in slavo, vendar kakor tukaj vidimo, se z nabavljanjem novih zvonov kaže le kmečka prešernost, katera fara bo imela večji zvon, ki bo lepše donel ne v božjo čast, ampak za ušesa domaČih faranov in v jezo sosednjih. Kakor z zvonovi ravno tako je tudi s cerkvami. V omenjenem listu se pogosto bere: „Ce še to in to napravimo, bo naša oerkev najlepša deset ur daleč na okrog.u Sama bahavost na vseh koncih in to naj bo potem v božje poveličevanje? Zato potem ni čudno, da je ljudstvo, ki se daje popolnoma pod oblast duhovščini, teko vzgojeno, da ga pred svetom ni mogoče drugače pokazati kot romarje! Dovolj žalostno to!
Razpust istrskega deželnega zbora. Današnja „Wiener Ztg." je prinesla cesarski patent, s katerim se razpusti istrski deželni zbor ter se odrede nove volitve na podlagi novega volilnega reda.
Jubilejna slavnost mariborske
gimnazije Dne 7. julija preteče 150 let, odkar se je otvorila v Mariboru jezuitska latinska Šola, sedanja o. kr. državna gimnazija, ki je torej po starosti druga na Štajerskem. Da se dostojno proslavi ta spomin, se je sestavil odbor gimn. učiteljev z ravnateljem, ki je določil dan in spored slavnosti. Slavnost se vrši dne 3. junija; ob 8. uri se otvori s službo božjo v nekdanji gimnazijski (Alojzij evi) kapeli, nato pa se vrši ob polu 10. uri v gimnazijski telovadnici šolska slavnost. Učenoi nastopijo z več glasbenimi (orkestralnimi in pevskimi) točkami, med katere se uvrste nagovori, slavnostni govor in latinska pesem, ki jo je zložil član učiteljskega zbora in ki jo govori učeneo 8. razreda. Slavnost se nadaljuje ob ugodnem vremenu popoldne ob 4. ari v ljudskem vrtu, kjer na-
stopijo vsi učenci z javno telovadbo. Na slavnost se vabijo sorodniki učencev, oblasti in mariborski učni zavodi, posebno pa nekdanji učenoi in učitelji zavoda. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala.
laulmlvO Odkritje. Neki nemški list je pred kratkim prinesel inserat, v katerem je stalo, da neka mlada dama privlačne zunanjosti in 200.000 kron gotovine išče mladega moža v zakon. Roflektantje naj bi poslali svoje ponudbe na „Sohutsling post lagernd Fiumett. Vsled tega inserata je začelo kar deževati ponudb, ki so prihajale na glavno poŠto na Reki. Toda nikogar ni bilo, da bi bil pisma dvignil na Reki, pač pa si je ta ta-jinstvena „Sohiitzling" dala pošiljati ponudbe na praški „Annonoen-Bureau Aubreoht" ali na centralno budimpe-štansko poŠto. Za to stvar je izvedela reška policija, ki se je indiskretno vmešavala vanjo ter se spustila v dopisovanje z omenjeno pisarno. Do gnala je, da se pod tisto „Schutzling" skriva neki Steiner iz Ozegleda na Ogrskem. Ta Steiner je ženitve željnim mladeničem in vdovoem odgovarjal na njih pisma kot zastopnik bogate dame, ki je nikjer bilo ni, ter jim izvabljal večje in manjše vsote, dokler ni stopila vmes policija, ki je Steinerja zaprla.
Analfabeti v Gorici. Ker je v Gorici več tisoč analfabetom, so otvorili Lahi jezikovni tečaj za anal tabete. Od več tisoč se jih je oglasilo komaj 15, in od teh se jih je priučilo za veliko silo nekoliko pisati in čitati komaj 7. Vsi drugi se Čutijo srečne v analfabetizmu. Sicer pa naj goriški magistrat skrbi v prvi vrsti za to, da bodo otroci hodili v šolo, potem ne bo treba odraščenih učiti pisati in Čitati. Dostavljamo, da tisti tisoči analfabetov so Lahi, domaČi Lahi, „goriziani"!
Sap fe zadela v Brjah na Goriškem mladeniča Alojzija Koče-varja, ko je počival v senci pod črešnjo. Bil je miren fant in priden. — Isto tako je zadela kap 55 letnega mesarja Ivana Šinigoja, poitaiijan-čenega Slovenca v Gorici.
V Črničah na Goriškem obstoji pevsko in bralno društvo, v katerem so bili doslej klerikalni in napredni odborniki. Klerikalci so se pripravljali, da na občnem zboru naskočijo društvo ter izberejo za odbornike same pristaše klerikalne stranke. Pa jim je spodletelo. Na občnem zboru so bili izvoljeni v odbor sami napreduj aki. Ni dvoma, da ostane društvo vedno v naprednih rokah.
Iz Komna na goriškem Krasu je bil vzel tamkajšnji dekan s seboj v Lurd nekega na očeh močno bolnega Človeka. Revež le še malo vidi. Ta dekan sedaj klepeČe okoli o Čudežih, ali oni revež je prišel nazaj ravno tako bolan, kot je bil poprej. Zato pa komenskemu dekanu noče nihče nič verjeti o Čudežih, katerih ima polna usta. Kdo pa bo tudi verjel na lurške Čudeže, Če se ne zgodi noben na Slovencih, ki so najbolj verno katoliško ljudstvo!
Kakšen razloček Naš opatijski dopisnik nam piše: Ker se prišli lani enkrat nemški krčači iz Celovca v Opatijo demonstrirat, in ko smo jim samo nekoliko zobe pokazali, to so ti, brate, bile drugi dan vse švabske novine polne laži in pretiravanja. Dr. Chon je letel kot po zraku na Dunaj, baron Schmid je kar divjal, brzojav je bil vedno v službi radi tega, grmelo in treskalo je, bajoneti žandarjev so se bliskali okrog nas in jokal se je ves germanski svet, daje bilo Človeka kar groza. In zakaj? Zato ker je nekdo na pomolu ob prihodu teh Švabov zažvižgal. A sedaj, ko je dokazano, da je bil Hadžič žrtev nemškega hujskavja, se ne zmeni niti vrag za njega. To je dofcaz, da Nemci soglašajo z umorom in daje bil Hadžič umorjen po nalogu koga. Prijateljem Chona & oomp. pa povemo, da bomo zdaj začeli prazniti vreče, ki so polne nemškega smradu Kupite si vsak po eno fotografijo pokojnega Hadžiča in recite ob vsaki priliki, ko Vam pojde hudo: To je vse za te, dragi Dušane!
„Akademija". Opozarjamo na današnje predavanje v „Mestnem domu" ob pol 9. uri zvečer. Predava R. Pustoslemšek o svojem potovanju po Bolgarskem in Turškem. Predavanje bodo izpopolnjevale skioptične slike iz Carigrada; na ogled bodo tudi slike iz turškega življenja in bolgarski, grški in turški listi.
Narodnjaki!    Narodnjakinje!
Zahtevajte po vseh gostilnah in kavarnah plačilne listke Ciril-Metodove družbe! Zahajajte le v take gostilne in kavarne, kjer dobite te listke!
100.000 ljudi je do četrtka ob 10. dopoldne posetilo praško razstavo. Sto tisoči obiskovalec je bil lOletni učeneo Ivan Beran iz Ze-hušica. Deček je bil bogato obdarovan in pogoščen.
Nas rolak dr. Mike Zupanič je imenovan aa pristava kr. srbskega „Narodnoga muzeja" v Belgrada. — V svojih stenografskih spisih se je tupatam dotaknil tudi avstro-ogrske
politike napram Jugoslovanom in jo podvrgel stvarni, morda semtertja nekoliko ostri kritiki. S tem si je nakopal jezo gospode na Dunaju, ker ni hotel kot znanstvenik služiti gotovim političnim ciljem, kakor to delajo mnogi drugi. Pet let je zastonj čakal na mesti v kakem muzeju ali knjižnici, kjer bi se pripravljal za svojo znanstveno kariero. Sedaj je dobil po posredovanju s'avnega geografa vseučiliškega profesorja dr. Jovana Cvijića primerno službeno mesto v srbski prestolnici.
Sokolstvo — sebi. Stavbni sklad „Ljubljanskoga Sokola" je prejel od bratskega društva nSokoltf v Šiški 10% od čistega dobička veselice, se vršeče dne 10. t. m. na Koslerjevem vrtu, v znesku 46 K 97 v ter od telovadskega sklada 10 kron. Skupno torej 56 K 97 vin. Na z dar!
Družbi sv. Cirila in Metoda
je darovala častita rodbina H. Turkov a 5 K mesto venoa na krsto umrlemu profesorju Ign. Pokornu, g. D. J. pa 20 K mesto venoa na krsto pokojnemu svetniku Emilu Guttmauu.
Ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo ima v
nedeljo t. j. 31. t. m. ob 9. uri dopoldne svoj redni letni občni zbor v „ Mest nem domu*4.
Velikolaska ženska podružnica priredi v nedeljo dne 14 junija na vrtu in dvoriščih g. Mat Hočevarja veliko veselico, ki utegne z ozirom na veliki slog in sporazumno in složno delovanje vseh prizadetih faktorjev postati sijajna prireditev. Priprave so v polnem tiru. „ Glasb. Matica" je ta dan nameravala poleteti v Ribnico, a je z ozirom na našo veselico izlet preložila na poznejšo nedeljo, za kar ji izrekamo tukaj toplo zahvalo. O veseliČnih pripravah bomo obširneje poročali danes teden.
Organizacijskemu komiteju kongresa čeških prirodoslovce v in Zdravnikov se je posrečilo doseči na progah državne železnice Ljubljana - Celovec - Selzthal - Budjevice-Praga in nazaj skoro polovično ceno za udeležnike kongresa za Čas od 4. junija do 12 junija. Opozarjamo gospode naravoslovce in zdravnike na to ugodnost s pripombo, da se dobe železniške legitimacije pri slov. odboru (dr. Friedriob, deželna bolnica).
Slovenski odbor.
Veselica pri Koslerju. Opozarjamo še enkrat na jutrišnjo veliko vrtno veselico pevskega društva „Ljubljanski Zvon", ki se vrši podnaslovom „II ljudski tabor". Pevski spored smo že objavili, omenjamo samo, da sodeluje popolna „Društvena godba" z izbranim, izve-čine slovanskim programom. Namesto vrtiljaka, ki ga ni bilo moči dobiti, se postavi streljarna, ki bo nekaterim še bolj dobro došla. Po sedmi uri se bo izžrebal koštrun na številke, ki so natisnjene na vstopnicah, za sre-Čolov je pa tudi pripravljenih mnogo lepih dobitkov. Med dobitki je tudi več vstopnic za kinematograf Edison. Skrbljeno je tudi sioer za mnogovrstno zabavo. V mraku se prižge posebno lep umetalni ogenj. Začetek je ob štirih popoldne. Vljudno se vabijo vsi zavedni Slo ven oi in prijatelji društva na to veselico, ki bo poleg lepega umetniškega uit tka nudila tudi gmotnih koristi. Jutri popoldne torej vsi na Koslerjev vrt.
Slovensko delavsko pevsko
društvo „Slavec" priredi na bin kostno nedeljo, dne 7. junija 1908 „birmovanje v Šiški" ali veliko pomladansko veselico na Koslerjevem vrtu. Sodelujejo: Popolna „Društvena godba", „Tamburaški klub" in pevski zbor 9Slavca". Vhod na birmovanje skozi „ŠiŠensko mitnico". Spored: Od 4. do 5. ure. Promenadni koncert. Izvaja društvena godba pred „Ceki-novim gradom". Promenada po vseh šišenskih ulicah in cestah. Za udobnost bodo povsod postavljene mize in stoli. Od 5. do 9. ure. Ljudska veselica. Za botrioe, botre in birmanoe bodo ob „Šišenskem potu" postavljeni „štantje" z naj-raznovrstnejširni odpustki in birmanskim blagom, na željo botrov bode tudi pošta dostavljala birmankam in birmancem ona birmanska darila, katera bodo v „oulo" povezana in z natančnim naslovom označena. Pevski koncert. Izvaja društveni pevski zbor na „Novem Šišenskem trgu". Velika bitka na francoskih okopih. Glavna zaloga streliva v smodnišnioi „Pri razgledu". Svetovna poštna zveza, obsezajoča vso Spodnjo in Zgornjo Šiško ter novo Šišensko „Kro-karsko predmestje", za pismene in birmske pošiljatve bode ob „Ce lovski cesti". Srečolov po Koslerjevem vrtu. Krasni dobitki bodo razstavljeni ob salonu „Priraoi". V ravnotem salonu se vrši tudi veliki ples, pri katerem sodeluje tamburaški klub. Plesalo se bode ves čas ljudske veselice pozno v noč. Keglanje na dobitke se vrši „Pri Lovrencu" (Koslerjev vrt) in se bo kegialo vso nedeljo  od 8. ure zjutraj  do  10. ure
zvečer ob vsakem vremenu. I. dobitek 20 K, D. dobitek 12 K, m. dobitek 8 K, IV. dobitek 6 K, V. dobitek (šaljiv) za največkrat vseh devet. Serija treh lučajev 20 vinarjev. Vsi dobitki so lepo okrašeni. Umetalni ogenj. Zažigal ga bo sredi veseličnega prostora slavni pirotehnik Sulfurius Charlette iz Pariza, kateri je na potovanju okoli Šiške. Razne zabave. Tu je dovoljeno botrom in birmancem, kakor tudi vsem drugim gostom prepevanje na vseh krajih in koncih osobito pa v „Krokar^kem predmestju", prirejanje podoknio in zborovanj, krokanje do pozne noči itd. — Vso postrežbo oskrbi Koslerjeva „Centralna restavracija", a na raznih krajih veselice bodo postavljena to-čišča. C ene jedi in pijači povsem navadne, brez povišanja. Vstopnina 40 vin. za osebo; čč. društveni člani in otroci do 10 let so vstopnine presti. Vstopnice se bodo dobivale na „Ši-šenski mitnici" pri vhodu na veselioo na Koslerjevem vrtu. Začetek ob 4. popoldne. Konec ob 10 zvečer. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor. Za slučaj neugodnega vremena se vrši veselica v celem obsegu v nedeljo, dne 14. junija.
Slov pevsko društvo „Slovan" priredi na binkostoi ponedeljek dne 8. junija t. 1. I. veliko vrtno veselico v vseh prostorih g. A. Steinerja na Opekarski cesti št. 25. Na sporedu je:petje, srečolov, šaljiva pošta, papirnata bitka, prosta zabava in ples. Pri veselici sodeluje popolna „Društvena godba". Vstopnina 50 h za osebo, preplačila se hvaležno sprejemajo. Ker nastopi prvič mešani zbor, je pričakovati od slavnega občinstva največje udeležbe. Za slučaj neugodnega vremena se preloži veselica na nedoločen čas.
Tržaška podružnica „Slovenskoga planinskega društva" priredi o binkoštih dne 7. in 8 junija izlet čez Dol Otlico v Idrijo in na Črni vrh. Odhod iz Trsta v soboto 6. juoija, popoldne ob 5. uri z vlakom postaje Sv. Andrej do postaje Kobdil - Štanjel. Odtod z vozom do Ajdovščine, potem peš preko SI o kar-jev do vznotja podgorja in od tam po gorski stezi v Dol. V Dolu-Otlioi I r eno če vanje. Zjutraj v nedeljo točno ob 5. uri odhod iz Dola preko prijaznih gora in dolin v Idrijo. Popoldne ogledovanje mesta in rudokopov. Prenočevanje. — V ponedeljek 8 junija zjutraj za rana odhod na Črni vrh od tam na Col - Vrhpolje-Vipavo postaja Štanjel-Kobdil in proti večeru z vlakom v Trst.
Fran Naval Pogačnik gostuje seda: na Češkem gledališču v Kraljevih Vinogradih. Te dni je pel Geor-gesa Browna v operi „Bela dama". Češki listi ne morejo dovolj prehva-liti Pogačnikove umetnosti tako v petju, kakor v igri. Posebno je Češkemu občinstvu ugajalo, ker je Naval govoril prozo — v slovenskem jeziku.
Tudi „rodoljubje". Kmetijsko in konsumno društvo v Št. Jarju ob Taboru na Štajerskem zastopa v neki pravdi nemški odvetnik in župan Jabornegg. Lepo slovensko društvo!
Velepo sestro Berje pri Vinarjih v konjiškem okraju je za 84 tisoč kron kupil g. Z. iz Ljubljane. Pred nekaj leti je tačasni lastnik bavarski baron Kreilsheim posestvo prodal nekemu Ogru, ki je tam veselo živel, dokler ga niso upniki iz-tirali. In tako je zdaj prešlo to veleposestvo iz tujih v slovenske roke. V Vinarjih raste svetovnoznana vinarska Črnina.
Lov o'sčine Kranjske gore je vzel v zakup dosedanji zakupnik dr. Seeligstein za 1800 K. Dosedanja zakupnina je znašala le 700 K.
Nova postaja Vrd pri Vrhniki je že otvorjeua, in sicer zdaj le še za tovorni promet.
Nagrada. Franc Schrei v Toplicah pri Zagorju je dobil od dež. vlade 30 K kot nagrado, ker je dva človeka rešil utopljenja.
ContO Cecont zaprt. Blizu Pirana se je vozil te dni po morju znani conte Ceooni. Naenkrat je začel neusmiljeno pretepati 161etnega veslarja, ki je skočil v morje, da ubeži udarcem. Plemeniti Ceooni pa ne le, da ni rešil dečka iz vode, te-muč je Še mahal po njem z veslom. Z brega je brž veslal neki Zaoevic dočku na pomoč ter že nezavestnega izvlekel it vode. Ceoonija je pričakala razjarjena množica ter ga hotela linča ti, kar so zabranili Štirje orožniki, ki so neusmiljenega človeka spremili v zapor pri okrajnem sodišču.
Nepošten trgovski potnik. Trgovcu Prateću v Mariboru je trgovski potnik Franc Kuhar, ki je bil prej pri njem v službi, 8 ponarejenim ključem ponoči prihajal v trgovino in mu kradel denar in blago. Dokazalo se mu je, da je o kradel Prstena za 560 K, doČim je ta trdil, da znaša škoda okoli 2000 K. Kuhar je bil obsojen na 15 mesecev ječe.
Poskusen samomor. V Trstu je 20letna šivilja Marija Tavčar pila v samomorilnem namenu iz ne-
2. Priloaa ..Slovenskemu Narodu" St. 126, dno 30. maja 1908.
srečne ljubezni jesihovo e<eaoo, a so jo še pravočasno rešili.
nesreća vsled neprevidnosti.
Emilija Lončar v Trticu na Goriškem je prilila špirita v saniovar, v katerem še ni ugasnil ves ogenj. Ta je švignil v litrsko posodo, jo razne sel, da je goreč špirit poškropil nesrfčnioo po obleki, da je bila hipoma vsa v plamenih. Dasi so ji takoj prišli na pomoč, najbrž ne bo ozdravela. Tudi njen mož se je silno opt-kel po™ rokah, ko je trgal z žene gorečo obleko.
Gffeu|. V Rojanu pri Trstu je snori g. i tlo v trgovini Katarine K o š m e r 1 j. Ssode je 80CO Iv.
Uspeh nabora v političnem Okraju litijskem Izmed 402 nabornikov je bilo potrjenih pri zadnjem naboru 22., 23. in 25. t. m. 107 mladeniče v ali 266%.
Zt str o piti se je hotela v Zagrebu 211etoa Frančiška Pregrad iz PiŠeca na Štajerskem, ker jo je neka ogrska babica speljala v javno hišo. Babico so zdaj zaprli, dekle pa oddali v bolnišnico.
Samomor. V Trstu se je zastrupil s karbolovo kislino bivši kurjač nekega ondotnega kopališča Alojzij B a 11 i 1 a n a. Pred zastrupi j en jem je bil izredno vesel in pravil, da je podedoval 40.000 K.
Število redarjev v Trstn se pomnoži za 120 mož, ki bodo opravljali službo zlasti v Rooolu, pri Sv. Ivanu, v Barkovljah in pri Sv. Ani.
Prijeten sprevodnik. Sprevodnik Franc Kumploj je med Kor minom in Devinom zaklenil 30-letno kmetico Franjo Kristan-č i č v poseben oddelek ter jo hotel posiliti. Tržaško deželno sodišče ga je obsodilo v dva meseoa težke ječe.
Vlak je povozil v Beljaku kontrolnega čuvaja K. Mikulana, ko je prestavljal premikače. Truplo so dobili popolnoma zmečkano.
Kje je — „Sehdnau"? Nihče ne ve pri nas za ta zagoneten kraj, samo par nemškutarskih prifrkanoev, ki so si to ime izmislili za — Šiško, in pa uradna „Laibaoher Zeitung". Vprašamo častito „Laibacher Zeitung", kako pride ona do tega, da pomaga nemčurskim petelinčkom uveljavljati za Šiško skovanko „Schonau" ? Ko smo prvič slišali v listu to nemško spakedranko, smo mislili, da se je stvar prezrla, a ko sedaj vidimo, da se skoro konsekventno rabi za Šiško označba „Schonau — Sohischka" protestiramo odločno proti temu, da bi naš uradni list pomagal pačiti na domačih tleh slovenska imena.
Trgovec BoeciO v Brežicah nam javlja, da ni resnična vest „Deutsche Wachtu, „Domovine" in drugih listov, da bi bil zaprt radi goljufije; uprizorila se je proti njemu le gonja, ki ne bo imela uspeha.
Umrl je na Dunaju gosp. Jakob Mitteregger, vojas: c. kr. justične straže na Dunaju. N. v m. p.!
Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani je imela v sredo zvečer v „Mestnem domu" letošnji redni občni zbor,   ki ga je otvoril  in vodil načelnik Bar ti, ki je podal po običaj-nem uvodu poročilo o delovanju blagajne  v  preteklem  upravnem letu. Bolnikov je bilo  preteklo  leto več nego 1906 in sicer je bilo 4226 več bolniških dnevov. Zato izkazuje blagajna deficit in rezervni zaklad se je zmanjšal, članov je bilo 5758 in sicer 4473 moških ter 1285  ženskih. Od zavarovancev jih je obolelo 2156 in sicer  1857  moških  ter  399 ženskih skupaj   v   2408   slučajih s skupno 53.652  bolniškimi  dnevi.  50 jih je umrlo.   Povprečna   doba bolezni je trajala 22*28 dni in povprečni stroški bolezni so znašali 40 K 76 h. Vlog je došlo 634.   Upravni odbor je imel 12 sej. Blagajna je imela nastavljene 4 zdravnike.  Blagajniško poročilo je podal blagajnik P elan. Dohodkov je bilo   108 547 K 52 h,  stroškov pa 112.511 K 95 h, torej 3964 K 43 h primanjkljaja, ki se je pokril iz rezervnega fonda, ki je znašal koncem leta 1907 še 91.144 K 12 h. Nadzorstvo je našlo blagajno vsekdar v popolnem redu. Pri volitvah so bili izvoljeni : v upravni odbor iz skupine delodajalcev A. Petrin, kot namestnika J. Turk in J. Weibl; v nadzorstvo kot člani L. Herzmann, I. Bonac in Avgust RepiČ,   kot namestnika pa Ignacij IrkiČ in Franc Stare star. Iz skupine delojemalcev so bili izvoljeni v upravni odbor Valentin S a j o v i c in Elija Mudrov-čič, kot namestniki pa Ivan Eržen, Leopold \Verzak, Ladislav Šlo s ar in Ivan Mlinar; v nadzorstvo Ivan Čolnar,   Matevž Cassermann, Albin Škof,  Karel Novak, Josip Berdajs,  Anton L o tri č,  kot namestniki   pa   Leon    Birke, Pavel Križman, Tomaž Kavčič in Karel Kratochwil;   v razsodišče sta izvoljena Karel Bechmann in Franc ^Uchel,  kot namestnika pa Jakob Gol ar in Vaclav BezouŠka.
Vinska pokušnja V pondeljek dne 1. junija t. 1. vršila se bo v gostilni „pri Roži" vinska pokušnja. JoČila se bodo Colaričeva, Gregori-^va, Guštinova in Schonnerjeva do-
lenjska vina, kraški teran in pekarčan od gospe Mary Stare po znižanih cenah.
Admstfranl« polillatev carine prostih VZOreev. Trgovinsko ministrstvo je naznanilo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da je bilo srbskim carinskim oblastvom pred kratkim naročeno, naj obstoječe predpise glede adju9tiranja pošiljate v carine prostih vzorcev blaga brez vrednosti s strogejtio natančnostjo, kakor doslej, izvršujejo. Osobito vzorci tekstilnega blaga morajo biti vedno prikrojeni na predpisano mero 20— 30 cm.
Naznanilo preselitve. Pisarni tiskarne iu uprhvništv* „Laibacher-ZeituDg" tvrdke Ig. pl. Kleinmayer & Fed. Bamberg Jse s 1. junijem t. 1. nahajata v novi hiši Miklošičeva oe-ta št. 20 v pritličju, na levo. Glej današnji oglas.
Z ljubljanskega trga. Med naj važnejša živila vsega prebivalstva spada gotovo mleko in je v prvi vrsti skrb tržnega oblastva, da se ljubljanski trg preskrbi z zdravim in pristnim mlekom. Mestna občina si je prizadevala, na vse načine, da bi v tem oziru dosegla trajen uspeh in zlasti preprečila po draženje mleka. Ustanovila je z velikimi denarnimi žrtvami mestno mlekarno, oziroma prodajo mleka v lastni režiji. Doseglo se je v prvo toliko, da se cena mleka ni povišala in da je bila kakovost mleka večinoma izvrstna. Vsled raznih ovir je morala mestna mlekarna prenehati s prodajo mleka. Tudi opetovani poskusi mestnega magistrata pridobiti druge zunanje mlekarne za prodajo mleka, so se izjalovili, ker je veČina pozvanih podjetnikov izjavila, da mleka ne morejo dajati za tedanjo ceno. Posledica tega je bila, da je cena mleku takoj poskočila in se vzdržuje sedaj med Iti in 20 v za liter na trgu, doČim mlekarice iz okolice na dom prineseno mleko odjemalcem zaračunajo večinoma po 20 liter.  Ko  dobi mestna občina
vin.
svojo tržnico s hladilnicami, bode pa v slučaju potrebe brez nevarnosti izgube zopet lahko vpeljala lastno prodajo mleka.  Vsled navedenih izpre-memb glede prodaje mleka se je poslabšala navzlic po draženj u tudi k a kovost mleka in so v tem pogledu pritožbe od strani občinstva na dnevnem redu.  Tržno nadzorstvo nadzira z vso strogostjo  promet z mlekom. Vrše se skoraj vsak dan poskušnje mleka na trgu, na mitnicah in v mlekarnah,   donašajo   pa   tudi stranke mleko v preiskavo. Mleko se preskuša vedno z zanesljivim laktoskopom. V smislu sklepa občinskega sveta z dne 22 9 1905 št. 32 569 se ima zapleniti in uničiti vsako mleko ki nima vsaj 3 2% maščobe. Proti dotičnim producentom postopa se vrhu tega v zmislu zakona z dne 16/1 1896 drž. zak. št. 89 iz leta 1897. Glede na to pa, da se je mleko v poslednjem času po dražilo, kakovost pa je ostala v mnogih slučajih enako slaba, sklenil je mestni magistrat priobčiti odslej po listih imena tistih mlekaric, in sploh prodajalcev mleka,   katerim mestni tržni organi konfiskujejo mleko zaradi slabe  kakovosti.   Vsekako   se bode prometu z mlekom posvečala največja pozornost in se je nadejati, da se tudi v bodoče kolikor le mogoče zabrani popačevanje mleka ter oškodovanje odjemalcev. Od 1. januarja do konca aprila t. 1.  so  se  odvzele po tržnih organih nastopno imenovanim stran kam večje množine mleka, ki ni imelo zakonito predpisanih 3 2% maščobe in sicer: Mariji Miklavčevi iz Dobrunj (2%), ^ Ivani  Mačkovi  iz Šmartnega pod  Žmarno   goro   (2%), Frančiški Hrenovi   iz   Z a voglov  (2%), Pavli Martinakovi iz Udona (2%), Frančiški Severjevi iz Studenca  (2%), Mariji Velikanovi  iz  Rudnika (2%), Ivani Svetličevi iz Št. Vida (2%), Ani Jarčevi iz Sostrega (2%) Mariji (Smetovi iz Dobrove (2%), Marija Oiu iz Tacna   radi nesnažnosti), Ivani Za-veršanovi iz Šmartnega pod Šmarno goro    (radi    nesnažnosti), Antoniji Štembov iz Tomačevega (2%), Heleni Pečnikovi iz Podgorice (radi nesnažnosti),  Ivani  Kušarjevi  iz Podutika (2%), Mariji Kančevi iz Dravelj (2%), Mariji  Črnetovi iz Zavoglov (2%), Luciji čibuškovi iz Črnuč (2%), Ivani Žitnikovi iz Karolinške zemlje (2V2%)» Mariji   Dimnikovi   iz   Jarš (2Vi%)i Mariji Habetovi iz Št. Vida (1:V4%), Mariji Janeševi iz Roga (1V,%) Mariji Zajčevi iz Zadobrove (l1/2%), Neži Porentovi iz Podgorice (17470). M. Kosovi iz Jezice (2l/20/0), Heleni Dre-šarjevi  iz Jezice  (radi nesnažnosti), Frančiški Urbančevi iz Jeiice (2%), Jerneju   Cundru   iz   Stožio (2V2%), Ivani Maj diče vi  iz Nadgorioe (2%), Antoniji Ahačičevi iz Rudnika (2%), Ivani Strahovi iz Zadobrove (2%). in Mariji Kokaljevi iz Nadgorioe (2%).
Vlomilec v knesoikofijsko palačo prileti — zopet uspeh ljubljanske policije Znano je še, kako se je izvršil dne 23. aprila vlom v knezoškonjsko palačo. Tat se je vtihotapil zvečer v palačo, se v njej dal zapreti, po noči se je pa s hodnika skozi peč, v kateri je dve pečnici stri, splazil v pisarno ordinarijata in tam,
vlomivši dve pisalni mizi, ukradel okolu 1000 K. Palačo je zapustil na ta način, da se je spustil po vrvi skozi okno v Medarsae ulice. Pohorja je tafroj sklepala, ia menda opravičeno, da storilec ni izvršil le samo te tatvine, ampak da njegovo delo sega daleč nasaj. Znano je, koliko predrznih tatvin se je izvršilo potom vtiho tapljenja po tukajšnjih župnišČih. Pri prelustriranju raznih oseb so prišli tudi na sled, da bi te tatvine zame-gel izvršiti ali buši pisar Ivan Po-gaČar rojen 1883 v P o ženku pri Cerkljah, stričnik pok'j nega knezoškofij-skega kttnceiarja Pogafarja, kjerjesvoj čas že izvršil enako tatvino v stolnem župnišču in bil zaradi tega že kazno van s petletno ječo, ali pa bivši teolog Fran Germovnik, rojen 1875 v Vodicah pri Kamniku, ki je tudi z goljufivo pretvezo po deželi denar izvabljal za altar na Brezju. Zaradi aretacije teh dveh osumljencev so se po ljubljanski polioiji obvestile vse tu- in inozemske pristojne oblasti, osobito celo prefekture gornjih italijanskih mest, ker je Germovnikova sled vodila tjakaj. Prvotni sum ljubljanske polioije je bil popolnoma pravi in polioijska akcija je imela tudi za želj eni uspeh s tem, da je celovška policija vsled dopisa tukajšnje policije prijela dne 28. t. m. ondi Poga-carja in ga seveda izročila sodišču. Da je bila sled prava, izpričuje dejstvo, da se je Pogačar tudi v Celovcu vtihotapil v škofijsko palačo in se tam skril z namenom, da bi pokradel. In tu ga je pa dohitela usoda. Bil je zasačen in aretovan. PogaČar je hud zaprsvljivec in mu je gotovo v Ljubljani pokradeni denar že pošel, zato si je hotel v Celovcu preskrbeti drugega. Celovec je zanj nesrečno mesto. Tudi, ko je prvikrat pokradel v Ljubljani, se je peljal tja in z lahkoživimi ženskami zapravljal denar. Radi tega se je obračala posebna pozornost na Celovec. Tako je ljubljanska policija v kratkem rešila dva, za Ljubljano senzacij onalna vloma k splošni zadovoljnosti.
Zaklalo se je v mestni klavnici ljubljanski od 10. do vštevši 17 maja 80 volov, 6 krav, 7 bikov, 106 prašičev, 154 telet, 31 koštrunov in kozlov in 73 kozličkov; zaklane živine se je vpeljalo 3 prašiče, 22 telet in 6 kozliČev in 332 kg mesa.
Kinematograf Edison na Dunajski cesti nasproti kavarni „Evropa" ima od danes do vštetega torka sledeči zanimiv spored: Po to vanje po Stokholmu. (Interesantna projekcija, po naravi posneta) V kraljestvu zlata. (Krasna fantastična projekcija, po naravi posneta) Pravljica stare matere. (Pripovedka v 25 slikah; zadnja novost.) Razparane hlače. (Smešno.) — V petek sodeluje „Društvena godba" pri predstavah ob 5., 6., 7., 8. in 9. zvečer.
Delovanje mestne posredovalnice za delo in stanovanja
Mestni trg št. 27, telefon št. 99 Od 22. do 27. maja je dela iskalo 26 moških in 24 ženskih uslužbencev. Delo je bilo ponuđeno 19 moškim in 32 ženskim uslužbencem. V 29 slučajih se je delo sprejelo. Delo dobe takoj, moški: 1 strojnik, 2 pleskarja, 2 ključavničarja, 1 zdravniški sluga, 5 trgovskih slug, 2 gost. slugi, 2 dninarja, 2 pivovoznika, 8 konjskih hlapcev, 3 hlapci za kmet. dela. Ženske: 3 Šivilje, 4 računske natakarice, 5 podnatakaric. 2 hotelski kuharici, j'» gost. deklic, 2 orožniški kuharici, 1 sobarica, 6 kuharic, 16 deklic za vsako delo, 11 deklic k otrokom, 4 postrežnice, 1 hišnica. Službe iščejo, moški: 1 vrtnar, 2 majarja, več pisarniških slug, 1 hišnik, 1 vratar. Ženske: Več prodajalk raznih strok in razni drugi posli. Oddati je več stanovanj, mesečnih sob, 1 skladišče, več letovišč-ni h stanovanj. V najem se išče stanovanje s 4 sobami. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko za odgovor. Za posredovanje je plačati 40 v vpisnine, posredovalnine ni.
„Društvena godba ljubljanska" kon cer tuje danes zvečer v hotelu „Južni kolodvor" (A. Seidl). Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina prosta.
„Društvena godba ljubljanska" priredi jutri dopoldne zajtrko-valni konoert v meščanski pivovarni (A. Dekleva), Sv. Petra cesta. Začetek ob 10. dopoldne. — Vstopnina prosta.
„Društvena godba ljubljanska" priredi v ponedeljek 1. junija v restavraciji pri „Roži" društveni koncert za Člane. Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo 40 v.
— Četki In moravski deželni
zbori se skliče ta meseca junija k tridnevnemu zasedanju, da se kon-struirsta. Meseca septembra se potem začne štiritedensko zasedanje.
— Nova lat o srbskem prestolonasledniku. Bolgarsko „Vreme" poroča, da je srbski prestolonaslednik spremil iz Belgrada tri srbske Čete, ki so šle v Maoedonijo ter pri slovesu poljubil posamezne vstaŠe.
— Pravda proti roparskim
Ciganom« Po večtedenski obravnavi se je včeraj izrekla obsodba nad cigani, ki so izvršili znane roparske umore na pustu Danoš Dva cigana in eua ciganka so o ji obsujem v dosmrtno ječo, dva cigana in ena ciganka so dobili po 15 let. Ostali so dobili od enega leta do osem let. Ko se je obsodba razglasila, so ciganke začele trgati obleko s sebe ter bile v hipu  skoraj   popolnoma nage.
— Stradač Succi je sprejet v neko pariško bolnišnico za strežaja. Kot stradač je nastopal 40 let in v tem času prestal brez jedi 5 let. Pri prvem stradanju je zaslužil 7000 frankov, dočim je njegov impresario zaslužil 80 000 frankov.
— Za predsednika moravske notarske zbornice je izvoljen ^eh
notar Fr. Mader.
— Kate bet  — pohujftljivec
Katehet na deželni gluhonemnici v Brnu L. Kokva je odstavljen in v preiskavi, ker se je med svojimi mladoletnimi gojen kami smatral za petelina med kozošmi.
Razne stvari.
Drobne novice.
— Več milijonov vredne cerkvene zaklade so pokradli v oerkvi sv. Štefana v Limogesu.
— Prof* Wahrmund bo vendar
premeščen v Prago, ker so se krščanski socijalisti odločno izrekli proti temu, da bi prišel v Gradec.
* Urednik — minister Švicarski kanton Bern je izvolil za Člana republikanske vlade, t. j. za ministra urednika „Berner Tagblatta" Frica Burrena, ki je že več let zastopal ta kanton v parlamentu, člani vlade se v Švici ne imenujejo ministre, temuČ z republikansko skromnostjo le vladni svetniki.
* Poroka pred  žensko- V
Ostrogonu je imenoval veliki župan ženo notarja Gvapanja za namestnika matičarja. Žena je dobila obenem dekret, da ima pravico zakonske pare civilno poročati. To je prva ženska na Ogrskem, ki je dobila tako javno
službo.       "   * ■p&gmr
* Statistika justiitkacij na Ruskem. Odkar so se na Ruskem uvedla vojna sodišča, t. j. zadnjih 20 mesecev, postrelili in poobesili so 1700 oseb, ali 90 mesečno in 3 osebe vsak dan Lansko jesen je bilo obsojenih 456 oseb na smrt, od katerih so jih usmrtili 176, t. j. 59 na mesec. Prve tri mesece tekočega leta pa je bilo usmrćenih celo* 276 oseb.
* Prisleparjena magnatska čast. Kn kor se je že poročalo, je madžarski veleposestnik baron U r a v moral nepričakovano odložiti svoj mandat v magmatski zbornici, ker se je izkazalo, da je prišel do mandata ua sleparski način. Policija je uvedla vsestranske poizvedbe ter dognala, da je Urav to storil zgolj iz neči-mernosti. Okrožni notar Csorge je pred sodiščem izpovedal, da mu je Uray leta 1906. brzojavno naročil, naj se pelje k vsem občinskim notarjem kamor segajo njegova posestva ter si naj za »lep denar« priskrbi od njih ugodne izkaze o davkih. Csorge je to storil, a ni mogel spraviti za Uranva več davkov skupaj kakor 3000 K. Ko je v ki juh temu postal baron Urav član magnatske zbornice, so vsi njegovi sosedje začeli javno govoriti, da se je to moglo zgoditi le s sleparijo. Najobtežilneje za barona Kravja je izpovedal fi-naučni ravnatelj Klarik, ki mu je Urav pisal izvleček iz davčnih knjig, nakar niu je finančno ravnateljstvo izkazalo, da plačuje od ondotnega posestva letnih 790 K. Ta izkaz je baron Uray sani ponaredi] na 4790 K s tem, da je pred uradno številko pripisal številko 4. Preiskava je namreč dognala, da je ta številka pripisana ravno z istim črnilom, s katerim je baron Urav pisal pismo finančnemu ravnateljstvu.
* 200 žen   prodal. Mohamedani na Kavkazu čestokrat prodajajo dekleta zaradi bede. Tako je bilo nedavno v Kuzneškem okrožju prodano Turkmanom do 1200 deklet. Ki do 17 let starih vsled lakote. Turkmani so »blago« naprej prodali v Taškend in Sainarkand.  Ta kupčija  pa je pro-vzročila veliko hrupa, vsled česar so si mešetar j i   izmislili novo taktiko, proti kateri so zakoni brez moči. Trgovec se namreč   poroči s kupljeno deklico ter jo potem proda kot svojo ženo. Nihče ne more kupcu zabraniti, da bi se ne poročil z dekletom, za katero je dal kupnino (kalum) ; seveda prodaja bi se kaznovala,  a se da le težko dokazati. Trgovec namreč takoj po poroki   odpotuje brez sledu. Uboga žrtev se navadno prepriča, da je vse  zdihovanje   in   tarnanje zaman; tako mohamedansko   dekle je popolnoma nevedno,a končno vladajo pri srednjeevropejskih plemenih posebni pojmi o ženski časti.  Tam jo dekletu, ki si je v grešni hiši »zaslužili« 300 do 400 rubljev, prav lahko
dobiti moža, dočim mlado nedolžno dekle brez denarja navadno sploh nima upanja, da bi prišlo v zakonski jarem. In ako dobi mož z ženo par sto rabljev »umazanega denarja«, da mu ni treba delati, temuč sedi in kadi, mu to na časti nič ne škoduje, temuč še povzdigne njegov ugled pri sosedih.
Književnost
— Katoliško svetovno naziranje in svobodna znanost. Poljudnoznanstveno predavanje z ozirom na »Svllabus« Pija X. in eneikliko Tascendi Domin ici (• regis«. Spiral dr. Ludovik \Vahrmund, profesor cerkvenega prava v Inomostu. V Idriji 1908. Založba knjižnice »Naprej«. Cena 70 vinarjev. V Avstriji ga še ni bilo tako velikanskega kulturnega viharja, kakor ga je pro-vzroČila ta brošura prof. \Vahrmun-da. Že cele mesece divjajo klerikalci kakor blazni, češ, da je Wahrmund v tej brošuri sramotil katoliško vero in cerkev. Wahrmund je profesor cerkvenega prava na vseučilišču v Inomostu in torej pozna katoliško cerkev, njene uredbe in njene nauke. Njegova brošura je vzbudila velikansko senzacijo po vsem svetu in razširjena je že v milijonih izvodih ter prevedena na različne jezike. Zdaj imamo tudi slovenski prevod in sicer prevod popolne brošure. Kakor znano, so bili nekateri deli Wahrmundove brošure konfiscirani, a poslanec Seitz jih je spretno imu-niziral, tako da je bilo mogoče izdati p o poln prevod \Vnhrinundovega spisa. Knjižica je velezanimiva in tako poceni, da si jo lahko vsakdo omisli.
Telefonsko in brzojavna poročila.
Slovanski poslanci na povratku. Pel rog rad, 30. maja. Danes so odpotovali dr. Kramar, Ivan Hribar in dr. Hl i hov icli i iz Petrograda. V Varšavi ostanejo en dan v svrho, da stopijo v dotiko s tamkajšnjimi poljskimi krogi in se z njimi dogovore glede prireditve vseslovenskega kongresa.
Slovo slovanskih poslancev od Petrograda. Petrograd, 30. maja. V klubu politikov je bil včeraj poslovilni banket, ki se ga je udeležilo 200 naj-odličnejših mož. Prvi toast se je napil carju Nikolaju, drugi pa cesarju Franu Josipu. Dr. Kramar je nazdravil predsedniku dume Homja-kovu.
Bohinjska Bela, 30. maja. Umrl je včeraj učitelj A v s e r. Pogreb bo jutri v nedeljo ob 11. uri dopoldne. Rauch pozvan k cesarju.
Dunaj, 30. maja. V političnih krogih se zatrjuje, da je cesar dal poklicati k sebi barona Raucha, da se opraviči radi nekih ilojalnih izjav, katerih ga dolži hrvaško - srbska koalicija. Kdaj se bo Rauch napotil na Dunaj, še ni znano, vsekakor pa se bo preje še moral zagovarjati pred \Vekerlcjem.
Čestitke generalitete cesarju.
Dunaj, 30. maja. Danes je generaliteta pod vodstvom nadvojvode Frana Ferdinanda čestitala cesarju k njegovemu jubileju. Nagovor je imel nadvojvoda. Cesar se je ginjen zahvaljeval za čestitke. Cesarju so izročili monumentalno delo »60 Ja-hre AVehrmacht«. Na to so cesarju čestitali polkovniki onih polkov, katerih i mej i tel j je cesar. Po slavnostnem činu je bil skupen obed, katerega se je udeleži] tudi-cesar.
Predavanja brez poslušalcev.
Zagreb, 30. maja. Včeraj so nekateri profesorji pričeli s predavanji na vseučilišču. Pri napovedanih predavanjih ni bilo nobenega poslušalca. Tudi danes so bila predavanja brez slušateljev.
Vojaški punt na Turškem.
Caragrad, 30. maja. Osem tisoč turških voja>f)V v Mali Aziji se je spuntalo. Častniki v Kuli so napadli vladno palačo in vzeli iz blagajne 14.000 piastrov.
Nameravan atentat na nemškega cesarja?
Bari, 30. maja. Tu je policija prijela nemškega anarhista z imenom Nikolaus, ki je priznal, da je nameraval izvršiti atentat na cesarja Viljema, ko je leta potoval po Sredozemskem morju.
Heteorolosično poročilo.
Vitina n»d morjem 306. Srednji »racni tlak 786 »
maja j	Cas opazovanja	Stanje barometra ▼ mm	26 i*	Vetrovi	Nebo
19,	9. zv.	739 8	133	brezvetr.	jasno
30. *	7. zj. 2. pop.	740 4 739 8	131 250	sr. jvzh. sr. jug	del. "o bi.
Srednja včerajšnja temperatura 13 6°, uorm. 157°. Padavina v 24 urah 1-4°.
I Slo
Svobodomiselni Slovenci in Slovenke
prispevajte za Trubarjev spomenik
Pošteno!
Poslano.
Dobro!
Ceno!
Mihael Kastner
Ljubljana.
Naslov brzojavkam:
Kastner, Ljubljana.
G-lavna zaloga vseh tuzemskih In inozemskih
rudninskih voda.
M dan sveži dohodi.
Grenke vode.
Franc Jožefova, friedrichshallska, Herkules, Hunyady Janos, Piillna, Polma (Rakoozv) Lajos, Saidsohitzer.
Različne rudninske vode.
Bilinska, Bonifacijev vrelec, emskij Kranchen, franoovovarski Natalijin vrelec, Faobingen, giesshiiblska, glei-chenberški E min in Konstantinov vrelec, Guberjeva Srebrenica, hallska jodova voda, karlovarski „Miiblbrunn", „Schlossbrunnu in „Sprudel", kron-dorfski Štefanijin vrelec, Levico močan ali lahek, marijinovarski križni vrelec, preblavska, radenska, deželna rogaška voda, tempeljski vrelec, „Sty-riau vrelec, rimski vrelec, Roncegno, Salvator, S-lterska v steklenicah in vrčih, Vichy, Vita, wildungenski Helenin vrelec, darkanska jedova sol, karlovovarska vrelska sol, Mattonijev mahovnati lug in mahovnata sol za kopeli.
Prodaja morske soli na debelo, živinska sol, lizalna sol in namizna sol, tudi solne usedline in lugi za kopeli.
Velika zsloga špecerijskega in kolonijalnega blaga, petroleja, olja za mazanje, vse vrste bencina zadače-nega in nezadačenega) iz tržaške čistilnice rudninskih olj.
Po najvišjih cenah se kupujejo prazni sodi od olja in petroleja.
Cenovniki, kopališki spisi zastonj in poštnine prosto. 1930—1
Darila.
Upravništvu našega lista so poslali: Za  družbo  sv. Cirila in Metoda.
G. Fran Rupnik, tu, 3 K, nabral v veseli družbi v gostilni g. Flegarja v Vodmatu. — G. Ferdo Wigele v Starem trgu pri Ložu nabral po navdušenem govoru g. Šemeta med izletniki in njihovimi prijatelji povodom izleta »Narodne čitalnice« v Starem trgu pri Ložu v prijazne Begunje 24*18 K. — G. dr. F. Kunej, obč. zdravnik v St. Petru pod Sv. Gorami na Štajerskem od igralskega omizja 10 50 K. — Skupaj 37 68 K. — Srčna hvala! — Živeli!
Za Učiteljski konvikt. G. dr. Ferdo Kunej, obč, zdravnik ,v Št. Petru pod Sv. Gorami na Štajerskem od igralskega omizja 10*50 K. — Živel! — Vsoto smo izročili g. J. Dimniku.
Mnogostranska poraba. Gotovo ni do maCega zdravila, katero se da tako mnogo* stransko porabiti, nego „Mollo-vo francosko žganje in sol", ki je takisto bolesti ntefin joče, ako se namaže ž njim, kadar koga trga, kakor to zdravilo vpliva na mišice m Sivce krepilno in je zatorej dobro, da se priliva kopeli m. Steklenica K 1-90. Po postnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik, DUNAJ, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno nam ko in podpisom. 6 36—7
\«-arov«*nJe kože. kalser baraki se izborno obnaša za zdravljenja nečiste, zardečele in raskave kože; najzdravejše lepotilo je in ne dela samo lepih belih rok, ampak vobče belo kožo. Za negovanje kože se nadalje zaradi svojih higienskin in kosmetiŠkih lastnosti in zaradi prekrasnega vijoličnega duha toplo priporoča.
Parket in linole j ohranja eleganten, trajen in ki se da umivati izza 1 1901 sijajno pohvaljena rblno" w»**aa«. ffMllIltS Poraba preprosta in varčna. Steklenica po 3 K in 1 70 K povsod naprodaj. Edini izdelovalec I. Lorinz & Comp., Heb na Češkem 1810 5 __
kova vlaknasta svila
ođ gld. 11-26 do gld. 43*25 za blago za popolno obleko. Pošilja se poštnine prosto in ■e ocarinjeno na dom.   Bogata izbira vzorcev  obratom poŠte. Tow*rna svilo II en neb era, Zurlch.   5   90 3
Edino f-riston Jo samo
THIERRYJEV BALZAM
■ zeleno MXO kot varstveno znamko. Razpošiljam „ajpim-nj  12/2 ali 6/1 ali pat. potov. rodb. gteklenico za 6 K. Zavoj ni na lastooj.
Tbierryjevo centlfolUsko mazilo
Bazpošiljam najmanj 2 gk»tlji K «-60 Zavoja, aaatonj. PovBod priznani kot najboljši domači zdravili proti lUboitim želodca, gorefcići, krčem, poškodbam, ranam Itd _       Naslov za naročitve in denarne nakaznice :
ju Thlerrv, lekarna pri angela varira ▼ Pregradi prt Rogatcu. 1359-7
Zalocra v veh lekarnah.__
Teško prebavjenje
katar v žolodcu, dvspapslja, pomanjkanja slasti do Jadij, zgago itd., kakor tudi
k tatari v sapniku,
zaslizenja, kašelj, hripavoat so one bolezni, pri katerih se
po izrekih medicinskih avtoritet rabi z osobitim uspehom       1 V—3
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnlk-u in v vseh lekarnah, večjih Specerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah
Odlikovano i najvlijo odliko „Oran* Prta" aa evatov. razstavi v St Loulam, V tebUoafc pm VO k naprodaj
Proti zoooooiu m piuDi zot
izborno d«luj* dobre znan«
antiseptična
Melnsine ustna in zobna voda
ki otrdi tlloMoo in odutriaiftjuj* neprijetno »*po lx a«t. 4 «iekl«alca b aavadom I 14.
BI gorodnemu gospodu JI. L« e» ve tlim, lekarnarju v Ljubljani.
VaSa izborna Melnsine ustna in zobna voda je najbolj&e sredstvo zoper zoboboi, odstranjuje neprijetno sapo iz ust in je neprekosljiv pripomoček proti gnjilobi zob, zato jo vsakemu najtopleje priporočam Obenem pa prosim, pošljite Se 3 steklenice Melus. ustne in zobne voda,
Dovolim, da to javno oznanite, ko* je rea hvale vredno.
Leopold Oangl, mestni tajnik.
Metlika, 2A. aprila 1906.
Dsž« iik&rn& MUL Lem*s*
? Ljubljani* Risijm c*%& it f
"vh*   tno*<" 26 22
Zahvala.
1977
Za mnogobrojne izraze iskrenega sočutja, izkazane nam v bridkih urah bolezni in smrti našega ljubljenega očeta, starega očeta, tasta itd.
Jakob Lavreniiia
načelnika trga, ravnatelja posojilnice, ključarja  župne cerkve, trgovca in posestnika v Sodražici
izrekamo globoko potrti vsem, ki so se nas na ta ali oni način spomnili, prisrčno zahvalo. Zlasti se zahvaljujemo prečastiti duhovščini, da je tako slovesno spremila rajnkega na njivo božjo, dalje vele-spoštovanemu gosp. nadučitelju in podrcvnatelju Vrbicu za njegovo pretresljivo poslovilo ob odprtem grobu, hvala gosp. cand. prof. Maroltu za vzorni aranžma pogreba, slav. pevskemu društvu „Glas" za ganljive žalostinke, slavnemu ognjegasnemu društvu za častno spremstvo, slav. „ Slovenskemu lovskemu klubu" in „Lovskemu klubu v Sodražici", občinskemn in trškemu odboru, načelništvu posojilnice, preč. urad-ništvu, učiteljstvu, gosp. orožnikom, nežni šolski mladini, za krasne vence in častno udeležbo pri pogrebu. Iskrena hvala pa tudi vsem znancem in prijateljem, ki so prihiteli na kraj žalosti iz Ljubljane, Ribnice, Dolenje vasi, Loškega potoka, z Velikih Poljan, iz Sušja, od Sv. Gregorja, z Gore itd., da spremijo rajnkega k zadnjemu počitku, posebno pa cenjenim lovskim tovarišem rajnika, za njihov ganljivi zadnji lovski pozdrav! Hvala tudi sorodstvu, ki je položilo toliko krasnih vencev na krsto, h val?, vsem sosedom, ki so bedeli cb mrtvaškem odru! Naj Vam Bog povrne!
Sodražica, 30. maja 1908.
Žalujoči oatalL
Pretužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znan* cem žalostno vest, da je nad priljubljeni sin, bratjjin svak, gosp.
Jakob Mittereiier
vojak c. kr. justične straže na Dunaju
včeraj dne 29. t. m. previden s sv zakramenti v 24. letu svoje dobe po dolgi in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega rajnika se bode vršil v nedeljo, dne 31. t. m. iz garnizijske bolnice na Dunaju, na ondotno pokopališče.
Predragega pokojnika priporočamo v blag spomin  in molitev
S p. Šiška, 30. maja 1908.
Žalujoča rodbina.
Zahvala«
1952
Za vse tolažllne dokaze srčnega   sočutja  ob   smrti gospoda
Ivana Bukovca
deželnega vratarja,
se iz srca zahvaljujejo zaostali žalujoči; pred vsem g. dež glavarju Sukljetu, g. dež. odbor-borniku grofu Barbotu, gg. dež. uradnikom in uslužbencem, orožniški deputaciji in darovalcem prelepih vencev.
V Ljubljani,  28. maja 1908 .
Zahvala«
19661
Žalosti potrti vsled prerane smrti preblagega soproga, oziroma brata in svaka
Ignaca pokorna,
c. kr. prof. VII. č. r.
izrekamo presrčno zahvalo vsem, ki so spremili ranjkega k zadnjemu počitku, zlasti prečastiti duhovščini, slavnemu ravnateljstvu in profesorskemu zb.ru mariborske gimnazije za korporativmo udeležbo celega zavoda in za darovane krasne vence, slavnemu učiteljskemu zboru moškega učiteljišča, dijakom za ginljivo žalo-stinko, gosp. profesorjema dr. Poljancu in Zahlbrucknerju kot odposlancema v Ljubljano, slov. prof. društvu v Ljubljani itd.
Maribor, 25. maja 1908.
Ivana Pokom ta sorodniki
Zahvala.
1962
Za mnogobrojne dokaze srčnega sočutja, ki so mi bili izkazani ob bolezni in prerani smrti mojega iskreno ljubljenega sina, gospoda
Leopolda Dolinarja
izrekam tem potom svojo najiskre-nejšo zahvalo.
Posebno se pa zahvaljujem častiti duhovščini in gosp. kapucinom, blag. g. županu Niko Lenčku, gospodom občinskim odbornikom, br. Sokolom, gg. uradnikom, gg. učiteljem, slav. pevskemu zboru »Narodne čitalnice« za ganljivo nagrobno petje, vsem darivateljem prekrasnih vencev ter vsem prijateljem, tovarišem in znancem, ki so se v tako velikem številu udeležili pogreba in pripomogli ublažiti mojo veliko žalost.
V Škofji Loki, 27. maja 1908.
Elizabeto Dollnor
žalujoča mati.
Kovačija
aa dve ali tri delavske moči, blizo zelo prometne ceste, ao da V najom alt pa proda z vsem kovaškim orodjem vred. Dovolj močna voda in oven, vse v dobrem stanju, zraven je tudi kolarna. Proda se zaradi drugega dela. 4f "ft*** 1974—1
Ponudbe na: 'Prano Kokole, posestnik in kovač/ poŠta Illaka pri tagoiin ob Savi
naznanja, da priredi
lobi, v nedeljo, 31. mola
ob priliki ot?oritve vrta .a.
velik vojaški
KONCERT
Začetek ob polu 4.       Vstop prost.
Toči se vedno sveže puntigamsko in Črno bavarsko pivo ter naravna štajerska, dolenjska in istrska vina. Za gorko in mrzlo kuhinjo je skrb-ljeno vsak čas. — Na razpolag j je slav. občinstvu tudi kegljišče.
Za obilen obisk se priporoča
Beti Kos
Krasen
1978
pes (prepelic«)
bel, s črnimi lisami in pikast, 3 mesece star, pristne nemške rase, se proda pri L. Krama! fotografa v Ljubljani na St. Patra cesti it. 27.
id
novinca ali pa absolviranega jurista, ki se hoče posvetiti notarijatu, sprejme notar ¥ Ljubljani. 1905 -3
Ponudbe naj se pošljejo uprav. „31ov. Naroda".
Dva velika zrcala in nekaj pohištva
»o r-
st takoj proda
▼ Kolizeju II. nadatr., vrata 107.
50 kron no teden
ali 50-60° o provizije
dobi vsak, kdor prevzame razpeča-vanje aluminijevih ščitov in blaga.
Zastopstvo se poveri tudi kot postransko opravilo. Aluminijevo blago se prodaja igraje lahko. Pojasnila in vzorci zastonj. Naj torej nihče ne pozabi vprašati. Naslov: Anton Hrnbv, Mtiglitz, Moravsko 1963
Pozor! - Svarilo!
Opozarjam cenj. naročnike naj ne zaupalo Petru Mateltču, ker on ni upravičen na moje ime sprejemati niti denarja, niti naročil. 1965 1
Petra Mateliča obenem svarim, da naj ne laže o meni, sicer ga po-iičem tam, kjer sem ga že enkrat iskal in je prejel zasluženo plačilo. Prosim cenj. naročnike naj blagovolijo pošiljati vsa naroČila v mojo sprejemalnico.
Zavod na lepljeaje lepakov, snaženje oken} In stanovanj
Alojzij Smole
M.J sabljam**«
Šelenburgove ulice št. 6.
„Pri Roži"
v Ljubljani
se bode vršila
v ponedeljek, 1. Junija 1.1.
vinska — pokušnja.
Točila se bodo
1976 1
rdeča vina: bela vina: črna vina:
(Colarič, Gregorič in Sohonner);
metliški rizling (Guštin) in PekarČan (Mar v Stare) teran iz Dutoveij in metll&kl burgundac.
V L nadstropju
KONCERT
Društvene godbe.
V najem se oddaja
v Novem mesta na glavnem trga
lepa., velilca,
špecerij. in železninsta
ie nad 50 let stara dobro vpeljana
trgovina
prejšnjega lastnika A. GnŠtina z dvema velikima portaloma« zraven več prostornih skladišč in obokanih kleti z električno razsvetljavo in vso
opravo, eventualno se tudi vse posestvo proda. 1928
Hiša je na naj lepšam prostoru in ima dve veliki stanovanji z vso pripravo, tudi se zameni z lepim posestvom na deželi.
Natančna pojasnila pri lastnikih Kopač & Paučić v Rudollovem
Oh vsafcem vremenu!
nO On
nastopi
danes, dne 30. moja
družila dunajskih komikov
Karel Lewen
znani -aniverzalni korr-ik.
g. Emil Skok
"torilja.zitxxi pevski in.-crra.crist in
gdč. Ela Carmen.
Uelekomlčen rodbinski spored.
Zočetekob 8. zvečer.     Vstop 60 h.
Na zasebni dekliški šoli društva ,.JI'a-tllk**'*, ki se s prihodnjim šolskim letom razširi v dvorazrednico, je izpraznjeno
mesto učiteljice.
Od prosilk za to mesto se zahtevajo za stalno nameščenje na javnih ljudskih šolah veljavni pogoji.
Pojasnila daje šolsko vodstvo, prošnje sprejema pa do tO. Ju ulj t* t. i. upravni odbor „Mladike '. _ 1957
Odda se takoj
S
•v   O- o r I c I-
MeseČni dohodek K 500—. Pogoji so zelo ugodni, ker se lahko odplačuje v mesečnih obrokih pet let.
Pismena vprašanja na Rudolfa Dru lovka v Gorici ^-1
Dr. E. Slajmer
ne ordinira do 16. junija.
19» •
fff
V službo se sprejme takoj pridea in trezen 19711
hlapec
h konjem za prevažanje tovora v tovarni za lep (Leimfabrik) v Ljubjani
5000 ur z verižicami.
Povodom cesarskega jubileja in zaradi reklame za naše novo izdelane jubilejske ure z razširjanjem ilustrovanega kataloga, dobi lahko vsakdo tako velefino novo srebrno remon* toarko na sidro z oklopno verižico zastonj* — Pošljite torej svoj naslov in pridenite mu eno krono (tudi v pisemskih znamkah) za poštnino in stroške na Uhren-ExporthauS »Famos« na Dunaju, XVI 2 poštni predli 148. Po povzetju stane K 1'70. 1933-1
Službo pisarja
v mestu ali na deželi iSče mladenk z lepo pisavo ter vajen korespondenco Nastopi lahko takoj. — Ponudbe pod „marljiv11 poate roatanto Ooraji Logatec 1954-1
JTRANC JOŽEFOVA
I GRENKAVODA
od I t eno nami m o VAJAJ0CE SREDSTVO
«u.mO» aaaaaaa.in 9 neprekosljivo in neutrpljivo proti raakavl koži, lahkim ranam na koži, opeklinam, ranam« odrgnjanju nog in vsem zaradi napora od športa, vročm«.
prahu, potu itd. nastalim kožnim bolečinam Izpričevala prvih zdravniških kapacitet. V lekarnah drogorlj., parfurmorljah in naravnost pri tvorničarjih Dr. Graf A. Ko., Dunaj VI I, Koperniknsg-1°>
62
K6
Ugoden kup!
Parni stroj
Ie2e5, 25 konjskih sil, dobro ohranjen, dosedaj v rabi, se zaradi prodaje podjetja jako eeno odda. 1913 2
Dopisi: Poštni predal 46 v LJubljani__
aOaV__v   kateri  se nahaja
HlllM   gostilna, z gostilni-II li II   sko opravo, gospodar-lljll   rkim    poslopjem in aasnsl^FmBa  zemljiščem v Drav-ljah štev 51 pri Ljubljani se bode dne L Junija t. 1. ob 10- dopoldne prostovoljno prodala
na javni dražbi.
Dražbeni pogoji se bodo pie 1 za čekom dražbe prečit ali na licu mesta, pojasnila v tej zadevi pa daje lastnik Alojzij Sojer v Novi vasi pri Rakeku. 1799-3
-St. 5/8
Zahvala.
1891—2
Iz nagiba 60letnega vladanja Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. je slavna »Prva dolenjska posojilnica« v Metliki podpisanemu ognjegasnemu društvu podarila 2000 kron podpore za zgradbo »Gasilnega doma«.
Za ta človekoljubni dar se metliški ognjegasci tem potem naiskreneje zahvaljujejo.
Poveljniško ognjegascev v Metliki,
dne 24. maja 1908. Joie rieischman Ant. Terček
načelnik. podnačelnik.
Mlin ž
se daje v najem ali pa se uslužbi
mlinarski pomočnik.
3van Demšar v Železnikih«
Stanovanje
eno s tremi, drugo z dvema sobama
in vsemi pritiklinami se Odda na Rimski cesti št 19. 1807-2
Destilacija žganja
v zvezi z izdelovanjem neakoholnih osvežilnih pijač, se z najboljšim uspehom lahko takoj začne; za oblastveno dovoljenje za izdelovanje in prodajanje se jamči in temeljita manipulacija na licu mesta se uredi po skušenem strokovnjaku in se dajo primerne informacije zaradi hitre prodaje. Kdor se zanima, naj pošlje ponudbo pod šifro ,,Erste Fabriks-iirma 68882" na naslov: M. Dukes Nachf. na Dunaju 11, Wollzeile 9. 1472—6
Pikoio
se sprejme takoj. 1947-1 Kje,  pove upravništvo „Slovenskoga Naroda".
Moško kolo
znamke   Puch   I.  vrste  s prostim tekom se ceno proda. 1945-1 Kje. pove uprav. „Slov. Naroda".
Proda se skoro popolnoma novo
motorno kolo
na 2 cilindra, 6 HP po nizki ceni.
Več se izve [na Ambroževem trgu št. 7- 1932 2
K. Linhart
urar
c. kr. drž. železnic
Ljubljana, Marije Terezije cesta št. 7.
ima
za birmo
v zalogi dobre ure 1949 1
po tovarniških cenah.
Poprave tudi najtežje, se zajamčeno hitro in najceneje izvršujejo v lastni delavnici.
Ne kupujte platno
dokler se niste prepričali o izvrstni kakovosti in nizkih cenah najinih izdelkov.
Najfinejša tkanina 1 kos, 23 ■ 19 E 6*rnltura za 2 postil i, francoski
dama»t 28 „
Hols. kavna garnitura 9 „ Hols. kavna ganitura kakovost
najfinejši 14 »
topni robci, cefiri, barhenti itd. vseh izvršitev. 664 15
MLEČEK i STAREK. SD9. Ceiko.
Katalogi in vzorci zastonj. (Na gornje cene dovoljujeva Še posebej l1 „ prcvizije.
Nedosežno
te
I.Nolnouelfr ome-j. rttka Iznajdba ■
Higijensko gumasto blago sa motke. Porabno a a leta. Patent Old. 2-30.
Čez t milj ona kosov prodanih v kratkem času.
Higijensko gumasto blago sa ionske.
(Varstvo žensk.) Priporočili najprvi zdravniški strokovnjaki, porabno na leta. Old. 1'30.
Kdor posije denar naprej (tudi pismene znamke) mu pošlje diskretno in poštnine prosto,  sicer  25  kr.  več,  edina prodaja
J.H.ADER, tvornice za gu-J. I — masto blago. —T
Ona a j 1X2, Nussdorferstr. 3-0.
Ljudevit Borovnik
puškar   v Borovljah  ( fr>rla«*li) na Koroškem.
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih
pusek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuše-valnici in od mene preizkušene. — lluetro-46 vani ceniki zastonj. 20
Pišite po vzore?!
JVTodno blago
volneno in pralno, damsko in moško, platno,  damasti, namizni  prti,   brisače, blago za erajee in vsakovrstno drugo platneno in pavolnato blago, staluobarvni
ZEFIRI
prekrasnih   modnih vzorcev  za srajce, oblačila  itd.  samo  dobre, preieknšene kakovosti, priporoča
Razpošilialnica za platneno in modno blago
V. J. fflralf cek a bratr
Podebradi na Češkem.
Mnogo p oh valu ie.   Naročila za več nego ) 5 ki on pošiljamo poštnine prosto. Zavitek s 4o metri pra nega blaga za 18 K franko. 766 13
Najbolje za zobe.
Samo pristni Mačkov
Ka i s efc Borax
Svarilo! 1120—1
Pristni Maokov
KAISER - BORAKS
se prodaja samo v finih škatljioah oinobrove barve.
ko! :
: Pazita na varstveno
Po naredbo
ki so preračunene na prevaro, se bodo sodno zasledovale, na kar se opozarjajo prodajalci in kupo val ci.
Edini izdelovalec na Avstro-Ogrskem :
BoeoMiL voin, Dunaj in v
nerabljeno, cisto novo, aa 70
Nalov pove uprav. „Slovenskoga Naroda". 1875 -3
aprelme takoj 1926-2
P. CASSERMANN
LJubljana, Šelenburgove ulice 3. Spreten, trezen
stroj n i k
ae tako| aprelme 1896-3
Parna opekarnica Ludvik Herzniann
Več
1918 2
pgnotaiM ia učencev
S SBSl
tlaca obrt s
aprelme Franc Lončar, kleparski mojster v Sp Šiški pri LJubljani
Najbolje naložena
glavnica!
Od Karel grof Lanthierijevih gozdov ae ceno proda okoli
1050 oralov
ailriB prt
pri vaseh Lome, Črni vrh in Novi
avet. — Zaradi ogledanja je primerna gozdna hiša v Hruftici pri kilometrskem kamnu 88 na cesti Logatec-Podkraj. 1874—3
1834—3
Sprejme ae takoj
i učenec in
pomočnik
pri Antonu Merješiču v Medvodah.
Po ugodni ceni ae proda iz proste
roke §e nova
eB __z vrtom, gostilno, o.
■IVtf^MF    kr. poštno nabiralnico,
|%1       tobakarno, prodajalno I svetni    z mtšanim blagom in žganimi pijačami. Hiša leži ob državni cesti in je jako dobro obiskovana.   Odaljena je le 5 minut od kolodvora državne železnioe na Tolminskem. Naslov: Ivan Pipa, Bača pri
SV. Luciji. 1920 2
IDoToregra,
jobolčnihn
okoli 20 hI Ima naprodaj oakrbni-čtvo Črnelo poč ta Dob pri LJubljani. Cena po dogovoru. i894 2
Salame
Fine salame iz gnjatl kg a 2 30 K ,,   domače, suhe
salame . . „   amati a la pra-
f* 99
l-BO K
Ske, ovite gnjatl (Roll-Schlnken 2- — K
razpošilja po povzetja od 5 kg na-—— prej- Priporoča se ——
H. MODIC
I, Kranjsko.
VAv%A^^
Novozgrajena
močno zidana, a 5 ao-kl, 4 kuhinjami, kletjo In ahrambaml
z jako lepo lego ter s lepim sadnim drevjem zasajenim vrtam se is proste roke proda takoj.
Natančnejše se is ve v Botttl dolini it 203. 1801-4
hiša §
JAVSUSTREPICi I
4
20
LJubljana. Kolosijeke ulloe 16
*w   "X1 r aa. •-v • ixx
izdoluj«   prodaja ln popravlja vsakovrstna
sode
pm stajstlajlli eazteUfc.
Priporoča ae
trgovina
z oMaillnlm blasom
HUGO IHL
Stritarjeve ulice čt. 4.
Velika zaloga
najnovejšega
la
najboljšega
blaga za ženske ln moške obleke.
Vzorci ia zabtmnji poitnlm prostoTl
Tovarn« ln prodaja oljnatih barv, firnsža ln lakov.
-*f  Klaktriani obrat, t*-
« 1 I t i i I
i 1 1 I « I
Iftillf-
lini
Brati M
liti
124Z.
ti I t I
I
6
Prodajalna in komptoar:
Miklošičeva cesta it. 6.
Delavnica;
Igriško ulico čt. 8.
Mora* Bftatfi i ta. srž. ta t ta. prti. J&t zate
Slikarja napisov, Stavbloska In pohištvena pleskarja.
Velika iibirka dr. Sohoenfeld-ovii
barv v tubah ia akad. slikarje
Zaloga čop 16»v sa plasksrja, ali-karja In zidarja, itadllnags mazile aa hrastova poda, kerbollns|a Itd.
Posebno priporočava slav. občinstva najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo sa likanje lobnln tal pod
imenom „JLapidol". Priporočava ae tndi al. občinstva za vse v najine atroko spadajoče delo v mestn in na deželi kot priznano realno in fino po najnižjih cenah.
I
0**»WB9WWW		
		
Blaž Jesenko
Stari trg 11.
priporoča
klobuke
cilindre, čepice itd.
■ jftfaJno**J««   f*t? ono _
sto n s i n i z ; i coni.
Jtiafarv želijo 4J&čwtt /?o o&ni in 7n**t<fiSl/ii>€> pote vati my\st> obrne/o
v JguM/an* ytb/oOiJOKsAt* u/ic*2G.
12 ilisši
se pod ugodnimi pogoji prod a sta. Ena je manjša —v tej je trafika — in ena večja, nasproti farne cerkve, obe s pravico na drva. 1887 2 Več se izve pri JOSIPU JANKO, urarjn v Kamniku. _
Košnja
v Mestnem logu, približno 3 orale, ae odda. i883 2
Poizve se dne 31. t. m. od 3. do 9. pop. na Rimski cesti čt 17, ali pa pri dr. Stdcklingerju v Ra-dečak.
K&the voda za prsi.
Senzacionalno sredstvo v do sego čarobnih prsi. Kšthe voda Za pral se rabi samo -s-    znuauje. Zajamčeno neškod-liivo. Steklenice pO 3, 9 & in 8 kron poštnine proste. Diskretno pošilja po povzetju ^318-47
KOthe Henzel na DunajuXVIII
Schalgasse a, L nadstr. 11.
Proda se tri leta stara
9_ • ^jf ^m 20 minut od sredine ^VI^^JM mesta Ljubljane. Obli 1 \1       St°^ iz 4 SOb| 3 ku"
■llh#M hin^ 3 shramb, 1 kleti, pralnice in dobro idoče trgovine z mešanim blagom ter nekoliko vrta. 1813—3
Ivan Vogelnik
Rožna do ina čtev. 170 (Vič).
falvator creme.
Najboljše lepottto,
Izborno pospeševalo lepe in nežne polti, odstranja pege, lise, ogrce in
vse nečistosti kože. Popolnoma neškodljivo, rabi se tudi po dnevu.
Lonček z navodilom 1 krono. Salvator milo dela kožo nežno. 1 K. Salvator puder na polti skoro neo-pazljiv, najfinejši puder sveta; dobiva se v treh barvah: beli, rožnati in oreme. Škatljica K 1*—
Pristno se dobi v 1550—3 Salvatorjevi lekarni in drogeriji
S. Nittelbach, Zagreb. Jelačičev trs 2.
Glavna zaloga za Ljuoljano
Jos. Mayr, lekarnar o LJubljani.
Najstrašnejša volna
kakšnega kraja ne more tako uposto-šiti, kakor žuželke. Zato zavarujmo svoje sadne in zelenjadne vrtove s
Mteninom'
Priznalna pisma brezplačno pri vseh III prodajalcih. 251 5
ooo Dobiva se povsod, o o o Izdelovalni«« Flehtenlii a
Karel Ebel & Eomp.
družba z om. zav. Opava.
najorlpravnejše, najcenejše in najzanesljivejše prevaža
Cunard Line.
Prihodnji odhod s Trsta :
Carpathia, 16. Junija 1908. Ultonia, 23. junija 1908. Slavonia 7. Julija 1908.
Iz Liverpola:   770 u
Luaitania (najve*ji in najlepši parnik sveta) doe 4. Julija, 25. Julija, 19. avgusta, 5. septembra, 3 oktobra,
24 oktobra. Manretania, 13. Junija, 11 folija, L avgusta, 22 avgusta, 12. septembra, 10. oktobra. Pojasnila in vozne karte pri
Andr. Odlasek
f LJUBLJANI, Slomškova ulice štev. 25,
poleg cerkve Srca Jeiasovega.
3D
A9D
33
Izjava.
Podpisani preklioujem vse žaljive besede, ki sem jih rekel g. Josipu FerjanČiČu. 1959
V Idriji, meseoa vel. travna 1908.
Anton Poljaniek.
v veliki izbiri priporoča
ANTON ŠARO
LJubljana, So. Petra cesta it 8.
Preklic.
Podpisani preklicujem vse žaljive besede, katere sem govoril o g. Vinko Magistru. 1967
Albert Feldstein.
Opozorilo.
Ako bi kako zemljišče ali trgovino vsake vrste, hotel, vilo, gostilno, graščino, opekar-nico, sanato ij itd. itd. v mestu ali na deželi hitro in diskretno radi prodali ali kupili, ako iščete posojila ali soudeležbe obmi'e se zaupno na
„Prvo zemljiščno npravo"
(Erste Realitaten Vervvalturtg)
S DuiihJ VIII., AlbertsagHe SO.
Prve vrste strogo reelno, kulantno, največje in strokovnjaško podjetje.
Zastopstva v vseh deželah Avstro-Ogrske in v sosednjih državah. Generalni zastopnik pride prihodnje dni semkaj. Ako želite njegovega neplačnega obiska zaradi pregledanja in dogovora, nam.fprosimo, takoj naznanite. XaJ%rrJI pi.in* 1 m s* u polj u m* I ni**<i | Dunaj t* iti in pro<lneo. 1955
Spr.lH.I« m taksi 1917-3
dva zifinta pomočniki
v stalno delo, plača po dogovora in
dva učenca
pri Josipu Koriavann v Idriji S29 Kranjako
Sprajmo ao takoj
črbostavci
za slovenski Časopisni stavek v tiskarni W. Bianko v Ptuju. Zgbsijo naj se sami gospodje s prepisi izpri čeval o daljših kondioijah.       1929 2
Enonadatropna * ovo zidana ::
v Slovenski  vasi  pri Kočevju,
blizu železnice, kjer se sedaj izvršuje
gostilna, a hlevom, ledenico, sadnim vrtom, kegljiščem in 80 do 85 oralov sveta, največ gozda, so proda iz proste roke. iQ6i 1
Vprašanja na Adolfa Branno, v Kočevju st 96.
se 15 let obstoječa Mjntarejj&a Ijiibljannka
esiH00¥8inic8 stanovanj in sluz*
G. FLUX
Ctopžske ulice 5t 6 1940
priporoča In nanerara le boljše
službe iskajoče vsake vrste
kakor priatno, trgovinsko ln gostilniško
osobje za Ljubljano in zunaj. Vratna ln fcolilior možno ttltra postreibs aaarotovajann.
fununjlm flooisom je priložiti znamko za odgovoi.
i*rowi «e za natančni naslov.
r
1960-1
Naznanilo preselitve.
Podpisana tiskarna in upravni š t vo lista rLaibacher-Zeituug- vljudno naznanjata, da se
njuna pisarna od 1. junija t. I. nahaja v novi hiši
Miklošičeva cesta št. 20
v pritličju na levo, kjer se bodo vsa tozadevna naročila in plačila prevzemala.
Ig. pl. KleiiMiayr & Fed. Bamberg
v Ljubljani.
Telefon št. 52. ^ ,______________aR
Razglas, 1000 hoj rožne debelino in dolgosti
bode oskrbništvo trga Postojne prodalo
dne 4. junija 1908 ob 9. uri dopoldne
na licu mesta.  Hoje so posekane,  okleščene in leže v gozda „Tiha dolina", ki je 3 km oddaljen od kolodvora in tik državne ceste. Kupci se vabijo.
Oskrtnlštvo trškega premoženja v Postojni,
dne 30. maja 1908.
Teodor Deklava,
načelnik.
Št. 204/pr.
Razpis.
1958-1
V deželni bolnici v Ljubljani je popolni ti mesto
z adjntom letnih 1200 K ln 20% draginjako doklado tor prostim sta sevanjem.
Prosilci za to mesto naj predlože svoje z dokazili o starosti, o doktorata medicine, o eventualnem dosedanjem službovanja ter o znanja slovenskega in nemškega jezika opremljene prošnje
do 20. junija 1908
vodstvu deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani.
Deželni odbor kranjski v £jubljani,
dne 27. maja 1908.
Strojepisca
epreJsM takoj notar HodevemJk
v LJubljani. Stenografi imajo prednost. 1904—2
Prilika zo nakup!
žepna ura
z verižico
_  samo ti. 155
it
komadov nakupljenih, zato razpošiljam prekrasno 36urno (ne 12 urno) Gloria srebrno remontoarko na sidro, švicarsko kolesje z lepo dolbenim okrovjem s sekundnim kazalcem in lepo
f)ozlaćeno ali posrebreno verižico, natančno dočo za samo 1 alti. 74 !*#». Dalje ponujam pristno pozlačeno 36 urno remontoarko na sidro, veleprima švic ura s pozlač. verižico za • &«» kr, 3letno pismeno jamstvo za vsako uro. Po povzetju razpošilja
S. KOHANE, Izvoz ur Krakov št. 358.
Nebroj zahvalnih pisem in nešteto ponaročb. Za neugajoče denar nazaj. 1938
Proda ae
1953-1
hiša
v Gorici blizu drž. kolodvora, 3 leta stara, z vrtom, koncesijo za kavarno in različne pijače z opremo vred po nizki ceni. Izve se pri Jos Bajtu, Miro-dvoraba ulica st 43 v Gorici
Uče ao
čuvaj
zn vilOi oženjen a brez otrok. Želi se poznanje obdelovanja vrta. 1953—1 Kje,   pove uprav. „Slovenskoga Naroda.
»0 hektolitrov
vinski
in sicer: traminec, rizling, braljo-- vina ln trni bnrgnndec -
proda
oskrbništvo graščine Bo ti ne c v Zagrebu Naslov: Ivan Potočniki oskrbnik v Zagrebu, Palala Bnratti   ■ 914-1
NotarsSlisar
s petletnim izpričevalom prosi za stalno službo 1934
Natančneje se izve pri uprav-ništvu nSlov. Naroda".
Gospodična
izvežbana v hišnem in kmetijskem gospodarstvu, se sprejme kot po* moćnica kline gospodinjo na lepi graščini na Spodnjem Štajerskem
Oglasila sprejema uprav. „Slov. Naroda".
1931
50DD kron zaslužim
plačam onemu, ki ml dokaze, da moja čudesna zbirka
600 kosovfsamo za fl. 2*50
nI priložnostni nakup In sicer: Pristna švicarska pat slst Roskopf iepna
ura, točno regul. in ki natančno gre, s 31etno tvorničko pismeno garancijo; ameriška double-zlata oklepna verižica; 2 amer. doub.e-zlata prstana (za dame in gospode); angl. pozlačena garnitura: manšetni, ovratniški in naprsni gumbi; bdelni amer. žepni nožek; elegantna svilnata kravata najnovejšega kroja, barva in vzorec po Želii; prekrasna naprsna igla s simili-briljantom; mična damska damska broia, poslednja novost, koristna žepna toaletna garnitura; elegantna pristno asnj. denarnica; par amer. bntonov z imit. Žlahtnim kamnom; pat. angl. vremenski tlakomer; salonski albnm s 36 ometn. ter najlepšimi pogledi sveta; prekr. kolfS ZS na vrat ali v lase is pristnih jutrovskih biserov; D indiskih čarovnikov — razvedre vsako družbo in še 360 razi. predmetov, koristnih in neu-trpljivih pri vsaki hiši — zastonj. Vse skupaj s eleg. sist. Roško-f tepno uro, ki je sama dvakrat toliko vredna, samo gld. 2'50. Po povzetju ali denar naprej (tudi znamke) pošuja
S. URBACH, svetovno razpoillolnlco.
krakov ttrv. *9.
N. B. Kdor naroči i zavitka, mu pridenem zastonj prima angl. britev ali B najfln. žepnih robcev. Za neugajajoče denar takoj nazaj, vsak riiiko torej izključen. 1950
Jfin/co S^SCC
Jlfarifa Sušcc roj. Čehovin
poročena
30. maja 1908. %re3 posebnega obvestila.
1942 Jrfahniče
1948—1
ANTON ŠARC
Ljubljana, Sv. Petra cesta št 8.
Šivalnica z elektr. obratom: Sv. Petra nasip it 7. Svetlollkalnica: Kolodvorske ulice št 8.
naprej
Srajce za gospode po meri od Z 4
»   n     n    iz angl. cefirja   „ » 6-Opreme za neveste (izborno domače delo) „ „ 400 -
3kaiija mnogovrstnega perila, posamezni modeli.
1973
Oklic.
No I 264,8 1.
Pri Cm Itr. okrajnem  sodišču v Krškem se bo vršila dne 11. junija 1908 ob 10. dopoldne
prostovoljna dražba
dveb na novo ae zidanih hiš št. 45 in 48 in k njim spadajočih zemljišč Hiše so v bližini cerkve in meščanske šole v Krškem. Drugi pogoji se zvedo pri sodišču.
C. kr. okrajna sednifa Krško
dne 27. maja 1908.
i
Narodno ktflsarna
v £jubljani, Jurčičev trg štev. 3
priporoča naslednja dela:
a
i
taoetns
eieracoocoasaseacasi
i
lo. Cankar: Ale£ Iz Razora.
Ta povest iz narodnega življenja je vele-zanimiva in spada med naj bol ša dela tega pisatelja. Broš. K 15 J, vez. K 2o0:
po pošti 20 v več. :
Ivan Lah: Vtika kronika.
Ta knjiga obsega več izvrstnih zgodovinskih povesti iz slovenske preteklosti in sicer iz dobe turških vojsk, kmetskih vstaj, reformacije in renesance. BroŠ. K 170. vez. K )r70, po poŠti 2 > v več.
I
Josip Jurčič: Zbrani spisi. f
V JI. zvezkih so zbraui nailepši romani 1 in povesti tega znamenitega pisatelja, 5 ki se i e s svojimi deli slovenskemu \ občim trn tako priljubil, kakor samo malo drugih avtorjev. 1. Deseti brat. 2. Juri Kozjak. Spomini starega Slovenca 3. Domen. Juri Kobila i. dr 4. Tihotapec. Grad Rojinj Kloštrski žolnir. 5 Hči mestnega šota dika. Nemški vsi pet. Sin kmečkega cesarja i. dr. os Sosedov sin. Moč in pravica i. dr. 7. Lepa Vida. Erazem Tatenbach. 8. Cvet in sad. 9. Doktor Zober. 1 . Rokovnjači i dr. lf. Tugomer. Veronika Deseniška i. dr Vsak zvezek velja broširan K Pi 0, vezan 2 K, po
pošti 20 v več.
{ Dr. Jos. Uo$n]ak: Zbrani dramatični In pripovedni spisi.
II. Doktor Dragan, drama v petih dejanjih. Broš. 1 K, po pošti 20 vin. več. in. Lepa Vida, drama v petih dejanjih. Broš. 1 K, po pošti 20 v več. Dr Vošnjak ni samo jako priljubljen pripovedovalec, marveč tudi eden najboljših slovenskih dramatikov. Njegovi igri Doktor Dragan in Lepa Vidb sta dosegli na odra najlepše uspehe. Ves čisti dobiček je namenjen družb sv. Cirila in Metoda.
Dragotln Jesenko -Doksoo: Pesmi.
V najlepši moški dobi umrli Jesenko je bil velenadarjen pesnik, a bil je pri tem skromen človek, ki zase ni delal reklame Njegove pesmi, priobčene v raznih listih, bo vzbujale občno pozornost. Po njegovi smrti so bile izdane in je čisti dobiček namenjen mnogoštevilni nepreskrbljeni rodbini, ki jo je zapustil Jesenko. Vez.
izvod veUa 8 K, s pošto 20 v več.
Ljubljanski Zuon. }
Tega prvega in najodličnejšega sloven- f skega literarnega časopisa je dobiti še naslednje letnike: 1901, 190», 19 8, 1904, 1*)6, 1906 in 1907.  Vsak letnik velja broširan K 9*zO.
^fr^*^**-^ 5-fr5WS^35^tl
j Fr.Lipič: Strahovalci dveh kron. j
£ Zgodovinski roman iz dobe velikih bojev \   med beneško republiko in turškim cesar-stvoru, v katerih so igrali hrva&ki in slo-X   venski pomorski roparji znamenito vlogo.
i2 zvezka. Broš. oba 2 K, po pošti 40 v več.
o o
#
KoristKa.
Roman iz ljubljanskega gledališkega življenj* v polpreteklem času   Broš. 80 v, po pošti 20 v več.
O o
1 H. Klrcbstelger: Pod spo-oednlm pečatom, i
Ta roman iz duhovskoga življenja odkriva skrivnosti iz žnpnišč in duhovskega stanu sploh. Pisatelj je bil sam duhovnik. Dva zvezka. Broš. oba K 4 6U, po pošti 4U v več.
?2^^??ws?5^e^i
Zbirka znamenitih povesti. A I.
Štiri ruske slike.
Cena 60 v, s pošto 70 v. *
Ta knjižica obsega štiri svetovnoslavnih \ povestic, ki so j h spisali Gorkij, Čehov * in Turgenjev.
**^$5-fc^^5^5^54^^
• a
Hovl obrtni red.
Slov. izdaja. 1 K, po pošti 1 K 10 v.
Novi vinski zakon,
ki  ga   mora   imeti  nabitega  v svojih prostorih vsak gostilničar, vsak kavarnar, vsak vinotržec in;vsak vinogradnik.
Cena 70 v, s pošto 80 v.
Uzorna pravila
za obrtne zadruge. Cena 5> v, s poŠto 63 v.
Uzorna pravila
za pomočniške zbore. Cena 30 v, s pošto 4 • v.
Lapa zračna
Itutouonjo
te vrste z eno, dvema ali vefiinu ibami od 8 kron mesečno naprej, tako! ali za pozneje oddajo v izgrajenih hišah v Predovićem i poleg Ljubljane. 937 11
Več se izve pri Eliju Predovicu Ambroževem trgu 7, LJubljana.
>9—5
fržič (Nonfolcone)
na Primorskem.'!
fetalna toplota 38—40° R.
lezonaod 1-junija do 30. sept.
[lasti priporočljivo proti protinu, Irganju, išijasu, ženskim boleznim itd.
nstflina kneza Thurn-Taxlsa.
mmim Rimskih toplic
?
o
Oddajo ae za takoj ali pozneje
pi lokali
ca odvetniške ali ali trgovinske pisarne. Nadalje
pa stanovanja,
veliki prostori
v zaprtem dvorišča in na prostem: posebno pripravno za železnino in skladišča. Istotam Je naprodaj več
loubnlh parcel.
Poizve se pri vratarju v hotelu iri „Maliču" 1616—10
03- 50
Jteckenpferd litijsko mlečnato milo
Bergmanna & K o m p.,
Draždane in Dečin n. L.
je in ostane, kakor spričujejo vsak dan dohajajoča priznalna pisma, najuspešnejše vseh zdravilnih mil proti pegam in pa v dosego nežne, mehke kože, ter rožnate polti.
Naprodaj po 80 h kos po vseh lekarnah, drogerijah, parfurmerijah, brivnicah in prodajalnicah mila.
KST Od leta. 1668. se
Bergerjevo medicinsko
kotranovo milo
M g* priporočajo odlični adravniki, akoro ▼ ta«k »rroptkih držarah • odličnim a« pehom a porablja prol
vsake vrste izpuščajem
»iaeti proti kroničnim liaajem in paru. izpuačajem, dalj« proti rdečici na nosu, oaebiinam, potenja nog, luskinam na glavi in ▼ bradi. Bergerjevo kotranovo tmiio ima v ■*» *0 odstotkov lesnega kotrana ln se raalikoje bi-Btreno od raeh dragih kontranorih mfl, kd m nahajajo f trgovini.
?rf pottnth Solema* rabite jako nspeino
Bergerjevo kotranovo žvepleno milo.
Kot biamjm kotranovo w%Uo aa odpravljanj« tm
nesnaga a polti,
■poičajem na  polti ln glavi pri otrocih, kakoi "Idi kot nenadkriljivo koemetiono  mUlo ma I—aw#l (m kopanj* ma vsakdanjo rabo iloii
Bergerjevo glicerlnovo-kotranovo milo,
* katerem je 86 odai. glicerina in ki je parfomovano.
*ot odlično aredstro aa glavo aa rabi dalja a larotnla
■Bjaaaai
Bergerjevo boraksovo milo
* aioer proti «greem, o škorenj d,  pcfam   m o ■oljem ln drugim nepriliatairo koie.
Gena komadu v tako vnts z navodilom o uporabi 7 O v.
***"»jte po lekarnah in aademlh tr-Jjnaah iakljucno Bergerjova kotranova n paadte na poleg itojećo varstveno J^nko   in   na polegatojeći r"^ podpia 0. HeU A Oo. f*J*aki etiketi. Odlikovan ■
**»0 diplomo na Dunaju 1888 m , ^
* * Klalo evetluio n« *vetornl raMtafl v
Parira 190O.
taffft medic In higien. mila ■aWfc)f Baiger 80 ■■ateta t navodilo, ki aa pridana vsakemu mila. Naprodaj ▼ vseh lekarnah In aadevnlb trgovinah.
Na debelo: °- Heli a Comp., Dunaj« I., Blbaratraaaa 8 obijani ae dobiva v lekarnah-* *Uaai Lenstek, BI. ]flardet«ehla-SJJ* el. Halvi-, G. Pleeolt, U. pl. Xr*aka«y in v vseh drugih lekarnah na KranjBkem. 1184—9
Absolvent
trgovske šola »Wertheimer« v Pragi, star 19 let, zmožen slovenščine, nemščine, deloma češčine, pisave s strojem ter vseh sistemov knjigovodstva, prosi službe.   Naatop takoj,
Naslov: Avguzt Hotniec, Beden| pri Črnomlja, Belokranjsko. i9il—2
Malo rabljena
s konjsko opravo
ao takol proda. Več pove anion Oorie, kanti-ner ▼ Ljubllani 1912-2
19 KljnCavničarstvo
Ign. Fasching-a vdovs
Pogonski nosip!tw.8.
Reichova hiša.
-'0.1
Iivratao ln
solidno delo.
Cene zmerne. Popra%lla ae foeno Izvršujejo.
Več lepib
kmetij
od 6 do 18 oralov, na Štajerskem, v bližini Gradca se po ugodnih pogojih proda.   Parcele posameznega
posestva niso razkosane, temveč se drže skupaj (aroD dirano). — V sredini vsakega posestva stoji poleg hiše z lepim stanovanjem dobro urejeno, prostorno gospodarsko poslopje, hlevi itd. — Velikosti posestva primeren gozd meji na zemljišče. 1745 3
Pojasnila daje A. Lavrenčič, Thal, poŠta Gdsting pri Gradcu.
proti vremenu vztrajna mrzfo-vodena barva, najboljše in najcenejše nadomestilo oljnate barve, katera se ne da oprati ter se radi tega za fasadno, kakor tudi za notranje barvilo jako priporoča. 1853 -3 Zaloga v veliki, kakor tudi mali prodaji za Kranjsko pri
Rob. Smielovvski
mestni Mtavhnlli
LJubljana, Rimska cesta štev. 16.
Obenem so tukaj na razpolago barven! poskusi, kateri se lahko ogledajo.
1 »a
v najboljšem stanju, obstoječa iz 4 sob, kuhinje, kleti, podstrehe in drvarnice,
Ha*    se cdda
s hišno in kuhinjsko opravo vred
za letovišče.
ali pa tudi brez pohištvene oprave
TT na]emm
Ker se nahajajo v bližini tovarne, bi bila hiša tudi za vsako obrt pripravna.
Natančnejša pojasnila in vse drugo pod „Hisa blizu Kamnika" na npr.
„Slov. Naroda". 1751—6
detn. dr. 1744 3
modu Bolesloo
Motocvcles Automobiles
.{dir trpi na padavici, krčih in drugih atvt aih bolesnih, naj zahteva o tem brošuro, k Jo zastonj in poštnine prosto irasposilja
Frankfurt sv. M.    8008 38
Blojojne,_
proti pozam in vloma. „Foi" pisalni stroji, ameriško po Diltvo za pisarnice ceneje nego kjerkoli. — Bečko akUsUAte delnisarsko društvo
ata 3484-100
Optični zavod
Jos. Fh. Goldsteln
Podtrantoitl
priporoča 22
vse v svojo stroko •padajoče predmete po zelo nizkih oenah.
Popravetočno in ceno.
Vnanja naročila z obratno pošto.
Prva boroveljska ^ tvornica orožja
Peter Wernig
c. In kr. dvorni dobavitelj
dru±ba z omejeno zavezo
Boro vije na Koroškem
priporoča 835-12
lovake  pniko vseh sistemov, priznano izdelki pive vrste a največjim strelnim učinkom.
Cenovniki zastonj in poštnine prosto.
SUKNA
In modno 1047.21 blato za obleke
priporoča firma
Karel Koda
tvornico u sukno v Humpolcu
na Češkem. Tvorniške cene.     Vzorci franko.
i
najnovejši ceflri
In platno.
Uzorci
1442—6
franko
novorofanike
lo perilo
v zalogi sa vsako starost p: roes zmasva trgovina s
C. J. HAMANN
Perilo lSfltBSgs Isdelka. ISTO VssmmovbMma 1879.
Sive koroške kose
izdeluje
tovarna za kose Karel Zeilinger
▼ Hlmaielbergu
ia najboljšega koroškega litega jekla V poljubni obliki in množini. 1342—13 Cene in vzorci kos se pošiljajo na zahtevan je franko.
Ant. Bajne
nmetni in trg. vrtnar v Cjubljani
Kartonsko cesto Štev. Z.
Največja izbira vsakovrstnih sadik, listne in cvetoče rastline, vrtnice, zimotra|ne cvetlice (perene), lepo cvetoča grmovja, različne konifere (ciprese), velika izbira lepih rastlin za balkone in okna.
Priporoča se za nasaditve parkov in vrtov. — Trgovina s cvetlicami.
Izvrže vanje šopkov, vencev Ltd.
Okusno delo in zmerne cene. 2i
:: Znnan|a naročila točno.
Z elektrlL obratom urejena tvornica
G. Skrbić
o Zosrebn. Ilica !teo. 40
priporoča svoje na glasu solidne in cenene 22
žaluzijG
les. tkane in platnene rolete, železne in lesene kapice
za ckna ln prodala lnlce in prosi da čim
več pozornosti poklonite tej solidni tvornici.
Cenovniki in proračuni na zahtevo zastonj.
Opozori se
pri nakupu v
na blizu 40 let obstolečo tvrdko
R. MIKLAUC
Cjnbljana 22
Stritarjeve (Spftabke) ulice Stev. 5.
Lopo letate
17-062
Ođ.lil£0^ra,n,a.
Prva tr.
LJubljana
HllSerjeve ulice 5     Blizu Granita
Rudolf A. Warbinek
m
o 3
<
CP O)
a ©
Priporoča  svoje prve   vrate,  sa vsa podnebja   solidno narejene klavirje in karmonile tudi
za gotov denar, na delna odplačila aH napoeodo.
Poprave in uglaševanja se izvršujejo točno in računijo najceneje.    1706 22
Natveeia tvornica na Ina« Avstrije.
stanovanje
▼ Vegovih ulicah it, 2, L nadatr
(Vogal Vegovih ulio in Kongresnega trga) s 4 sobami in pritiklinami ao
odda ia avgnat
Ve5 pove hišni oskrbnik tamkaj.
Gostilna
8 konceaijo se za mesec avgust t. 1. na Turjaškem trgu it 1 v
biviem   rKdtol.   Domu"   odda pod ugodnimi pogoji. Ponudbe sprejema lastnik Filip Supančič, stabnik na Bleivveisovi cesti it. IS ▼ Ljubljani 1865-4
Tesarski
pohrle
z večletno prakso, zmožen slovenskega in nemškega jezika v besedi in pisavi, ki je dovrSil obrtno Solo v Gradcu a odliko, iiče primerne službe.
Ponudbe pod „Teaaraki polir" na uprav. „Slov. Naroda". 1877—3
Bled na Kranjskem
z restavracijo
s koncesijo, poleg železniške postaje, najboljše obiskovana, s trafiko, izdatno prodajo vina, piva in špirituoz, s 5 sobami za tujce, velikim salonom z veliko verando, 2 kletmi, ledenico, hlevom, gostilniškim vrtom, zelenjadnim vrtom, acetvlensko lučjo, popolnoma opravljeno in v najboljšem stanju
- ao takof proda. -
Več pove Klarmann, restavrater na Bledu.
Singerjevi
šivalni stroji
naj se kupujejo [samo v naših prodajalnicah, ki se vse spoznajo po tem-le I kazalu:
_Ne dajte se premotiti z oglasi,
ki jim je namen, da bi s tem, da merijo na ime SIN SER spravili j v denar stare ali pa stroje drugega izvora, ker iiaMlfri al%alnlti atro)ev ne dajrmo prepro-tlajalrem, ampak Jih umi prodajamo    obelnutvu n»-
Tnoit
1026 21
SINGER Co.
delniška družba za Šivalne stroje.
Podružnica:
Kočenje, Gloonl trt 79.
99
CROATIA
66
|o edina hrvaika zavarovalnica osnovana od obome avobodnega In kr. glavnega ss      mesta Zagreba. n
= „CROATIA" =
osnovana na temelju vzajemnosti, sprejema v zavarovanje proti požaru in vpepelitvi po blisku nepremičnine vsake vrste vliiŠe, gospodarska poslopja, tvornice, mline itd.) ter premičnine (kakor hišno opravo, gospodarsko orodje, opremo, stroje, blago, žito, blago v trgovinah itd.) po jako ugodnih pogojih in nizkih :: oenah. ::
1881 2Vsa pojasnila daje
glavni zastop „Croatie"
v Ljubljani. Kongresni trg 15.
(Za vsa vetja meata ne deiell ae Ueefa zastopniki.)
495652
1901—3
Oklic.
Ho IV 361/8/1.
Dne f • Junija 10O§ ©1» »• dopoldne se bo vršila v kleti Koslerjevega gradu  „Leopoldaruhe"  v  Spodnji  Šiški na predlog dednih
udeležencev
sodna javna prodaja
v zapuščino posestnioe in gos tilnik arke Ivane Jeglič na Selu pri Žirovnici spadajočih premičnin in sicer: L) zaloge vina; 2.) prazno poaode In 3.) kletarakega orodja.
Dražbeni pogoji se aamorejo vpogledati med uradnimi urami soba št. 40.
C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani odd. IV.
dne 24. maja 1908.
Tvrđim Bitaiovlleno 1.1858.     Telefona in Dunaj it. 350 In n. Z0585.
Veletržec z vinom
A. KAJFEŽ, Kočevje
LJUBLJANA, (prodaja na debelo). iu(9 n
DUNAJ I., Hohermarkt št. 3. (restavracija). DUNAJ XVI., Sechshaus, Viadukt štov. I (restavracija). DUNAJ XV., MariahllfergUrtol 33 (prodaja na debelo).
Najboljše klavirje
prvovrstnih dunajskih tvornic prodaja ta izposojo)« odiaa
narodna tvrdka
U91-9
1*
ALFONZ BREZNIK
mišerjeoe ulice 12 (poleg Građlfta)
Priporoča najtrpežnejše, blagoglasne klaviri e in planino priznanih firm S tel a-hammer in Holzl & Heitzmann ter patentovane harmonije Todi preigrani klavirji so v zalogi. Ugla&evanje najceneje, izposoje val vina najnižja. Zastopstvo vseh dvornih firm. Kot izvedenec ia učitelj glasbe jamčim za vsak instrument, ki sem ga preizkusil sam. Slovenci, držimo se gesla:
It a^oflzn!
Zavarovanje zoper škodo po toči
99
sprejema po najnižjih cenah
glavni zastop ogrsko-francoske zavarovalnice
Fronko-Honjrolse
(obstoječa xg 27 let.)
1749-2
v Ljubljani, Mestni trg štev. 25.
Škode se kulantno likvidujejo in točno plačujejo.
Istotam se iščejo spretni in marljivi potovalci in stalni zastopniki za zavarovanje zoper škodo po
toči in ognju.
FR. ŠEVČIK
v LJubljani
Židovske ulice št 7
puškar ariporoia svojo veliko zalogo raznovrstnih
41 22
pušk in samokresov
Ustnega izdelka, kakor tudi belgijeldh, onlakOi in toiUfc alrogo prtrltamiltnlh pnfck, za katere jamčim za dober strel. Posebno priporočam lahke trocevke in pniko Boob s Krup-
povimi cevmi za brezdimni smodnik.
Priporočam tudi
/. velibo zalogo vseh lovskih potrdiffm ;.
po mJbUJUi ctaate. Popravila ln aaroobe ao liwin|o|o toino la annoalfhro
Cenovniki na zahtevanje zastonj in poštnine prosto.
Nijnoji zam Hzea a zfzae otroških vozičkov
I. imdM mo M.Jfln.|to
žime.
zLPakič
« Ljubljani.
J. KEBER
trgovina z manufaRtornlm In pertlnlm Dlajom
na Starim trgu it 9
priporoia
f venca in šopka sa neveste
ter
nagrobne vence po Izredno nizkih cenoh.
Potrebščine za krojače in Šivilje.
NMMMMMMHMMMI
6.0ADE2
v LJubljani
Mestni trg št 14
•Hej irfcnttve sasutaktoras trgovini zripereea 22
klobuke
fiepice, razno moško perilo, tate. ovratnike iti
E
I Odlikovan
s čaatno diplomo In zlato kolajno na III. dunajski ss s ss modni razstavi n
1. maja 1904 pod pokroviteljstvom Nj. ces. in kr. Visokosti presvetle gospe :: nadvojvodi nje Marije Joslpine. ::
krojaška obrt
? Ljubljani, Selenburgove ulice Stev. 3
■e priporoia v izgotovljanje molkih oblek kakor tudi vseh avstr. uniform
po najnovejiem kroja. Priznano solidno dalo In zmerna oene. Pristao angleško blago je v največji izberi vedno t zalogi.
Najbogatejša »alata ia naj-
■—ejMtMae i*mto
Klavirjev tojhannonOev
Alojzij Kraczmer
Izdelevaleo klavirjev In eodne za* erleelenl zvedenoo
Ljubljana Sv. Petra cesta St. 4.
Vedno ae v
zalogi pNiffmal pa brezhibni k. aUavIrJI.
nem ubi-MamJ* Izt popravlja nje Taezt aleteamev. QUvno eaatopatve dvornih firm Mi. BBien-aterfer mm D a naj a, Ck 8tln*l mm Dzza|a, Fitreter v Llbavn, Xzt bore ▼ Llpakm. Za vsak, pri - "i Jzuaaeiazi.
ral a 11 as — ifallla.
VI
1128^9
Jfarodne vezenine
nameni prti in prtič^i, torbice, ^ogrinjala ja o^na in postelje, bla^in^ itd, v najlepših narodnih motivih. Orijenialske vezenine v 3 lat u in srebru in svili- Jfletcani idrjjs^t izdelki, narodne sastave in trakovi vedno v
Zalogi pri
P. Magdić, JLjubljana, Prešernove ul. 7.
Jttoška obleka od 4 gld. naprej. Saška obleka od 2 Otroška oblaka od 1
„Anglešho skladišče oblek"
O. BERNATOVIČ
v Ljubljani, Mestni trg štev. 5.
»t 99
99 99
Gričar&Mejač
PreSernove ulice
O©«, kr. avstrijske    f£|    državne železnice.
Izvod iz voznoga roda.
Veljaven od dne 1. maja 1908. leta. Odhod Iz L|ubllaae Jut, zaLi Dohod ▼ LJubljano Jut. zaLi
705 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, 6.5e zjutraj. Osebni vlak iz  Beljaka hi;
Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica, 4ž, Trat,    ^ Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta.
ckr.drž. žel., Beljak čez PodrožSco, Ce- 8-34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Straži
»ovce, Prago. . Toplic, Rudolfovega, Grosuplje.
7 O? zjutraj.  Osebni vlak v smeri: Gro- 11*22 predpoldne. Osebni vlak  iz Praj?t
zuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.   Celovca, Beljaka juž. žel., čez Podrožčic
9- 2e eredpeldne. Osebni vlak v smeri:    j,, Tr0ii( Gorice drž. žeL, Jesenic. Jesenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, 2 32 popoldne.  Osebni vlak  iz Kočevja Piago. ,     Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
11-38 predpoldne. Osebni vlak v smeri: 3.56 popoldne. Osebni vlak iz Beljak jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel- Gorico |už. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (č« dri. žet, Trs dri. žeL, Beljak, (Čez Pod- Podrožčico) Gorice drž. ŽeL, Trata dri rožčico) Celovec žel. Jesenic.
i-00 popoldne. Osebni vlak v smeri: Gro- e-50 zvečer. Oseb. vlak iz P*age, Celo?« zuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.   Beljaka (čez Podrožčico) Jesenic
3 45  popoldne.   Osebni  vlak  v  smeri: & 37 zvečer. Osebni vlah iz Kočevja, Straže jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica    Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. drž. žeL, Trst drž. žeL, Beljak, (čez Pod- 8*45 zvečer. Osebni vlak iz Beljaka jui rožčico) Celovec, Praga. žel- Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Pod
7-10 zvečer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, rožčico) Trsta drž. žeL Gorice dri. zei Kudotfovo, Straža-Toplice, Kočevje, Jesenic.
7-35 zvečer. Osebni vlak v smeri: Jesenice, u-50 ponoči. Osebni vlak iz Trbiža. Ct irbii, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, lovca, Beljaka (čez Podrožčico)Tret Praga. drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic
10- 40 penedl.  Osebni vlak v smeri: je-temce, Trbiž, Beljak, luž. žel., Gorica drž.     Dohod v Llnbljano dri. kolodvori
S&.JtSL^        6e*>k juž*       (čez 6-46 zjutraj. Osebni vlak iz Kainnika.
IO SO predpoldne. Osebni vlak iz Kamnii;
6 10 zveoer. Osebni vlak iz Kamnika. 9 59 penedl. Osebni vlak Iz Kamnika. (Saa ob nedeljah in praznikih..
Podrožčico).
Odhod iz LJubljane dri. kolodvori
7-28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. 2 os popoldne. Osebni vlak v Kamnik 7-io zveoer. Osebni vlak v Kamnik lO-SO penedl. Osebni vlak v Kamnik. (Samo (Odhodi in dohodi so naznačeni v zredn!* ob nedeljah in praznikih.) evropejskem času.)
C. kr. ravnateljstvo držanih ieleinic v Trstu.
I u restauraciji „PRI ROŽI"
v Ljubljani
razna vina
po izdatno znižanih cenah.
Gregorčičev ovlček la Gadove pači po 96 ▼ (prej 1 K 04 v) Guštinov rizling li Metlike po 1 K 04 v (prej 1 K 20 v) a     črni bnrgnndeo lz Metliko po 1 K 04 ¥ (prej 1 K 20 v)
Vino se prodalo v sodili za gostilne ln privatnike po najnižjih cenah.
Prevelika zaloga  raznega   šampanjca, renskih,
mozeljokih in drugih finejših vin ae bo tudi opustila. Zategadelj velja sedaj:
Heldaieck Monopole samo 10 Mott * Chandon „ 11 Flenr d1 Epernay velika 6
nun        mala 3lA Derby aec 61 ->
Ceaarakl šampanjec OV2
^zV^BZv ^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^|^
Radi opustitve vinske kleti v Vod matu se točijo
(črez ulico 9 50 K) • 10 — K)
baTAATAA%Anillan *Wa*Waaja*WaaWaaW±
LJubljana Stori tr$ 26
priporoča svoj dobro urejeni
:: optični zavod::
kakor rasna Očala,
tosloaesrie, zrako-
mtria itd, — Očala in ščipalci se napravio natančno po zdravniškem recepta. 22
Veliko zaloga
rasnih
žepnih In stenskih
Ceniki za optično blago in separatni ceniki nr in zlatnine se razpošiljajo franko.
zlatnine in zrebrnlne.
DOOS
■ •
Ivan Jax in sin
v Ii|abl|anl \
Dunajska cesta št. 17
priporočata avoj i bogato zalogo
voznih kolos.
oo
Šivalni stroji
Brezplačni borzi za vezenje v hlsL
Pisalni stroji .ADLER'.
Tovarna pohištva J. J. NAGLAS "
Ljubljana, Turjaški trg St. 7.
Največja zaloga
pohištva
155-22
O <
VZAJEMNO ZAVAROVALNA BANKA V PRAGI.
P. T. ČLANOM ODDELKOV I. IN II (ZAVAROVANJE   KAPITALOV ZA DOŽIVETJE IN SMRT) Ki   SO  SKLENILI   SVOJA   ZAVAROVANJA V LETIH 1869 DO 1903 PRIPADA
10
O NA O
DIVIDENDA.
IO NA DIVIDENDA PRIPADA BREZ IZJEME NA V8A ZAVAROVANJA KAPITALOV KATEREGAKOLI RAZKAZILA V GLAVNEM ODSEKU I. IN II. ODDELKA, TEDAJ NA ZAVAROVANJE ZA SLUČAJ SMRTI, ZA DOŽIVETJE IN NA ZAVAROVANJE DOTE DECI.
P. T. ČLANOM, KI SO CELOLETNO ZAVAROVALNINO ZA LETO 1907 ŽE PLAČALI, SE BODE OMENJENIH 10% V GOTOVINI IZPLAČALO; ONIM ČLANOM PA, KI PLAČUJEJO ZAVAROVALNINO MESEČNO, ČETRTLETNO ALI POLULETNO SE BODE ODRAČUNAVALA DIVIDENDA S 1. DNEM JULIJA 1908 ZAČENŠI DO 30. DNE JUNIJA 1909 PRI POSAMEZNIH OBROKIH.
REZERVNI IN POROŠTVENI FONDI BANKE  „SLAVIJE* ZNAŠAJO KONCEM LETA 1907 ... K 41,778.165 —
OD SVOJEGA POSTANKA JE IZPLAČALA BANKA „SLAVLJA" SVOJIM ČLANOM ZAVAROVALNIH KAPITALOV IN ODŠKODNIN V VSEH ODDELKIH .   . .
SAMO ZA PRETEČENO LETO JE BILO IZPLAČANO P. T. ČLANOM 10% DIVIDENDE..........
VSE DIVIDENDE PA SO DOSLEJ ČLANI PREJELI............
KAR JE GOTOVO NAJBOLJŠI PRAKTIČNI DOKAZ, KAKO
KORISTNO JE ZAVAROVATI SE PRI BANKI „SLAVIJI" KOT VZAJEMNEM ZAVODU.
OB TEJ PRILIKI OPOZARJAMO NAJŠIRŠE KROGE NA UGODNE IN CENENE TARIFE BANKE „SLAVIJEU. ZBIRKO NAJPRIPRAVNEJŠIH TARIFNIH RAZKAZIL ZA ŽIVLJEN-SKO ZAVAROVANJE RADI NA ZAHTEVO DOPOŠLJEMO
VSAKOMUR.
V LJUBLJANI, V MAJU 1908. 1941
GENERALNI ZASTOP VZAJEMNO ZAVAROVALNE BANKE „SLAV1JE«.
97,214.430 97
256 345 96 2,092.765 58
ia postelje in puh
priporoia po nalniijlh ooaah
F1. HITI 22
:t?rećL dlsofljo đrt> 20.
Zunanja naroiila ie toino izvršujejo.
„Pri zlatem čevlju"
Ljubljana
Stari trg št. 9
velika zaloga
čevljev
Idomačega in tujega izdelka. Trpežno blago. — Cona solidno.
Točna postrežbam
trgovao z zlatnino in arobrnlno
na Mestnem trgu šl, 17
priporoča stojo veliko zalogo p revizijskih ur is prrih tovarn, budi lik, atenski!*, salonskih in ar n« nihalo, brlljantov, zlatnina ip src brni ne. Namizna opraya ia kitaj iktga srebra.
kastna delavnica zrn popravila ln vsa nova tlela.
O 9
* fl
o
8
O
fl
m 0
i*
Najboljši kosaetiaki predmeti ao
milo ao h, U Ca creass po
essssa t &•
aa olep&ame polt) in telesa.
JŠmm nstnavoda tltl zobni pra-■m tek po I K,
za gojitev zob in ost.
-J|a lasna voda UH lasna po-
_      l da po
K,   za ohranitev in rast laz.
Ti Izdelki ,ada", ki so oblastveno varovani, to naprodaj le v
Orlovi lekarni
Ur. Pl. Mardotschlagor, komik
J. Ivoaoda aasladnla
w LJubljani*
Nadomestke za .aldo" savraoajte.
Kupujte zaupno te domače izdelke.
Avg. Agnola
v Ljubljani, Dunajska cesta 21.
Velika zaloga
steklenine, porcelana, svetilk, zrcal, šip, kozarcev, vrčkov itd.
Gostilniška in kavarnarska namizna posoda
za aajaiijili ccaaa.
juniori Jfustan
Juana Jfujtlan f^i Šolar
Planina
*—*-^*sv£ poročena.
dne 26. majni^a t908.
1946
Jfropa
Pozor!
Priporočam slav. občinstvu s 70j o ogromno zalogo umetno izdelanih
Pozor!
nagrobnih spomenikov
iz črnega, zelenega granita, labradorja in belega kararskega, kraškega in več drugih marmorlev; prevzemam in v popolno zadovoljnost izvršujem vsa umetna cerkvena in atavbinska dela. Preskrbujem slike za na spomenike po Jako nizki ceni. Imam v zalogi nagrobno okvire. 1347—7 Ker delujem brez potnika ali agenta, prodajam nagrobne spomenike po lako nizkih cenah. Z velespoštovanjem
3gnacij Čamernik, kamnosek
v £jubijani, pomenskega ulice Ste*. 26.
Velik požar
se zamore lahko in naglo pogasiti samo •
Smekalovimi brizgalnieami
a 40% delavake sile pomanjšanim ravnoteže** nove sestav«-, a i od desne in leve strani vlečejo ln mečejo   vodo V vsakem
položaja delujoče kretanje brizgalnic nepotrebno!
Na Kranjskem so dosedaj naročila te vrste brizgalnic sledeča gasilna društva: Krško, Kostanjevica, Bohlnska Bistrica, Metlika, Šenčur, Koroška Bela, Hrusica, Zgornja Šiška, Dravlje, Spodnja Idrija, Predoslje, Sora, utob, Trzin, Žabnica, Rovte, Velika Loka, Kamna gorica, Stolice,  Valta vas,
St. Peter na Dolenjskem.
R. A. Smekal
skladišče vseb gasilnib predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, aekaik in gospodarskih strojev ter aaotornih zmlinov.
234-10 WW  120 odlikovani I "W
Sf» OP
01 00 00
03
C
o
>
O C
s
to
'S
S C g »
e e>
O 3
S %
8
00
S 00
2 »
s ■
ca
registrovnno zadruga a neomejeno zavezo
y lastno« zadružnom do« y L j U t) 1 j aH fl J na Dunajski costi štev, 18
je imela koncem leta 1907 denarnega prometa . . K 59,197.246'20 upravnega premoženja...........K 12,888.795'43
obrestuje hranilne vloge po 4I|2°|0
brez* vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama na vložnike.      42-u
Sprejema tudi vlocre na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom in jih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1907      S 12,434.933*24.
Pssajuje zta aasztljliea pa ft H* •/• ■ i %% ■»» asssartlaaaija ali pa pa »»/*•/• kraa aniartlameljs * zta menise sta O V
Posojil, sprejema tudi vaak drugI načrt glede amortlzovanja dolga.
vsaki dan od 8.—13. In od 3.-4. izven nedelj in praznikov.
W6
752142020
P%+I
Elegantna pomladansko nnvostt «■»4* mas mm d«.
Szantner
Otroške čevlje Ameriške čevlje Dokolenice (jomoSe) v največji izberi*
v izvrstnih ka-
kakovostih po zmernih cenah.
Selenbursooe ulice 4 * LJubljana # Jelenbarsooe ulice 4
Ceniki zaztonf ta poštnine prosto.    Znnanla naročila točno proti povzet}o, g
pred delavskimi hišami na Dunajski cesti in na Glincah so naprodaj
Več se izve na Glincah it. 37 pri Ljubljani. .| fi46i-io
V 191—3
Kdor hoče kupiti zavitek za 6 vinarjev,
naj zahteva izključno
Ottoman
cigaretni papir.
Izdelovatelj vozov
FRANC VlSJAtl
UibUana, Rimska cesto Sta. 11
priporoča svojo bogato zalogo novih in za rablienita 23—22
O o
Pozor p. n. gg. gostilničarji in zasebniki!
Vinska trgovina
ALOJZIJA ZAJCA
.*. v Spodn ji Siski pri L. j u t> 1 j a, n i
ima v zalogi najboljša ln jamčeno pristna vina lz najslav. vinskih goric kakor: dolenjski cviček iz Osdove peči ln lz Drenove, blzclfec, sromeljčan, ln draga štajerska, hrvaška, Istrska ln goriška vina. 1537—13 One zmerne! Postrežba solidna in tovna! Vzore 1 na razpolago !
!! Za birmance
o o
dobe
botrice in botrčki ::
primerno MrmansKa darila
različnih lepih ur z zlatimi in srebrnimi verižicami, uhanov, zapestnlCj broš itd.
po najnižjih cenah
pri
znam
tvrdki
1916 2
ČERNE
LJubljana, VVolfove ulice
868 24
Velika
Priznano najboljša :::
zaloga oblek
20 gospode In dečke.
Stalne, na vsakem pred-:::  metu označene cene. :::
za i
vanje odM po meri
Velika zaloga domačega in pristno angleškega blaga.
Ljubljana, Dvorski trg štev. 3.
Jtelnže za trgovino
se ceno prodajo t Uobličili, Mejtol trg fl. 25.1. ndrtr.
Krasne
BLUZE
43
največja izbera v sviU ln drugem :-:  n.odnem blagu tudi po meri. :-:
Vsakovrstna krila, perilo In otročje oblokoe)
priporoča po na|nlzjlh
v   M. KRISTOFIČ
AfcV por. Bučar
■TARI TBB it IS.
Ljubljana, Stari trg št. 13.
Da zamoremo ustreči želji p. n. odjemalcev nabavili smo osebno še različna vina samo prve vrste, za kojih pristnost se popolnoma jamči, ter zagotavljamo vedno točno in vestno postrežbo. S58&   25      mj*s>wa.*s vlm
Isabela črno •   .   . liter 28 kr.
Tnrlanako orno  . „ 32 kr.
Feran istrski črn „ 30 kr.
Refeako latraki črn „ 40 kr.
Modro frankinfa .   . „ 44 kr.
Cviček na|Ilne]ši „ 44 kr.
Burgnndec     ... „ 48 kr.
Teran krotki ... „ 00 kr.
Vipavsko balo „ 32 kr.
Istrsko kolo  ... „ 32 kr.
Soriško rumeno .   . „ 36 kr.
Robnim prvo vrate . n 40 kr.
Rizling goriški   .   . „ 52 kr.
Muška telac   ... „ 60 kr.
Pelinkovce (Wermouth) n 80 kr.
m
> O
i §
i
.O
o
M
;=J S >
>
d
—n ca
3 °
HO
"57 > o a
<
N
5
X
e m •
4
«
fl
6
ti n
9
hiša \m\
xaW\
£ere&
^Jedilna mast
ni samo oenejia nego vsaka druga mast, ampak je tudi izdatnejša. Vzame naj se 15 do 20% manj nego presnega masla ali svinjske masti in jedila bodo prav posebno prijala.
Kdor   do konca julija,   trgovcu, kjer jemlje nCeresu jedilno mast, odda ovitkov  od V2 kg  Ceres zavojev, dobi za vsakih deset ovitkov
kos najfinejšega cvetličnega mila št. 650
5 1621
popolnoma zastonj
poslano.
Lepo Mrmanslia darila.
Uro brez imena „Union11
razprodajam pod tovarniško ceno.
Kdor hoče res dobro, ceno in zanesljivo uro, je sedaj najbolj ugoden čas.
Za obilen obisk se naj topleje priporočam NikUnste ure odgl.TBO naprej
z velespoštovanjem SKuNlG    „   „ „ 3*90 „
Zahtevajte
zastonj novi cenik s koledarjem, po najnižjih cenah ki je ravno izšel.
Fr. Čuden
urar in trgovac
Delničar velikih tovarn  ur »Union« v Bielu in Genfu
v Švici. Tovarniška zaloga
na debelo in drobno. 1859—2
■*~Z«
Metanska restavracija
A. DEKLEVA (preje Hafner).
Sv. Petra cesta   Ljubljana Komenskega nI.
Vsak dan sveže, dobro uležano plzenjsko pivo iz Meščanske pivovarne („prazdroj") v Plznn. — Fnntigamako marčno in črno bavarako pivo. — Dostavlja pivo in vino v s teki. na dom. }— Najfinejši cviček iz Gadove peči in Drenovca
Edini lokal v Ljubljani, kjer se toči pristni renomirani Colaričev dolenfec
Oe'ika moderno opremljena vinska klel.
Izborna kuhinja.        Zmerne cene.        Točna postrežba.
Vsako nedeljo dopoldne ZAJTRK OVALNI KONCERT. Vsako aredo zvečer KONCERT Društvene godbe.
Ponudimo vsako poljubno množino:
zidarske strojne opeke. Portland-cement najboljše vrste,
zarezane strešnike (sistem Marzola)    peči, štedilnike m drugi stavb, materijal
■ " 1908 2
(za privezanje ali pribitje na late, torej popolnoma varno proti nevihti.)
F. P. VIDIC 6c Komp., Ljubljana.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Raito Pne toalamlak.
)
Lastnina in tisk .Narodne tiskarne«.
.G