LETO X1VI. ŠT. 49    PTUJ, 8. DECEMBRA 1983     CBVA 80 TOURJEV
MIHA lAZBINŠEK V ORMOŽU
Tiško delo za ministra
Dvanajst članov parlamentarnega odbora za infrastruk-
turo in okolje je z ministrom Mihom Jazbinškom minulo
sredo prvič "v živo" občutilo cestno problematiko med
Slovensko Bistrico, Ptujem in Ormožem. Zaradi njenega
prepočasnega reševanja se je na kratkem odseku nagrma-
dilo obilo problemov, pa če začnemu z nemogočim pri-
ključkom na avtocesto v Slovenski Bistrici, dvakratnim
križanjem z želeeniško progo (na Pragerskem in Ptuju)
ter motečim prometom skozi Ptuj in Ormož.
Uvodne misli je podal pred-
sednik ormoškega izvršnega
sveta Vili Trofenik. Odboru je
predstavil dve leti stara stališča
skupščin občin Lendava, Ljuto-
mer, Ormož, Ptuj, Slovenska
Bistrica in Šmarje pri Jelšah, v
katerih zahtevajo, da je avtoce-
sto Slovenika in njen podaljšek
od Slovenske Bistrice skozi
Ptuj, Ormož in Ljutomer do
Lendave in meje z Madžarsko
potrebno uvrstiti kot predno-
stno pri izgradnji cestnega om-
režja v državi Sloveniji. Pose-
bej je poudaril, da teh šest
občin ni nikoli delalo prevelike-
ga pritiska na resorno mini-
strstvo, vendar so se zadnje
čase pričele drugačne razprave,
povsem nasprotne od potreb in
zahtev teh občin, ki so vse ra-
zen Slovenske Bistrice obmej-
ne. Opozoril je, da so že Rim-
ljani vedeli, po kateri poti se
pride na vzhod in so cesto tako
dobro zakoličili, da se vozimo
po njej še danes.
Miha Jazbinšek je imel dolgo
predavanje o Sloveniji v siste-
mu evropskih cest, saj leži
naša država v sredini med za-
hodno in vzhodno Evropo.
Razložil je vse variantne grad-
nje cest in avtocest na ob-
močju Slovenije s ponujeno
povezavo od Maribora mimo
Lenarta do Murske Sobote.
Obenem je ponujal blizu leta-
lišča v Slivnici odcep avtoce-
ste čez Dravsko polje do Ptu-
ja, pri Hajdini zvezo z hitro
cesto proti Maclju, pred tem
pa odcep pri Tržcu, ki bi pel-
jal južno pod Ptujskim jeze-
rom proti Ormožu.
Daje bil revolt prisotnih žu-
panov in predsednikov izvrš-
nih svetov precejšen, ni po-
trebno posebej pisati. Ogorčen
je bil bistriški župan Ivan
Pučnik, pa tudi ptujski župan
Vojteh Rajher. ki je menil, da
je zelo pomembno, kako bo
nekdo potoval iz Murske So-
bote, Ljutomera ali Ptuja v
Ljubljano, vsa vozišča pa so
speljana tam, kjer naj bi čuva-
li, kar imamo pri nas naj-
boljšega, to je Dravsko polje.
Vili Trofenik je menil, da je
trenutno potrebno rešiti tran-
zit, ki se vali skozi Ormož, in
omogočiti hitrejšo povezavo z
državnim središčem. Vsa Slo-
venija takoj vidi nekoliko
daljšo kolono v Dolgi vasi, ne
vidi pa, da se takšne kolone
valijo skozi Ptuj in Ormož že
desetletja, ne vidi neskončnih
vrst pred zapornicami na Pra-
gerskem, zato je gradnja ob-
voznic v Ormožu in Ptuju, zu-
najnivojskega križanja z že-
leznico na Pragerskem ter pri-
ključitev na Sloveniko zunaj
Slovenske Bistrice več kot po-
trebna gradnja.
Seveda predstavniki priza-
detih občin — prisotna sta bi-
la tudi svetnika Branko Bru-
men in Andrej Hrastelj — ni-
so spregledali nekaterih po-
membnih podrobnosti v zvezi
z gradnjo in financiranjem av-
tocest ter tako imenovane
južne variante. Prav zaradi te-
ga vztraja omenjenih šest
občin pri svojih stališčih, ko
zahtevajo hitro cesto, ki se bo
takrat, ko bo to zahteval pro-
met, iz dvopasovnice razširila
v štiripasovnico. Res je tudi,
da se zadnja leta v Sloveniji
odpirajo kilometri cest, ven-
dar ne na našem, štajerskem
območju; vse to je drugje, še
največ na Gorenjskem.
Ob vsem, kar se je minulo sre-
do dogajalo v Ormožu, pomeni
največ spoznanje, da doslej člani
parlamentarnega odbora za okolje
in infrastrukturo niso poznali ce-
stne problematike med Slovensko
Bistrico in Lendavo ter niso ve-
deli, da je ta cesta izredno pereč
Zadnje čase postaja čakanje na železniškem prehodu v Ptuju vse bolj moteče, zato je gradnja obvoznice nujno potrebna. Foto: Milena Zupanič
Za gradnjo avtoceste med Slovensko Bistrico in
madžarsko mejo ponujajo tri koridorje: južnega
(Slovenska Bistrica — Ptuj — Ormož — Ljutomer
— Lendava), srednjega (Maribor — Lenart — Mur-
ska Sobota — Lendava) in severnega (Maribor —
Lenart — Radgona — Murska Sobota).
problem, ki ga bo potrebno
rešiti v dobro krajev in ljudi, ki
tod živijo. Najprej bodo v parla-
mentu sprejeli program prostor-
skega planiranja, nato bo sprejet
še nacionalni program izgradnje
avtocest. Sprejeli so tudi sklep.
da člani odbora na podlagi
spoznanja, da je cestna poveza-
va med Slovensko Bistrico in
Lendavo za Slovenijo resnično
pereč problem, ta nacionalni
program tudi podprejo.
Vida Topolovec
Dobro, da je Slovenija tako majhna, kajti drugače bi
je poslanci z raznimi resornimi ministri na čelu ne mo-
gli obvoziti in spoznati njenih problemov. Minulo sre-
do, ko so hiteli z ministrom Jazbinškom proti Ormožu,
kjer je bila sklicala 20. seja parlamentarnega odbora za
okolje in infrastrukturo, so seveda morali tudi prek
Pragerskega. 'V živo', na svoji koži so občutili, kaj po-
meni pred zaprtimi železniškimi zapornicami čakati 20
dolgih minut in še kakšno zraven. Navajeni hitre
vožnje so se na štajerski cesti nenadoma znašli pred
prepreko, ki se imenuje nivojsko križanje ceste z želez-
nico. Seveda so zapeli mobiteli in z generalnim direk-
torjem slovenskih železnic se je pričel pogovor, ki men-
da ni bil za vsaka ušesa. In po dvajsetih minutah, ko so
na železnici opravili vse, kar so mislili, da morajo, so se
zapornice le odprle in avtomobili so lahko ponovno
zdrveli po južni štajerski magistralki, ki pa ima do Or-
moža kar nekaj takšnih pasti, za katere do sedaj niso
vedeli ali ne povsem verjeli, da obstajajo.
SKUPŠČINA OBČINE PTUJ
KOMISIJA ZA PRIZNANJA IN ODLIKOVANJA
Na podlagi 19. člena Odloka o priznanjih občine Ptuj (Urad-
ni vestnik občin Ormož in Ruj, št. 33/91) Komisija za priz-
nanja in odlikovanja Skupščine občine Ptuj objavlja
RAZPIS
ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE PTUJ
I.
Skupščina občine Ptuj podeljuje
— za izjemne zasluge na področju kulturne dejavnosti, umet-
niškega ustvarjanja in poustvarjanja, ki je ptujsko občino pred-
stavilo v širšem kulturnem prostoru, občinsko priznanje velika
oljenka in
— za uspehe, dosežene na kulturnem področju v okviru občine
— za posebne zasluge na kulturno-zgodovinskem, muzejskem,
likovnem, knjižnem, publicističnem, gledališkem in glasbenem
področju ter na področju varstva naravne in kulturne dediščine
in pri drugem ustvarjalnem delu, občinsko priznanje oljenka.
II.
Predlogi za priznanja morajo vsebovati osebne podatke kandi-
data oz. podatke o predlagani organizaciji, delovni skupini,
podjetju, organu in društvu ter natančen opis posebnih in
izrednih uspehov, doseženih na področju kulturne dejavnosti.
III.
Predloge za podelitev priznanj je potrebno poslati Komisiji za
priznanja in odlikovanja Skupščine občine Ptuj najkasneje do
7. januarja 1994.
Predloge lahko pošljejo podjetja, organi, organizacije in skup-
nosti, društva in posamezniki.
IV.
Priznanja bodo podeljena na prireditvi ob praznovanju sloven-
skega kulturnega praznika.
KOMISIJA ZA PRIZNANJA IN ODLIKOVANJA
SKUPŠČINE OBČINE PTUJ
2     DOMA IN PO SVETU
9. DECEMBER 1993
PISMA IZ RIMA
Kdo bo pokopal
častno družbo
Piše:
Branko Cestnik.
Prejšnji mesec
je italijanska
policija zada-
a hud udarec
mafiji. Odkrili
so vso krimi-
nalno klapo,
ki je lani maja
izvedla aten-
tat, v katerem
je umrl sodnik
Giovanni Fal-
cone, njegova
žena in trije telesni stražarji.
Končno trda prede tudi "Častni
družbi" (tako so sami sebe ime-
novali mafijci).
Sicilijancev je šest milijo-
nov. Samo dva do tri tisoč se
jih neposredno preživlja z ma-
fijskimi dejavnostmi. (Po hol-
lywoodskih filmih sodeč sko-
raj vsak tretji Siciljanec dela
za kakšnega "botra"!) Zakaj bi
morali vedno, ko se spomni-
mo Sicilije, govoriti le o teh?
Posvetimo se tokrat tisti veliki
večini, ki ne mara nasilja in
pošteno služi svoj kruh.
Kakšni so Sicilijanci? So ti-
pična sredozemska bitja. Vro-
čekrvni v nekaterih primerih
(pravijo, daje rimski promet v
primerjavi s palermskim poli-
gon za avtošolo) in apatični v
drugih (več kot sto let se niso
vznemirjali zaradi mafije).
Radi jedo, radi spijo, so dru-
žabni in zgovorni. Ne uničuje-
jo si duševnega ravnotežja s
kopičenjem materialnih do-
brin. Zadovoljni so, če imajo
to, kar je potrebno za normal-
no urejeno stanovanje, in red-
no — seveda okusno — pre-
hrano. Vse to jih loči od razvi-
tega severa. Pravijo, da je ne-
kega dne prišel v Palermo nek
bogat industrijalec iz Milana.
Ogledal si je mesto in videl,
da je premalo tovarn in da
ljudje namesto delu polovico
popoldneva posvečajo spanju
(tako imenovana "siesta").
Poln človekoljubnih čustev je
sklenil pomagati Siciliji, da bi
se razvila v moderno in boga-
to evropsko regijo. "Kako boš
naredil Sicilijo napredno in
razvito?" ga vpraša nek Pa-
lermčan? Severnjak odgovori:
"Zgradil bom tovarne, še prej
pa vas bom naučil delati, in to
tako, da bom ukinil siesto".
Sicilijanec ga začuden pogle-
da in reče: "Kakšen napredek
je to, če mi še siesto vzame-
te?" Napredek se pač da poj-
movati na dva načina!
Beseda, ki na poseben način
označuje sicilijanskega člove-
ka, je omerta. V slovenščino
se je ne da prevesti z enim sa-
mim pojmom. Pomeni pa soli-
darnostno molčanje, ko je treba
pričati zoper kriminalca, ter
vdanost v usodo, to je vdanost
tistemu, ki je močnejši in nasil-
nejši. Omerta onemogoča dr-
žavne organe v boju proti mafi-^
ji. Ta življenjska držaje namreč
izraz tradicionalnega nezaupan-
ja do države, ki se je vraslo v
Sicilijanca skozi stoletja. Ta so
prinesla na otok kar šestnajst,
različnih tujih gospodarjev: od
Grkov in Arabcev do Franco-
zov in Špancev.
Omerta je ofnogočila mafiji
preživeti in se nemoteno bo-
hotiti vse do včeraj. Danes pa
se je v duši Sicilijancev nekaj
prelomilo. Premagali so strah
in stopili na ulice. Mafijce so
razglasili za izmeček sicilijan-
skega ljudstva. Mednje so
vnesli negotovost in slutnjo
konca. To jih dela živčne.
Bombni atentati, ki nikoli niso
bili mafijska metoda delovan-
ja, dokazujejo to negotovost.
Že vsa leta pred zadnjimi
dogodki so se na Siciliji našli
pogumni posamezniki in dru-
štva, ki so se bojevali proti
mafiji. Znana je akcija enega
izmed teh društev, katerega
člani so neko noč celotni Pa-
lermo polepili s plakati. Na
plakatih so bile fotografije in
imena mafijcev, ki bi jih bilo
treba zapreti — imena, za ka-
tera vsi vedo, da so mafijska,
ni pa dokazov, da bi jih polici-
ja lahko aretirala. Drugo tako
društvo je "Komite belih
rjuh", ki mu je uspelo izpeljati
akcijo, da so vsa palermska
stanovanja v znamenje prote-
sta proti mafijskemu nasilju
neko nedeljo izobesila bele
rjuhe. Te in podobne akcije so
pripravile preokret v mišljenju
povprečnega človeka.
Med posamezniki ne moremo
mimo dveh mož. To sta Leolu-
ca Orlando in Bartolomeo Sor-
ge. Prvi je svoj čas bil paler-
mski župan in se je odlikoval
po pogumu, bodisi ko je trebalo
nastopiti proti organiziranemu
kriminalu, bodisi ko je bilo po-
trebno na sicilijanski način in
proti volji Rima sestaviti lokal-
no vladno koalicijo (komunisti
in krščanski demokrati skupaj).
Pred štirimi leti seje odcepil od
Krščanske demokracije in usta-
novil politično gibanje, imeno-
vano "Rete" (Mreža). Gibanje
je sveže, neomadeževano in z
močnim protimafijskim nabo-
jem. Kot levosredinska alterna-
tiva se vedno bolj uveljavlja po
vsej Italiji.
Drugi pomemben mož je je-
zuitski pater Sorge. Če so včeraj
kritizirali Cerkev, da je preveč
pasivna v boju proti mafiji, in če
je med mafijci še včeraj veljalo
pravilo o nedotakljivosti svetih
krajev in duhovnikov, danes med
sicilijansko duhovščino že padajo
prve žrtve mafijskega terorja.
Peter Sorge je izraz in idejna
vzmet protimafijskega razpolo-
ženja in delovanja s strani Cer-
kve. Ustanovil je center za
vzgojo bodočih vodilniii kadrov
v lokalnih upravnih telesih. Ta
politična šola je ena izmed kali
nove Sicilije in prav zato je
država morala tudi temu patru
odrediti telesno stražo.
Če sklenemo: mafija je sto
let brezobzirno kraljevala. Fil-
mi so jo ovekovečili in zavili
v skoraj eksotične tančice.
Oba — mafija in film — sta
pozabila na človeka z ulice. In
če kdo, potem je ravno človek
z ulice tisti, ki bo pokopal
"Častno družbo".
Z IZREDNE LETNE KONFERENCE PODRUŽNICE
NEODVISNIH SINDIKATOV AdISA
Ohpaniti čim več delovnih mest
I/redno letno konferenco podružnice Neodvisnih sindikatov \ A^isu so sklicali, ker je
organizacija po uvedbi stečaja v Tovarni orodij in strojev ostala brez vodstva, pa tudi
zato, da bi skupaj s Svobodnimi sindikati začrtali skupne aktivnosti pri ohranjanju pa-
sameznih delov Agisa.
V razmerah, ko so delavske pravice teptane v
največji možni meri in ko delavci nimajo pravih
informacij, je zelo pomembno, da sindikata na-
stopata enotno. Od tega je tudi odvisno, koliko
delovnih mest bo ohranjenih v posameznih
družbah. Sindikata se bosta zavzemala, da bi jih
bilo čim več.
Sicer pa vodstva družb niso pretirano zainte-
resirana, da bi delavcem oziroma sindikatoma
predstavili privatizacijo Agisa oziroma njego-
vih delov. Nihče od povabljenih direktorjev
družb se konference ni udeležil. Svojo odsot-
nost je opravičil le direktor Tahografov Zoran
Danilovič.
Po neuradnih informacijah naj bi Tovarno av-
tomobilske opreme razdelili na sedem profitnih
in neprofitnih enot, pr[ tem pa bi delo izgubilo
več kot sto delavcev. Še najbolj naj bi bila ja-
sna privatizacija Zavor, ki jih bo kupila firma
Grau. Direktor te družbe delavcem sicer pravi,
da spiskov presežnih delavcev ni več, o tem pa
dvomijo. Noben tujec ne bo kupil toliko režij-
skih delavcev, kolikor jih je še v posameznih
družbah ostalo.
Kako je vodilnim sindikat pri srcu, pove po-
datek, daje med petkovim delom izredne letne
konference prišlo opozorilo, da bodo enega od
delavcev Zavor dali v postopek, če konference
ne bo nemudoma zapustil. Kot da bi nekateri
želeli delati mimo sklenjene pogodbe o delu
Neodvisnih sindikatov. Sindikat je v teh zao-
strenih razmerah edini, na katerega se delavec
lahko obrne, je poudaril Franc Trbuc, sekretar
Svobodnih sindikatov v Agisu. To, kar se sedaj
dogaja v Sloveniji, je kraja družbenega pre-
moženja. Delavci Agisa bodo lahko njegovi la-
stniki do dvajset odstotkov, vendar bodo bolj
lastniki dolgov kot premoženja. Nujno je, da se
v privatizacijskih postopkih ohrani čim več de-
lovnih mest. Stroji se že prodajajo. Ni pričako-
vati, da bo J^emec kot kupec reševal socialna
vprašanja. Še bo prišlo do ugotavljanja pre-
sežnih delavcev. Franc Trbuc je prepričan, da
bo od sedanjih 650 delavcev v bodoče zaposli-
tev ohranilo le okrog 300.
SilUDIKATA ZAHTEVATA JASIVA POJASNILA
GLEDE BODOČNOSTI AGISA_
Za oba sindikata je bistveno, da zahtevata ja-
sna pojasnila glede bodočnosti. Kako se bo
Agis reševal: ali s programiranimi stečaji ali z
ugotavljanjem presežnih delavcev? Dosedanji
predsednik podružnice Neodvisnih sindiaktov
Agisa Zvonko Novak, ki bo to funkcijo kljub
stečaju TOS-a, kjer je bil zaposlen, opravljal še
nekaj mesecev, je povedal, da bi se orodjarno
dalo rešiti, če bi delavci imeli denar za dokapi-
talizacijo. Zavzel se je za okrepljeno sindikal-
no aktivnost, saj se bo sicer v drugih Agisovih
družbah zgodilo podobno kot že v nekaterih
drugih ptujskih podjetjih in v Tos-u. Razmere
so žal takšne, da sd nekateri delavci že več me-
secev brez slehernih prejemkov. Zato je potreb-
no narediti vse, da ne bi prišlo do podobnih
razmer tudi v drugih Agisovih družbah. Edino
bogastvo podjetja so dobri ljudje, vse drugo je
zanemarljivo. Stroji so zastareli, razen štirih,
petih. Polovico direktorjev pa bi bilo potrebno
nagnati, saj se že dvajset let presedajo s
stolčka na stolček, rezultatov pa ni. Zanje se
vedno najde denar, delavci pa naj preživijo s
16 oziroma 17 tisoč tolarji na mesec. Pravi di-
rektorji delajo 24 ur na dan, da podjetje rešijo.
Zdenko Kramberger, predsednik Svobodnih
sindikatov Agisa, je zdajšnje razmere ocenil z
besedami: "Pred nami je rop stoletja."
Sindikati niso enakopravni partnerji v pogo-
vorih. Zakaj se jih predsednik upravnega odbo-
ra Agisa Brane Obal izogiba? Ko se bo pod-
jetje privatiziralo, bosta morala sindikata delati
skupaj. Delavci, ki so razpravljali na izredni
letni konferenci, so v glavnem govorili o tem,
da so v popolnoma brezpravnem položaju, da
je blokada informacij popolna, in ker nimajo
drugih informacij, morajo verjeti direktorjem.
Zvonko Novak je dosedanje delo podružnice
ocenil kot zelo dobro; če bi bilo takih organi-
zacij več, bi bilo sindikalno delo zagotovo še
boljše. Delali so v korist delavcev. V teh za de-
lavce težkih časih se je težko odločiti za sindi-
kalno delovanje. Zato je izredna letna konfe-
renca podružnice Neodvisnih sindikatov Agisa
sklenila, da jih bo še nekaj mesecev vodil
Zvonko Novak, ki ima za to potrebne izkušnje.
V enem mesecu pa mora predsedstvo izvoliti
novega podpredsednika podružnice, ki bo po
nekajmesečnem uvajanju nadomestil dosedan-
jega predsednika. Da pa bo Zvonko Novak lah-
ko delal, mu je potrebno omogočiti prost vstop
v podjetje.
MG
JERUZALEM — SMEHLJAJ NARAVE
Ormoška klet pred novo vinsko zakonodajo
Ormoška vinska klet je v zadnjem poldrugem letu opravila kar nekaj naložb. Tako so v
lanskem maju odprli najmodernejšo polnilno linijo, v kleti so na novo opremili labora-
torij, ki nudi usluge vsem vinogradnikom v občini, tudi zasebnim. Pred nedavnim so za
potrebe kleti nabavili povsem nov filter, ki jih je veljal 450 tisoč DEM, to pa seveda za-
gotavlja novo kvaliteto v tehnologiji vinske proizvodnje ormoške kleti.
V podjetju Jeruzalem Or-
mož, kamor sodi Vinograd-
ništvo, vinarstvo in sadjarstvo,
menijo, da je ormoška klet
med redkimi v Sloveniji, ki se
ne ubada s problemi zalog vi-
na. Prodajna služba je uspela
z vrsto akcij na območju Slo-
venije prodati skoraj celotno
količino pridelka, ostala jim je
samo nujna železna rezerva.
"Če bomo še naprej gradili
na kvaliteti — tako zasebni
vinogradniki, ki svoje grozdje
vozijo v klet, kot tisti, ki so
sedaj še v družbenem delu te-
ga kmetijstva — in če bomo
vsi delali pošteno, če tistih, ki
so po zakonu o zadrugah po-
stali solastniki kleti, ne bodo
vodili ozki egoistični interesi.
se za usodo ormoške kleti ne
bojimo," je povedal Tone Lu-
skovič, direktor podjetja Jeru-
zalem Ormož.
Ormoška klet bo po vsej
verjetnosti postala eno nosil-
nih na področju štajerske vi-
nogradniške proizvodnje in
prav zaradi tega z veliko ne-
strpnostjo pričakujejo novo
slovensko vinsko zakonodajo,
ki bo marsikateri vinski kleti
v Sloveniji povzročila hude
glavobole.
"Nove zakonodaje se ne bo-
jimo, ker smo ves čas delali
tako, kot bo v vinskem zakonu
zapisano. Tiste kleti, ki se ne
bodo ukvarjale z različnimi,
tudi nesimpatičnimi komer-
cialnimi potezami (z nakupom
južnega grozdja in mešanjem
vin), bodo imele na vinskem
tržišču boljšo prihodnost. Pre-
pričan sem, da se nam je vla-
ganje v kvaliteto in čistost or-
moške kleti obrestovalo. Od-
sev tega je tudi letošnja proda-
na^količina vina.
Če bodo odnosi takšni, kot
morajo biti, in če zadruge in
posamezni vinogradniki ne
bodo imeli interesa potegniti
iz kleti čim več le zase, tem-
več se bodo ravnali v duhu
dobrega gospodarja, menim,
da se za usodo kleti ni treba
bati in nas 45 odstotkov v lasti
zadrug ne moti," je dodal To-
ne Luskovič.
Vida Topolovec
TEDNIK
TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod za
radijsko in časopisno dejavnost RADIO-TEDNIK PTUJ.
UREDNIŠTVO: Franc Lačen (direktor in glavni urednik), Ludvik
Kotar (odgovorni urednik), Jože Šmigoc (pomočnik odgovorne-
ga urednika in lektor), Jože Bračič, Ivo Ciani, Majda Goznik,
Darja Lukman-Žunec, Martin Ozmec, Marija Slodnjak, Vida
Topolovec, Nataša Vodušek in Milena Zupanič (novinarji).
TEHNIČNO UREJANJE: ATS Irena Fijan.
PROPAGANDA: Oliver Težak, telefon 776-207.
Naslov: RADIO-TEDNIK, Raičeva 6, 62250 Ptuj, p.p. 99
telefon (062) 771-226 • telefaks (062) 771-223.
Celoletna naročnina 3.120 tolarjev • za tujino 6.240 tolarjev.
ŽIRO RAČUN PRI SDK PTUJ: 52400-603-31023.
Po mnenju Ministrstva za informiranje Republike Slovenije šte-
vilka 23/58-92 z dne 12. 2. 1992 se šteje Tednik za izdelek in-
formativnega značaja iz 13. točke tarifne številka 3, za katerega
se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%.
Tisk: GZP Mariborski tisk, Maribor
NOV PRODAJNI CENTER MERCATORJA MIPA PTUJ
Nakupna kartica
INVESTICIJA, VREDNA 110 MILIJONOV TOLARJEV * PRESELJENO TUDI
RAČUNOVODSTVO * POSLOVNA POLITIKA NIŽJIH CEN
Jutri, v petek, bo Mercator Mip Ptuj na Ro-
gozniški 8 v Ptuju odprl prodajni center z več
kot 700 kvadratnimi metri prodajne površine.
Na tiskovni konferenci za novinarje prejšnji
ponedeljek so predstavniki podjetja povedali,
da je gradnja centra stala 110 milijonov tolar-
jev, zagotovili pa so jih iz lastnih sredstev.
V novem prodajnem centru bodo prodajali živi-
la, delikatese, pijače, galanterijo in tehnično bla-
go. Namenjen bo tako individualnim kupcem kot
obrtnikom, gostincem, podjetnikom in u.stano-
vam. Posebnost prodajnega centra bo niikupna
kartica za obrtnike, gostince in podjetnike; ti
jo bodo dobili na osnovi px)godbe z Mercator-
jem Mipom Ptuj. Prednost Prodajnega centra
bo tudi parkirišče za več kot 200 avtomobilov.
Od 10. do 31. decembra pa pripravljajo za kup-
ce posebne akcijske prodaje predvsem živil in
malih gospodinjskih aparatov. V centru bo za-
poslenih deset delavcev. NaV
BOSNA IN HERCEGOVI-
NA: Sile samozvane bihaške
enklave so pod vodstvom Fikre-
ta Abdica doživele nekaj vo-
jaških napadov. Tako so poti-
snile nazaj nekaj sil, zvestih bo-
senski vladi. To so lahko storili
predvsem po zaslugi srbskih sil,
saj so jim te dovolile prehod po
njihovem ozmelju.
V Sarajevu se nadaljujejo
napadi in pokoli s strani
srbskega topništva, severno do
Sarajeva pa se stopnjujejo
spopadi med Srbi in Muslima-
ni. Ob vsem tem je zanimiva
napoved vodje bosenskih Sr-
bov Radovana Karadžica, da
se utegne vojna končati še
pred novim letom, saj naj bi
bili blizu najnovejšemu mi-
rovnemu sporazumu.
* * *
MAKEDONIJA — GRČI-
JA: Napovedi skorajšnjega
priznanja Makedonije so pov-
zročile burno reakcijo Grčije.
Nemci so napovedali, da bi bilo
treba Makedonijo priznati še
pred božičem, Grki pa so se
odločili za pritisk na Skopje in
zapiranje meje z Makedonijo.
Makedonija ima na nek način
poseben položja tudi zato, ker
zanjo skrbijo ZDA, ki bi rade
pri njenem priznanju prehitele
Evropo. Z zapiranjem meje
Grčija kaj veliko ne bo dosegla,
saj so jo evropske države opo-
zorile, da bodo promet z Make-
donijo zagotovile prek letalskih
zvez. Grško vlado je zajela pre-
ganjavica in tako zdaj make-
donskemu vodstvu podtikajo,
da hoče vse države na Balkanu
obrniti proti njej.
ITALIJA: V drugem krogu
italijanskih lokalnih volitev je
največ županskih mest dobila
združena levica. Predvsem je
ta vesela zmage v velikih me-
stih, kot so Rim, Neapelj, Ge-
nova, Trst in Benetke. Prese-
netljivo pa je poraz na sever-
nem delu doživela Severna
zveza.
Za Slovence v Italiji je po-
membno, da jim je novi trža-
ški župan naklonjen, saj zago-
varja enakopravnost etničnih
skupnosti. V tržaški občinski
svet pa so bili izvoljeni tudi
štirje Slovenci: Peter Močnik,
Andrej Berdon, Igor Dolenc
ter Stojan Spetič.
AVSTRIJA: V zadnjih dneh
so tam imeli že 10 primerov,
da je neka tajna organizacija
poslala pisma, v katerih je bi-
lo eksplozivno sredstvo. Eno
teh je hudo poškodovalo .du-
najskega župana, med drugim
pa so jih prejeli tudi na naslov
dveh poslank Zelenih — Tere-
zije Stiosits in Madelaine Pe-
trovič, ministrice za ženska
vprašnja Johanne Dohnal in
urada, ki se ukvarja s posredo-
vanjem dela za tujce. Župan
bo tako ob roko, težave pa ima
tudi zaradi velike izgube krvi.
Osem od desetih takih pisem
je pripelo iz Spodnje Avstrije
na dunajske naslove, dve pa
na štajerske naslove, med dru-
gim k slovenskemu kulturne-
mu društvu 7. člen v avstrijski
Radgoni. Avstrijski notranji
minister je namignil, da bi
lahko šlo za delo "inteligent-
nega norca", vendar pa so
preiskavo usmerili tudi proti
tako imenovanemu avstrijske-
mu kotu, v katerem so organi-
zirani skrajna desnica in neo-
nacisti.
JUZNOFRISKA REPU-
BLIKA: V torek se je tam s
prvo sejo rasno mešanega pre-
hodnega izvršnega sveta kon-
čalo obdobje izključne vlada-
vine belcev. Predstavniki 21
strank, ki so sodelovale v po-
gajanjih o demokratični ure-
ditvi, so se sestali v parlamen-
tu v Capetownu, v katerega
črnci doslej niso imeli vstopa.
Izvršni svet bo odločal o delu
vlade vse do prvih demokra-
tičnih volitev, ki so jih razpi-
sali za 27. april 1994.
Pripravila:DLŽ
TEDNIK — ^- DECEMBER 1993
POROČAMO, KOMENTIRAMO — 3
izvedeli smo
40. SEJA PTUJSKE SKUPŠČINE 21. DECEMBRA
40. seja ptujske skupščuie bo predvidoma 21. decembra. Po-
slanci so bili o tem obveščeni že na 39. seji. Dnevni red zadnje-
ga letošnjega zasedanja so določili na torkovi seji predsedstva.
Za razpravo je pripravljenih več odlokov, poročilo o ure-
sničevanju razvojnih programov za Slovenske gorice in Haloze,
seznanili pa se bodo tudi z občinskimi razvojnimi usmeritvami
v prihodnjem letu in možnim obsegom javne porabe v letu 1994
v ptujski občini.
PTUJU PRIZNANJE ZA PRVO MESTO MED TURISTIČNIMI
KRAJI_
v Hitovem hotelu Casino Perla v Novi Gorici je bila včeraj
sklepna prireditev s podelitvijo priznanj najboljšim v okviru le-
tošnje akcije Turistične zveze Slovenije za najbolj urejen kraj v
Sloveniji. Med turističnimi kraji je že drugič zapored zmagal
Ptuj. Prejeto priznanje potrjuje pravilnost ptujskih usmeritev xia
področju turizma.
Na okrogli mizi pred podelitvijo priznanj so predstavniki
zmagovalnih mest, turistični delavci in drugi razpravljali o po-
menu tekmovanja za najbolj urejen kraj v Sloveniji za kakovost
življenja, letošnjih rezultatih in zasnovah nadaljnjega tekmo-
vanja ter urejanja okolja kot sestavnega dela turistične ponudbe.
OKTOBRA PTUJSKI PEKI SPEKLI SKORAJ 60 TISOČ KROFOV
Iz ptujskih pekam in slaščičarn prihajajo spodbudne vesti: samo
oktobra so spekli 59 tisoč krofov, to je toliko kot v prejšnjih letih
celo leto. Letos so jih v petih pustnih dneh spekli 125 tisoč. Ker se
povpraševanje po ptujskih krofih povečuje, že sedaj razmišljajo o
tem, kako bodo izpolnili naročila ob prihodnjem pustu.
LIPA PETO NAJVEČJE ZASERNO PODJETJE V SLOVENIJI
v reviji Gospodrski vestnik, ki je izšla 2. decembra, so obja-
vili lestvico 500 največjih zasebnih podjetij v letu 1992 v Slo-
veniji. Na zavidljivem petem mestu je ptujska Lipa, trgovsko in
proizvodno podjetje. Ptujska občina z devetimi podjetji med
500 največjimi zasebnimi podjetji zavzema deseto mesto.
PTUJSKI iN ORMOŠKI ZDRAVNIKI SE IZ06RAŽUJEJ0
Zdravniško društvo Ptuj — Ormož je v zadnjem času izredno
dejavno, saj pripravlja za svoje člane strokovna predavanja,
srečanja in druge izobraževalne oblike. Danes bodo prisluhnili
strokovnemu predavanju dr. Jožice Reberc, specialistke pedon-
tologinje, o poškodbah zob in dr. Antonu Tropu, specialistu in-
ternistu, o elektrokardiografiji. Po končanem predavanju si bo-
do udeleženci ogledali kardiološko diagnostiko na internem od-
delku ptujske bolnišnice.
S^^^^^^^ CIRKOVCAH
v domu krajanov Cirkovce bo jutri ob 15. uri tradicionalno
srečanje starejših občanov, na katerem pričakujejo okrog 130 ude-
ležencev. Organizira ga krajevni odbor Rdečega križa v sodelovan-
ju s krajevno skupnostjo. Vsem udeležencem bodo postregli s ko-
silom, jih skromno obdarili, za vesele trenutke pa bo tako kot lani
poskrbel ansambel Idila. Otroci iz vrtca in šole, družina Gojkošek
in žanjice pa pripravljajo prisrčen kulturni program.
PTUJ DOBIVA PREDNOVOLETNO PODOBO
številne ptujske trgovine, ustanove in lokali že dobivajo pred-
novoletno podobo. Kot je povedal občinski minister za turizem
Peter Vesenjak, bodo mesto okrasili v teh dneh. Sredi decembra
se bo v Miklošičevi ulici in na prostoru pred Kmetijsko zadrugo
pričel novoletni sejem. Na Mestnem trgu pa se bo opolnoči 31.
decembra pričelo novoletno srečanje Ptujčanov.
Pripravila: MG
Srednješolska
likovna iiomlail
Po otvoritvi samostojne raz-
stave akvarelov Simone Me-
noni se v ponedeljek, 13. de-
cembra, v ptujskem sred-
nješolskem centru obeta spet
nova predstavitev mladih, ki
želijo na papir v barvah pre-
liti svoje videnje in doživljan-
je današnjega sveta.
Mladi likt)vniki in likovni-
ce se zbirajo ob ponedeljkih
zvečer in izpod njihovih čo-
pičev se porajajo motivi, ki v
abstrakciji pripovedujejo
vsak svojo zgodbo. Pri nji-
hovih začetnih korakih jih
usmerjata absolventka Peda-
goške fakultete v Mariboru,
bodoča likovnica Natalija
Veselic in profesorica umet-
nosti na ptujski Ekonomski
šoli ter Gimnaziji Estera Je-
leiiko.
Če bi želeli preživeti pone-
deljkov zimski večer v družbi
z mladimi in si ogledati nekaj
njihovih najbolj uspelih del,
ste 13. decembra ob 19.30 uri
prisrčno vabljeni v medioteko
Srednješolskega centra Ptuj,
kjer bo otvoritev prve skupin-
ske razstave. Upamo, da ne bo
zadnja. S. B.
Govori se...
... DA je mesto Ptuj posla-
lo na ulice organe pregona z
veliko zalogo listkov, name-
njenih šipam narobe parkira-
nih avtomobilov. Namen od-
ločitve naj bi bil ta, da zbe-
rejo denar, ki bo zagotovil
čiščenje parkirišč. Šele ta-
krat bodo namreč lahko av-
tomobilisti svoje konjičke
parkirali pravilno in brez
listkov.
... DA so nekateri prizadeti
napačnoparkiralci začeli sa-
moobrambno razmišljati, da
bi z avtomobilov sneli vse
brisalce. Potem pa naj kar
zatikajo listke!
... DA so odstranjevalci ar-
hitektonskih (beri pločni-
ških) ovir res naredili nekaj
malo dobrega za invalide in
voznike otroških vozičkov,
veliko slabega pa za pločni-
ke, ki pod pritiskom zime
razpadajo.
... DA bi bilo veliko dela
za odstranjevalce ovir prav v
tem obdobju Morane. Tokrat
sicer ne bi potrebovali kom-
presorjev in krampov, tem-
več samo snežne lopate.
... DA je mariborski oseb-
noprevoznik prizadeto pokli-
cal na pomoč mariborsko žu-
panjo, naj s ptujskih ulic in
okolice prežene avtobusna
kurenta in Jurija. Ptujski žu-
pan pa je začel ob tem raz-
mišljati, da bi posegel v ure-
jenost mestnega avtobusnega
prometa v Mariboru, pač po
željah in okusih Ptujčanov.
.. DA so sveti Miklavž,
Božiček in dedek Mraz skle-
nili veliko koalicijo. Pravkar
so sprejeli proračunski me-
morandum in se dogovorili
za usklajen nastop pri delitvi
proračunskih sredstev v letu
1994. Ugotovili so, daje pro-
računskih porabnikov preveč
in bo potrebno v prihodnjem
letu bistveno zmanjšati nji-
hove pravice. Veliki razno-
barvni koaliciji nasprotniki
trgovci ne obetajo dolgega
življenja, odločno pa jo pod-
pirajo obubožani matere in
očetje.
... DA krožijo naslednji
oglasi: Sem nezaposlena, ni-
mam kje stanovati in ne kaj
jesti, imam pa osnovo sred-
stvo za perpektivno dejav-
nost. Vabim zainteresirane
gospode, ki bi bili priprav-
ljeni vanjo vložiti svoj certi-
fikat.
4 — PO NAŠIH KRAJIH
9. DECEMBER 1993
PLESNI TRENER IN SODNIK FRANIO KOŽAR
Strog, zahteven in nspešen strol(ovn]al(
Za njim je 40 let trenerskega in sodniškega dela v kar nekaj slovenskih klubih, med drugim tudi na Ptuju. V letih od
1960 do 1980 so, z nekaj izjemami, vsi slovenski državni prvaki njegovi pari; večina njegovih parov so finalisti. Kot
sodnik je sodil že na 1000 turnirjih, od tega kar 500 mednarodnih. Trenira standarne plese in je pri tem nesporna slo-
venska avtoriteta z mednarodnim ugledom. Toda kot pri vseh uspešnih ljudeh, ki se spoznajo na svoje delo, je tudi v
njegovi zgodbi veliko takih, ki bi ga radi onemogočili in mu vzeli voljo. A se Franjo Kožar nikoli ni pustil onemogočiti
in tudi v bodoče ne namerava popustiti. Vsi vedo povedati, da je strog in zahteven trener, a vsi v isti sapi tudi zagotav-
ljajo, da je pošten in upa vsakomur povedati resnico v obraz.
T\idi vi ste najbrž pričeli kot
plesalec. Kako uspešni ste bili?
Začel sem tekmovati leta 1947
kot ustanovni član KUD Jože Her-
manko v Mariboru in sem najprej
tekmoval do leta 1948. Potem sem
šel v vojsko, kot plesalec pa sem
spet nadaljeval leta 1950. Moja ple-
sna pot je bila zelo kratka in inten-
zivna, na koncu uspešna: v petih le-
tih sem postal v standardnih plesih
državni prvak. Izmenjal sem pet
plesalk, največ pa sem dosegel z Ir-
mo Kiirbus. Državna prvaka v
standardnih plesih sva postala v
mariborski unionski dvorani.
Kdaj ste se odločili za tre-
nerstvo in kaj vas je pri tem
vodilo?
Po omenjenem državnem pr-
venstvu sem prenehal plesau, ker
sem na mednarodnih tekmovanjih
in ob tujih trenerjih ugotovil, da
smo v zaostanku 10 let, in ker je
bilo pri nas premalo strokovnega
dela. Mladih sposobnih trenerjev
ni bilo, gospoda Jenko in Si-
mončič pa sta bila že v letih. Poz-
nala se je 10-letna izolacija. Ko
smo leta 1952 ugotovili, da je
naše zaostajanje res veliko, smo se
zavedli, da moramo nekaj ukrenit-
ti. Menil sem, da nima smisla na-
daljevati kot plesalec, zato sem se
posvetil strokovnemu delu. Naj-
prej sem opravil sodniški izpit in
pomagal ustanoviti v tistem času
klube v Mariboru, na Ptuju in v
Murski Soboti, pozneje pa še v
Velenju. In potem sem se odločil
še, da postanem trener. Šolanje
sem opravil v Centru za kadre pri
Visoki šoli za telesno kulturo v
Ljubljani, kjer je šola potekala v
seminarski obliki. Ko sem opravil
izpite, sem šel za dva meseca na j
prakso na Dansko v enega vodil- ■
nih klubov, kjer je bilo zelo razvi- :
to delo z otroki, ki so pričeli ple- \
sati že pri petih letih. Tam ves I
razvoj temelji na otroških parih.]
Potem sem delel v petih klubih inl
treniral z nekaj izjemami vse
državne prvake od leta 1960 do
1980; pravzaprav so bili vsi finali-
sti moji pari.
Med klubi, v katerih ste dela-
li, je bil in je še tudi ptujski. Kaj
je značilno za ptujski klub?
V Ptuju je bili tako, da se je v
vseh letih po ustanovitvi pojavlja-
la občasna stagnacija. Ali ni bilo
dovolj parov ali pa je bila zaradi
obremenjenosti lastnih strokovnih
kadrov sekcija premalo dejavna.
Vedno pa je bila slaba plat, da ni
nikoli bilo dovolj velike izbire ka-
drov. Res je bilo veliko talentira-
nih parov, vendar jih ni uspelo
obdržati dovolj dolgo, saj moraš
vztrajati vsaj 10 let, če želiš biti v
evropskem ali vsaj srednjeevrop-
skem kakovostnem razredu. Precej
prvakov je bilo v najmlajših kate-
gorijah, vendar ti potem niso
vztrajali naprej.
Kje so vzroki za tako hitro
odnehanje, ste o njih veliko
razmišljali?
Poglavitni vzroki so različni,
nekaj je v malodušju parov. Vsi
niso vzdržali treningov, zadnje
čase pa je predvsem veliko po-
manjkanje denarja. Bojim se, da ta
Franjo Kožar
šport postaja šport dobro situira-
nih. Bodočnosti nimajo več samo
talentirani, ampak tisti, ki bodo
imeli denar. Klub temu imamo v
mlajšem razredu vedno svetovni
vrh, kar precej finalistov, mladinci
in člani pa končajo. Včasih nam
uspe v teh kategorijah kakšen slo-
venski par pripeljati do polfmala
ali četrtfinala v svetovni konku-
renci, vendar teh parov ni veliko.
Ko sem že omenil finance — le
redkokdo zmore plačati vrhunske
trenerje, ki zdaj običajno zahteva-
jo 120 do 160 DEM na uro. Ne
gre brez sponzorjev, in kdor jih ni
sposoben najti, pač ne more na
tekmovanja. Če pa ne greš na tek-
movanja in se ne preizkusiš v kon-
kurenci, pa ni več nobenih možno-
sti za napredek.
Govorili ste o prenehanju na
prehodu v člansko konkurenco.
Vaša izjava je tudi, da so plesni
pari, če v letih od 16 do 18 leta
ne sklenejo tesnejših zvez, sko-
raj obsojeni na neuspeh. Trdite
to povsem resno?
Da, v teh letih se plesalci in ple-
salke odločajo, ali nadaljnji študij
ali služba, in ob tem razmišljajo, ali
naj posvetijo bodočnost tudi plesu.
Takoj za prvimi skrbmi je tu že
odločitev o plesu in dilema, ali
uskladiti življenje s soplesalcem ta-
ko, da se odločiš za življenje v dvo-
je. Če plesalke in plesalca v
življenju ne povezuje nič drugega
kot ples, potem gre z njima zelo
težko naprej ali pa se slej ko prej
vse podre. Življenje so namreč
vrhunski plesalci prisiljeni načrto-
vati leta in leta v naprej, in če ne
ostanejo skupaj, vsaj v standardnih
plesih ne morejo ničesar doseči.
Nam zaupate, v čem je vaš
pristop drugačen od drugih, če-
prav je verjetno to na nek na-
čin vaša 'poslovna skrivnost'?
Res govorijo, da imam drugačen
pristop. A edino to je res, da imam
največ izkušenj, saj delam s pari
40 let. Sem človek, ki meni, da
ples ni samo lepodčenje in nastop
ter zunanji blišč, ampak prav tako
trdo športno delo kot v drugih pa-
nogah. In če želiš visoko medna-
rodno kakovost, pomeni to več ur
garanja na dan.
Plesalci nimajo posebnega
statusa, na primer statusa vr-
hunskih športnikov, čeprav
dosegajo vrhunske rezultate
in veliko trenirajo. Vsaj na
Ptuju se zdi, da ples ni obrav-
navan kot šport.
To je slaba plat ureditve naše
športne zveze. Nekatere šole spre-
jemajo tak satus na la.stni osnovi,
nekateri pa pravijo, da tega ne mo-
rejo storiti, saj na ples gledajo kot
na neko "cirkuško" dejavnost. Ni
enotnega pristopa, saj večina ljudi
in tudi pedagoškega kadra še ved-
no meni, da to ni šport. Verjetno
je taka tudi tradicija, saj na primer
Fakulteta za telesno kuturo šele
sedaj uvaja nekaj več plesa in
imamo sedaj tudi magistra plesa,
ki se bolj posveča vzgoji kadrov.
Kje si nabirate zanje in
predvsem kje spoznavate nova
dognanja in izkušnje svetovno
priznanih strokovnjakov?
Nova spoznanja in nove poglede
dobivam predvsem na tekmovan-
jih in posebnih seminarjih. Vaško
leto grem na mednarodno srečanje
v Nemčijo, kjer je od 500 do 700
trenerjev in plesnih učiteljev vseh
stopenj, od rekreacije do vrhun-
skega tekmovanja. Veliko se nau-
čim tudi, ko s pari hodim po veli-
kih prvenstvih in ko .sodelujejo
tujci na treningih naših pleslacev
ali mi na njihovih. Vidim, kakšen
je plesni trend; kot sodnik sem vi-
del že 1000 tekmovanj, od tega
polovico mednarodnih. Sodil sem
na vseh tekmovanjih, do evrop-
skih prvenstev in svetovnih poka-
lov. Tako si najlažje pridobiš
znanje in izkušnje, ker imaš pred
seboj svetovno in evropsko elito.
Kaj je mlade plesalce naj-
težje naučiti?
Zelo različno, verjetno pa je
največja težava drža in oseben
kontakt med dvema osebnostima v
paru, ki naj bi tvoril celoto. Vod-
stvo plesalca, sledenje, drža, da ne
govorim o izvedbi plesa, ki je od-
visna od smisla za ritem, konsdtu-
cije, dojemanja glasbe, čustvene
interpretacije ... Stvar okusa je tu-
di, kako si plesalec sploh predsta-
vlja ples.
Pri večini dejavnosti nikoli
ni povsem jasno, ali je za
uspeh bolj zaslužna nadarje-
nost ali marljivost. Kaj pravi-
te o tem vi?
Zelo rad delam z nadarjenimi,
seveda najraje z njimi, in zelo rad
tudi s tistimi, ki so dovzetni, s ka-
terimi lahko komuniciraš. Naj-
slabše pa je s tistimi, ki samo
čakajo, da ga potiskaš po parketu
in mu moraš čisto vse pokazati.
Zelo redko sem srečal talente, ki
bi bili istočasno tudi vztrajni. Hi-
tro dojamejo, hitro razumejo, hitro
pa tudi menijo, da so dovršeni in
da ni več potrebno vztrajati. Hitro
so zadovoljni in potem to rodi na
tekmovanjih precej razočaranj.
Razen redkih izjem taki talenti po-
tem zelo hitro pustijo ples.
Tekmovalci in starši skoraj
praviloma menijo, da so sod-
niki zelo pristranski in kri-
vični — predvsem to velja za
manjše klube. Se strinjate z
njimi?
Če sem odkrit, je v tem precej
resnice. Morda samo prva leta v
mednarodnem merilu ni bilo pri-
stranskos;ti in je poštenje nekaj
veljalo. Žal pa zadnje čase ugota-
vljam, da odkar imajo plesne klu-
be v rokah plačani trenerji, ki jim
je to tudi poglavitna zaposlitev, in
istočasno taki trenerji tudi sodijo,
je njihov interes presegel interes
po pravičnosti in poštenosti in je
njihovo sojenje res čudno. Včasih
pride do dokaj spornih rezultatov,
ko se ne ujemajo tako zelo, da so
za isti par ocene ena in sedem. To
pa ni več strokovnost, prej politi-
ka in klubska pripadnosti. Prema-
lo je torej strokovnosti, znanja in
premalo pregleda ^ nad tem, kaj
počnejo sodniki. Žal je tako, in
dokler ne bo poleg teh profesio-
nalcev v sodniškem zboru tudi ti-
stih, ki nimajo klubaških interesov
in so v tem pogledu amaterji ter
neodvisni, ni upanja.
Tudi ptujski pari so žrtev tega.
Žal je tako, če analizirate na pri-
mer, da si na turnirjih najmočnejši
klubi zagotovijo zastopstvo svojih
sodnikov in s tem tudi močen
vpliv na dogajanja. In skoraj ne-
mogoče je, da bi kdo iz manjših
klubov postal državni prvak. Nina
Jurišič in Jernej Slejko sta na pri-
mer bila vsepovsod na svetovnih
in odprtih prvenstvih najvišje od
vseh slovenskih parov, toda doma
nista bila nikoli prvaka. To je do-
volj jasen in primeren dokaz.
Kako potem na njune med-
narodne uspehe odgovarja
konkurenca?
Uradno sicer objavijo rezultat,
vendar ga ne komentirajo, v la-
stnih kkubih pa to seveda počnejo.
Tudi za to ne poskrbijo, da bi njun
uspeh prišel v časopisje. Vsaj ple-
sna zveza bi morala skrbeti za ob-
jektiven prikaz uspehov in njihovo
popularizacijo.
Pri svojem delu ste gotovo
že velikokrat doživeli, da so
tudi najbolj nadarjeni in
uspešni pari odnehali. Kako
sprejemate vedno nove in no-
ve odhode? Lahko pri tem
ostanete ravnodušni?
Težko je predvideti, kdo se bo
ustalil, kdo bo vzdržal. Lahko
rečem, daje to tragedija trenerske-
ga dela, saj se to dogaja vseskozi.
Par potrebuje za to, da plesno sho-
di, vsaj pet let, torej da sploh
začne plesati. Šele pet do deset let
pa mu prinese ugled in veljavo,
kakovost in znanje za suveren na-
stop v tujini. Žal takih parov ne
ostane veliko. Z vsemi se o tem
pogovarjamo in jaz kot trener jim
moram naliti čistega vina o pogo-
jih dela, načinih treninga, o tem,
koliko truda bo potrebno vložiti,
predv.sem pa, kako se psihično
pripraviti na sistematično delo in
tekmovanja, da sploh prideš do
kakšnih sadov. Vrhun.ski rezultati
zahtevajo trening od 5 do 6 krat
na teden po tri ure. In to le red-
kokdo vzdrži. Včasih te res zgrabi
malodušje, ko vidiš, kakšne krivi-
ce se dogajajo, in ko ti ne gre ta-
ko, kot si si zamislil ter kot si
pričakoval. ^jj^
DAN SOLE NA OSNOVNI ŠOLI MLADIKA
S pridnostjo se sme
vsakdo pohvaliti
v petek so na ptujski osnovni šoli Mladika proslavili dan
šole. Proslave so se udeležili starši, občinska ministrica za
šport in šolstvo Kristina ŠamperI Purg, ki je bila tudi
slavnostna govornica, predstavnica iz Zavoda za šolstvo
Zinka Bezjak ter ravnatelji sosednjih osnovnih šol.
Utrinek iz opere Debela Repa, ki so jo igrali učenci. Foto: MS
Osnovno šolo obiskuje 720
učencev. Trenutno najbolj po-
grešajo knjižnico in ustrezno či-
talnico. Kot je povedala ravna-
teljica Marija Šumandl, se trudi-
jo, da bi bila šola po meri otrok.
Ob tej priložnosti je ravna-
teljica šole podelila priznanje
vsem delavkam in delavcem,
ki imajo deset, dvajset ali tri-
deset let delovne dobe. Anica
Čuš, Vesna Gašperič in Ma-
rija Šumandl že trideset let
opravljajo pedagoško delo,
Nada Gojčič in Angela Fras
učita že dvajset let, prav toli-
ko let pa sta v službi Elizabe-
ta Kramberger, ki skrbi za
lačne želodčke, in Ivanka
Kreftil, ki poskrbi za čistočo.
Hilda Murko pa je prejela
priznanje za deset let službo-
vanja.
V kulturnem programu sta
igralki Zvezdana Mlakar in
Barbara Lapajne odigrali ko-
medijo Moški pod posteljo, ki
je gledalce navdušila. Učenci
pa so pod vodstvom Grete
Glatz uprizorili opero Debela
Repa.
Prešnji teden pa so na šoli v
Mladiki in na obeh podružnič-
nih — v Vitomarcih in Trnovski
vasi — potekali projektni dne-
vi. Letos so se učenci s po-
močjo učiteljev in zunanjih
mentorjev ukvarjali z zdravjem.
Učenci so preučevali zdravilne
rastline, se seznanili s posledi-
cami uživanja drog in drugih
poživil, obiskali Zdravstveni
center, športnorekracijski cen-
ter, se pogovarjali in tudi kon-
kretno predlagali, kako naj bi
učenci kvalitetno preživeli svoj
prosti čas in kako se je potreb-
no prehranjevati, da živiš zdra-
vo. Vse to so predstavili na za-
ključni razstavi. j^S
NA GRADU RAZSTAVLJA SANDI
ČERVEK IZ MURSKE SOBOTE
Pogled na sliko ni in
ne more biti dokončen
Sandi Červek je končal ljubljansko likovno akademijo le-
ta 1985. Vrnil se je v rojstno Mursko Soboto, kjer živi in
ustvarja. Javnosti se predstavlja že od leta 1982. Prejel je
že vrsto nagrad in priznanj, med katerimi je treba izpo-
staviti Rembrandtov cekin za leto 1992.
Ptujčanom se je Sandi Čer-
vek že predstavi leta 1987.
Tokrat je na ogled serija "čr-
nih" slik, ki so na prvi pogled
identične; vendar le na prvi
pogled, zakaj na dokončno
podobo slike, ki to nikoli ne
more biti, vplivata svetloba in
energija same slike ter prosto-
ra. Likovni kritik, sicer pa
umetnosti zgodovinar iz Po-
krajinskega muzeja Murska
Sobota Janez Balažic je o raz-
stavi med drugim zapisal:
"Črne membrane, ki obdajajo
komajda kak, čedalje bolj 'po-
viti zvok svetlobe', najbrž da
ni mogoče razumeti drugače
kot znamenja svojevrstne,
skrajno osebne apokaliptične
vizije. Še zlasti v petih, pov-
sem enakih, letos nastalih
slikah, pravzaprav umetni-
nah, kjer se svetlobni odble-
ski selijo po slikovni opni
kakor na zlatih diskih, ki na
bizantinskih ikonah razode-
vajo prisotnost božjega. San-
di Červek slutljivo lušči
šesti, za njim pa bo gotovo
odprl še sedmi pečat." ^
Z razstavo Sandija Červe-
ka, ki bo odprta do 4. januar-
ja 1994, Pokrajinski muzej
končuje letošnjo likovno raz-
stavno sezono. NaV
Se zadnji pogled Sandija Červeka, preden bo slika na ogled obi-
skovalcem
16. RAZSTAVA LIKOVNIH DEL NA DESTRNIKU
Sožitje cepiča in gričev Slovenskili goric
v petek so v prostorih Osnovne šole Destrnik odprli razstavo likovnih del, ki so jih naslikali udeleženci 16. likovnega
srečanja v oktobru.
Utrinek z likovne razstave na Destrniku
Srečanje bo kmalu praznovalo
dve desetletji. Mnogi slikarji
prihajajo vsako leto, drugi vsa-
ko drugo; vračajo se, saj je po-
krajina bogato posejana z moti-
vi, ki se jim je težko upreti.
Letošnje srečanje je dobilo
podmladek, saj so se v slikarsko
kolonijo vključili tudi učenci
osnovnih šol Juršinci, Hajdina,
Dornava, Cirkulane, Breg Ptuj,
Kidričevo, Cirkovce in Destr-
nik. Učenci bodo svoja dela
predstavili januarja prihodnje
leto v prostorih Kreditne banke
— podružnice Ptuj v Lackovi
ulici.
V osnovni šoli Destrnik so
minuli konec tedna postavili na
ogled svoja dela Jerica Basle-
Vivat, Drago Božičnik, Karel
Della Pietra, Bruno Levačič,
Mirko Majcenovič, Milena
Pečar, Branko Pungartnik, Lojz-
ka Rojko, Olga Tomič, Milena
Ka.stelic, Vladica Elvič-Volk,
Helga Ženko, Justina Vodišek,
Julij Ošlovnik, Stanka Povh, Er-
vin Kralj, Jožica Nedeljko, Ro-
zina Šebetič, Branko Gajšt,
Jože Foltin in Andrej Božič.
Odprtje razstave so s kultur-
nim programom popestrili učen-
ci osnovne šole Destrnik Simo-
na Pucko, Milena Janžekovič,
Martin Domjan, Sandi Horvat,
Simona Murko, Ines in Uroš
Zelenik, Mitja Vindiš in Sašo
Simonič.
Razstava bo prvi petek v fe-
bruarju prihodnje leto na ogled
še v Mestni hiši v Ptuju.    NaV
9. DECEMBER 1993
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE
PIŠE: TJAŠA MRGOLE-JUKIČ — 63
ZGOAOVINARaiGIJE ZA MLADE
PRAKRŠČANSKA OBČINA
Čisto na začetku, še v Palestini, so se ver-
niki Kristusovega kulta dobivali kar po hišah
oz. domovih. Ob srečanjih so "bratje" prire-
jali skupne večerje, kjer so jedli kruh, brali
svete spise, se pogovarjali o Mesiji ... Taka
druženja so imenovali večerje ljubezni —
agape.
Ker pa je ta vera dobivala vedno večje šte-
vilo vernikov, se je kmalu pojavila potreba
po boljši organiziranosti. Tako so nastale
prve organizacije, ki jih imenujemo občine.
Znanstveniki menijo, da so le-te nastale naj-
prej v bogatem trgovskem mestu Aleksandriji,
ki je bilo sredi.šče kulture, znanosti in filozofi-
je. Zelo hitro pa so se občine razširile skupaj z
vero tudi v rimsko cesarstvo in Rim, ki je post-
al središče krščanskega nauka.
Ako te beseda občina spominja na naše
občine, ti moram takoj povedati, da so bile
krščanske občine čisto nekaj drugega in da
imajo skupno le ime. V krščanskih občinah
niso poznali tajnic, ministrov in tudi župana
in predsednika izvršnega sveta ne. Odnosi
med verniki so bili prežeti z enakostjo in
pravičnostjo. Med verniki je vladal demo-
kratičen duh, kar je zelo pomembno, saj se
odnosi med verniki niso vzpostavljali s po-
močjo oblasti, ampak na osnovi avtoritete, ki
je slonela na sposobnostih posameznika.
Občina je bila že čisto prava organizacija,
ker je imela tudi moč kaznovanja ali sankcij.
Lahico si kar misliš, da je bila najhujša kazen
izgon iz krščanske občine. Sicer pa so bile to
majhne organizacije, v katerih so se vsi ljudje
poznali in se tako tudi medsebojno nadzirali.
Občine so se večkrat obiskali tujci — pre-
roki ali harizmatiki. Od drugih navadnih
ljudi so se razlikovali po tem, da so jim pri-
pisovali milost duha in moč izrekanja pre-
Pomoč bolnikom je bila ena od glavnih nalog krist-
janov.
Sestajanje prvih kristjanov je bilo velikokrat tudi
tajno.
rokb. Tako so po občinah izrekali prerokbe,
napovedovali prihodnost ... Harizmatiki so
ponavadi pripadali nižjim slojem ljudi. Ker
so dobivali zastonj hrano, pijačo in stanovan-
je, se jih je kmalu pojavilo veliko število in
med njimi je bilo veliko lažnih harizmatikov.
Pavel, eden od vodij občin v Rimu, je bil zato
zelo jezen nanje, saj je rekel, da tako prekipe-
vanje razodetij ne služi Gospodu, ampak tre-
buhom tistih, ki jih izvajajo.
Glede na to, da je postala krščanska občina
močnejša organizacija, ki je imela tudi vedno
več članov, se je že v I. in II. stoletju pojavila
potreba za verniki, ki bi bili brezplačno pripra-
vljeni opravljati dela v občini. Tako so diakoni
(beseda je grška in diakonizo pomeni služiti,
streči) opravljali sprotne posle v občini, stregli
pri bratovskih obredih, pomagali krščanskim
bolnikom, kasneje pa so postali učitelji.
Občino so vodili starešine ali presbiteriji.
Najpomembnejšo funkcijo pa so imeli episko-
pi (nadzorniki), ki so vodili gmotne zadeve ter
upravljali z denarjem in premoženjem občin.
Te svoje predstavnike so verniki volili med sa-
bo (demokratične volitve), včasih pa so jih kar
izžrebali. Tako na začetku ni bilo razlike med
verniki in tistimi, ki so ji vodili. Šele kasneje
so presbiteriji in episkopi dobili profesionalno
funkcijo.
Ha, imam te! Gotovo si pomislil: Ta pa
kvasi bedarije. Kako, lepo te prosim, pa so
episkopi razpolagali z denarjem in pre-
moženjem? Ja kje pa so ga dobili? Ali niso
bili prvi kristjani povečini le iz najnižjih in
tudi najrevnejših slojev ljudi?
O.K., prav imaš, toda ne veš pa, da so v
krščanskih občinah od slehernega vernika zah-
tevali, da seje odrekel svoji lastnini, jo prodal,
denar pa izročil občini, kjer je ta lastnina po-
stala skupna last vseh v občini. Denar so po-
rabili za skupne večerje, kruh, vino in v social-
ne namene, saj je bila ena glavnih nalog verni-
kov pomagati vdovam in poskrbeti svojim ver-
nikom dostojen grob, ki pa je bil last občine.
PTUJSKA GIMNAZIJA V PROJEKTU "SCIENCE
ACROSS EUROPE"
Povezava s svetom
v .šolskem letu 1992/93 smo se z dijaki ptujske gimnazije kot ena štirih slovenskih šol
vključili v projekt SCIENCE ACROSS EUROPE, ki seje pred tremi leti začel v nekate-
rih evropskih državah in se v teh letih bliskovito razširil na več kot 20 držav, s tem pa
pritegnil k sodelovanju več tisoč dijakov iz 300 evropskih šol. Z novim šolskim letom
projekt dobiva svetovne razsežnosti, saj seje že razširil v Paciflk, Azijo in ZDA.
Kaj je SCIENCE ACROSS
EUROPE? Gre za projekt, ki je
nastal na pobudo skupine profe-
sorjev ob močni strokovni in fi-
nančni podpori BP (Britsh Pe-
trol). Ideja je bila preprosta: po-
vezati dijake različnih evrop-
skih držav. Ob obravnavanju
skupnih aktualnih problemov,
zlasti s področja ekologije, naj
bi se učenci seznanjali z dolo-
čeno problematiko, v neposred-
nem stiku z drugimi deželami
pa naj bi imeli tudi možnost
spoznati te dežele — njihovo
kulturo, tradicijo, šole in živ-
ljenje. Predvsem pa jim je dana
možnost komuniciranja v tujem
jeziku.
Ob začetku projekta sta izšli
dve publikaciji: "Kisel dež" in
"Poraba energije doma". V mi-
nulem šolskem letu smo se v
projekt vključili z dvema razre-
doma drugih letnikov s temo
"Poraba energije doma".
Po prijavi v projekt smo pre-
jeli seznam šol, ki so vključene
v ta projekt, na podlagi katerega
smo si izbrali šole za sodelo-
vanje v Angliji, Nernčiji, Fran-
ciji, Belgiji, Španiji, Švici, Itali-
ji in Turčiji, veliko drugih šol
pa si je na enak način izbralo
našo šolo. Ob prijavi v projekt
smo prejeli še brošuro z navodi-
li za učence in učitelje ter for-
mularje, ki smo jih izpolnjene
pošiljali sodelujočim šolam.
V letošnjem letu so izšle še
tri publikacije: "Obnovljivi viri
energije v Evropi", "Pitna vo-
da" in "Kaj ješ?". Tako smo v
letošnjem letu sodelovanje raz-
širili z zadnjima dvema tema-
ma, vključili pa smo tudi večje
število učencev.
Učenci se ob tem projektu
seznanjajo z določeno proble-
matiko, razmišljajo o proble-
mih, poskušajo najti rešitve ali
predvidevati posledice.
Po pisanju sodeč smo kot pred-
stavniki Slovenije bili vsem izred-
no zanimivi, predvsem pa nezna-
ni. Tako je bila velika naloga
učencev predstaviti Slovenijo, pa
tudi Ptuj in šolo vsem sodelu-
jočim. Ob tej priložnosti bi se rad
zahvalil TIC-u in Turistični agen-
ciji Anka za reklamno gradivo o
Ptuju in Sloveniji.
Velik pomen tega projekta pa
vidim tudi v povezavi med učitelji
oziroma mentorji, saj smo eden od
drugega veliko izvedeli o izo-
braževanju drugod, o šolskih si-
stemih, o poučevanju naravoslov-
nih predmetov, predvsem kemije.
Izmenjali smo nekaj učnih pripo-
močkov (računalniške programe,
priročne tabele), učne načrte in
veliko drugih stvari.
Bogato gradivo, ki smo ga pre-
jeli od sodelujočih šol, bomo
predstavili skupaj z rezultati vsem
dijakom v gimnaziji. S tem pa bi
jih radi vzpodbudili k vključevan-
ju v obšolsko delo.
Ob koncu bi se rad zahvalil tudi
prof. Alenki Ketiš in prof Emiliji E.
Mesojedec za pomoč in lektoriranje.
Nekaj več o delu pa naj pove-
sta še učenki, ki sta v projektu
najbolj aktivni.
Saša Prelog: Namen naše ra-
ziskovalne naloge Poraba ener-
gije doma je bil primerjati
proizvodnjo električne energije
iz različnih virov v Sloveniji,
zlasti pa primerjati porabo ra-
zličnih virov energije v gospo-
dinjstvu: ceno in letne stroške
za posamezno vrsto energije (za
kuhanje, ogrevanje stanovanja
in toplo vodo). Vsak učenec je
doma izpolnil formular za svoje
gospodinjstvo. V šoli smo nato
vse podatke statistično obdelali
in izmenjali stališča o možno-
stih varčevanja energije doma.
Seznanjali smo se s problemi,
ki jih povzroča uporaba posa-
meznih virov energije, zlasti za
okolje, ter izmenjali svoje opti-
mistične in pesimistične pogle-
de glede porabe energije v na-
slednjih 30 lerih.
V izmenjavi mnenj je bilo opa-
ziti podobne poglede na or cnje-
ne probleme. Spoznali smo tudi,
da v drugih državah v gospodin-
jstvu uporabljajo predvsem elek-
triko in zemeljski plin, torej
"čista" vira energije.
Karmen Meško: Velika pri-
vlačnost tega projekta je navezo-
vanje prijateljstev s šolami. Ne-
kateri učenci so celo navezali in-
dividualne stike z drugimi učen-
ci. Ob veliki radovednosti drugih
za Slovenijo smo našo državo po-
nosno predstavili z različnimi
razgednicami in prospekti. Zelo
se zanimajo za naše nacionalne
običaje, prehrano, preživljanje
prostega časa. Veliko si jih želi
Slovenijo obiskatj^ saj so prese-
nečeni nad njenii^ lepotami. Ob
tej priložnosti si..j sestavili tudi
bilten o naši šoli ter ga popestrili
s številnimi fotografijami šole.
Tudi sami smo veliko izvedeli o
drugih šolah, krajih in ljudeh. Z
dopisovanjem pa si bogatimo be-
sedni zaklad tujih jezikov.
mag. Boris Zmazek
O prevzemu oblasti na Slovenskem
Zgodovinsko društvo Ptuj je pred izpolnitvijo vseh nalog, zapisanih v svojem delovnem pro-
gramu za letošnje leto. V tem okviru je bil v četrtek, 2. decembra, skupni ogled razstave Archa-
eologia Poetovionensis, kije v pritličju ptujskega gradu, posvečena pa je stoletnici muzeja. Člani
so si razstavo z zanimanjem ogledali pod strokovnim vodstvom ptujskih arheologinj.
Za danes (četrtek), 9. decembra, ob 17. uri pa so
za svoje člane in druge, ki jih zanima novejša slo-
venska zgodovina, pripravili strokovno predavanje
na temo Prevzem oblasti na Slovenskem 1944-
46. Predavala bo in odgovarjala na vprašanja priz-
nana slovenska zgodovinarka dr. Jera Vodušek-
Starič, ki je tudi avtorica knjige z enakim naslovom.
kot ga nosi predavanje. V knjigi je podrobno opi-
sana taktika KP, s katero je prevzela oblast v Slo-
veniji in takratni Jugoslaviji.
Predavanje bo v projekcijski dvorani Sred-
nješolskega centra v Ptuju. Nanj zgodovinsko
društvo vabi vse, ki jih ta tema zanima.
F. F.
TUDI TO lE 100-LETNICA MUZEJA
O prvem in tretjem mitreju
Letošnje leto ne poteka le sto let od ustanovitve Muzejskega društva, v okviru katerega je deloval muzej, pač pa tudi
80 let, odkar je konzervator Viktor Skrabar na Zg. Bregu pri Ptuju odkril niitrej, katerega so glede na vrstni red od-
kritja oštevilčili s številko tri. Oba predhodna je prof. Gurlitt našel na Sp. Hajdini, prvega že leta 1898/99, drugega pa
v njegovi neposredni bližini leta 1901. Že takrat se je Ptuj na karto evropske kulturne dediščine zapisal z veliki črka-
mi kot mesto mitrejev. Ne le zaradi dejstva, da so tukaj odkriti mitreji izredni po kvaliteti in bogastvu kiparskega
okrasa ter pričevalnosti napisov, temveč predvsem zaradi svoje skrbi za spomenike, saj so od treh odkritih mitrejev
kar dva ohranili na mestu odkritja.
Prvega so takoj po odkritju
zaščitili z zaščitno stavbo, to
pa nato leta 1910 obnovili.
Nad tretjim pa so že leta 1914
zgradili kvalitetno arhitekton-
sko lupino. Večino sredstev so
člani društva zbrali s prosto-
voljnimi prispevki. Na to nas
opozarja napis nad vhodnimi
vrati v III. mitrej, ki se glasi:
"Spelaeum invicti Mithrae so-
cietas antiquaria Poetov(ionen-
sis) anno MCMXII1 in apricum
protulit insequentique anno ne
magis periret providit aedicula
multis adiuvantibus constructa"
— Muzejsko društvo v Ptuju je
leta 1913 svetišče nezmagljive-
ga Mitre odkopalo ter mu v na-
slednjem letu s številnimi pri-
spevki zgradilo zaščitni krov, da
bi ga očuvalo nadaljnjega pro-
padanja.
Medtem ko so I. mitrej pokri-
li z zaščitno stavbo, ki ni posta-
vljena niti v osi svetišča, pa je
bila pri 111. mitreju prisotna že
kompleksna parkovna ureditev
njegovega okolja, s čimer je do-
bil kvalitete krajinskega spome-
nika. Prostorski efekt je bil pre-
računan na pogled z današnje
Mariborske ceste. Ta parkovna
ureditev je bila zajeta v urbani-
stičnem načrtu iz leta 1962, ko
je bilo območje III. mitreja z
občinskim odlokom določeno
za arheološki park, pa tudi v za-
zidalnem načrtu iz leta 1964.
Dokaj uspešno nam je to zem-
ljišče uspelo ohraniti nezazida-
no vse do leta 1985. Že leta
1981 so se pojavile težnje pozi-
dati okolico III. mitreja z indi-
vidualnimi gradnjami. Vendar
takrat zaradi ugovorov številnih
rrruzejev, pedagoške znanstvene
enote za erheologijo Filozofske
fakultete. Inštituta za arheologi-
jo pri SAZU, Arheološkega
društva Slovenije in Zgodovin-
skega društva iz Ptuja dopolnil-
nega urbanističnega načrta niso
sprejeli. Sprejeli so ga leta 1985
in z individualnimi gradnjami
ob Mariborski cesti mednje mi-
trej dobesedno "utopili", s tem
pa okrnili tudi prostorsko in
pričevalno vrednost III. mitreja
in njegove okolice.
Pozidana je tudi okolica I.
mitreja, tako da do svetišča ni
niti pravega dostopa. Med dru-
gim je v njegovi neposredni
bližini postavljena svinjska far-
ma. Tako lahko obiskovalci ne-
mesto svetega vrelca — "fons
perennis", v katerega so Mitrovi
verniki metali svoje darove, vi-
dijo veliko gnojno jamo, iz ka-
tere se širi neznosen smrad in ki
gotovo nima nič skupnega z Mi-
trovim kultom.
Razen tega da so okolico
obeh mitrejev pozidali s takimi
ali drugačnimi stavbami, se na
samih zaščitnih stavbah in spo-
menikih ni dosti spremenilo. Še
danes sta oba mitreja brez elek-
trične napeljave, potrebne pa sta
///. mitrej, kot ga vidimo z Mariborske ceste. Zaščitna stavba je "uto-
pljena" med individualnimi gradnjami. Foto: Stojan Kerbler, leta 1993.
tudi dostojne prenove. Dostojne
ureditve pa je jiotrebna tudi nju-
na okolica, saj ne smemo poza-
biti, da je Ptuj po svetu znan
kot mesto mitrejev.
M. Tomanič-Jevremov
Pogled na zaščitno stavbo nad I. mitrejem in na del svinjske farme na
levi. Foto: Stojan Kerbler, leta 1993.
Zaščitna stavba nad III. mitrejem, verjetno posneta med leti 1914 —
1918. Fototeka Pokrajinskega muzeja Ptuj.
6 — NASI KRAJI IN LJUDJE
9. DECEMBER 1993 — TEDMlKl
OD

PAČ
CIRKULANE: Športno društvo Cirkulane je zelo dejavno.
Po uspešnih haloških igrah brez meja so se zdaj odločili še
za postavitev smučarske vlečnice v Pristavi. Kupilo jo je
društvo in z njo tudi upravlja. Med prvimi so jo v torek
preizkusili domači šolarji, ki so imeli tam športni dan. Ker
pa je v teh časih tudi veliko pomanjkanje smučarske opreme,
bodo organizirali še sejem rabljene smučarske opreme. Ta bo
v soboto dopoldan pred kulturno dvorano v Cirkulanah.
TEDNIK
DESTRNIK: Minulo nedeljo se krajani in krajanke De-
stmika niso odločili za uvedbo 6. krajevnega samoprispevka.
Udeležba na referendumu je bila blizu 76-odstotna, proti
uvedbi samoprispevka pa je glasovalo 57 odstokov glasoval-
nih upravičencev. Za vse, kar želijo v kraju urediti (vodovod,
ceste, pokopališče in prizidek k osnovni šoli) bodo zdaj mo-
rali najti kakšen drugi način zbiranja denarja. Večino projek-
tov so nemeravali s sredstvi samoprispevka le sofinancirati,
saj so se dogovarjali za sredstva iz občinskega in republiške-
ga proračuna.
TEDNIK
LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU: V soboto ob 18. uri
bo v tamkajšnji dvorani javna oddaja Pokaži, kaj znaš. Nastopi-
li bodo pevci, recitatorji in glasbene skupine. Vsi, ki želijo na-
stopiti, se lahko prijavijo tudi še uro pred prireditvijo.
TEDNIK
PTUJ: Tridnevni sejem Zima — šport je v športno dvora-
no Mladika privabil 3 tisoč obiskovalcev, nekaj sto pa jih je
kupčije sklepalo kar pred športno dvorano. Poglavitna
značilnost že tradicionalnega sejma, ki ga organizira ptujski
Smučarski klub, je tokrat bila, daje bilo veliko več tistih, ki
so želeli rabljeno smučarsko opremo in obleko kupiti, kot pa
onih, ki sojo prodajali.
TEDNIK
VIDEM: Skoraj smo že
pozabili, da so prizadevni
učenci osnovne šole Videm
pri Ptuju pod vodstvom uči-
telja telovadbe Jožeta Šoštar-
ja na Polančevem hribu v
Halozah uredili smučarsko
progo in pripravili vse za po-
stavitev vlečnice. Dolgo ni
bilo snega, zdaj pa so jo lah-
ko postavili. V sredo je ime-
la tam šola športni dan,
vlečnica in proga pa sta, ob
minimalnem plačilu, na vol-
jo tudi za druge smučarje.
Pripravila: DLŽ
ooi

UPEC JE VASI
Lenarške novice
DRAGA ZIMSKA
SLUŽBA
Obilno sneženje poleg veli-
ko dela zahteva tudi pre-
cejšnja finančna sredstva. Edo
Zorko, sekretar sekretariata
za družbeno-gospodarske za-
deve SO Lenart, je povedal,
da sprejeti program zimske
službe skušajo dosledno izva-
jati. Stroški so visoki, saj sa-
mo v tem mesecu presegajo 3
milijone tolarjev, kolikor so
porabili za zimsko službo v
celem preteklem letu. Zdaj si
pomagajo z denarjem iz
občinskega samoprispevka, bo
novih tako obilnih padavinah
pa bo denarja kmalu premalo.
OD KOD VZETI
DENAR ZA CESTE
Na zadnji seji lenarškega
izvršnega sveta so med dru-
gim obravnavali devetmesečne
gospodarske rezultate podje-
tij. Člani vlade ugotavljajo, da
na uspešnost delovnih organi-
zacij in na vedno večjo brez-
poselnost ne morejo vplivati.
Kot kaže, pa v občini grozijo
nekateri novi stečaji družbe-
nih podjetij.
Sprejeli so tudi renominaci-
jo občinskega proračuna, ki
bo višji za 15,3 odstotka.
Zelo dolgo in burno so raz-
pravljali o osnutku programa
za modernizacijo krajevnih in
lokalnih cest v prihodnjem le-
tu. Tudi v lenarški občini so
zadnja leta večino denarja iz
občinskega samoprispevka po-
rabili za ceste, zahteve pa so
iz leta v leto večje. Celotni
program za prihodnje leto po
prvotni oceni znaša 83 milijo-
nov tolarjev. Poleg stroškov
asfaltiranja bodo morali pre-
cejšnja sredstva nameniti za
odplačilo najetih kreditov.
V letošnjem letu je bilo sku-
paj asfaltiranih dobrih 18 kilo-
metrov cestnih odsekov, od te-
ga nekaj nad kilometur lokal-
nih ter slabih 17 kilometrov
krajevnih. Tudi letos bodo pri-
pravili prioritetni program.
Nekaj denarja za moderniza-
cijo cest bodo pridobili za po-
speševanje razvoja demograf-
sko ogroženih območij, nekaj
denarja pa bodo zbrali po kra-
jevnih skupnostih. Kljub temu
pa za vse potrebne ceste letos
ne bo dovolj sredstev.
Marija Slodnjak
Odprli smo novo, bogato založeno trgovino
"KORMORAN" z lovsko, ribiško in športno opremo
v medetaži hotela "ORMOŽ" v ORMOŽU.
Še posebej smo ponosni na našo izbiro risanic vseh kali-
brov, za katero menimo, da je največja v naši državi!
Pri nas lahko po izredno ugodnih cenah kupite:
— vrhunsko lovsko orožje, naboje, opremo vseh vrst;
— ribiški pribor;
— uvoženo italijansko modno konfekcijo in obutev;
— hrano in opremo za pse in mačke vodilnih svetovnih proizvajalcev
V naši trgovini vam nudimo tudi opremo za kletarjenje priznanega italijanskega
proizvajalca za male in velike vinogradnike.
Poleg tega jemljemo v komisijsko prodajo novo in rabljeno lovsko orožje.
Vsakega kupca lovske puške čaka darilo: škatla šibrnih nabo-
jev po izbiri!
Odpiralni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 17. ure, v so-
boto od 8. do 12. ure.
Pričakujemo vaš obisk in se priporočamo.
Urša MAJOR, d. o. o. prodajalna "Kormoran" Ormož
SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI
Upor poslancev
Tisto, kar so pred nekaj dnevi uprizorili šefi po-
sameznih poslanskih skupin, ko so zvedeli za pre-
dlog predsednika državnega zbora Herman Rigel-
nika o zamrzovanju poslanskih plač do junija pri-
hodnjega leta, bi lahko označili za nckai<:šen upor.
Vsaj kot upor proti zdravemu razumu in upor pro-
ti ohranjanju vsaj minimalne soodvisnosti oblasti
in drugih delov družbe. Seveda to ni bil poziv na
stavko poslancev, ker jim stavkati pač ni treba,
saj imajo platno in škarje v istih rokah. Sami
sprejemajo zakone, sami krojijo usodo države in
sami odločajo o svojih plačah. Za razliko od dru-
gih delavcev, ki morajo spoštovati odločitve obla-
sti, lahko z nekaj visokodonečimi parolami za-
vrnejo predlog o zamrznjenju svojih plač, tiste, ki
mislijo, da bi tudi poslanci morali bolj izrazito
deliti usodo z narodom v dobrem in slabem, pa
proglašajo za nevedneže in nergače, ki ne znajo
ceniti njihovega "izgorevanja" in "žrtvovanja".
Ali kot je dejal Anton Peršak, vodja poslanske
skupine Demokratske stranke (seveda, če je verje-
ti časopisnim poročilom): —Najpametneje je, da
se državni zbor na te kritike sploh ne odziva.
Najbrž po načelu: daleč od ljudstva, blizu bogu ...
Poročevalci s sestanka kolegija predsednika
državnega zbora, na katerem je Rigelnik predla-
gal zamrznitev poslanskih plač, so ugotovili, da
so bili voditelji poslanskih skupin (z izjemo vodi-
teljev Liberalnodcmokratskc stranke in Združene
liste socialnih demokratov) zelo enotni pri na-
sprotovanju temu predlogu.
Po pisanju ljubljanskega Dnevnika je slovenski
krščanski demokrat Ignac Polajnar izjavil, da pre-
dlog ničesar ne rešuje. "Poslanci veliko delajo,
tudi ponoči, tvegajo svoja življenja na cestah (ko
se ponoči vračajo domov), ogrožene so njihove
zakonske zveze, zato ne morejo biti vredni manj
kot povprečni direktorji. Pristati na kritike v jav-
nosti o previsokih poslanskih plačah bi pomenilo
ukloniti se 'cestni demokraciji'." Polajnar je še
dodal, da bi bilo treba (namesto da se razmišlja o
zamrznjenju plač) poskrbeti za normalne oko-
liščine poslanskeg adela, "predvsem pa za nor-
malno delo poslancev".
Seveda je moč pretežni del Polajnarjeve "argu-
mentacije" takoj pobiti z nekaj dejstvi in vprašanji:
Ali so (zaradi dela) res samo poslanci ponoči na ce-
stah in v nevarnosti za svoja življenja? Ali pa morda
življenja drugih nimajo enake cene? Kaj bodo na
takšen dokaz "posebnih poslanskih naporov in za-
slug" porekli tisti, ki se dobesedno vsak dan (česar
poslanci zagotovo ne počnejo) z avtobusi, vlaki ali
peš vračajo po cestah domov s popoldan,skih in
nočnih izmen, marsikdaj s praznimi denarnicami,
zagotovo pa s plačami, ki največkrat niso enako-
vredne vsem njihovim naporom?
Ali pa morda poslanci mislijo, da mora za sa-
mostojnost, za neizbežno prestrukturiranje gospo-
darstva povsem samoumevno stiskati pas "ljud-
stvo" z izjemo njih in še nekaterih izbrancev?
Vsekakor je zanimivo, da Ignac Polajnar tudi v
dodatnem javnem pojasnilu ne zanika ali popra-
vlja tistega, kar smo o njegovih "poslansko-
družinskih" težavah in obremenitvah lahko pre-
brali v poročilih s seje kolegija pri Rigelniku. Po-
lajnar zdaj samo verjame, da "naši volivci razu-
mejo," da poslanci Slovenske krščansko demo-
kratske Stanke ne terjajo preveč, če želijo s pogoji
svojega dela (verjetno s plačami? op. p.) doseči,
da bodo ob tako intenzivnem delu vendarle imeli
možnost kolikor toliko normalnega osebnega
življenja. "Poslanci SKD imamo družine (in na
družine se še vedno sklicujemo) in nikakor ne bi
mogli sprejeti, da bi bile zaradi obremenitve v
zvezi s poslanskim delom ter nezadostnih pogo-
jev za normalno delo prikrajšane naše družine.
Poslanci so se zavedali, kaj si bodo naložili, če
bodo izvoljeni, vendar so obenem tudi vedeli,
kakšne bodo plače. Nihče se seveda ni odločal za-
radi plač, je pa plača eden od pogojev dela. Te pa
so nižje od zakonsko določenih prav zaradi go-
spodarskega in socialnega stanja v državi."
Polajnar ima prav, ko pravi, da so njihove plače
nižje od zakonsko določenih. Toda nižje plače,
kot določajo zakoni in različni sporazumi, preje-
majo tudi tisoči drugih delavcev. Sindikat delav-
cev državnih in družbenih organov je že pred
časom opozoril, "da poslanci in drugi nosilci fun-
kcij ne bi smeli prezreti dejstva, da omejene pro-
računske možnosti in pomanjkanje denarja v pro-
računu za leto 1993 in 1994 ne veljajo samo za
navadno delavce v teh organih in organizacijah,
ampak tudi zanje ..." Polajnar prav tako ne pove,
da so bile "zakonsko določene plače" postavljene
astronomsko visoko, čeprav so bile že tudi ob
sprejemanju zakona ekonomske in socialne raz-
mere v državi izrazito slabe. Potemtakem poslan-
ci že takrat niso imeli občutka za realnost in za
vzpostavljanje takšnih odnosov med posameznimi
plačami, ki bi še ustrezno vrednotili "visok pri-
spevek in izjemne obremenitve" poslancev, prav
tako pa tudi drugih kategorij zaposlenih na Slo-
venskem. Kakršnihkoli evropskih ali drugih krite-
rijev za določanje poslanskih plač k nam ni mo-
goče kar tako prenašati in uveljavljati. Sicer pa
Rigcinikova zahteva za zamrznitev plač ni nič
drugega kot poziv, da bi poslanci konkretno poka-
zali, da jemljejo zares eno izmed določil v pro-
računskem memorandumu za prihodnje leto, ki so
ga podprli tudi sami in po katerem naj bi se plače
zmanjšale vsaj za 5%.
Zakonsko določene plače, na katere se sklicuje
Polajnar, so bile šokantno visoke, vendar pa tudi
sedanje poslanske plače niso takšne, da bi lahko
ogrožale njihovo počutje, delovno vnemo in
"družinsko srečo". Najnižja (in tudi edina) je po-
slanska plača okoli 150.000 tolarjev, najvišja pa
nekaj manj kot 300.000 tolarjev, s tem da je veli-
ka večina poslanskih plač bliže zgornjemu delu
tega razpona. In če (posamezni) poslanci kljub te-
mu kričijo in opozarjajo na svoje finančne proble-
me, potem ni nič nenavadnega, da se je komenta-
torki Dnevnika zapisalo tudi tole vprašanje:
"Kdaj se bodo poslanci nehali ukvarjati sami s sa-
bo, gledati samo na svoj žep in bodo končno na-
redili tudi kaj za ljudi, za tisto brezimeno
množico, ki so ji pred volitvami toliko lepega
obljubljali. Mar niso do ogorčenosti in užaljenosti
veliko bolj upravičeni vsi tisti delavci, ki po-
nižno, brez sleherne pravice in zaščite, čakajo na
zaposlitev, ki ne morejo več plačevati položnic,
mnogi niti za kruh nimajo več, njihove vrste se
množijo, prihodnosti pa nobene ..."
Poslanci so tokrat poskrbeli za večji prepad
med sabo in ljudstvom, kot si lahko mislijo. Bolj
kot za denar gre za moralno vprašenje. Kako lah-
ko v času, ko množično opozarjajo ljudstvo, da
(pre)visoki osebni dohodki lahko ogrozijo slo-
vensko nacionalno gospodarstvo, njegovo konku-
renčno sposobnost na tujih trgih in nasploh stabi-
lizacijske dosežke, sebe in svoje dohodke razve-
zujejo kakršnekoli odgovornosti? Finančno bi
zamrznitev pomenila relativno malo, moralno pa
veliko. In to priložnost, da bi se v težavah zdru-
žili z "ljudstvom", so poslanci (očitno) zapravili.
Ne samo zapravili, ampak zlorabili za neokusne
pripombe in primerjave. Tako je lider Slovenske
nacionalne stranke Zmago Jelenčič menil, da se
ni treba uklanjali kritikam iz javnosti. "Ne vem,
kaj bi radi, naj za poslance kuhajo golaž na trgu
pred parlamentom zato, da bo ceneje ..." Jelenčič
je kritiziral novinarje, ker niso zapisali, da so po-
slanci "prejšnji teden delali od jutra do noči, tako
da niso utegnili niti po najbolj nujnih nakupih!"
(Dnevnik, 2. decembra) Eden izmed poslancev je
nedavno tega trdil, da "zaposleni delajo 1800 ur
na leto, poslanci pa 4000 ur, kar bi pomenilo, da
delajo vse dni v letu, vse praznike in nedelje.
Ob takšni "delovni vnemi" je prav nenavadno,
da so posamezne seje parlamentarnih teles prepo-
gosto nesklepčne, kar povzroča zastoje v delu
parlamenta in velike stroške. Prav tako je čudno,
daje prejšnji teden kar 30 poslancev od 61 glaso-
valo proti temu, da bi delali tudi v soboto, čeprav
so imeli na dnevnem redu mnoge neodložljive in
za državo pomembne odločitve. Nenavadno je tu-
di, da se posamezni poslanci (Janez Podobnik —
Slovenska ljudska stranka) zdaj sklicujejo na po-
letno vročino v parlamentu, ki menda ni do-
puščala, da bi o nekem zakonu temeljito (in od-
govorno?) razpravljali ... Jak Koprive
TEDNIK — ^' DECEMBER 1993
NAŠI KRAJI IN LJUDJE — 7
ČEVLJARSTVO KIDRIČEVO VSE USPEŠNEJŠE NA TUJEM TRGU
Planinski čev[|i za Nordico-Benetton j
Čevljarstvo Kidričevo Je bilo do letos ena izmed ptujskih firm, kjer so v primerjavi z drugimi podjetji imeli manj
težav. Zmanjševanje zaposlenosti in proizvodnje v rudnikih, železarstvu in drugih podjetjih pa se vse bolj kaže tudi v
njihovi proizvodnji. Še posebej občutijo sanacijo podjetij v okviru Koržetovega sklada.
Proizvodnje za domači trg
skorajda ni več, čeprav lahko s
svojim asortimentom zadovolji-
jo še tako zahtevne kupce. Izde-
lujejo 28 vrst šivane zaščitne
obutve. V zadnjem času so raz-
vili več novih programomv,
med njimi program za potrebe
slovenske vojske in preizkušen
čevelj za policijo. Za oba pro-
grama imajo tudi ustrezni certi-
fikat. Od preostalih programov
velja posebej omeniti še pro-
gram škornjev, ki so primerni za
delo v hladilnicah, klavnicah,
mesnicah, kombinatih in drugje.
Za gozdarje so še lani v tem čas
izdelali za deset milijonov to-
larjev čevljev, letos v tem času
pa niso prejeli naročila za no-
ben par.
Direktor Vlado PremzI je po-
vedal, da se je za več kot 90 od-
stotkov zmanjšal promet s že-
leznico, (kjer so pred kratkim
odpustili 1100 delavcev), med
70 do 80 odstotki z rudniki, ta-
ko da programa za domači trg v
proizvodnji skoraj ni več. Kako
so se razmere spremenile, pove
tudi podatek, da so včasih iz ki-
dričevskega čevljarstva v žele-
zarno Jesenice vozili čevlje s
priklopniki, danes pa zadostuje
katrca.
V montaži trenutno delajo le
z dvanajstimi odstotki zmoglji-
vosti, 88 pa jih je prostih. V pri-
pravi dela, krojilnici, sekalnici
in šivalnici pa delajo s polno
zmogljivostjo za tuji trg, za zna-
no in dobro stoječo firmo Nor-
dica-Benetton. Zanjo izdelujejo
sedem tipov čevljev za prosto
plezanje in za najvišje višine, v
katere se načrpa zrak. Cena teh
čevljev je na tujem trgu od 320
do 380 nemških mark. V Kidri-
čevem ne izdelajo celega čevlja,
ampak vrhnje dele, ki pomenijo
85 odstotkov celotnega izdelka. 1
Trenutno jih mesečno izdelajo
6845 parov. Lohn posli jim pri-
našajo sedem do devet nemških
mark po paru. Italijanski par-'
tner je z njihovim delom zado-
voljen. Na račun kakovosti jim
že dva meseca in pol plačuje
Direktor Vlado Premzi z izdelki za
italijanskega kupca.
800 LIT za par. Kakovost so do-
segli v kratkem času, zaostajajo
pa še pri količinski proizvodnji.
Nujno bi morali formirati drugo
izmeno, vendar šivilj ni. Če pa bi
se odločili za drugi kader, bi ga
morali najprej 90 dni usposablja-
ti, firma Nordica-Benetton pa
vztraja, da že v letu 1994 dnevno
izdelajo 270 parov. Če jim bo to
uspelo, jim bo pri takšnem obse-
gu proizvodnje precej ostalo. Ita-
lijanski kupec jim plačuje redno,
denar dobijo v 30 dneh.
Za organizacijo druge izmene
bi potrebovali 11 novih delav-
cev; devet so jih že zaposlili
preko Zavoda za zaposlovanje.
Strokovnjaki Nordice ocenjuje-
jo, da je to proizvodnjo možno
organizirati tudi ponoči, saj de-
lo ni ubijajoče in tudi prevelike-
ga tempa ni.
NORDICA-BENETTON
PONUJA NOV POSEL
Nordica-Benetton ponuja dol-
goročno sodelovanje. Sedaj
zanjo izdelujejo vrhnje dele
čevljev, montaža pa poteka v
Monta Beluni. Če bodo uspeli
zgraditi novo proizvodno dvora-
no v velikosti 1800 m2, bi lahko
•montažo izvedli tudi v Kidriče-
vem, poleg tega pa še komplet-
no pakiranje in odpremo.
Sedanji proizvodni prostori, v
katerih delajo od leta 1987, so
izredno utesnjeni in onemogočajo
vsakršno širitev. V bodoče naj bi
jih uporabljali za skladišče. Naj-
večji problem pri novogradnji je
denacionalizacija. Imajo zem-
ljišče z vso potrebno infrastruktu-
ro, ne morejo pa graditi.
V novi tovarni bi lahko zapo-
slili 100 ljudi. Potrebno pa bo
hitro ukrepanje, sicer bodo Ita-
lijani proizvodnjo prenesli dru-
gam, na Madžarsko in Romuni-
jo. Program, ki ga za leto 1994
ponuja Nordica, je izredno zani-
miv. To je program Telemark s
proizvodnjo čevljev, ki jih
smučarji obujejo po smučanju.
Pri novem poslu Italijani ponu-
jajo veliko: vso tehnološko in
strokovno pomoč vrhunskih
strokovnjakov, ki so pomagali
postaviti podobne tovarne v ra-
zličnih delih sveta. Poleg tega
gre dve tretjini opreme na lizing
(ta bo ostala v Kidričevem, do-
kler bo tekla proizvodnja),
vzdrževanje opreme in vrhunski
repromaterial. Stroške prevozov
repromateriala v podjetje in
stroške polizdelkov že sedaj
plača Nordica, Čevljarstvo pa
formalno plačuje samo carinske
in špediterske stroške, ki pa so
zanemarljivi.
Tuji kupec ponuja tudi stro-
kovno izobraževanje različnih
profilov kadrov, tudi vodilnih.
Nordica ima za naslednje leto
naročil za devetsto tisoč parov.
Zanimivo pri tem je, da ne dela-
jo na zaloge. Če bo prišlo do
novogradnje in uvedbe progra-
ma Telemark (pogoj je druga iz-
mena), je pričakovati, da bo v
Kidričevem tudi trgovina oziro-
ma butik, kjer bodo pod ugodni-
mi pogoji prodajali obutev Nor-
dica-Benetton.
ZARADI BLOKADE
ZAMUJAJO Z
OSEBNIMI DOHODKI
Trenutna blokada znaša eno-
mesečni bruto promet. Zaradi
blokade kasnijo z izplačili oseb-
nih dohodkov, kar pa pri delav-
cih povzroča nezadovoljstvo. Z
banko se dogovarjajo o prolon-
gaciji kreditov. Pri sanaciji
zdajšnjih težav je pripravljena
pomagati tudi Nordica. Ponuja
krajše roke plačila od tridesetih
dni. Zaradi malo dela v montaži
pa se bojijo, da bodo morali ne-
kaj delavcev dati na čakanje.
MG
Proizvodnja v kidričevskem čevljarstvu poteka v izredno utesnjenih
prostorih; najhuje je v sekalnici. Foto: JOS
BISTRIŠKI MONTAL VPLETEN V AFERO WTC
Direktor podjetja ponudil odstop
"Pravosodni organi, ki imajo na razpolago vse podrobno-
sti o vpletenosti bistriškega Montala v afero WTC, bodo
presojali, kdo in koliko je kriv. Montal je v to situacijo
padel in odločiti smo se morali, kako in kaj. Kot direktor
tega podjetja sem pač na udaru jaz," je med drugim po-
vedal Milan Ozimič, ko smo ga konec prejšnjega tedna
poklicali, da nam razloži nekatere podrobnosti v zvezi s
temi dogodki.
Razlog za klc je bila vest,
ki so jo pred dnevi izbrskali
Delovi novinarji, da je v
provizij sko afero pri grad-
nji Svetovnega trgovinske-
ga centra v Ljubljani kot
kooperant Gradala GPG
Grosuplje vpleten tudi bi-
striški Montal, ki je dobil
plačano neopravljeno delo.
D.M. iz Gradala je s fiktiv-
no pogodbo za 3,5 milijona
tolarjev v organinizirano
verigo tistih, ki so Smelto-
vo gradnjo WTC zlorabili
za prelivanje denarja v za-
sebne žepe, vključil tudi
Milana Ozimiča iz Impola.
Milan Ozimič je medtem
že ponudil odstop s polo-
žaja direktorja, ker pač ne
želi poslovno škodovati
podjetju, in pričakuje odlo-
čitev upravnega odbora
Montala, da se o tej zadevi
odloči po svoji vesti. Ne
želi pa tudi, da bi sedanje
stanje nekateri izkoristili za
svoje namene v škodo pod-
jetja, saj je znano, da so v
Irnpolu različni pogledi na
lastninjenje Montala. Ven-
dar Milan Ozimič ob vsem
poudarja, da kot posamez-
nik v to afero ni vpleten.
"Na slovenskem trgu je
huda konkurenca pri pri-
dobivanju vsakega dela.
Za izvajanje del pri fasadi
stolpnice centra smo bili
štirje ponudniki in pri pri-
dobitvi posla smo morali
pristati na 17-odstotni po-
pust, ki ga pogojeval
Smelt. Tako smo 1. aprila
1992 podpisali pogodbo za
2,867.892 mark, z GP Gro-
supljem smo sklenili še do-
datno pogodbo za streho in
za de lana fasadi tega velike-
ga objekta, s Smeltom pa še
pogodbo za izdelavo radia-
torskih mask. Pogoj za po-
godbe— njihova vrednost je
v skupnem znesku znašala
4,230.()00milijonovmark—
je bila 4-odstotna provizija,
kar je v poslovnem svetu pri
takih poslih že kar normal-
no, samo razlikujejo se po
višini. Njena kriminalna pot
pa se prične tam, ko pričenja
odtekati v zasebne žepe," je
menilMilanOzimič.
Dela po pogodbi so izva-
jali od lanskega aprila do
letošnjega septembra, vse
do odprtja Svetovnega trgo-
vinskega centra. Niso pa še
vsega končali obračunsko.
Ves čas so bili problemi s
plačili za opravljeno delo,
vendar v Montalu upajo, da
izgube ne bo.
"Prav je, da pridejo takš-
ne reči na svetlo. Po vsej
verjetnosti je sedaj na Slo-
venskem toliko tovrstnih
afer, ker je bilo v preteklo-
sti na teh področjih prema-
lo nadzora; pa tudi danes ni
nič boljše. Tisti, ki odloča,
lahko zlahka marsikoga'po-
tegne v nečedne posle. Do-
dal bi samo še, da Smelt
svoje provizije še ni zahte-
val, neizplačan pa je ostal
še dobršen del drugih," je
pojasnil Milan Ozimič.
Vida Topolovec
V spomin Jakobu Emeršiču
Odšel je — tokrat za vedno,
brez besed, nenadoma in nena-
povedano. Odšel je Jakob
Emeršič. Tamburaši kar ne mo-
remo verjeti, da bo njegov stol
ostal prazen, njegova vedno po-
mirjujoča beseda brez glasu.
Tistega leta 1924, ko je prive-
kal na .svet v Cirkulanah, še ni
vedel, kaj mu je usojeno. Kro-
jaštvo je bilo premalo zanj, ki je
bil poln energije, želje početi
nekaj več, nekaj za dušo.
Ko se je leta 1947 pridružil
tamburaški sekciji Delavskega
prosvetnega društva Svoboda
Ptuj, je že vedel, da je zapisan
glasbi. Bil je glasbenik, ki je znal
vse tisto, kar glasba v človeku
vzbudi lepega, deliti tudi z drugi-
mi. S srcem se ji je predajal, v
njem je bilo toliko volje in želje
po nastopih, po napredku, nobe-
na vaja mu ni bila odveč, nobena
ura s tamburico izgubljena.
Bil je prijatelj vsakomur, znal
je najti pravo besedo, ko je bilo
treba prekiniti besedni dvoboj,
znal je poiskati izhod, ko je že
kazalo, da ni nobene poti več.
Jakob Emeršič je vedno našel
toplo besedo, razlog za sodelo-
vanje, prijateljski nasvet.
Jakob Emeršič
Odšel je prijatelj, ki mu je bi-
lo prijateljstvo dejanje in ne
prazna beseda.
Za svoje delo v tamburaškem
orkestru je prejel mnoga priz-
nanja, med njimi tudi zlato Gal-
lusovo značko Zveze kulturnih
organizacij Slovenije. Kljub do-
končnemu slovesu pa ostaja
spomin in zavest o dobrem pri-
jatelju, o človeku dobrih dejanj.
N.V.
Piše: FRANC FIDERŠEK^ 29.
Naša jubileja
Opravljene so bile tudi volitve v
vodstva občinskih družbenopo-
litičnih organi-
zacij. Tednik je
med drugim po-
ročal, da je bil
v Ormožu iz-
voljen za pred-
sednika OK
SZDL Vlado
Ožbolt, ki je
dolžnost oprav-
ljal neprofesio-
nalno, redno pa je bil zaposlen
kot ravnatelj OŠ Velika Nedelja.
Ni pa bilo zabeleženo, da je v
Ptuju bil ponovno izvoljen za
predsednika SZDL Zdravko
Turnšek. Med kandidati za
zvezne poslance je bilo v Tedni-
ku št. 12 z dne 27. 3. 1969 tudi
navedeno, da je Vlado Ožbolt
kandidat za zvezni kulturnopro-
svetni zbor ... O zapletih, pove-
zanih s tem, več v nadaljevanju.
ZA UVELJAVLJANJE
RADIA PTUJ
Omenil sem že, da .so ptujski
politiki imeli podcenjevalni od-
nos do vsega, kar je delavcem
radia uspelo dobro opraviti, in
bili zelo kritični do vsake napa-
ke, tudi do vsake besede, ki je
bila izrečena in ni bila v okvirih
dnevne politike. Prav zato si je
kolektiv radia toliko bolj priza-
deval, da bi se uveljavil z de-
lom, da bi tudi čim več prispe-
val k proslavitvi 1900-letnice
mesta PtujA. Odbor za pripravo
in izvedbo 1900-letnice, ki ga
je imenovala občinska skupšči-
na, najbrž tudi ni ocenil, da lah-
ko radio kaj bistveno prispeva,
razen da redno poroča o tem,
kaj so se v odboru dogovorili.
Prav zaradi tega smo pri ra-
diu razmišljali, s kakšnimi ak-
cijami se samostojno vključiti
v 1900-letnico. Poleg že opi-
sane vinske trgatve smo se
začeli ukvarjati z mislijo, da
bi izpeljali radijski kviz iz
zgodovine našega območja.
To je bila za tedanje razmere
in tehnične možnosti za lokal-
no radijsko postajo zahtevna
naloga, ki se je do tedaj ni
upala lotiti še nobena druga
lokalna radijska postaja v Slo-
veniji.
Skrbne priprave smo začeli
v decembru 1968. Organiza-
cijski vodja je bil upravnik
Franc Plohi, vsebinski del pri-
prav pa je v celoti padel name.
Izrabili smo posvet ravnatel-
jev osnovnih šol in jih sezna-
nili z vsebinsko zasnovo kvi-
za. Nekaj jih je bilo pripra-
vljenih sodelovati, vendar je
skoraj vsak glede vsebine
imel svoje mnenje. Tedaj sem
ugotovil, da brez določno in
jasno napisanih pravil kviza
ne bo šlo. Poskušali pa smo
tudi pritegniti nekaj osnovnih
šol iz občine Ormož.
Končno smo uspeli dobiti
osem osnovnih šol, ki bodo so-
delovale v kvizu. Iz ptujske
občine so bile: Cirkulane, Go-
riŠnica, Hajdina, Kidričevo in
vse tri ptujske šole (Franca
Osojnika, Ivana Spolenaka in
Toneta Žnidariča), iz ormoške
občine pa osnovna šola Ormož.
Naslov kvizu je bil "Spoz-
navajmo svoj domači kraj".
Časa za pripravo ni bilo dosti,
zato tudi gradivo, iz katerega
bi črpali vprašanja, ni smelo
biti preobsežno. Na pomoč sta
nam priskočila priznana učite-
lja zgodovinarja Janez Pucko,
tedaj ravnatelj OŠ Hajdina, in
Gizela Blagovič iz OS Ormož.
Janez Pucko je pripravil "Zgo-
dovino Ptuja" v 70 točkah kot
obširne odgovore na vprašan-
ja. Gizela Blagovič je prispe-
vala daljši poljubni sestavek
"Zgodovina Ormoža in okoli-
ce". Oboje smo razmnožili in
poslali skupaj s pravili šolam,
ki so se prijavile za tekmovan-
je. Kot dodatno gradivo naj bi
tekmovalne ekipe uporabljale
še knjižnico Vide Rojičeve
"Ptuj v boju za lepše dni".
V omenjenih Šolah so ime-
novali po tričlanske tekmoval-
ne ekipe s tremi namestniki.
Razumljivo, da so povsod iz-
brali najboljše učence, ki so
se začeli pridno pripravljati,
zakaj časa do prvega srečanja
je bil le dva tedna. Tekmovan-
je je bilo predvideno po
izločilnem sistemu, zato smo
pred vsakim krogom tekmo-
vanj izvedli žrebanje, kdo se
bo s kom srečal. Takrat smo
jim tudi povedali, da naj se še
posebej poglobijo v zgodovi-
no kraja ali šole, s katero se
bodo srečali, saj se bo najtežje
vprašanje "Občinstvo —
občinstvu" nanašalo prav na
to področje. Vprašanje jim bo
zastavilo občinstvo nasprotne
šole, zato morajo sami razmi-
sliti, da jim bodo vrnili z ena-
ko "trdim orehom".
Tistih 14 dni pred začetkom
tekmovanja sem poleg redne
službe še v popoldnevih in
nočeh imel izredno veliko de-
la, da sem za ves prvi krog
tekmovanj pripravil vsa vpra-
šanja z odgovori v štirih izvo-
dih, saj so vprašanja tekmo-
valci žrebali. Za vsako srečan-
je pa je bilo treba napisati še
podrobnejši scenarij, ker smo
kviz dosledno vodili iz radij-
skega studia. Vsaka šola je tu-
di pripravila svojo točko kul-
turnega programa.
V februarju 1969 smo začeli
prvo srečanje. V vsaki od tek-
movalnih šol se je zbralo števil-
no občinstvo iz učencev in tudi
odraslih. Za neposredni prenos
iz tekmovalnega prostora v stu-
dio je poskrbela pošta po tele-
fonski zvezi. Pri vsaki ekipi sta
sodelovala radijski novinar in
tehnik. Tehnik v studiu je moral
biti še posebno zbran. Odgovo-
re je spremljala posebna stro-
kovna komisija, vsi vzvodi pa
so bili v mojih rokah, saj sem
bil urednik in avtor kviza, zlasti
še, ker je bilo treba napovedo-
valcem sproti streči z besedili,
odgovori in pojasnili, ki naj bi
šli v eter. Bilo je nekaj spo-
drsljajev, prekinitev telefonskih
zvez, hreščanja in tuljenja v ra-
dijskih sprejemnikih, a vseeno
je šlo še kar v redu. Podobno je
bilo pri vseh treh nadaljnjih
srečanjih prvega kroga.
V drugi krog so se uvrstile
štiri šole; imele so že nekaj iz-
kušenj, zato je šlo že bolj
gladko. Iz tega kroga sta izšli
kot zmagovalki tekmovalni
ekipi osnovnih šol Hajdina in
Ormož. Njuno finalno srečan-
je je bilo v nedeljo, 20. aprila.
Po enakovrednem kosanju v
znanju je imela nekaj več tek-
movalne sreče ekipa OŠ Haj-
dina in si prislužila prvo na-
grado. Prispeval jo je "Ple-
skar" Ptuj, njen direktor Mir-
ko Bernhard pa je povabil na
razgovor člane zmagovalne
ekipe z vodstvom šole in ured-
ništvom radia.
O tem sklepnem tekmovanju je
poročal tudi Tednik v 16. številki
z dne 24. 4. 1969. V eni od
prejšnjih številk so učenci OŠ Or-
mož lepo opisali tekmovanje v
znanju med ekipo njihove šole in
OŠ Kidričevo. Bilo je to tekmo-
vanje iz drugega kroga, zmagali
pa so Ormožani. Kaj več o tem
kvizu Tednik ni poročal.
Omenim naj še pomembnost
tega, da sem pred tekmovanjem
pripravil pravila z jasnimi do-
ločili in vprašanja v štirih izvo-
dih. V nekaterih šolah se namreč
vodilni niso hoteli sprijazniti s
porazom, zato so iskali razne
drobne, tudi izmišljene napake in
poskušali prek upravnika doseči
razveljavitev srečanja v znanju.
Morali smo se sestati, poslušati
posnetek celotne oddaje in tako
dokazati, da napovedovalka v
studiu ni rekla niti besedice dru-
gače, kot je bilo napisano v uvo-
du vprašanja in kot se je glasilo
neposredno \'p!ašaiiic,
m^mmmmmmmmmummmmmmsmmm
PLOHL JE POCUKAL
TITA ZA ROKAV
Združenje lokalnih radijskih
postaj in sploh delo "lokalnih
radijcev" je močno podcenje-
vala tudi RTV Ljubljana, ki si
je lastila absoluten monopol.
Tudi delo lokalnih novinarjev
ni bilo posebno cenjeno.
8 — OD TOD IN TAMl
9, DECEMBER 1993 — TEDNIH
CENTER ZA SOCIALNO DELO PTUJ
Delo z osebami, prizadetimi
zapadl cerelipaine paralize
Center za sucialnu delo Ptuj v svojem širokem spektru delo-
vanja pogosto srečuje populacijo otrok in odraslih, ki jih je.
prizadela cerebralna paraliza. V omenjeni populaciji pre-
vladujejo ljudje z očitnimi duševnimi ali telesnimi omejitva-
mi v sposobnostih, ki jih ni mogoče trajno odpraviti ali
omejiti z doslej znanimi rehabilitacijskimi metodami.
Gre za skupino ljudi, ki je
močno heterogena in zahtev-
na v svoji rehabilitaciji in
učno-vzgojenm procesu mul-
tidisciplinaren pristop. Ptuj-
ski Center za socialno delo
gradi svoje pristope na la-
stnih strokovnjakih, ki so te-
sno povezani z različnimi in-
stitucijami za obravnavo po-
dročja paralize.
V tem sestavku vam želi-
mo prikazati vlogo centra in
njegove pristope k omenjeni
populaciji, ki kaže psihomo-
torno prizadetost. Pri Centru
deluje Komisija za
razvrščanje otrok in mlado-
stnikov z motnjami v tele-
snem in duševnem razvoju.
Sestavljajo jo različni stro-
kovnjaki, ki pokrivajo po-
dročja pediatrije, šolske me-
dicine dela, pedopsihiatrije,
defektologije, psihologije in
socialnega dela, dodatno pa
diagnostiko razširjajo z
vključevanjem drugih stro-
kovnih kadrov. Vloga komi-
sije je v napotitvi otroka v
primerno obliko obravnave,
usposabljanja, izobraževan-
ja, obenem pa tudi nuditi
svetovanje za čim komplek-
snejšo obravnavo otroka z
razvojno motnjo. Team se na
nek način prvič sreča z raz-
vojno motenim otrokom v
starosti treh let, ko se izdela
prva celostna diagnostika v
želji po vključitvi otroka v
razvojni oddelek vrtca ali v
želji po integraciji otroka v
vrtec, kar je predvsem odvi-
sno od teže motenosti.
Na nivoju občine deluje tudi
team, ki nudi diagnostično in
svetovalno pomoč otrokom, j
nameščenim v razvojni odde-
lek, pri sestavi individualnega
in skupinskega programa, obe-j
nem pa z rednim sodelovan-
jem sprotno evalvira in dopol-
njuje zastavljene programe.
V omenjenem teamu sodelu-
jejo tudi delavci Centra, ki
vzporedno z obravnavo otroka
vključujejo v delo tudi starše.,
Staršem se predstavijo pravice
in dolžnosti, odgovarja se na
njihova vprašanja, občasno pa
organiziramo predavanja, da
bi čim bolje spoznali razvojno
motenost, predvsem cerebral-
no paralizo, kar izboljša kon-
takt na relaciji starši — otrok.
Predstavljamo jim tudi osnov-
ne pravice, ki jih zadovoljuje-
jo preko naše strokovne
službe in se kažejo v nasled-
njih ugodnostih:
— povečana družbena po-
moč otroku
— denarni dodatek družini
— davčna olajšava pri na-
kupu avtomobila (znižan pro-
metni davek)
— podajanje mnenja pri re-
ševanju stanovanjske proble-
matike
— urejanje rejniške družine
S pristopom različnih stro-
kovnjakov pokrivamo različne
razvojne motenosti, pri delu z
otroki in mladostniki, ki jih je
prizadela cerebralna paraliza,
pa se povezuje Centrova stro-
kovna služba z Otroškim od-
delkom ptujske bolnišnice,
osnovnimi šolami, Društvom
za cerebralno paralizo i?i dru-
gimi. Posledično na podlagi
diagnostike otroke, ki ne mo-
rejo biti integrirani v normal-
no okolje, nameščamo oz. izo-
bražujemo in usposabljamo v
naslednjih ustanovah: Otroški
dom Maribor, Razvojni odde-
lek vrtca. Oddelek /a cere-
bralno paralizo pri OŠPP Ptuj,
možnost vključitve v delavni-
ce pod posebnimi pogoji v
Dornavi.
Pri pregledu dela oziroma
vključevanja Centra za social-
no delo Ptuj ugotavljamo, da
se naša strokovna služba red-
no ali občasno vključuje v
svetovanje in nadzor v 30 do
40 primerih otrok.
V prihodnjem obdobju želi-
mo intenzivirati skrb za omen-
jeno populacijo, ki jo vidimo
ob pomoči Svetovalnega centra
in Dispanzeija za mentalno hi-
gieno, v tovrstni povezavi pa
vidimo tudi delo strokovnjakov
Centra za socialno delo Ptuj.
mag. Miran Kerin
PREJELI SMO — PREJELI SMO
Razočaranje nad zdravniiiom
Vsi vemo, kako je lepo, ko
smo zdravi, in kako smo raz-
položeni, ko pride bolezen in
si sami ne znamo pomagati.
Veliko se govori in piše o
otrocih: da so naše največje
bogastvo, da moramo skrbeti
za njihovo zdravje in razvoj.
Mislili si boste, čemu vse to
pišem. Imam vzrok, ker sem
hudo razočaran nad dežurnim
zdravnikom iz Ormoža, ki
smo ga klicali v noči s srede,
17. 11., na četrtek, 18. 11.
Zbolela je devet mesecev stara
hčerkica. Ker z ženo nisva
mogla storiti nič več, da bi ji
vsaj zmanjšala hudo vročino
in ji zmanjšala trpljenje, sva
se odločila, da grem klicat
dežurnega zdravnika. Bil sem
presenečen, ko sem ob 21.50
uri poklical v zdravstveni dom
Ormož in prosil za pomoč, pa
mi je gospod zdravnik, ki je
bil tisto noč dežuren, rekel, da
naj otroka pripeljem v zdrav-
stveni dom. Kdo lahko reče,
da je "pametno" sredi noči
otroka z visoko vročino (40C)
peljati v Ormož? Po krajšem
pogovoru mi je gospoda
zdravnika le uspelo pregovori-
ti, da pride na dom.
Pa to še ni najhujše kar vami
želim napisati. Huje je to, da
zdravnik  potrebuje   za  pot,
dolgo 17 km, kar 2 uri in 15
minut. Da je bila mera polna,
je prišel brez pripomočka za
pregled grla (zahteval je žli-
co), povrh vsega pa je ugoto-
vil, da je otrok popolnoma
zdrav, vročino pa naj mu spra-
vimo dol. Ni napisal recepta,
kljub temu da je otrok iinel
vidne znake pljučnice (po-
spešeno dihanje in bitje srca
ter pordela lička).
Ker 18. 11. otroški zdravnik
ni delal, sva se z ženo trudila
naprej, da bi otroku pomagala, a
je bil ves trud zaman. V petek,
19. 11., sva otroka nesla na pre-
gled k dr. Borisu Vauku, ki je
takoj posumil na pljučnico in ji
predpisal sirup ter hkrati napi-
sal napotnico za bolnišnico
Ptuj, če zdravilo ne bo pomaga-
lo. Tako je naša mala Bernarda
20. 11. morala v bolnišnico,
kjer so potrdili, da ima pljučni-
co. Danes, ko vam to pišem, je
naša mala v bolnišnici že 11.
dan in verjetno bo še nekaj dni.
Mislim, če bo to pismo pre-
brala odgovorna oseba zdrav-
stvenega doma Ormož, da bo
ustrezno ukrepala proti zdrv-
niku, ki je tako malomarno
opravil svoje delo.
Hkrati se zahvaljujemo oseb-
ju otroškega oddelka Ptuj.
Anton — Štefka Goričan
KDOR IMA VODO. NE VE. KAKŠNO DOBRINO PREMORE
Vodovodne zdrahe pri Svetem Tomažu
Idilično lepa je bila jesen v okolici Svetega Tomaža. Gozdovi so se bohotili v zlatih, toplih odtenkih. Mir in tišina bi
me skoraj odvrnila od pravega namena obiska v Rakuvcih. Razlog zanj je bil telefonski pogovor: sogovornik mi je po-
tožil o težavah, s katerimi se srečuje deset gospodinjstev v Rakovcih in Savcih zaradi pomanjkanja zdrave, pitne vode.
To, da so v tomaževski kra-
jevni skupnoasti, kjer sta sko-
raj dve tretjini območja brez
javnega vodovoda, težave z
vodo, sem vedela že dalj časa.
Da pa deset gospodinjstev v
Rakovcih in Savcih preživlja
težave zaradi tega, ker jim
krajani z druge strani brega —
iz Savcev in s Savskega Vrha
— ne dovoli priključitve na že
obstoječi vodovod, pa je bilo
nekaj povsem novega. Gre za
veliko nagajanje in podtikan-
je, ki čedalje bolj prerašča v
zlobo in odkrito sovraštvo.
Ko sem prišla v Rakovce 40
k družini Janeza Majcna, sem
se spomnila, da sem bila pri
njih že pred dvema letoma,
kakšen dan po ujmi s točo in
neurjem, ki jim je uničila pri-
delek in dodobra prerešetala
streho na hiši in gospodar-
skem poslopju. Pri njih živi
devet ljudi, od tega trije otro-
ci, četrti pa je na poti. Imajo
sicer studenec, iz katerega je
napeljan hišni vodovod, a vse-
buje oporečno vodo. To je do-
kazano z analizo, ki so jo
opravili na Inštitutu za higie-
no in epidemijo pri Zavodu za
zdravstveno varstvo Maribor,
saj je voda bakteriološko opo-
rečna zaradi vsebnosti bakterij
fekalnega izvora. Vode je tudi
premalo za tako številno
družino, ki premore še nekaj
živine.
Otroci, živahni in toplo
oblečeni, so sicer tekali nao-
koli, vendar je bila njihova
bledičnost več kot očitna. Kot
sem izvedela, morajo zaradi
številnih zdravstvenih težav
pogosto k zdravniku in seveda
v bolnišnico. Pa to v tem delu
tomaževske krajevne skupno-
sti ni edini primer. Tod otroci
veliko bolehajo za ledvičnimi
boleznimi in celo umirajo.
Kaj bi ljudem, ki jim kro-
nično primanjkuje vode, ose-
bej v zadnjih dveh sušnih le-
tih, pomenil javni vodovod, ni
potrebno posebej pripovedo-
vati. Pralni stroj, ki je drugod
normalni gospodinjski pripo-
moček, lahko pri njih le redko
normalno dela; podobno je z
uporabo kopalnice. Namesto
da bi otroke navajal k pogo-
stejšemu umivanju, jih moraš
zaradi pomanjkanja vode ne-
prestano opozarjati, naj ne od-
pirajo pip, da voda ne bo tekla
po nepotrebnem.
V^^^^ GLOBOKEM
STUDENCU VSE REDKEJE
DOVOLJ VODE_
Skozi gozd, kjer se konča
zaselek Rakovci, prideš k
družini Majcen — Krajnc v
Savcih 40, po domače k Štuh-
čevim. Tudi pri njih živi devet
ljudi, v hlevu pa imajo devet
glav živine. Pred hišo se sicer
bohoti studenec, globok 36
metrov, vendar nima zado-
stnih količin vode za številno
družino.
"Vse skupaj je zelo žalostno
in pri tem se razjočem. Če bi
imeli v studencu zadosti vode,
s priklopom na javni vododov
ne bi delali sitnosti. Skrbi me,
kako bo pozimi. Za živino vo-
zimo vodo v navadni cisterni
in zato ob malo večjem mrazu
zmrzne. Vkopane cisterne pri
hiši ne premoremo. Vodo za
živino po dežju nosimo iz
mlake, ki sta jo dala izkopati
že naša stara starša," pove
Ana, ki jo žalosti nagajanje
krajanov onkraj grabe, ker jim
podobno kot še devetim go-
spodinjstvom ne pustijo pri-
klopa na javni vodovod.
Kako pri njih perejo in ku-
hajo, je poglavje zase. Pralni
stroj vključijo zjutraj, ker se
čez noč nateče v studencu ne-
kaj več vode, in opravijo pred-
pranje. Vodo iz stroja skrbno
spravijo in porabijo za stra-
nišče. Če je do večera vode
Majcnovi otroci so sicer živaiini, vendar nezdravo biedii^avi
dovolj, kar se ne zgodi vedno,
lahko opravijo celo pranje,
splahnjevanje pa pustijo za
naslednji dan. Ob tem hodijo
v studenec neprestano po-
slušat, ali motor še dela nor-
malno. Kljub starosti se 80-
letni Feliks Majcen še vedno
spusti v globino in prekontro-
lira njegovo delovanje.
Ana Majcen je povedala, da
je na vse svete morala čakati
debelo uro, da se je v studen-
cu nabralo dovolj vode za ku-
hanje kosilo. Pri tem razpreda
o medsosedskih odnosih. "Pa
pravijo, da smo Slovenci do-
Studenec je globok 36 metrov,
vendar je v njem komaj kaj vode
bri ljudje. Če smo si mi sosed-
nje med sabo kot pes in
mačka, kako je potem šele v
državi!"
Za sosede preko grabe,
kljub temu da jim nagajajo,
nima slabih besed; zavzdihne
samo, češ kako smo se nekoč
razumeli.
Feliksa boli to, da imajo ne-
kateri pred hišo okrasne baze-
ne, dva sta celo na Savskem
Vrhu, ki jih v sušnem poletju
brez dvoma ne bogati z vodo
deževnica, pri njih pa vode naj-
večkrat ni niti toliko, da bi si
lahko normalno skuhali juho.
DIREKTORICA BO IMELA
VODO ZA LUKSUZ_
Med interesenti za priklju-
čitev na javni vodovod v Ra-
kovcih je tudi Pavla Majcen, di-
rektorica Komunalnega podjetja
Ormož, ki jo težave sokrajanov
ob pomanjkanju vode posebej
"bolijo. Tudi pri njih doma imajo
studenec s hišnim vodovodom,
a ima podobne "muhe" kot pri
Štuhčevih. Vedno morajo po-
slušati, s kakšnim glasom dela
motor v studencu, ki jih opozar-
ja, kdaj smejo prati in upora-
bljati vodo za druge namene,
kljub temu da podobno kot pri
drugih hišah uporabljajo vodo
od pranja še za sanitarije.
Omenili smo že, da je v vsem
obilo zlobe, slabih namenov,
nevoščljivosti in drugih člo-
veških značajskih nečednosti.
Ker je Pavla ženska, ki je v tem
okolju postala "nekdo" — celo
direktorica, ji je po njihovem
potrebno povedati, da ne bo iz-
peljala vsega, kar si je zastavila
kot nalogo. O tem, da dobiva
vse mogoče klice po telefonu in
jo "neznanci" zmerjajo z ra-
zličnimi vzdevki, ne bi izgu-
bljali besed, ker postaja takšen
način obračunavanja z ljudmi v
nekaterih okoljih že ustaljena
navada. Med ljudmi se s pov-
sem določenim namenom širijo
govorice, da bo imela direktori-
ca Komunalnega podjetja vodo
za luksuz, ne za potrebo, saj vo-
do ima. Najbolj zlobni še doda-
jajo, da je njen mož v gozdu ob
domačiji razkopal nekoč z vodo
bogat izvir.
KOT DA BI BlU GARJAVl
Pri Pondrkovih v Rakovcih
44 so ob mojem obisku opra-
vljali običajna večerna opravila.
Vendar si je Franc le vzel toliko
časa, da je povedal o težavah
zaradi vode. "Počutimo se, kot
da bi bili garjavi, kot ljudje, ki
so manj vredni in ne smejo ime-
ti vode. Ko se želimo priklopiti
na javni vodovod, nam tisti tam
prek govorijo, da voda ni za
luksuz. Studenci na našem ob-
močju so vsi izredno globoki,
vode pa je v njih komaj za 40
cm," je povedal Franc in dodal,
da je bilo nekoč na mnogih da-
nes suhih jarkih kar nekaj mli-
nov.
Daniel Cajnko iz Rakovcev
39, ki zastopa interese krajanov
brez vodev svetu krajevne skup-
nosti, se je vprašal ali je vodo-
vod last ljudi v Savcih in na
Savskem Vrhu ali je občinski.
Najbolj ga boli, da tisti, ki vodo
imajo in so premožnejši, pravi-
jo, kaj bi reveži v Rakovcih
sploh radi. Občutek ima, da so
jih tudi v krajevni skupnosti da-
li na stranski tir.
Kaj je torej s studenci na tem
območju? Svoje so naredili po- *
segi v zemljo. Pričelo se je ob
kopanju plinovoda, so povedali'
nekateri, saj so opazili, da se je
takrat nivo vode v studencih;
prvič znižal. Nekoč bogate vod-;
ne vire so presekali tudi ob me- j
lioraciji, svoje pa so naredila tu- \
di sušna leta, posebej pa zadnji i
dve, saj je podtalnica mnogokje
zdrknila globoko v zemljo.        !
VODO Bi DALI, A SE
BOJIMO, DA JE SAMI NE
BOMO IMELI DOVOLJ
Napotila sem se na drugo
stran, k tistim, ki zavirajo, da bi
Rakovčani dobili vodo.
Brumnovi v Savcih so pre-
možni kmetje, ki se ukvarjajo v
glavnem z živinorejo. Preko nji-
hove njive naj bi bila speljana
vodovodna cev, to pa se kljub
številnim dogovorom ni zgodi-
lo. Doma je bila mama Marija.
Prijazno je razložila, zakaj se
tako odločajo: "Nič nimamo
proti njihovemu vodovodu, ven-
dar na nas pritiskajo drugi, ki se
bojijo, da potem vode, če bi se
na cev, ki je po mnenju ljudi
predrobna, priključilo še deset
gospodinjstev, ne bi imeli. Na
vodovod, ki smo ga zgradili
1972. leta, je že sedaj priklju-
čenih okoli 50 gospodinjstev in
vsi imajo nekaj več kot eno pi-
po. Povečale so se družine, pa
tudi raznih farm in pralnih stro-
jev takrat, ko smo vodovod de-
lali, ni bilo."
NAVEZAVA DODATNIH DESET
GOSPODINJSTEV JE
MOGOČA_
Da bi rešili problem vode, je
Komunalno podjetje Ormož, ki,
je upravljalec občinskega vodo-
voda, sklicalo s prizadetimi kra-
jani prvi sestanek v začetku ju-
lija, 11. julija so že bile sklenje-
ne pogodbe med Komunalnim
podjetjem kot izvajalcem del in
desetimi zainteresiranimi kraja-
ni. V pogodbi se je posameznik
zavezal, da bo svoje obveznosti
poravnal do konca 1993. leta, in
to za montažna dela 2.300
DEM, drugo pa bodo opravili v
lastni režiji. S takšnim postop-
kom se je strinjal tudi občinski
izvršni svet. Na podlagi soglasij
krajevne skupnosti Tomaž in
Sekretariata za varstvo okolja in
urejanja prostora občine Orrhož
ter pridobljenih soglasij za
montažo vodovodnih vodov in
izjav lastnikov zemljišč, je Ko-
munalno podjetje kot investitor
pridobilo odločbo za izvedbo
vodovodnih priključkov na trasi
Rakovci — Savci in 3. septem-
bra obvestilo upravo inšpekcij-
skih služb o pričetku del.
Zemeljska dela so že opravili,
vendar so bila vsa prizadevanja
krajanov Rakovcev, da se na-
vežejo na javni vodovod, za-
man, saj krajani Savcev trmasto
vztrajajo pri svoji zahtevi, da
sosednji vasi vode ne dajo. Iz-
govor je bojazen, da ima cev
njihovega vodovoda premajhen
premer za dodatnih deset go-
spodinjstev, kljub temu da so
pri Komunalnem podjetju dali
pri neodvisnem strokovnjaku, v
tem primeru je to bila Tehniška
fakulteta v Mariboru, opraviu
hidravlični preračun, ki zagota-
vlja, da je deset gospodinjstev
še mogoče navezati na omenjeni
priključek.
SESTANEK OBEH PRIZADETIH
STRANI__
Minuli četrtek sta se pri To-
mažu srečali obe skupini kraja-
nov. Sestanek je sklical Sekreta-
riat za varstvo okolja in urejanje
prostora, na njem pa je sodelo-
val tudi predsednik ormoškega
izvršnega sveta Vili Trofenik.
Stanko Krajnc s Savskega
Vrha je povedal, kako so gra-
dili vodovod, ki je bil najprej
narejen samo za 15 priključ-
kov in resnično samo za vaške
potrebe, kasneje, ko so ga pri-
ključili na javni vodovod, pa
so vodo dobili še drugi. Ob
tem je opozoril, da na Sav-
skem Vrhu nimajo ne hidran-
tov in ne požarnih mlak, kar je
z vidika požarne varnosti
vprašljivo.
Seveda vse ni bilo povedano
nežno. Veliko je bilo podti-
kanj, kričanja in zlobnih pri-
pomb, tudi takšnih, da je sedaj
dovolj snega in vode ja ne pri-
manjkuje. Predsednik or-
moškega izvršnega sveta Vili
Trofenik jih je spomnil, da so
sedaj priključeni na javni vo-
dovod in da mora voda od ne-
kod priteči, sami pa za tisto
omrežje niso prispevali nič.
Na sestanku je bilo od časa
do časa vroče.  Kar pa je pri
Vodovodne cevi so do bodočih
porabnikov vode že speljane,
pentlja, ki gleda iz zemlje, pa
čaka na povezavo z vodovodnim
sistemom
vsem najbolj bolelo, je bilo obi-
lo zlobe in nevoščljivosti. Ob
koncu dveumega sestanka, bolj
monologa, so se ob posredo-
vanju Vilija Trofenika le uspeli
dogovoriti, če bo dogovor seve-
da držal, da vsi, ki že imajo vo-
dovod, plačajo prispevek za
omrežje, tega pa je potrebno v
celoti rekonstruirati.
Besedilo in posnetki:
Vida Topolovec
TEDNIK — ^- PECEMBER 1993
OD TOD IN TAM — 9
DOC. DR. IVAN MALEŠIČ NA MEDNARODNEM KONGRESU
KLINIČNIH KEMIKOV V MELBOURNU V AVSTRALIJI
Slovenijo sprejeli v mednapoilno
organizacijo kliničnih kemikov
v Svetovnem trgovinskem centru v Melbournu je bil od 14. do 19. novembra 15. med-
narodni kongres in 31. letna konferenca kliničnih kemikov. Med okrog 1800 udeleženci
jih je bilo nekaj tudi iz Slovenije, med njimi doc. dr. Ivan Malešič, predstojnik labora-
torija v ptujski bolnišnici. ^
V delu kongresa je Slovenija
sodelovala z dvema referatoma,
bil pa je za našo mlado državo
izredno pomemben, saj smo bili
sprejeti v svetovno organizacijo
kliničnih kemikov (IFCC). Po-
stopki za sprejem so bili dolgo-
trajni. Predložiti je bilo potrebno
mnenje, da je klinična kemija v
Sloveniji prepoznavna stroka,
program dela in aktivnosti v zad-
njih dveh letih, statut slovenske
organizacije in priporočilo za
sprejem ene od sosednjih držav.
Doc. dr. Ivan Malešič je po-
vedal, da je kongres kliničnih ke-
mikov obravnaval številna vpra-
šanja in je bil v bistvu naravnan
interdisciplinarno. Na njem so
govorili tudi o AIDSU, čeprav je
ta v domeni transfuziologov. Kli-
nična kemija je ena od funda-
mentalnih znanosti in je tesno po-
vezana z diagnostiko.
Kongres so spremljale števil-
ne aktivnosti. Za udeležence je
bila izredno zanimiva in poučna
razstava laboratorijske opreme
uveljavljenih svetovnih proizva-
jalcev. Posebno pozornost je
vzbujal biodetektor, s katerim
se dobijo potrebni podatki z
elektrodo, ljudem pa ni potreb-
no več jemati krvi. Gre za apa-
rat, ki se v klinični kemiji šele
uvaja, bodočnost pa bo pokaza-
la njegovo uporabnost.
Dr. Malešič pravi, daje izred-
no zadovoljen z delom letošnje-
ga mednarodnega kongresa.
Udeležba na takšnem srečanju;
je edinstvena prilika, ki si jo
vsak želi. Naša klinična kemija-
bistveno ne zaostaja za svetov-
nimi dogajanji na tem področju.,
Med bivanjem v Avstraliji so
slovenski udeleženci kongresa
spoznali tudi nekatere lepote te
oddaljene celine. V Avstraliji živi
okrog tristo tisoč Hrvatov in 30
tisoč Slovencev, ki se sicer pove-
zujejo v različna društva, vendar
med seboj ne sodelujejo.
V Melbournu, kjer je potekal
kongres, je zelo veliko stavb v
viktorijanskem stilu in lepih
parkov; posebej izstopa kralji-
čin. Slovenci pa smo trajno zaz-
namovali to mesto, saj je več
stolpnic v mestu projektiral slo-
venski arhitekt. Lepote Sydneya
so spoznali na najboljši način
— z vožnjo po pristanišču. Med
spoznavanjem avstralskih lepot
so najpogosteje naleteli na Ja-
ponce, ki so to celino dobesed-
no preplavili. Ko so se med turi-
stičnim ogledom predstavljali
vodniku, so bili Japonci zapre-
padeni: prvič so, kot kaže, sli-
šali za Slovenijo. Avstralija je
bogata, njeni ljudje dobro živi-
jo. Že sredi novembra so živeli
v pričakovanju novega leta.
Udeležba na mednarodnem kon-
gresu jim je omogočila tudi ogled
Nove Zelandije, dežele s čudovi-
tim podnebjem in prijaznimi ljud-
mi. Življenje v tej deželi Je pre-
prosto in zelo naravno. Človeka
navdušuje, kako ščitijo domačo
proizvodnjo hrane in sadja. V de-
želo je prepovedan sleherni vnos
hrane ali sadja. Že pred pristan-
kom letala v Aucklandu je bilo
potrebno podpisati posebno izjavo
o tem. Zadnja možnost, da se zne-
bite neljubega "tovora", je pred
carino. Vnos hrane ali sadja kaz-
nujejo z visokimi kaznimi.
V Novi Zelandiji in Avstraliji
so se na vsakem koraku sreče-
vali z brezhibno organizacijo
turistične dejavnosti. Tega se v
Sloveniji moramo šele naučiti.
MG
Melbourne z nebotičniki in parki. Foto: I. Malešič
Korani In jurij vozita kljub oviram
Skoraj leto dni je moralo preteči, daje tudi v praksi zaživel projekt ptujskega mestnega
prometa. Gre za enega od projektov v okviru strategije razvoja turizma v Ptuju in celo-
stne podobe, ki jo je izdelal Studio Marketing. Prvega decembra sta začela poskusno
voziti avtobusa korant in jurij prometnega podjetja Štajertours.
Korant je ognjeni krst do-
živel ob letošnjem Jiurento-
vanju, ko je vozil korante po
Sloveniji, jurij pa se mu je
pridružil kasneje. Prvotno so
želeli, da bi mestni promet
stekel prvega julija, pa ni
šlo; rekonstrukcija Prešerno-
ve ulice se je preveč zavle-
kla. V vodo padel tudi prvi
september, ki bi bil najboljši
datum za začetek vožnje me-
stnega prometa, in tako se je
poskusna vožnja pričela pr-
vega decembra.
Dan, preden so začeli uva-
jati mestni avtobus, je mari-
borski Certus skupaj z enoto
v Ptuju predlagal ustavitev
poskusnega prevoza, dokler
se enakovredno ne dogovori-
jo, kakšna bo vloga Certusa
v ptujskem mestnem prome-
tu. Pisali so tudi mariborski
občini in vladi, da jim poma-
gata reševati ptujski mestni
avtobusni promet. Na seji
ptujske občinske vlade so
30. novembra posebej pou-
darili, da je mestni promet
po občinskem odloku dolo-
čen kot komunalna dejav-
nost, a se doslej v Ptuju ni
izvajala. Ker pa gre za po-
skusno izvedbo, lahko izvrš-
ni svet določi izvajalca. V
bodoče bodo o tem odločali
organi lokalne samouprave,
ki bodo določili, na kakšen
način se bo dejaviiost izvaja-
la: ali na osnovi koncesije ali
v okviru posebne službe. Po-
skusno obratovanje mestne-
ga prometa v izvedbi Štajer-
toursa pa še ne pomeni, da
so Certusu vrata zaprta.
Čimprej je potrebno sklicati
sestanek vseh prizadetih, na
katerem se bodo pogovorili o
teh vprašanjih.
Direktorica Štajertoursa Ire-
na Vidovič je povedala, da je
začetek obetaven. Potrudili so
se in v vsako gospodinjstvo na
relacijah, kjer vozita avtobusa,
poslali vozni red. V prvih
dneh je bilo največ potnikov
iz Orešja. Pohvalno se o me-
stnem avtobusnem prometu
izrekajo številni Ptujčani.
Šofer Stanko Horvat v av-
tobusu korant, ki je pretekli
petek vozil nekatere člane
ptujske občinske vlade, si po-
dobno kot vodja prometa Ja-
nez Habjanič in direktorica
Štajertoursa želi čim več za-
dovoljnih potnikov. Občinski
minister Peter Vesenjak pa
pravi, da je najtežje spremin-
jati življenjske navade. Čas bo
pokazal, koliko bodo Ptujčani
upoabljali mestne svtobuse in
v kolikšni meri se bo to poka-
zalo na prometu v mestu, ki bi
že zaradi tega, ker bodo neka-
teri v bodoče puščali avtomo-
bile doma, moral biti redkejši
in manj kaotičen.
MG
Snežni gobji velikan
Tudi Žamenčani so si ob zadnjem sneženju
sami urejali vaško cesto. Pri tem je^sodelo-
valo 15 članov gasilskega društva. Žamneci
so poznani po gobah in domačini pravijo, da
letošnje obilne snežne padavine napoveduje-
jo dobro gobjo letino. Pri njih pa seje gobar-
ska sezona že pričela, saj je ob gasilskem
domu zrastel dva metra visok goban. Res je
iz snega in so ga naredili vaščani po akciji,
pravijo pa, da je "semenski". Ali je bilo se-
me kvalitetno, bomo videli poleti na njiho-
vem gobarskem prazniku.
Fotozapis: M. Slodnjak
Gobo so naredili (od desne) Franc Zagoršek, Maks
Dovečar, Slavko Borina, Rasti Antolič in Franc
Rižnar.
10 ~ ZANIMIVOSTI
9. DECEMBER 1993
TEDNIK
KOBARIŠKI MUZEJ — EVROPSKI MUZEJ LETA 1993
Prva svetovna vojna še ni pozabljena
KOBARIŠKI MUZEJ DELA TRI LETA * PREDSTAVITEV SOŠKE FRONTE * MULTIVIZIJSKA SOBA * 100.000
OBISKOVALCEV
Kobariški muzej je najmlajši v Sloveniji. S svojo zbirko o prvi svetovni vojni je naletel na izredno zanimanje doma in
v tujini. Lani je prejel Valvasorjevo nagrado, letos pa najvišjo evropsko nagrado — nagrado Sveta Evrope. Muzej je
bil odprt 20. oktobra leta 1990 in do avgusta letos si ga je ogledalo že 100.000 obiskovalcev.
Kobariški muzej
Muzej je našel prostore v
Mašerovi hiši, ki stoji na trgu
sredi zgodovinskega jedra Ko-
barida. Že sama hiša je kultur-
ni spomenik arhitekture medi-
teranskega in alpskega prosto-
ra. Hiša je iz leta 1739 in kot
hiša veleposestnika vzbuja za-
nimanje tudi zaradi razpore-
ditve prostorov, ki ni bila
običajna za to območje. Prav
v tej hiši je bil leta 1878 ljud-
ski tabor, sicer pa so tu našle
streho nad glavo tudi čital-
niške prireditve. Hiša je bila
last družine Mašera, iz katere
izhaja Sergej Mašera, sloven-
ski rodoljub, ki se je aprila le-
ta 1941 potopil z rušilcem
vred v Boki Kotorski v znak
protesta proti kapitulaciji Ju-
goslavije.
Sporočilo kobariškega mu-
zeja je: prekleta vojna. Zaradi
tega in morda tudi zaradi voj-
ne v neposredni bližini je za-
nimanje za zbirko, ki govori o
soški fronti v prvi svetovni
vojni, tako veliko, pa čeprav
bo kmalu minilo osemdeset
let od bojev v Posočju. Dva-
najsta soška bitka, ki se je
začela 24. oktobra 1917, je bi-
la ena najbolj uspelih preboj-
nih akcij v prvi svetovni vojni
in največja visokogorska bitka
v vojaški zgodovini.
Zbirka o prvi svetovni vojni
(predmeti s fronte, ki jih je
mogoče  še  danes  najti  na
Kaverria, dom vojaka soške fronte
Mrzlem vrhu. Kolovratu, Ma-
tajurju. Stolu, Jalovcu, foto-
grafije, zemljevidi, originalni
dnevnik generala Alfreda
Kraussa, ki je vodil prodor pri
Bovcu ...) domuje v treh
etažah. V vhodni avli obisko-
valca sprejmeta zemljevida:
prvi je zemljevid Evrope iz le-
ta 1914, drugi iz leta 1918, ko
je se je prva svetovan vojna
končala. V prvem nadstropju
o prvi svetovni vojni na slo-
venskih tleh govorijo Koba-
riška. Krnska, Bela in Črna
soba ter v drugem nadstropju
kaverna, soba z reliefom
Zgornjega Posočja in Soba
prodora. :
Zbirka je vsebinsko zasno-
vana in postavljena izredno
zgovorno in privlačno. Tako je
v eni od sob na ogled 27 kva-
dratnih metrov velik relief
Zgornjega Posočja v merilu 1
: 5.000 in prikazuje razmesti-
tev enot, orožja in opreme 23.
oktobra leta 1917, dan pred
dvanajsto soško ofenzivo. Sest
tednov je več kot 2.400 vla-
kov z več kot 100.000 vagoni
na območja bojne črte vozilo
vojake in opremo. Prepeljali
so milijon in pol granat, 800
ton streliva, več kot tri milijo-
ne razstrelilnih kapic, 2.000
kilometrov zažigalne vrvice,
dva milijona signalnih nabo-
jev, 230.000 jeklenih čelad,
238.000 plinskih mask,
100.000 parov visokih čevljev,
50.000 parov derez, 150 vago-
nov je pripeljalo telefonsko
žico, 200 vagonov sanitetni
material in zdravila ...
Obisk kobariškega muzeja
je pretresljiv sprehod skozi
zgodovino, skozi prvo svetov-
no vojno, po soški fronti, ki je
resda že daleč, in vendar gro-
zljivo blizu.
Zgodovina Kobarida je
predstavljena v Kobariških so-
bah. V pisnih virih se Kobarid
prvič omenja leta 1.181. Ar-
heologi pa so odkrili na po-
bočju hriba svetega Antona
sledi človeka iz halštatske do-
be. Kobarid pa je tudi prvo ka-
plansko mesto pesnika Simo-
na Gregorčiča.
Če vas bo pot zanesla v Po-
sočje, si vzemite čas in obi-
ščite Kobarid in njegov muzej,
ki ima še veliko načrtov: izda-
jo vodnika po poteh vojaških
spopadov v Zgornjem Posočju
od Napoleonovih vojn konec
18. stoletja do druge svetovne
vojne, rekonstrukcijo vojaških
naprav v krnskem pogorju in
opremo poti do njih, opremo
vojaške kantine, ki bo obisko-
valce z opremo in ponudbo
lahko popeljala v svet prehra-
ne med prvo svetovno vojno
in še kaj. NaV
Fotografije: M. Ozmec
Spomin in opomin padlih ma soški fronti
SREČANJE S KUD BAZOVICA Z
REKE V STOPERCAH
Prijateljske vezi kljubujejo
času In daljavam      |
v soboto, 27. novembra, je v Stoperce pripeljal avtobus z
Reke, z njim pa so pripotovali člani kulturno-umetniške-
ga društva Bazovica. To društvo s kulturno-prosvetnim
društvom iz Stoperc sodeluje že celih 19 let in leto za le-
tom sta društvi izmenično gostovali s predstavami na Re-
ki in v Stopercah.
Mešani pevski zbor s predsednikom KUD Bazovica Vinkom Žibertom.
KUD Bazovica povezuje,
razveseljuje in združuje Slo-
vence, živeče na Reki. Njiho-
vo društvo je zelo dejavno in
uspešno. Delujejo mešani pev-
ski zbor, dramska skupina in
folklorna sekcija.
Gostovanje članov KUD Ba-
zovica v Stopercah je bilo v
načrtu že lani, a so ga zaradi
neugodnih razmer prelagali vse
do letošnjega zasneženega no-
vembra, ko so pri nas prvič go-
stovali kot zamejski Slovenci.
V Stoperce so prispeli v so-
boto popoldne. Pri domu kra-
janov so jih pričakali in spre-
jeli člani KPD Stoperce. Sni-
denje je bilo prisrčno, prijatel-
jsko in je izražalo iskreno do-
brodošlico. Misel, ki je se
utrnila ob stisku roke, je mar-
sikomu spregovorila, da čas
vendarle beži, ne oziraje se na
naše želje in hotenja.
Gostje so se po sprejemu in
kratki malici pripravili na kul-
turni program.
Dvorana v Domu krajanov
se je skoraj zapolnila z gledal-
ci; obisk bi bil gotovo še
večji, če nam ne bi led in sneg
tako zagodla. Nastopajoče je
ob začetku pozdravil in jim
zaželel prijetno počutje pred-
sednik KS Stoperce Anton
Galun.
Program je potekal v dveh
delih. Mešani pevski zbor, ki
ga vodi maestro Franjo Brav-
dica, je v prvem delu z ubra-
nim petjem predstavil sloven-
ske, italijanske in kvarnerske
pesmi, za smeh in razvedrilo
pa sta poskrbela igralca Lore-
dana Jurkovič in Lojze Usenik
z odlomkom iz komedije
"Glej, kako lepo se začenja
dan".
.Program je hitro minil, še
posebej za gledalce, ki si
takšnega razvedrila tedensko
ne moremo privoščiti. Izmen-
jali smo spominska darila, se
zahvalili za progam ter nadal-
jevali večer ob obloženi mizi s
prijetnim klepetom starih in
novih znancev in prijateljev
vse do zgodnjih jutranjih ur.
Prenočišče so jim nudili kot
vedno gostitelji — krajani
Stoperc. Vsem družinam, ki so
goste sprejeli, se iskreno zah-
valjujemo za njihovo gostol-
jubnost in ustrežljivost.
v nedeljo dopoldan smo se
člani domačega prosvetnega
društva in gostje zbrali v domu
krajanov, izmenjali še zadnje
prijateljske besede, skupaj še iz
srca zapeli, sledila je njihova
zahvala za našo gostoljubnost,
še skupni posnetek, stisk roke
in nasvidenje naslednje leto na
Reki, saj prijeteljske vezi klju-
bujejo času in daljavam.
Anica Rejc
in Aleksandra Jernjšek
Za slovo posnetek v zimski idili in nasvidenje v letu 1994 na Reki.
PRVI PRIROČNIK O REJI PUR V SLOVENIJI
Puran — simbol zadovoljstva
Pred dnevi so v Ptuju predstavili knjigo Reja pur na dvoriščih in farmah avtorjev Slavka Brgleza, Klemena Brgleza
in mag. Marka Volka. Gre za prvi tovrstni priočnik pri nas, ki ga je v nakladi 1.500 izvodov založila in izdala družba
LOKASTAR iz Škofje Loke.
Verjetno ni naključje, da je
podjetje Lokastar iz Škofje
Loke za predstavitev knjige
Reja pur na dvoriščih in far-
mah izbralo prav Ptuj. Podjet-
je ima lastno proizvodnjo pu-
ranjega mesa, proizvodnja pa
je tesno povezana s kooperan-
ti, ki jih je največ prav v ptuj-
ski občini. Kooperantom Lo-
kastar zagotavlja enodnevne
purane, ^krmila,  zdravila  in
strokovni veterinarski nadzor.
Skupaj s kooperanti načrtujejo
letno proizvodnjo od 1.000 do
1.200 ton žive teže puranov,
že danes pa pokrivajo več kot
50 odstotkov zahtev sloven-
skega trga. Žal pa v Sloveniji
ni klavnice, ki bi bila sposob-
na klati tudi večje purane; te
še vedno vozijo na Hrvaško v
Pazin, kjer je bil v nekdanji
Jugoslaviji edini center za rejo
pur. Lokastar ima 11 kooperan-
tov: tri v ptujski občini, druge
pa še v Lenartu, Brežicah, Bo-
hovi in Murski Soboti. Z novim
letom načrtujejo odprtje pred-
stavništva tudi v Ptuju.
V Sloveniji je reja pur bolj
ali manj nova dejavnost. Do
nedavnega so jih redile kmeti-
ce predvsem z območij, ki so
mejila na Hrvaško, kot doda-
tek k drugi perutnini. Tudi za
to verjetno v Sloveniji še ni
strokovne literature o reji pur.
S priročnikom Reja pur na
dvoriščih in farmah je zdaj za-
polnjena tudi to vrzel. Izdalo
ga je podjetje Lokastar, kjer
pravijo, da je prvo in najpo-
membnejše znanje, da bi si
ustvarili zaupanje poslovnih
partnerjev. Tudi drobna knji-
žica o reji pur je pot do znanja.
Knjižica govori o divjih in
domačih purah, o vzreji in reji
pur v Združenih državah Ame-
rike, o tem, kaj je potrebno za
uspešno vzrejo in rejo pur, o
provenienci in hibridih, o val-
jenju pur, načinih reje, klavni-
cah za pure, kakovosti puranje-
ga mesa, o stroških reje, bolez-
nih pur, za konec pa je dodanih
še nekaj kuharskih receptov za
puranje meso. Tako je knjiga
dobrodošel priročnik ne samo
za rejce pur, ampak tudi za
kulinarične mojstre in ljubitel-
je. Hvalevredno je, da avtorji
niso pozabili na nasvet, da k
puranjemu mesu ponudimo
belo suho vino.
Strokovno recenzijo knjige
je naredil prof. dr. Franc
Ločnišar in med drugim zapi-
sal: "Prebral sem jo in bil za-
res vesel. Vesel predvsem za-
to, ker je znanilka nove dejav-
nosti v slovenskem perutni-
narstvu, ki bo popestrila dose-
danjo že kar preveč enostran-
sko ponudbo perutninskega
mesa, mnogim rejcem pa po-
magala pri preusmerjanju na
novo področje dela."
Avtorji se sami zavedajo, da
smo v Sloveniji na začetku la-
stne poti pri reji pur, pa tudi, da
bosta veda in praksa o purah
napredovali, da bo razvoj prine-
sel nova spoznanja, vendar so
zbrali pogum in znanje ter napi-
sali priročnik za ljubitelje, stro-
kovnjake, za vse, ki sodelujejo
pri reji pur in pri preskrbi s pu-
ranjim mesom. j^^V
Avtorji knjižice Reja pur na dvoriščih in farmah (od leve}: Klemen
Brglez, Slavko Brglez in mag. Marko Volk.
Kopanti v Franciji
Na povabilo mednarodnega združenja organizatorjev
folklornih in etnografskih prireditev ClOFFje v nedeljo,
5. decembra, odpotovala na devetdnevno gostovanje v
Francijo skupina 22 korantov iz Ptuja (Petovio 3) in iz
Lancove vasi. Obe skupini ta teden sodelujeta na predno-
voletnih prireditvah in povorkah v Evrodisneylandu v
Parizu kot edina skupina mask iz Slovenije. Vodi jo Tone
Brglez iz Cirkovc, član te mednarodne folklorne organi-
zacije in predstavnik organizatorjev ptujskega kurento-
vanja. Poleg njega slovensko delegacijo v Franciji zasto-
pa tudi delegat ClOFF za Slovenijo dr. Bruno Ravnikar
iz Ljubljane. Za to, da boste o gostovanju lahko zvedeli
kaj več tudi na radiu Ptuj ter prebrali in videli v Tedniku,
bo skrbel novinar Martin Ozmec, —OM
TEDNIK — ^' PECEMBER 1993
ŠPORT — 11
3. Slovenska
nogometna liga - vzhofl
KADETI
Jesenski prvaki so Koprčani s 26 točkami, sledijo Svoboda 22,
Drava in Maribor Branik 21, Creina 19, Mura 18, Mavrica 13, Iliri-
ja in HIT Gorica 10, Rudar 9, SCT Olimpija in Triglav 8, Štajerske
pivovarne 7, Publikum 6, Izola 5, Kovinar 3. Ivo Komik
KRALJEVI PIKADO
Končan Jesenski del lige
v torek, 7. decembra, so bile
odigrane zadnje igre lige v kralje-
vem pikadu sezone jesen '93, ki jo
je v vzhodni Sloveniji uspešno iz-
vedel regionalni pooblaščenec
Zveze društev igralcev na športnih
aparatih Slovenije — Športni klub
Picado iz Ptuja.
V ligi, ki je v tej sezoni prvič po
celoti Sloveniji, je na področju
vzhodne Slovenije sodelovalo 45
moštev z več kot 300 tekmovalci,
ki so dobra dva meseca merili
moči na športnih aparatih LOE-
WEN TURNIER DART.
Zmagovalci B-lige, kjer se je
igrala zahtevnejša igra 301 M.O.,
so moštva Belle de Jour, Solid 2
in Žoga. Zanimivo je, da imajo
prav vsa tri zmagovalna moštva
B-lige enako število točk. V C-li-
gi, kjer igralci mečejo osnovno
igro 301, so zmagala moštva Mar-
ta, Gams, Kajtna Voka, Zlati klas,
Javeraik in Luka. Že čez dober
mesed dni se bo eno izmed boljših
moštev C-lige pomerilo tudi v
mednarodnem merilu.    ZDIŠAS
KARATE
Devet Ptujčanov na svetovno prvenstvo
Devet članov KK Poetovio — Lidija Cafuta, Elvira Karahasa-
novlč, Daniel Pongrac, Andrej Žitnik, Bojana Skrila, Boštjan
Gašljevič, Aleš Šušteršič, Ivan Stropajnik in Nejc Forbici — se
je udeležilo drugega svetovnega prvenstva WUKO za pionirje
in mladince, ki je bilo od 3. do 5. decembra v Miscolcu na
Madžarskem.
V ta namen so se člani štiri-
najst dni pripravljali vsak dan.
V torek, 30. novembra, pa so v
OŠ dr. Ljudevita Pivka v Ptuju
imeli prijeteljsko tekmo s člani
mariborskega KK WKSA. Mari-
borske karateiste, ki so se prav
tako udeležili svetovnega pr-
venstva, je vodil Ljubo Javoršek
(5. DAN), trener mladinske re-
prezentance Slovenije, s kate-
rim KK Poetovio uspešno sode-
luje že vrsto let.
Glavni pokrovitelj ptujskih
karateistov, ki so potovali na
SP, je bila občina Ptuj.      S. V.
ROKOMET
Drava na iretjem mestu!
v desetem kolu prve državne moške lige je Drava v Ptuju
premagala Prevent iz Slovenj Gradca in se prebila na
tretje mesto, Velika Nedelja je v svoji dvorani igrala neo-
dločeno s Trboveljčani, članice Drave so visoko izgubile v
Žalcu, Ormožani pa so v drugi ligi v gosteh z 20:19 pre-
magali Zagorje in so četrti.
DRAVA — PREVENT
23:21 (9;11)_
Po prvem polčasu sobotne
tekme v dvorani Center je vse
kazalo na prvi letošnji poraz
Drave v Ptuju. Okrog 500 gle-
dalcev, med njimi je bilo tudi
veliko slovenjegraških Orlov,
navijačev Preventa, je v drugem
delu prvega polčasa videlo od-
lično predstavo gostov, ki so z
izjemnima krilnima napadalce-
ma Štriglom in Maucem od 6:4
za Dravo prišli do 11:8 za goste
malo pred koncem. Dravi v na-
padu ni šlo, saj se je močno
poznala odsotnost poškodova-
nih organizatorja Alana Po-
točnjaka in levega krila Hrnja-
doviča.
V drugem polčasu pa je prišlo
do preobrata. Ptujčani so ga
začeli izjemno odločno in bor-
beno ter po desetih minutah ize-
načili na 13:13, dvanajst minut
pred koncem pa je bilo 16:16. V
naslednjih petih minutah je Dra-
va po vedla z 19:16, kljub temu
da je imela vmes izključena kar
dva igralca. To kaže na trdo
igro v obrambi in preudarno v
napadu, ko so ob nekoliko sta-
rejših Belančiču, Privšku, No-
vaku, Terbucu in Nenadu Po-
točnjaku odlično zaigrali mladi
Vugrinec, Pisar in Belšak, svoje
pa sta dodala tudi vratarja. Ven-
dar se gostje niso predali, zato
je bil zaključek znova razbur-
ljiv, Drava pa si je z zadetki Be-
lančiča, Privška, Novaka in Vu-
grinca zagotovila pomembno
zmago. Gostje se s porazom ni-
so mogli sprijazniti, krivdo pa
so zvalili na sodnika Krasno in
Vodopivca, ki sta do njih bila še
premalo stroga, predvsem zara-
di nešportnega obnašanja. Dej-
stvo je, da je Drava v dmgem
polčasu prikazala eno najboljših
iger in je njena zmaga popolno-
ma zaslužena.
DRAVA: Koštomaj, Belšak, Be-
lančič 5, Novak 3, Terbuc, Mar-
gušič, Sabo, N. Potočnjak 3, Vu-
grinec 4, Pisar 2, Privšek 6, Pin-
tarič.
VELIKA NEDELJA —
OMNIKOM RUDAR
16:16 (7:6)_
Gledalci so v Veliki Nedelji
znova videli trdo in izenačeno
tekmo, v kateri so v prvem
polčasu izenačevali gostje, v
drugem pa domačini, ki so si
točko priigrali z zadetkom tik
pred koncem tekme. Domačini
so tako osvojili četrto točko,
vendar so s škofjeloškim Šešir-
jem, ki je doma ugnal Gorenje,
še naprej na koncu lestvice.
VELIKA NEDELJA: Kova-
čec, A. Mesarec, Zorli 2, Tro-
fenik 2, Gregurič 5, Ivanuša,
Kumer 1, Sok, Novak 2, Belec,
S. Mesarec 4, Gaberc.
ŽALEC — DRAVA
33:14 (19:7)_
DRAVA.Jitzenfrei, Gomilšek 3,
Malek 4, Žalar 1, Obran, Topolo-
vec I, Mlakar 1, Munda 2, Kau-
čevič 1, Cvetko, Skok 1, Lašič.
SINOČI POVRATNA
TEKMA POKALA_
Sinoči je bila v Ptuju povratna
tekma osmine finala moškega po-
kala Slovenije med Veliko Nedel-
jo in Dravo. Pred tednom dni je v
Veliki Nedelji po razburljivem
zaključku z 18:17 zmagala Dra-
va, na tekmi pa je po naključju
težjo poškodbo ramena staknil
Alan Potočnjak, na katerega tre-
ner Hmpič ne bo mogel računati
kar dalj časa.
V SOBOTO ZADNJE
JESENSKO KOLO
V enajstem kolu prve moške li-
ge se bo Drava v Ljubljani pome-
rila s Kolinsko Slovanom, Velika
Nedelja pa v Sežani z Andorjem
Jadranom. V beli skupini ženske
lige bo v Ptuju tekma med Dravo
in Novim mestom (ob 17. uri). V
Veliki nedelji pa bo v soboto (ob
18. uri) derbi vzhodne lige med
AFP Dobova in Ormožem.
1. kotar
ŠPORT VARI
• KOŠARKA — V soboto
bo občinsko prvenstvo za
učence 7. in 8. razredov v
košarki. Pričelo se bo ob 8.30
v dvorani Center. Pisne prija-
ve sprejema Športna zveza
Ptuj še danes.
• SMUK IN VELESLA-
LOM V DRSTELJI — Tek
movanje v smuku na približno
500-metrski stezi se bo pri-
čelo na smučišču v Drstelji v
soboto ob 9. uri, veleslalom
pa v nedeljo ob isti uri. Za po-
kal Drstelja '93 bodo tekmo-
vali v treh starostnih kategori-
jah, prijave pa sprejema g.
Golob pri vlečnici.
^ • NOČNI SKOKI V JUR-
SINCIH — Prvo nočno tek-
movanje na novi 45-metrski
skakalnici v Juršincih bo to
soboto. Pričelo se bo ob 19.
uri, za treninge pa bo skakal-
nica na voljo že popoldan in
ob reflektorjih do samega
pričetka tekmovanja.
• ODBOJKA — V soboto
ob 14. uri bodo Ptujčani odi-
grali v Centru tekmo z ekipo
Vuzenice, ob 16. uri pa
Ptujčanke z ekipo Mehanizmi
iz Krope.
• KEGLJANJE — Med
10. in 20. decembrom bo na
ptujskem kegljišču na stadio-
nu občinsko prvenstvo. Prven-
stvo je razpisano za ekipe in
posameznike v moški in žen-
ski konkurenci. Prvič bodo
posamično nastopili tudi pio-
nirji.
BOKS
Revija je uspela
šola boksa Breg je v soboto ob
otvoritvi ringa izvedla revijo. V
osrednji borbi večera sta se v vel-
terski kategoriji domačin Dejan Za-
vec in Mariborčan Igor Rašič po
močnem tempu v vseh treh rundah
razšla brez zmagovalca. Sicer pa so
gledalci videli še šest članskih borb
v različnih kategorijah, obisk pa bo
organizatorje zagotovo spodbudil k
novim prireditvam.
V polvelterski kategoriji je
Podvršnik iz Slovenske Bistrice
premagal Gašija iz Maribora, v
polsrednji Radoševič iz Kranja
Doliško iz BK Ptuj, v srednji Rav-
nik iz Kranja Šeligo iz BK Ptuj,
Koren iz Kranja Ranfla iz ŠB
Breg, četrti Kranjčan Čuturič pa
Laha iz Slovenske Bistrice. V lah-
kotežki kategoriji je bil Kaisisber-
ger iz BK Ptuj boljši od Krajnca iz
Maribora.
Borbe sta vodila Mirkovič iz
Ptuja in Stramšek iz Maribora, iz-
jemen vtis za slovenske razmere
pa so pustili Kranjčani, ki očitno
delajo odlično in bo njihov napre-
dek spodbudil tudi dmge, če želijo
do državnih naslovov. In prav je
tako. Sicer pa so organizatorji iz
breške šole boksa prejeli veliko
čestitk za novi ring in revijo.
l.k.
MEDNARODNI BOKS
ZA ZLATO ROKAVICO
SLOVENIJE_
V eni prejšnjih številk Tednika
je pisalo, da se Ptuj razvija v slo-
venski boksarski center. Ta trditev
ni bila pretirana, kajti v soboto,
11. decembra, bo ob 17 uri v
športni dvorani Mladika že tret-
ja boksarska revija, in sicer za 13.
zlato rokavico Slovenije.
Sobotna prireditev bo prekašala
vse dosedanje, saj bo prvič v med-
narodni konkurenci z najkvalitet-
nejšo udeležbo tekmovalcev. Na-
stopajo boksarji iz Hrvaške, Av-
strije in Slovenije.
Prireditelji obljubljajo prese-
nečenje — dva eksibicijska dvo-
boja zunaj konkurence. Vsekakor
se za ljubitelje boksa v soboto
obeta veliko .športnega užitka.
S. V.
ŠPORTNE VESTI
• STRELJANJE Z
ZRAČNIM  OROŽJEM —
Na preglednem turnirju v
streljanju s standardnim zrač-
nim orožjem je v Ljubljani pri
moških s pištolo zmagal član
ptujske družine Janez Stuhec,
Ludvik Pšajd mlajši je bil pe-
ti, enako tudi Majda Raušl
med članicami.(l.k.)
• OBČINSKA LIGA V
STRELJANJU — V občinski
ligi s serijsko zračno puško je
v tretjem kolu zmagala ekipa
Mipa pred Kidričevim in Peto-
viaavtom (takšen je tudi skup-
ni vrstni red po treh kolih),
posamezno pa je bil najus-
pešnejši Franc Ljubeč pred
Zvonkom Petkom in Francem
Lenderom.(McZ)
• STRELJANJE NA GLI-
NASTE GOLOBE — Na
prvem preglednem tekmovan-
ju najboljših slovenskih strel-
cev na glinaste golobe je v
Ilirski Bistrici Ptujčan Hlupič
osvojil drugo mesto. Cvetko
iz Ormoža pa je bil tretji,
(l.k.)
• ODBOJKA    —    Po
pričakovanju so Koprčanke
pred domačim občinstvom v
Centru premagale ptujsko eki-
po 0:3. Predvsem v prvem in
tretjem nizu so se morale go-
stje pošteno potruditi, čeprav
so seveda zmagale. Za Ptuj-
čanke so igrale Marta in Mar-
jeta Emeršič, Gojkoškova, Le-
berjeva, Klajderičeva, Vin-
diševa in Kneževičeva.
V derbiju zadnjeuvrščenih
ekip v tretji ligi so fantje iz
Topolšice premagali Ptujčane
3:1. Moštvi sta se predstavili z
dobro igro. Posebno dobro
igro so domačini prikazali v
drugem setu, ki so ga dobili
brez izgubljene točke, vendar
so kasneje gostje bolje spreje-
mali servis in bolj zbrano
igrali v polju. (I.Z.)
• KEGLJANJE — Po odi-
granih štirih kolih v I. mari-
borski oziroma III. slovenski
ligi so kegljači Drave s petimi
točkami za mariborsko Loko-
motivo na drugem mestu. V
prvem kolu je Drava 5:3 izgu-
bila z Impolom, v drugem pre-
magala Ruše 6:2, v tretjem
zmagala z mladinci Konstruk-
torja 8:0 brez tekme, v četr-
tem pa igrala neodločeno 4:4
z enim glavnih favoritov, Mi-
klavžem.
Doslej sta največ kegljev
podrla Vranješ (povprečje
665) in Šeruga (662), ki sta
zmagala na vseh štirih tek-
mah. Nastopili so še Čuš,
Planjšek, Arnuš, Haladeja,
Ilič, Premzl in Špehonja. Prvi
del tekmovanja bo za Ptujčane
končan 18. decembra v Ra-
dencih. (B.R)
JUDO
Drava zanesljivo, Gorišnica se rešuje
Na drugem turnirju za raz-
vrstitev od 4. do 6. mesta v prvi
ligi judoistov je Drava v Mari-
boru z 8:6 premagali domači
Branik in z 11:3 še Slovenj
Gradec. V dvoboju z Branikom
so zmagali Senekovič, Lešnjak
in Leščak, proti Sloven-
jgradčanom pa Kolednik, Za-
fošnik, Senekovič, Lešnjak in
Leščak, v ekipi pa .so bili še
Murko, ki se je obakrat boril
neodločeno, ter Dobovišek in
Tomažič, ki sta izgubila. Zad-
nji turnir bo prihodnji teden v
Ptuju, Drava pa ima četrto
mesto praktično že v žepu.
V boju za obstanek je Go-
rišnica v gosteh z 8:6 premaga-
la ljubljanski Bežigrad in ima
pred povratnim dvobojem vse
možnosti, da z zmago ostane v
prvi ligi.
l.k.
12 — NASVETI
9. DECEMBER 1993
TEDNIK
PREJELI SMO — PREJELI SMO — PREJELI SMO — PREJELI SMO
b enega v drugo brezno? Ne, hvala!
Problematika divjega lastninjenja sega
še v bivšo SFRJ. Takratna vlada z manda-
tarjem g. Markovičem je pripravila zako-
nodajo o lastninjenju družbenega pre-
moženja. Model je bil na prvi pogled vi-
deti dober, saj je dopuščal delničarstvo
zaposlenim. V praksi so se pa začele po-
javljati zakonsko omogočene zlorabe, kot
se je dogajalo v podjetju EM Hidromon-
taža leta 1990. Del vodstvene strukture si
je hotel mimo drugih zaposlenih pridobiti
podjetje s trajnimi vlogami v višini
2000,00 DEM, na katere bi dobili v enem
letu cca 2000,00 DEM obresti, ne glede
na poslovne rezultate, zaposleni pa so bili
prisiljeni kreditirati podjetje 6 mesecev s
15 % svoje plače. To je bilo uspešno pre-
prečeno. V tistih časih se je v podjetjih
tudi odkrito kradlo tako materialna kot
denarna sredstva.
Na osnovi teh in drugih dogodkov lahko
sklepamo, da se je za Jugoslavijo pripra-
vljal model kapitalistične južnoameriške
vladavine, in sicer tako, da je g. Markovič s
svojo garnituro ustanovil Stranko za Jugo-
slavijo, katere člani so bili predvsem direk-
torji, politiki in tudi vojaške starešine, ki bi
tako prišli do podjetij in kapitala, nekaj pa
bi se prodalo tujim mafijskim zaveznikom.
Politična stranka in armada bi jim zagoto-
vila oblast.
Da so se pojavile potrebe po ekonomski
spremembi in da se je divje lastninjenje
lahko pričelo, je bilo potrebno razrušiti
obstoječo ekonomijo (z zgrešenimi eko-
nomskimi potezami, inflacijo, nenehno
spreminjajočimi se gospodarskimi pred-
pisi, sprejemanjem dvomljive zakonodaje
in drugimi načrtovanimi potezami, ki so
povzročile sedanjo ekonomsko krizo). V
takšni situaciji meteža in nevarnosti se
lahko počne, kar se hoče, saj skoraj nihče
nima pregleda nad dogodki. Od tod izvi-
rajo apetiti po nacionalni lastnini.
Z nepričakovano osamosvojitvijo Slo-
venije, drugimi dogodki in nizom ra-
zličnih interesov Markovičev koncept ni
uspel. Z nekritičnim sprejemom te in dru-
ge zakonodaje v osamosvojeni Sloveniji
se je nehote naredila usluga takrat že
izredno dobro organizirani domači in tuji
kliki, ki je izza zakulisja vlekla niti prek
svojih ljudi v politiki in drugih pozicijah
oblasti. Mnogi so v dobri veri, da se bori-
jo za dobro, pomagali porušiti varnostni
sistem in ustvariti končne pogoje za iz-
vedbo natanko tega, kar je klika potrebo-
vala. Tisto molilno "RDEČE" so bili za-
konski varnostni mehanizmi in predpisi
(delavski sveti itd.), ki so jih ovirali pri
divjih privatizacijah. Delavcem in sindi-
katom, ki bi lahko to preprečili, so se
odvzele skoraj vse pravice, da so vodilni
lahko nekontrolirano počeli, kar so hote-
li. Tiste, ki so za to nesmiselno početje
vedeli in ga poizkušali preprečiti, so eti-
ketirali in diskreditirali kot "najbolj rdeče
elemente". Zelo domiselno.
Delalo se je po konceptu: to hišo bomo
porušili, ker je "RDEČA", in si zgradili
novo. Ko smo jo do polovice porušili, je
prišla zima in smo ugotovili, da nimamo
kje dobro prezimiti. Sedaj se spoznava
napaka in prevara.
Paziti se moramo, da nam tujci ne ukra-
dejo še druge polovice. V tem primeru
bomo najemniki v svoji bivši napol podrti
hiši. S prihodom tujega kapitala je tako
kot z igrami na srečo, ki so prišle k nam.
Kmalu se je spoznalo, da imajo od teh
iger glavno korist tisti, ki jih vodijo. Po-
dobno velja za razna zavarovanja in dru-
ge metode nepotrebnega odliva denarja.
Kaj je interes tujega kapitala? Čim manjše
vlaganje in čim večji dobiček. Zato so tujci
zainteresirani za podcenjen nakup podjetij,
še posebej takšnih, ki imajo v Sloveniji svoj
trg (Zlatorog), in vanje investirati le najnuj-
nejše. Postavili bodo nizko ceno delovne si-
le in odlivali dobiček v tujino. Zanima jih
prodor na novi trg in uničenje konkurence.
Ponavadi razpustijo razvojne oddelke, vza-
mejo znanje, tehnologijo, morebiti v tujino
odnesejo še solidne stroje, odpeljejo inteli-
genco, podjetjem v mešani lasti prepovejo
samostojno nastopanje v tujini itd.
Dežele tretjega sveta, ki so sprejele tuj
kapital, ta bolj eksploatira, kot jim pomaga.
Tujci so zgradili nova podjetja, obrate, in-
frastrukturo in drugo, kar je prineslo nova
delovna mesta, denar v državno blagajno in
delno blaginjo, odnašali pa dobiček. Pri
nas, ko je to bolj ali manj že obstoječe, se
moramo zadeve lotiti drugače, in sicer prvo
polastniniti sami, zatem določiti pogoje in
velikost tujih vlaganj, ki mora temeljiti na
nacionalnem ekonomskem interesu in var-
nosti. Obstaja nevarnost, da razprodamo la-
stnino in izgubimo svojo neodvisnost. Če bi
v Sloveniji prevladal tuji kapital, bi zaradi
premalo narodne zavesti in neznanja politi-
kov imeli ta nanje vpliv. Ti bi (kot se že ves
čas počne) za provizije in usluge sprejemali
zakonodajo, pisano na njihovo kožo — od
davčne politike do določanja cene dela. Za
njihove potrebe bi z davki in krediti gradili
ceste, železnico, hidroelektrarne in drugo
gospodarsko infrastrukturo, šolali kader in
podobno. Sekundarna uporaba bi bila za
Slovence. Skratka bili bi eksploatirani v
največji možni meri. Tujci bi nam v popol-
nosti zavladali na vseh področjih. Slovenija
bi tako postala evropsko kolonialno indu-
strijsko smetišče.
Pojavlja se enaka ideologija kot pred
leti, ko so nam "MODRIJANI" ves čas
dopovedovali, da nismo sposobni imeti
svoje lastne države. Danes pa nam ti isti
"MODRIJANI" govorijo, da nismo sami
sposobni voditi gospodarstva. Kdo pa ga
je vodil do sedaj in kdo nam je ustvaril
lastno državo, se lahko vprašamo. Očitno
se ves čas igra na spodbijanju nacionalne
samozavesti in samostojnosti, da bi se
nam lahko vladalo. Tako bi pridni in
neumni Slovenci gospodarjem prinašali
bogastvo, ponižno živeli v sodobnem ko-
lonializmu in bili srečni, če bi jih gospo-
darji dajali za vzgled drugim sužnjem,
kako so marljivi, civilizirani in bolj
EVROPSKI kot drugi, ker se uspešno la-
stninijo — v njihovo korist.
NE POZABIMO: KOMUNIZEM JE
PRIŠEL Z ZAHODA, NE Z VZHODA!
Predsednik predsedstva NSS
Rastko Plohi
Zaslužkarstvo s pasjo populacijo
Krvodajalci
23. NOVEMBRA — Ivanka Zemljarič, Kajuhova 12, Ki-
dričevo; Marjan Sakelšek, Potrčeva 42, Ptuj; Vladimir Plohi,
Vinski Vrh 60, Miklavž; Janko Levanič, Kajuhova 11, Ki-
dričevo; Jernej Plavčak, Tovamiška c. 20, Kidričevo; Slavko
Kirbiš, Apače 45, Kidričevo; Miran Predikaka, Lovrenc na Dr.
polju 6; Jakob Blažek, Sela 4/a, Lovrenc; Tone Jus, Lancova
\as 61, Videm; Jože Bezjak, Vlahovičeva 1, Kidričevo; Milan
Arnuš, Arbajterjeva 8, Ptuj; Franc Majcen, Zagorje 16, Tomaž;
Jože Galun, Stogovci 14, Ptujska Gora; Dragica Bavdek,
Apače 194; Franc Drevenšek, Gerečja vas 39, Ptuj; Mardn Ko-
vačec, Zg. Hajdina 17/a; Miran Župan, Antoličeva, Miklavž;
Zvonko Žabota, Mestni trg 4, Ptuj; Darko Horvat, Tržeč 11/b,
Videm pri Ptuju; Darko Tomanič, Gerečja vas 1/c, Hajdina;
Branko Krošl, Lovrenc na Dr. polju 2.
25. NOVEMBRA — Janez Ivančič, Lovrenc na Dr. polju
1; Alojz Zoreč, Minoritski trg 4, Ptuj; Bojan Verdenik,
Krčevina pri Vurberku 59; Anton Strmšek, Zg. Jablane 28,
Cirkovce; Janez Muršec, Zg. Hajdina 48; Marija Kukovec,
Brstje 28/b, Ptuj; Fraric Čuček, Podvinci 38; Marjan Kokot,
Majšperk 32; Alojz Šeruga, Slovenski trg 3, Ptuj; Albert
Frčeč, Apače 246; Stanko Jus, Ptujska Gora 2; Dušan
Ramšek, Nova vas 46, Ptuj; Jože Slodnjak, Moškanjci 37,
Gorišnica; Anton Danko, Potrčeva 40, Ptuj; Marica Vidovič,
Dolena 19/c, Ptujska Gora; Stanko Frčeč, Apače 242; Amali-
ja Mlakar, Kraigherjeva 16, Kidričevo; Franc Sakelšek, Vol-
kmerjeva 24, Ptuj; Stanko Lesjak, Apače 80; Roman Kuko-
vec, Sp. Hajdina 1 12; Tatjana Matjašič, Prešernova 2, Ptuj;
Janez Vogrinec, Pobrežje 140/a; Andrej Horvat, Gorišnica
95; Konrad Rižner, Spuhlja 107/b; Ivan Kosec, Moškanjci
118; Slavko Intihar, Gerečja vas 9/a, Hajdina; Jože Rajh,
Apače 294, Lovrenc na Dr. polju; Anica Kolednik, Ul. 5.
prekomorske 19, Ptuj; Darko Jurgec, Pot v toplice 7, Ptuj;
Franc Florjanič, Moškanjci 64; Janez Bedenik, Nadole 13,
Žetale; Dušan Janžekovič, Kicar 61, Ptuj; Jože Peršuh, Lo-
vrenc na Dr. polju 5; Katica Smolinger, Lovrenc na Dr. polju
8; Dušan Krajnc, Aškerčeva 10, Ptuj; Ivan Bilanovič, Ul. 25.
maja 7, Ptuj; Franc Kump, Senčak 11, Juršinci; Marjan Re-
bernišek. Mestni Vrh 42/a, Ptuj; Franc Krajnc, Dornava 13/a;
Janez Skledar, Apače 209, Kidričevo; Miran Kerin, Arbajter-
jeva 1, Ptuj; Majda Šerona, Spolenakova 5, Ptuj; Ivan Kozel,
Pobrežje 23, Videm; Terezija Kunčnik, Markovci 66/a; Stani-
slav Fišer, Lovrenc na Dr. polju 2; Borut Šalamun, Nova vas
101, Ptuj; Branko Zaje, Industrijsko naselje, Kidričevo;
Franjo Vrbanec, Kajuhova 3, Ptuj; Zoran Bilič, Ul. 25. maja
3, Ptuj; Rudi Serdin.šek. Zakl 12, Podlehnik; Jožef Karneža,
Doklece 26/a, Ptujska Gora; Miran Jeza, Gomilšakova 3,
Ptuj; Jože Svenšek, Kicar 54, Rogoznica; Viktor Lesjak, Me-
stni Vrh 75, Ptuj; Janez Kurbus, Kajuhova 1, Ptuj; Franc
Peinkiher, Zg. Pristava 1, Ptujska Gora; Srečko Cmrečnjak,
Draženska c. 4, Ptuj; Darko Ferlinc, Ul. B. Kraigherja 4, Ki-
dričevo; Stanislav Rihtarič, Lovrenc na Dr. polju 8; Jože Oz-
mec, Usnjarska 1, Mariborska; Bojan Rojko, Obradovičeva
3, Maribor; Jože Kolenič, Finžgarjeva 19, Ptuj; Ivan Dobnik,
Prepolje 23, Starše; Marjan Žižek, Vrazov trg 2, Ptuj; Anton
Ratek, Kicar 118/b, Ptuj; Srečko Murata, Tovamiška 1, Ki-
dričevo; Miran Domine, Hajdoše 74, Hajdina.
Brez pomisleka se pridružu-
jem članku gospoda Dušana
Grajfonerja iz Maribora, ki v
"Delu" 26. 11. 1993 biča ne-
legalno trgovino s pasjimi
mladiči. Podobno sem se pri-
tožila že tudi sama med vrsti-
cami v nekaterih svojih pri-
spevkih, kajti zadnje čase se
stolpci časopisnih rubrik vse
bolj polnijo z oglasi za proda-
jo vrhunskih psov raznih izvo-
rov in pasem. Ker tu ne gre za
iskreno ljubezen do živali,
temveč za prestiž po eni in za
dobičkarstvo po drugi strani,
je treba pohlepnim "produ-
centom" stopiti na prste z vi-
soko obdavčitvijo, del davka
pa naj bi se namenilo gradnji
azila za zavržene živali. Vede-
ti moramo, da se del dragih
rodovniških psov dostikrat
znajde v takšni sirotišnici,
kjer se izgubijo ali pa jih na-
veličani lastniki zavržejo, da
se jih znebijo ...
Samice iz rodu psov so po-
nekod pravi živalski stroji za
rojevanje dobičkanosnih po-
tomcev. Rodovniške pse po-
nujajo v oglasih celo psarne
iz drugih držav (Hrvatske),
dasiravno jih imamo že v
Sloveniji vse preveč. Ne
bom naštevala vseh kirurških
posegov, ki jih morajo ro-
dovniški psi (po mednarod-
nih normah) pretrpeti oz.
prenesti kot n.pr. kupiranje
uhljev in repov. Nekateri su-
rovo dresirajo prav rodovni-
ške pse, da ne govorim o po-
šiljanju teh vrst mladičev v
zabojih po železnici kot "hi-
tro pokvarljivo blago". Živa-
li so prepuščene na milost ali
nemilost vlakovnemu oseb-
ju. Vem za primer, ko so tako
"zapakiranega" psa v kletki
železničarji dražili s palico
in tlečim ogorkom.
Pravi ljubitelj živali, ki hoče
pomagati živalim v stiski, bo
namesto nakupa rodovniškega
psa raje rešil izgubljenega oz.
zavrženega psa, kakršen ima
n.pr. Močilnikova na Visokem
pri Kranju. Tisti, ki želi psa iz
sočutja, naj se obrne na naj-
bližje Društvo proti mučenju
živali, kjer imajo spisek psov
in mačk, ki čakajo na novega
gospodarja. V razvitih državah
rodovniški pes ali maček nista
več statusni simbol, saj n.pr.
celo finančno dobro stoječi
ljudje raje rešujejo zavržene
mešančke iz azilov, s čimer
dajejo vzgled tistim, ki se
šopirijo z dragimi rodovniški-
mi psi.
Znano je, da so psi mešanč-
ki zelo bistri, prikupni, zve-
stejši in odpornejši, ker niso
degenerirani, včasih pa so —
zaradi igre narave — celo
prav posrečene zunanjosti.
Ne koliko imamo živali radi,
temveč kaj smo dobrega storili
zanje, ko so bile v stiski. Tudi
to je vstopnica v Evropo!
Lea Eva MuUer,
Ljubljana
i9r tir V vrtu ii «r
V  SADNEM  VRTU je
sadno drevje že v fazi zim-
skega mirovanja. Sneg, ki je
zapadel že sredi novembra,
je koristen za boljše prezim-
Ijanje drevja, še posebno pa
je snežna odeja potrebna
drevju, vzgojenem na šibko
rastočih vegetativnih podla-
gah, ki tvorijo šibke in malo
korenin. Sneg tla varuje pred
zmrzaljo, obilnejše snežne
padavine pa bodo zemljo za
daljše obdobje napojile z
vlago na zalogo, tako da v
naslendji vegetacijski dobi
ne bi smelo biti takšnega po-
manjkanja talne vlage, kot je
bi[o že nekaj let.
Še v decembru lahko pri-
čakujemo rahlo odjugo, in
ko bo sneg .skopnel vsaj na
10 cm debeline, trosimo rud-
ninska gnojila kot jesensko
gnojenje sadnemu drevju, se-
veda če tega že nismo storili
pred snegom. Gnojilo se bo
najbolje stopilo že v snegu
in takšno prešlo v tla v bliži-
no korenin. Rudninska gnoji-
la imajo zvečine slabo top-
nost, zato z njimi gnojimo v
pozni jeseni, da bodo rastli-
nam dotlej, ko bodo koreni-
ne pričele črpati rudninsko
hrano iz tal, že na voljo.
Sadnemu drevju v vrtovih
običajno obilno gnojimo z
organskimi in rudninskimi
gnojili, kar je opazno predv-
sem po bujni rasti. Če je rast
bujna, ni pa primerne rodno-
sti ali pa je ta izmenična vsa-
ko drugo ali tretje leto, mo-
ramo biti pri gnojenju z rud-
ninskimi gnojili pozornejši.
Gnojenje z dušičnimi gnojili
omejimo, povečamo pa gno-
jenje s kalijevimi in fosforni-
mi gnojili, ker je fosfor ele-
ment, ki pospešuje razvoj
rodnih organov sadne rastli-
ne, kalij pa kakovost plodov.
Ker sta fosfor in kalij težje
topni in počasi delujoči gno-
jili, je trošenje teh gnojil po-
trebno izvesti že nekaj mese-
cev pred začetkom vegetaci-
je. Na površino enega ara sa-
dovnjaka potrosimo 4 do 5
kg nitrofoskala z majhno
vsebnostjo dušika.
Tudi v BIVALNEM VR-
TU prevladujejo zimske raz-
mere. Trata in okrasne gredice
s trajnicami so pod snežno
odejo. Takšne vremenske in
talne razmere, kot so se vzpo-
stavile v novembru, so za ra-
stlinje v vrtu ugodne in lahko
se nadejamo, da bodo nanje in
na njihovo prezimitev ugodno
vplivale.
Nekatere potke v vrtu upo-
rabljamo tudi pozimi. Enako
kot na javnih cestiščih se tu-
di na vrtnih stezicah pojavlja
poledica. Za varnejšo hojo
uporabljamo proti poledici
razne posipe, kot so pesek.
žagovina, pepel ali podobni
za okolje prijazni materiali.
Cesto pa so na voljo za pre-
prečevanje posledice razne so-
li in kemikalije, ki imajo zara-
di svojih kemičnih in fizikal-
nih svojstev večji učinek. Če
lastnosti teh snovi ne pozna-
mo, jih raje ne uporabljamo,
da ne bi zastrupljali rastlinja
in uničevali rodovitne zemlje
v vrtu. Proti poledici tudi ne
uporabljamo umetnih gnojil,
ker bi ob večkratni uporbi v
sezoni in povečani koncentra-
ciji škodljivo delovala na ra-
stlinje in vrtna tla. Poučen je
primer, ko smučarske proge
utrjujejo s posipavanjem du-
šičnih gnojil, poleti pa se tam-
kaj občutno zredči rastlinski
sestav: mnoge rastline odmre-
jo, na takšnih površinah se
močno poveča erozija, tako da
so javna smučišča včasih vi-
deti kot puščava.
Za načrtovanje vrtnarjenja v
ZELENJAVNEM  VRTU   v
naslednjem letu in oskrbo s
semeni je novembra še nekoli-
ko prezgodaj, to pa še ne po-
meni, da vrtičkar lahko poči-
va. Posvetimo v tem času ne-
koliko pozornosti negi, vzdr-
ževanju ter obnovi vrtnarske-
ga orodja in opreme!
Osnovno orodje — motike,
lopate in drugo drobno orodje
— očistimo blata in rje, po-
pravimo ali zamenjamo topo-
rišča, nabrusimo rezilne dele
in namažemo z oljem ali to-
votno mastjo, da ne bi v hram-
bi propadalo in da bo spomla-
di ob začektu sezone ponovno
uporabno.
Največ nege posvetimo
škropilnici in kosilnici. Iz
škropilnice odvijemo razpršil-
ce in cevi ter posušimo vse
dele, v katerih so bili še ostan-
ki škropiv. Posebno dobro
očistimo filtrne mrežice, na
katerih se je med letom nabra-
lo veliko usedlin, ki se bodo
sedaj, ko škropilnice ne upo-
rabljamo, strdile, škropilnica
pa bo prihodnjo sezono priča-
kala neuporabna. Motorne
agregate očistimo in prek zi-
me konzerviramo, kot je to
opisano v navodilih za oskrbo
motorja ali kot je običajno za
podobne naprave.
Oskrbe in popravil vrtnega
orodja in opreme ne smemo
zanemarjati niti podcenjevati,
saj je nova zelo draga; sicer
pa z zanemarjenim in pokvar-
jenim odrodjem ni mogoče
uspešno in z zadovoljstvom
vrtnariti.
* * *
Po biokoledarju je pripo-
ročljivo sejati in saditi rastli-
ne, ki jih pridelujemo zaradi
lista, 11. in 13. decembra,
nadzemnih plodov od 5. do 7.
in od 13. do 15. decembra,
podzemnih plodov od 7. do 9.
in od 16. do 18. decembra ter
cveta in zdravilna zelišča 11.
in od 18. do 20. decembra.
Miran Glušič, ing. agr.
TEDNIK     ^' DECEMBER 1993
ZA KRATEK ČAS — 15
Mladi dopisniki ^ Mladi dopisniki
PEKEL LAHKO OBSTAJA
LEVJLmfEKU
(razmišljanje po ogledu gleda-
liške igre Jeana Paula Sartra
Zaprta vrata)
Ljudje si lahko sami ustvari-
jo svoj pekel ali nebesa. Če
človek naredi kaj slabega, ga
bo pekla vest in ga bo to pre-
ganjalo vse življenje. Nikoli si
ne bo mogel tega odpustiti.
Iskal je le svojo srečo, pri tem
pa pozabil na vse druge ljudi
v svoji okolici, tudi na tiste, ki
so mu veliko pomenili. Te lju-
di je to prizadelo, a on se ni za-
vedal, da se tudi njemu lahko
zgodi kaj podobnega, in ni ve-
del, da mu bo to le škodovalo.
Tako si je s svojim obnašan-
jem sam ustvaril pekel. Ker v
svojem peklu ne more pobegniti
od sebe in svoje preteklosti, se
mora spoprijeti z njo in se po-
globiti v svoje življenje ter poi-
skati svoje napake, ki jih nosijo
v spominu drugi. To pa njega
najbolj boli, kajti rad bi pozabil
na krivice, ki jih je storil dru-
gim. Vendar mu to ne bo uspe-
lo, če bo še naprej tako ravnal.
Ob svojih naslednjih dejanjih
bo moral pomisliti tudi na druge
ljudi v svoji okolici, kako bodo
ta dejanja sprejeli in kaj si bodo
o njih mislili. Razmisliti bo tudi
moral o tem, kako bi lahko raz-
veselil ljudi, bil do njih prijazen
in tako popravil svoje napake iz
preteklosti. S tem bi ga ljudje
začeli gledati z drugačnimi očmi
in bi v svoj spomin o njem vnesli
tudi nekaj lepega. Tako bi lahko
premagal svoj pekel, kajti nič se
ne odigra po smrti človeka. Člo-
veška drama se začne in konča
tukaj — na Zemlji.
Nadja Novak, 8. a
OŠ Kidričevo
KAJ Ml POMENI SREČA
Sreča, to je nekaj lepega. Ne-
kaj, česar ne moreš ne prijeti ne
otipad. Lahko jo le občutiš. V
svojem življenju sem bil že
srečen, pa tudi nesrečen.
Sreča, to je trenutek, ko poza-
biš na vse, ko se zagledaš v ti-
sto, kar si dobil, pravzaprav za-
radi česar si srečen.
Srečen sem, če se mi izpolni
kakšna želja. Rad bi imel gor-
sko kolo. Ce bi ga dobil, bi bil
zelo srečen.
Vse to mi pomeni sreča.
Roman Maguša, 4. r.
OŠ Trnovska vas
OBISK NA GRADU
v soboto zvečer smo doma
gledali oddajo Križ-kraž. Na-
menjena je bila starim Rimlja-
nom. Nastopali so tudi Ptujčani.
Na TV sem videl sarkofag z
okostjem iz ptujske arheološke
zbirke.
V petek sem povabil sošolke
in sošolce, da si z mano ogleda-
jo arheološko razstavo na ptuj-
skem gradu. Po pouku nas je 5
učencev iz 3. razreda odšlo na
grad. Malo nas je bilo strah, ker
nismo imeli denarja za vstopni-
no. Tam nas je sprejel prijazen
gospod. Nič nismo plačali. Vod-
nik nam je razkazal, pokazal in
razlagal. Videli smo lončarske
izdelke, steklo, slike, vodovod,
nakit in kar tri okostnjake.
Ker nas je tako zanimalo,
nam je gospod pokazal še staro
kovnico denarja. Stari Rimljani
so že imeli denar. Najbolj pa
smo bili veseli, ko smo si lahko
skovali denar sami. Vodnik nam
je pomagal. Te kovance smo si
odnesli domov za spomin.
Ker nam je bilo tako lepo,
smo se vodnku zahvalili in re-
kli, da jih obiščemo še večkrat.
Tilen Mrgole-Jukič, 3. b
OŠ Olge Meglic
Gozdovi so naše bogastvo.
Dajejo nam les. Gozd je za člo-
veka pomemben zato, ker je
najbolj naraven del človeškega
okolja. Ljudje hodijo v gozd na
sprehod. Poslušajo žvrgolenje
ptic, šumenje potočkov in šepe-
tanje dreves.
Nabirajo gozdne sadeže in
zdravilna zelišča. Zrak je miren
in čist ter prijetno diši. V gozdu
živi mnogo živali. Pdce gnezdi-
jo v krošnjah dreves in se hrani-
jo z žuželkami. V starih deblih
dreves se skrivajo sove in druge
gozdne živali. Veverice tekajo
po deblih dreves in si nabirajo
lešnike ter žir za ozimnico.
Srne imajo pegasto dlako, da
jih lovci ne opazijo. Skozi gozd
tečejo majhni potočki. V kroš-
njah dreves živijo razne žužel-
ke. Tudi močerada večkrat sre-
čamo. Hrani se z polži in dežev-
niki. Poleti moramo biti pri hoji
v gozdu previdni. NalctimiO lah-
ko na gada ali na kakšno kačo,
ki se greje na soncu.
V jeseni se gozd spremeni v
mnogo žarečih barv.
Strupeni plini in onesnažen
zrak škodujejo drevju. Drevesa
se začnejo sušiti. Strupeni plini
prihajajo skozi dimnike tovarn.
Tako umirajo naši lepi gozdovi.
Alenka Voda, 4. b
OŠ Podlehnik
DEJANJA GOVORE
že dolgo je od tega, a vendar
se spomnim vseh podrobnosti.
Bil je petek in šla sem v glasbe-
no šolo. Že ko sem šla tja, se je
nočilo, vračala pa sem se v po-
polni temi. Tisti dan sta bila dva
šolska plesa. Eden je bil na naši
šoli, drugi pa na Olgici. Mudilo
se mi je, saj sem bila s sošolka-
mi zmenjena, da se dobimo
pred šolo.
Spomnila sem se, da bom hitre-
je doma, če bom šla čez pokopa-
lišče. Tako sem tudi storila. S
počasnimi koraki sem strahoma
stopala po U-dih tleh. Kmalu za
tem sem že bila na pokopališču.
Zdaj sem stopala po kamenčkih
... Slišala sem, da mi gre nekdo
naproti. Bila je moška postava, ki
je v roki držala cigareto. Ko sem
ga zagledala, mi je korak zastajal,
a sem šla vseeno naprej. Stopala
sem z negotovimi koraki s cekar-
jem v roki prod popolnemu tujcu.
Po vsakem koraku sem se skoraj
ustavila. Čez nekaj sekund sva si
bila blizu, in da se ne bi zaletela,
sem se mu umaknila. V tistem
trenutku me je zgrabil okoh pa-
su. Zaradi cigarete je imel pro-
sto le eno roko, zato sem se ga
lažje otresla in na vso moč ste-
kla. Tekla sem po lužah, po bla-
tu, a mi je bilo vseeno. Noge so
bile tako težke in U-de, da sem
jih komaj premikala. Mislim, da
sem tekla vse do doma. Čeprav
sem se tresla kot šiba na vodi,
sem vseeno šla na šolski ples.
Lahko bi rekla, da sem imela
srečo v nesreči. Mogoče je bila
tista cigareta, ki jo je moški
držal v roki, odločilna. Kaj bi
se mi zgodilo, če je ne bi imel v
roki? Upam, da se bodo drugi
ljudje malo zamislili nad tem in
s tem v zvezi nekaj ukrenili.
Nekaj o tem sem se pogovarjala
tudi z vrstniki. Vsi so imeli po-
dobne težave. Res je, da nam
starši zmeraj govorijo, naj bo-
mo previdni in naj ne hodimo
po temačnih ulicah sami, tem-
več v družbi, vendar bi morali
ukreniti, da bi bilo teh nasil-
nežev vsaj manj, če jih že ne bi
mogli onemogočiti.
Velikokrat se o tem pogovar-
jamo, pa se kljub temu vsako
leto nič ne spremeni. Ali naj vsa
najstniška leta ostanemo za za-
prtnimi vrati? Ali si bomo mo-
rali sami pomagati?
Astra, OŠ Mladika
16 — ZA RAZVEDRILO
9. DECEMBER 1993
TEDNIK
TEDNIK ~~ ^' DECEMBER 1993
POSLOVNA SPOROČILA     17
Trgovinica '"DAN" Icpojaštva
DANA v Prešernovi
Skorajda ni vhoda v Prešerno-
vi uUci v Ptuju, kjer ne bi bilo
vsaj enega lokala. Obrtniki in
podjetniki tega dela starega me-
stnega jedra se izredno trudijo:
razširjajo dejavnost z novo po-
nudbo in odpirajo nove lokale.
Danica Glavnik je v Prešer-
novi 23 v okviru razširjene de-
javnosti krojaštva Dana uredila
in odprla trgovinico "DAN".
Prostor je urejala več mesecev.
V novi trgovinici ponuja naj-
boljše blago uveljavljene Tovar-
ne volnenih izdelkov iz
Majšperka, s pomočjo uvoznika
— podjetja Cesta, d. o. o. — pa
je ponudbo obogatila s kakovo-
stnimi puloverji in drugimi ple-
teninami italijanske firme IRO
in s konfekcijo Cristine Gavioli.
Puloverje in druge pletene iz-
delke italijanske firme IRO mla-
di dobro poznajo. Gre za pre-
poznavni stil klošarjev, ki so ga
mladi zelo hitro spoznali za
svojega, in hkrati ekskluzivno
prodajo, saj doslej teh izdelkov
v Ptuju ni bilo.
Danica Glavnik bo .še naprej
šivala tudi po meri. Že za prihod-
nje leto napoveduje izdelavo la-
stne konfekcije, ki jo bo prodaja-
la pod blagovno znamko "DAN".
V Prešernovi 23 imajo za
stranke odprto vsak dan od 9.
do 18. ure, ob sobotah od 9. do
12. ure. PR
Izbrana moda za mlade v Prešernovi 23. Foto: JB
DIŠEČA, SLASTNA. ZDRAVA, RAZNOVRSTNA
Košarica Ptujskih jfsHnm in siaščicarn
Na vhodnem robu Ptuja diši. Diši v jutranjem somraku in pozno v do-
poldan, včasih pa tudi zvečer. Tu že veliko pred soncem kvasijo, mesijo
in pečejo. Na tisoče žemljic, štruc kruha, krofov in vseh drugih slastnih
zalogajev zdrkne v ravno pravo košaro, na ravno pravo polico ali pla-
denj. Kmalu za tem jih prične razvažati po vsem ptujskem in maribor-
skem območju, od hrvaške do avstrijske meje dvanajst vozil. In ko po-
trka prvi kupec na vrata svoje trgovine, ga tam že čakajo še topli, dišeči,
slastni, a vendar zdravi izdelki Ptujskih pekarn in slaščičarn.
ZRAVJE V ČRNI
ŽEMLJICI
Predvsem zdravim izdelkom,
obogatenim s sezamovimi,
sončničnimi, makovimi in lane-
nimi semeni posvečajo v Ptuj-
skih pekarnah veliko pozorno-
sti. Čeprav je dolga leta mehko
dišeči beli kruh, ki ga kupci še
vedno zelo radi kupujejo, kazal
na blagostanje v družini, so ra-
ziskave potrdile veliko vrednost
kruha, zamesenega z bolj grobo
mleto moko, ki vsebuje več ce-
luloze in tako poveča presnovno
vrednost izdelka. Takšen je
ptujski črni kruh, zadnja no-
vost ptujskih pekov. Ti namreč
obogatijo svojo ponudbo vsak
mesec z enim novim izdelkom.
V njihovo zdravo košarico sodi-
jo še črne žemljice, štručke su-
vita, pecivo sovital, črni, ko-
ruzni in ovseni kruh, pa ha-
loški kruh. Slednji je napra-
vljen po receptu haloških babic.
V njem je več ržene moke, za-
mesijo pa ga s kislim nastav-
kom. To je le del ptujske ponud-
be. Sicer pa lahko izbirajo kup-
ci med 36 vrstami kruha, ra-
zličnega po sestavi in teži, ter
med 39 vrstami pekovskega peciva.
Morda je najbolj znano pecivo ptujskih pekov
krof. Ni še dolgo tega, ko so morali slehernega
ročno oblikovati in napolniti s sladko marmelado.
Nova proizvodna linija jih je tega zamudnega
opravila rešila, krofi pa so zato še nekoliko bolj
mehki in tudi v prodajo gredo še bolje. Zadnji me-
sec so v Ptuju spekli rekordno število krofov —
kar 59 tisoč jih je našlo pot med
ptujske in mariborske kupce.
IZBERI MED 125
RAZLIČNIMI TORTAMI
Rojstni dan najmlajših je še
bolj osrečujoč, če jim podarimo
igrivo pikapolonico, ježka,
muco ali zajčka. Ko zaželimo
srečo starejšim, storimo to s šti-
riperesno deteljico, ljubiteljem
vinske trte s pletenko, vozni-
kom z avtomobilom, mladopo-
ročencema s srcem ali kar s po-
steljo. To in še marsikaj druge-
ga vam lahko izoblikujejo ptuj-
ske slaščičarke. Na vse okrogle
torte pa znajo naslikati kar 96
motivov predvsem iz sveta
otroške domišljije in horoskop-
skih znamenj. Receptov za te
sladke dobrote sicer ne povedo,
vendar se lahko v slaščičarni v
Lackovi ulici prepričaš o njiho-
vi izbomosti.
Ponoči pečemo krofe, ki jih rano zjutraj kupujete v
trgovinah.
Da ne bi po nepotrebnem
potovali v sredino starega Ptu-
ja, lahko torto naročite po po-
sebnem katalogu v prav vsaki
trgovini, kjer prodajajo izdel-
ke Ptujskih pekarn in slašči-
čarn. In v tej isti trgovini bo-
ste torto prejeli natanko ta-
krat, ko to želite, v prav za
vašo torto prirejeni prozorni
škatli. Se bolj udobno pa je
zavrteti telefonsko številko
771-017 in poslastico naročiti.
Pečejo tudi nekoliko manjše
torte, primerne za nedeljsko
ali praznično družinsko kosi-
lo. Naročiti jih je potrebno le
dan prej.
Ptujske slaščičarke pa so zna-
ne še po eni mojstrovini: pripra-
vljanju do metra in pol visokih
poročnih tort. Torto vam v tem
primeru, pa tudi ob drugih po-
sebnih priložnostih, pripeljejo
domov ali tja, kjer praznujete.
Pravo nasprotje te velikanske
torte pa so majhni minjoni. Pri-
merni so za takrat, ko se zbere
nekaj več ljudi v delovnem ko-
lektivu, ob domačem ognjišču
ali v restavraciji. Ptujske
slaščičarke jih bodo spekle po-
sebej za vas. Vsebujejo, tako
kot torte in drugo ptujsko peci-
vo, poleg testa smetanasto kre-
mo najrazličnejših okusov. Le-
tos so ptujski slaščičarji zam-
rznili posebno velikd količino
raznovrstnega sadja — po sad-
nem pecivu je namreč pov-
praševanje največje.
Če pa zaradi odvečnih kilo-
gramov ne smete pojesti prav
nič redilnega, pokusite manj ka-
lorično ptujsko pecivo. Prav ta-
ko sladko je kot vsa druga.
ALI JE ZDRAVA
HRANA DRAŽJA?_
Vlada določa najvišjo ceno
različnim vrstam kruha s poseb-
nimi uredbami. Tako lahko sta-
ne kilogram belega kruha sedaj
112 tolarjev in vendar ga proda-
jajo ptujski peki kar za 24 tolar-
jev ceneje. Tako je tudi pri dru-
gih kruhih. Zakaj?
V Ptuju se trudijo čim bolj
ustreči kupcu, saj menijo, da se
drobne ugodnosti v daljšem ob-
dobju pokažejo kot velika na-
ložba. Ker kupujejo moko pn pri-
vatnih mlinarjih nekoliko ceneje,
je cenejši tudi njihov kruh. In cene
njihovega kruha so enake povsod,
kjer ga je mogoče kupiti, povedo.
Nekatere pekarne namreč prodaja-
jo kruh v Mariboru dražje kot na
Ptuju in tu morda dražje kot v Go-
rišnici. Gre za nelojalno konku-
renco, prav tako kot je nelojalna
konkurenca tudi peka kruha na
črno. Ne k enemu ne k drugemu še
niso dali epiloga inšpektorji, če-
prav povzroča oboje nemalo pre-
glavic kupcu. V časih, ko mora
marsikdo na vsak tolar misliti tudi
ob nakupu kruha, si pač ne bi smel
beliti glave s tem, da bo tekal od
trgovine do trgovine zaradi cene
osnovnega živila. Ptujske pekarne
mu zagotavljajo vedno svež in ko-
likor se le da poceni kruh.
Sicer pa lahko katerega od
njihovih pekovskih izdelkov na-
ročite tudi domov, če boste do-
bili goste ali pripravljate kaj po-
sebnega. Samo za vas bodo spe-
kli žemljice, rogljičke ali karko-
li drugega. V Ptujskih pekarnah
in slaščičarnah spečejo namreč
tudi manjšo količino po vaši
želji, saj vedo, da je le zadovol-
jen kupec dober kupec.        PR
Ptujski peki oblikujejo pletene štručke ročno..
ORMOŽ
Sajonara - nova samopostrežba na Ptujski 13-15
........._........WP......_........................ " ........_............._..............................mF..........................
Od sobote, 4. decembra, je Ormož bogatejši za samopo-
strežno trgovino, ki ima svoje prostore v pritličju poslov-
no-stanovajske zgradbe na ptujski 13 — 15.
Lastnica Darinka Meško, kije
bila prej zaposlena pri Merca-
torju Zarji Ormož, zadnjih de-
vet let pa kot poslovodkinja v
poslovalnici pri Veliki Nedelji,
si je že dolgo časa želela začeti
na svojem. "V družbeni trgovini
nimaš prostih rok pri nabavi
blaga, motil me je tudi delovni
čas oziroma to, da po končanem
delovnem času nisi mogel ostati
v trgovini in narediti tisto, česar
nisi mogel prej, svoje pa zahte-
vajo tudi stranke. Te so posebej
pomembne, saj je od njih odvi-
sno, ali bomo v trgovini lahko
kaj prodali. Pa tudi s papirji
mora v družbeni trgovini vse
urediti poslovodja, v zasebni pa
si lahko za to delo najameš dru-
gega in se potem posvetiš tiste-
mu, kar rad delaš. Vendar pa
mora lastnik trgovine skrbeti,
da je vse v zvezi z denarjem
vedno na tekočem," pove sim-
patična lastnica Sajonare.
Ker me je zanimalo, od kod
ideja za ime, je Darinka pove-
dala, daje bilo vse skupaj dokaj
spontano. Ko je nesla papirje na
občino, so ji rekh, da mora trgo-
vina imeti tudi ime. Rekla si je:
zakaj pa ne Sajonara, saj je to pri-
jazen nasvidenje vsem, ki bodo
radi prišli k meni.
Lokal, ki ima več kot 70, sku-
paj s skladiščem pa 101 kvadratni
meter, je vzela v najem in ga na-
merava čez tri leta odkupiti.
Na policah, ki so v trgovini
lično razporejene, bodo kupci lah-
ko našli vse, kar potrebujejo za
dom. Na voljo imajo več vrst km-
ha, delikatese, pijače, pralna sred-
stva, kozmetiko, ni pa pozabila tu-
di na hišne ljubljenčke — na pse
in muce. Skratka kupec najde pri
njej vse, kar potrebuje pri gospo-
dinjstvu.
Trudila se bo, da bodo kupci pri
njej zadovoljni, pripravljala razne
akcijske prodaje, posebej sedaj
pred božičnimi in novoletnimi
prazniki. V načrtu ima tudi dosta-
vo na dom; naročila bodo spreje-
mali po telefonu 702-224.
Kupcem je prilagojen tudi de-
lovni čas: od ponedeljka do petka
je odprto med 7. in 19., ob sobo-
tah med 7. in 12., ob nedeljah do-
poldan pa med 8. in 11. uro.
V trgovini sta poleg Darinke za-
poslena še dva prodajalca.      P.R.
Notranjost samopostrežbe Sajonara z zaposlenimi; na desni je lastnica Darinka Meško. Foto: Štefan Hozyan
18 — POSLOVNA SPOROČILA
9, DECEMBER 1993 — TEDNIK
TEDNIK
9. DECEMBER 1993

OGLASI IN OBJAVE — 19
Kako daleč vidi država
Nikamor, vsaj na področju štipendij-
ske politike ne.
Tako je Ministrstvo za delo, družino
in socialne zadeve šele pred dobrima
dvema mesecema predpisalo centrom za
socialno delo, da ocenijo, ali imajo pri-
javljeni otroci obrtnikov res pogoje za
republiške štipendije. S tem je naložilo
omenjenim centrom obilico neprijetne-
ga dela, jih postavilo v vlogo vzporedne
Onančne policije (fmančnemu nadzoru,
ki ga še ni), obrtnike pa na preizkušnjo:
obelodaniti svoje imetje socialnemu de-
lavcu za nekaj štipendijskih tisočakov
mesečno ali raje umakniti vlogo za šti-
pendijo.
Ptujski obrtniki so se odločili zanimi-
vo — natančno polovica (75) se jih je za
pregled imetja odločilo. Vendar...
Še preden je lahko vladin ukrep "me-
so postal", je vlada tudi na pobudo cen-
trov za socialno delo izvajanje predpisa
ustavila. Takrat smo zapisali, da so
otroci obrtnikov ostali brez štipendy.
Pa sploh nI res.
Ministrstvo za delo je namreč izdalo
26. novembra v Uradnem listu še eno
uredbo na temo štipendij otrokom obrt-
nikov, in sicer je preklicalo svojo lastno
odločitev izpred dveh mesecev. Tako po
novem dobijo štipendije prav vsi otroci
(poračunane od začetka šolskega leta),
katerih starši — obrtniki s svojimi
osebnimi dohodki ne presegajo cenzusa.
Ali drugače: v štiričlanski obrtniški
družini, ki ne "zasluži" več kot 80 bruto
tisočakov mesečno, bosta otroka preje-
mala štipendijo, otroci zaposlenih de-
lavcev pri tem istem obrtniku pa štipen-
dije ne bodo prejemali, ker so pač bolje
plačani od svojih delodajalcev.
In še: le zakaj se za pregled imetja ni
odločilo drugih 75 obrtnikov? Tudi nji-
hovi otroci dobijo sedaj štipendije.
In nič Čudnega, da povzroča vse to
precej negodovanja predvsem na Cen-
tru za socialno delo, kamor prihajajo,
užaljeni eni in drugi, jadikovat ali otre-
sat jezo, Milena Zupanič
BRALCI SPRAŠUJETE •
Preveč so vam obljublial!
Ponovno smo prejeli pismo nemočnega krajana, ki si želi telefonirati, pa nima telefonskega
priključka. "Kdaj bomo na območju Rabelčje vasi dobili priključke vsi?" piše. "Nekaj hiš
jih je že dobilo, za druge pa je zmanjkalo številk. Obljubili so nam, da bomo telefone dobili,
ko bo nova telefonska centrala. Ta žeje, pri nas pa priključkov še vedno ni."
Sicer pa želijo telefonirati tudi v Žabjaku,
Kicarju in na Rogoznici. Kdaj jim bo to omo-
gočeno?
"Morda sg vam preveč obljubljali," odgovarja
Ferdinand Šen, vodja službe za gradnjo in raz-
voj na območju Poslovne enote PTT Maribor.
Mogoče je sicer še kakšna številka za območje
Rabeljčje vasi oziroma KS Boris Ziherl prosta,
vendar je ob pregledovanju vlog za telefonske
priključke na tem območju ugotovil, da bo po-
trebno omrežje razširiti. Na PTT načrtujejo
razširitev na tem območju za naslednje leto, prav
tako za Novo vas, Žabjak, Kicar in Rogoznico. Za
slednje tri vasi, vanje sodi tudi Ulica Jožefe Lac-
ko in druge ulice blizu te, prav sedaj končujejo
projekt za razširitev omrežja. Ali bo investicija
res v naslednjem letu tudi izpeljana, pa je odvi-
sno še od lokacijskega dovoljenja, ki ga je po-
trebno za ta poseg pridobiti, pa od kredita Med-
narodne banke za razvoj ... V najboljšem primeru
bodo na omenjenem območju pričeli delati na-
slednjo jesen.
Trenutno poštarji delajo v naselju Bratov Reš.
Tukajšnji stanovalci bodo torej prvi na Ptuju po-
novno v večjem številu dobili telefonske pri-
ključke. Pripravila Milena Zupanič
• • TEDNIK ISCE ODGOVOR • • •
l| Osgbng kronika ||
Rodile so — čestitamo: Irena
Lovrenčič, Sakušak 68, Juršinci
— dečka; Alenka Pintarič, Gra-
dišča 7. Tomaž — deklico; Jožica
Podvršnik, Straža 9, Oplotnica —
Davida; Metka Lašič, Godeninci
10, Središče — dečka; Jožica
Rajh, I.ahonci 32, Ivanjkovci —
dečka; Sonja Turk, Lovrenc 14 —
-deklico; Štefka Majč, Slovenska c.
89, Središče — Davida; Magda
Bogša, Sakušak 30/a, Juršinci —
dečka; Marija Vidovič, Gradišče
3, Zg. Leskovec — deklico; Darja
Ivanuša, Plešivica 14, Ivanjkovci
— Daleo; Biserka Kolmačič, Go-
ričak 24, Zavrč — dečka; Vesna
Peklič, Zg. Hajdina 136/c —
dečka; Anita Feguš, Nova vas pri
Markovcih 53 — dečka; Anica
Vršič, Zagorel 4, Juršinci —
Blažko; Zdenka Rotar, Obrez 29,
Središče — dečka; Tanja Korpar,
Osluševci 24, Podgorci — dečka;
Marija Dornik, Hum 97, Ormož
— dečka; Jelka Krajnc, Rabelčja
vas 29/a, Ptuj — Daniso; Marjeta
Kaisersberger, Gorišnica 56/d —
Roka; Dragica Bezjak, Ul. 5. pre-
komorske br. 9, Ptuj — dečka.
Poroka — Ptuj: Mirko Za-
goršek in Marija Zelenik, Dornava
30/b.
Umrli so: Marija Vidovič, Za-
gojiči 13, * 1936 — t 26. novem-
bra 1993; Franc Mir, Veliki Bre-
brovnik 46, * 1939 — t 28. no-
vembra 1993; Marija Slavinec,
Krčevina 12, 1921 — t 29. no-
vembra 1993; Stanislava Lipar,
Potrčeva c. 42, Ptuj, ^r^ 1921 — t
28. novembra 1993; Marija Jurko-
vič, Šalovci 45, * 1903 — t 30.
novembra 1993; Leopold Hrusd,
Selška c. 43, Ptuj,* 1913 —t 30.
novembra 1993; Marija Plohi,
Markovci 42, * 1920 — t 2. de-
cembra 1993.
Črna kronika
Minuli teden je bilo na slovenskih cestah 46 prometnih
nesreč; v njih je 6 ljudi umrlo, 65 pa je bilo ranjenih.
Redko se zgodi, da na našem območju ni bilo niti ene
večje prometne nezgode, pa tudi drugih dogodkov, ki spa-
dajo v to rubriko, ni bilo veliko.
NA ŽELEZNIŠKE TIRE
POSTAVILA OVIRO
Na železniški progi med
Slovensko Bistrico in Pra-
gerskim je bil med želez-
niške tire postavljen lesen
križ, ki je sicer namenjen oz-
načevanju pri pluženju sne-
ga. V oviro je trčil potniški
vlak, ki je vozil proti Ljub-
ljani, in pri tem se je na vla-
ku razbilo vetrobransko ste-
klo. Še isti dan, v torek, 30.
novembra, ob 20.30 pa je v
isti leseni križ trčil še pot-
niški vlak, ki je pripeljal iz
Ljubljane. Tudi na tem se je
razbilo vetrobransko steklo,
drobci stekla pa so lažje ra-
nili strojevodjo Rajka J. Po-
licisti iz Slovenske Bistrice
so kmalu izsledili storilca.
To naj bi bila 20-letni Bog-
dan C. iz Starega Loga in
25-letni Zlatko P. iz Andren-
cev. Proti obema bodo vlo-
žili kazensko ovadbo javne-
mu tožilstvu.
VLOM V
STANOVANJSKO HIŠO
V soboto, 4. decembra, do-
poldne je neznanec vlomil v
stanovanjsko hišo Bojana O.
v Ormožu, KS Središče ob
Dravi. Ukradel je predvsem
zlatnino in s tem lastnika
oškodoval za dobrih 200 ti-
soč tolarjev.
ISKRE IZ DIMNIKA
VŽGALE SENO
V četrtek, 2. decembra,
okoli 11. ure je Feliks P. iz
Zgornje Bistrice v gospodar-
skem poslopju zakuril pod
alfo, da bi pripravil krmo za
svinje. Pri stiku betonskega
dela dimnika in salonitne ce-
vi so zaradi dotrajanosti uha-
jale iskre ter vžgale seno,
naloženo nedaleč vstran.
Snežna odeja in hitra inter-
vencija gasilcev so pripomo-
gli, daje zgorelo le nekaj se-
na in del ostrešja. Ocenili so,
da znaša gmotna škoda nekaj
nad 50.000 tolarjev.
GOSPODARSKO
POSLOPJE
V PLAMENIH
Na gospodarskem poslop-
ju, last Ketiševih v Trsteniku
pri Lenartu, je v petek, 3. de-
cembra, nekaj pred polnočjo
(ob 23.45) izbruhnil požar.
Zgorelo je ostrešje poslopja
26 X 11 metrov, okoli 7 ton
sena, 6 ton koruze in poldru-
ga tona slame. Ocenili so, da
znaša gmotna škoda čez mi-
lijon tolarjev. Vzrok požara
ni bil znan, zato kriminalisti
primer raziskujejo.        F. F.
Kulturni križemkražem
PTUJ * Zgodovinsko društvo Ptuj pripravlja danes ob 17.
uri na malem odru v Srednješolskem centru predavanje dr.
Jere Vodušek Starič Prevzem oblasti na Slovenskem
1944/46.
MENGEŠ * Zvezi kulturnih organizacij Slovenije in
Mengša pripravljata v Kulturnem domu v petek, 10. decem-
bra, srečanje otroških in mladinskih plesnih skupin. Matine-
ja bo ob 12.30, plesni večer pa ob 18. uri. Na matineji bo
nastopila tudi plesna skupina Art — plesna delavnica Ptuj s
plesom En odštekan dan v koreografiji Vanje Meško na gla-
sbo Lada Jakše. Mentorica je Mira Mijačevič.
PTUJ * V petek, 10. decembra, ob 21. uri bo v Narodnem
domu koncert ansambla Sleazy snails.
PTUJ * V ponedeljek, 13. decembra, bo ob 19.30 uri v
medioteki Srednješolskega centra Ptuj otvoritev prve sku-
pinske razstave mladih slikarjeev iz Ekonomske šole in
Gimnazije.
IVANJKOVCI * Ormoška in ptujska zveza kulturnih or-
ganizacij pripravljata v nedeljo ob 15.30 uri v tamkašnjem
kulturnem domu 6. medobčinsko srečanje pihalnih orke-
strov. Sodelujejo Pihalni orkester Talum iz Kidričevega, Pi-
halni orkester Prosvetnega društva Podlehnik in pihalna or-
kestra Ormoža in Ptuja.
PTUJ * V četrtek, 16. decembra, ob 18.30 bo v gleda-
lišču ponovitev komedije Moški pod posteljo v izvedbi
Zvezdane Mlakar in Barbare Lapajne.
PTUJ * V Knjižnici Ivana Potrča si lahko ogledate raz-
stavo ob 40-letnici Planinskega društva Ptuj in 10-letnici
Haloške planinske poti.
PTUJ * V palaciju gradu razstavlja akademski slikar San-
di Červek iz Murske Sobote.
PTUJ * V galeriji sv. Jurija do konca leta razstavlja aka-
demski slikar Peter Beus iz Ljubljane.
Djeti maU ribi
Našim ljudem je še živo v spominu 24. maj 1991, ko se je,
povezano s pekrskimi dogodki v Mariboru, začel odkrit
boj z jugoslovansko vojsko za slovensko samostojnost. Ta-
krat sta bili na slovenski strani tudi prvi žrtvi. V Maribo-
ru je pred vojašnico vojvode Mišica pod kolesi okepnika
umrl Josef Šimčik, v Ptuju pa je iz vojašnice Dušana
Kvedra vojak streljal na pooblaščenega elektrikarja Bo-
risa Frasa in ga težko ranil v koleno. Kot vemo, je Boris
Fras skušal izklopiti električni tok na transformatorski
postaji zunaj ograje vojašnice, na katero je bila pri-
ključena tudi vojašnica.
Naključje je naneslo, da so
prejšnji teden naši policisti pri-
jeli oba osumljenca, ki naj bi
bila neposredna izvršitelja opi-
sanih kaznivih dejanj.
Na mejnem prehodu Šentilj
so v torek, 30. novembra, naši
varnostni organi prepoznali da-
nes že 21-letnega hrvaškega
državljana Jureta F., ki je osum-
ljen, da je 24. maja 1991 sedel
za krmilom oklepnega vozila, ki
je zapeljalo čez Josefa Šimčika.
Jure F. se je vračal z nakupov v
Avstriji. Preiskovalni sodnik je
zanj odredil pripor. Na zaslišan-
ju je povedal, da je iz JA pobe-
gnil nekaj dni po tistem usod-
nem dogodku. Ko se je začela
vojna na Hrvaškem, je vstopil v
hrvaško vojsko in je danes nji-
hov častnik. Povedla je tudi, da
mu je jugoslovanska vojska v
Karlovcu ubila očeta in ranila
mater.
Samo dva dni zatem pa so na
mejnem prehodu v Dolgi vasi
prepoznali in prijeli danes 21-
letnega Arsima Muharema,
državljana ZRJ s Kosova, ki je
osumljen, da je z avtomatsko
puško izza ograje ptujske vo-
jašnice tistikrat ustrelil in s tret-
jim strelom zadel 43-letnega
elektrikarja Borisa Frasa v kole-
no leve noge. Tudi zanj so odre-
dili pripor. Preiskovalni sodnik
bo verjetno proti obema odredil
preiskavo, ki bo pokazala nujno
kazensko odgovornost.
Imeni obeh osumljencev šta
bili shranjeni v policijskem
računalniku, kar je policistom
omogočilo, da so ju odkrili in
prijeli, A. Muharemija šele v
Dolgi vasi, ko se je vračal do-
mov prek Slovenije iz Italije,
kjer naj bi bil zaposlen. V poli-
cijskem računalniku pa sta med
drugimi shranjeni imeni dveh
nekoliko večjih rib. Gre za ka-
petana Vojislava Š., ki naj bi bil
trenutno v Nišu, kritičnega dne
pa je poveljeval oklepnemu vo-
zilu, ki je peljalo prek Šimčika.
Prav taico gre za predstojnika,
ki je vojaku ukazal streljati na
elektrikarja. Ali se bosta tudi ti
dve večji ribi ujeli?
F. F.