Ventil 2 / 2020 • Letnik 26 79 BESEDA UREDNIŠTVA Danes pogosto slišimo, da sta za koronavirus kriva kapitalizem in pohlep ljudi po večjem premoženju in višjem standardu. Mogoče je to celo res. A kdo bo to dokazal? Po znanih podatkih se je virus naselil na človeka v mestu Vuhan na Kitajskem, ki ne spada med sodobne klasične kapitalistične države, ampak prej med centralnoplansko urejene države ali celo med komunistične države, kjer je celotna oblast v rokah nekaj ljudi. Prav gotovo je res, da je bil razvoj človeštva v zadnjih sto letih prehiter, preustvarjalen, naravnan predvsem na pridobivanje, dobičkonosnost in lastnino. Če se je človek pred sto leti gibal v območju desetih kilome- trov okoli svojega doma, se danes v severni polovici zemeljske oble giblje v območju, ki je vsaj desetkrat in celo večkrat večje. Če se je človek pred sto leti gibal s hitrostjo 5 km na uro, se danes večina ljudi giblje s 50 km na uro ali celo več. In če bo (bi) šlo tako naprej, se bo človeška mobilnost drastično zvišala. Ali bo nara- va na naši Zemlji to prenesla? Ali se današnje človeštvo lahko preseli nazaj v zgodo- vino in živi tako, kot se je živelo pred sto leti? Mislim, da ne! Ali si danes mladi ljudje sploh predstavljajo ži- vljenje brez elektrike, brez tekoče vode v stanovanjih, brez toplih radiatorjev, ali pa brez zdravil itd? Naša generacija še pozna naše mame ali stare mame, ki so prale perilo v mrzli vodi potokov. Prav tako naša ge- neracija pozna še živeče ljudi, ki so jim starši zvečer, ko so bili lačni, rekli, da kruh spi. V naši državi pozna- mo še živeče ljudi, ki so dobili prve čevlje, ko so šli prvič v šolo itd., itd. Kako danes mladim ljudem to razložiti? Ali pa nekoliko starejšim? Predvsem tistim, ki nasprotujejo postavitvi vetrnih elektrarn ali pa celo hidroelektrarn na Savi in Muri. Naj vsi okoljevarstveni dušebrižniki vsaj za nekaj časa poskusijo živeti brez elektrike, vode in ogrevanja ali pa celo brez zdravstvenih storitev in zdravil. Človek je inovativno in vedoželjno bitje, kar je dobro, ni pa dobro, da se ne zna ustaviti in reči, dovolj je! Predvsem je težava v avtoriteti zemljana, ki bi si upal to reči in bi bil upoštevan na celotni zemeljski obli. Toda biti moramo realni. Tisti, ki krivijo kapitalizem za koronavirus, prav gotovo nimajo prav. Večji del razvo- ja in napredka, odkritij, novosti na tehničnem podro- čju in drugje je bil v svetu izveden v kapitalizmu. T o še posebno velja za zdravstvo in zdravila – ali to prizna- mo ali pa ne. Vsi argumenti potrjujejo to trditev. Velika večina rezultatov razvoja, ki jih je doseglo člo- veštvo, je koristna, v pomoč človeku in prispeva k var- nejšemu in lagodnejšemu življenju. Seveda poznamo orožje, strupe, poklicne bolezni, onesnaževanje okolja itd. Evropske države so oblikovale kapitalizem, ki je po meri človeka. Verjetno za naravo in karakter povpreč- nega človeka ni boljšega sistema. Evropske države so ustvarjalne, imajo visok standard in dajo za solidar- nost, socialo ter druga sredstva za pomoč ljudem v evropskih državah in po svetu več, kot da ves preo- stali svet. Kaj lahko tehniki naredimo ob tragediji, kot je korona- virus? Veliko! Tehniki in inženirji so zaslužni za števil- ne tehnične rešitve pri razvoju zdravil in medicinske opreme, naprav za izdelavo zdravil in naprav za zdra- vljenje. Je pa verjetno tudi res, da smo v Sloveniji v prete- klosti, in tudi danes je tako, premalo naredili za so- delovanje tehnikov, naravoslovcev ter zdravnikov in drugega medicinskega osebja. Premalo smo naredili pri razvoju medicinske in druge opreme za zdravstvo. Spomnimo se pred desetletjem afere o medicinskih mizah, ki smo jih uvozili iz druge države. Ali takšne mize res ne znamo narediti v Sloveniji? Kaj pa respirator? Pred slabim mesecem smo brali v medijih, da se je na pobudo ožjega kroga gospodar- stvenikov, direktorjev pomembnih podjetij in ustanov pričela akcija za izdelavo slovenskega respiratorja. To je prav gotovo dobra ideja, ki pa verjetno zaradi vseh zapletov za pridobitev certifikatov za medicinsko po- dročje ne bo uspešna, je pa prilika, da se pridobijo znanje in izkušnje s tega področja. So pa še številna področja, ki bi jih moralo ministr- stvo, odgovorno za znanost, in ministrstvo za zdra- vstvo prepoznati in skupaj razpisati ciljne projekte, na katere bi se morali javiti univerzitetni znanstveniki iz naravoslovja, medicine, tehnike in podjetja, ki bi izpe- ljala projekte. Samo kot primer. Žilna opornica je preprost kovinski izdelek, ki bi ga v Sloveniji z znanjem, ki ga imamo, brez težav izdelali. Toda lobiji tega ne dovolijo! Ta- kšnih primerov pa je še zelo veliko. In pri tem se sprašujemo, zakaj imamo vlado in mini- stre. Janez Tušek 173 Ventil 18 /2012/ 3 UVODNIK © Ventil 18 (2012) 3. Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridr žane. © Ventil 18 (2012) 3. Printed in Slovenia. All rights reserved. Impresum Internet: www.revija-ventil.si e-mail: ventil@fs.uni-lj.si ISSN 1318-7279 UDK 62-82 + 62-85 + 62-31/-33 + 681.523 (497.12) VENTIL – revija za fluidno tehniko, avtomatizacijo in mehatroniko – Journal for Fluid Power, Automation and Mechatronics Letnik 18 Volume Letnica 2012 Year Številka 3 Number Revija je skupno glasilo Slovenskega društva za fluidno teh- nik o in Fluidne t ehnik e pri Združenju k ovinsk e industrij e Gospodarske zbornice Slovenije. Izhaja šestkrat letno. Ustanovitelja: SDFT in GZS – ZKI-FT Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Glavni in odgovorni urednik: prof. dr. Janez TUŠEK P omočnik ur ednika: mag. Anton STUŠEK T ehnični ur ednik : Roman PUTRIH Znanstveno-strokovni svet: izr . p r o f. d r. Maja A T ANASIJEVIČ-KUNC, FE Ljubljana izr . p r o f. d r. Iv an BA JSIĆ, FS Ljubljana doc. d r. Andr ej BOMBA Č, FS Ljubljana izr. prof. dr. Peter BUTALA, FS Ljubljana p r o f. d r. Alexander CZINKI, F achhochschule Aschaffenbur g, ZR Nemčija doc. d r. Edvard DE TIČEK , FS Maribor p r o f. d r. J anez DIA CI, FS Ljubljana p r o f. d r. Jože DUHOVNIK , FS Ljubljana izr . p r o f. d r. Nik o HERAK OVIČ, FS Ljubljana mag. Franc JEROMEN, GZS – ZKI-FT izr. prof. dr. Roman KAMNIK, FE Ljubljana p r o f. d r. Peter K OP A CEK , TU Dunaj, A vstrija mag. Milan K OP A Č, KL ADIV AR Žiri doc. d r. Dark o L OVREC, FS Maribor izr. prof. dr. Santiago T. PUENTE MÉNDEZ, University of Alicante, Španija prof. dr. Hubertus MURRENHOFF, RWTH Aachen, ZR Nemčija prof. dr. Takayoshi MUTO, Gifu University, Japonska p r o f. d r. Gojk o NIK OLIĆ, Univ er za v Zagr ebu, Hr v aška izr. prof. dr. Dragica NOE, FS Ljubljana doc. d r. Jože PEZDIRNIK , FS Ljubljana Mar tin PIVK , univ . dipl. inž., Šola za str ojništv o, Škofja Loka prof. dr. Alojz SLUGA, FS Ljubljana Janez ŠKRLEC, inž., Obr tno-podjetniška zbor nica Slovenije prof. dr. Brane ŠIROK, FS Ljubljana prof. dr. Janez TUŠEK, FS Ljubljana prof. dr. Hironao YAMADA, Gifu University, Japonska Oblikovanje naslovnice: Miloš NAROBÉ Oblikovanje oglasov: Narobe Studio Lektoriranje: Marjeta HUMAR, prof., Paul McGuiness Računalniška obdelava in grafična priprava za tisk: LITTERA PICT A , d.o.o., Ljubljana Tisk: LITTERA PICT A , d.o.o., Ljubljana Marketing in distribucija: Roman PUTRIH Naslov izdajatelja in uredništva: UL, Fakulteta za strojništvo – Uredništvo revije VENTIL Ašk er čev a 6, POB 394, 1000 Ljubljana Telefon: + (0) 1 4771-704, faks: + (0) 1 2518-567 in + (0) 1 4771-772 Naklada: 2 000 izvodov Cena: 4,00 EUR – letna nar očnina 24,00 EUR Revijo sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije (JAKRS). R evija V entil je indeksirana v podatk ovni b azi INSPEC. Na podlagi 25. člena Zak ona o davku na dodano vr ednost spada r evija med izdelk e, za kat er e se plačuje 8,5-odstotni davek na dodano vrednost. Ve č j e s l o v e n s ko pod j et j e i z d e l uj e e l e k tr ičn e ko- nektorje, ki so med seboj zvarjeni z ultrazvokom. Ve č i n o s v o jih p r o d uk tov v z a dn j e m ob dobju iz- v oz i pr oiz vaj alc e m av to m o b i l ov r a z l ičn ih znamk in r a z l ičn ih ce n o v n ih r a z r e d o v. Pred n e d av n i m se je dogodilo, da se je nov avto, proizveden v tuji dr ž av i , že po nekaj s to k il o m e t r ih p o k v a r il . Pri analizi okvare so ugotovili, da je nastala poškod- ba na elek t ri č nem k one k t or ju, ki je b il z var je n z ultrazvokom v našem podjetju. Podjetje je opravilo interno revizijo in ugotovilo, kdo je kriv za nastalo napako. Delavec, ki so mu dokazali napako, je poleg opomina nosil tudi materialno o dgo v or n os t , ki se bo k ar nekaj č as a p o znala pri n je go v e m o sebnem d ohod k u. Vs a k b a n čn i us lužbene c , ki dela za b a n č n im ok enc em in s trank am i zda ja g o tov i n s k i denar, se zaveda, da je v celoti odgovoren za denar, s katerim razpolaga v svoji interni bl ag aj ni. To pomen i, da mora v p r im e r u p r e ve č i zda n e ga de nar j a dolo č e ni s trank i razli- ko p ok r it i iz s vo j e g a že p a , s s v o jim de nar je m . P o dobno ve l j a v gos ti n s t v u . Če gos ti n s k i delavec ni po z oren in da s trank i pri v rač i lu p r e ve č de nar j a ali c e l o, da mu s trank a pobeg ne brez p la č i la , bo m or al ce l ot n i de nar ni p r im a n jk lj a j ob z a k lj u č k u dn e v a p la č ati s am iz s vo j e g a d ohod ka. Trije konkretni primeri s konkretno odgovornostjo. Verjetno direktor podjetja, ki izdelu- je omen j ene e l e k t r ičn e k one k t or je in v ka t erem se je z g o di l a napak a , ni n o sil prav v e l i ke o dgo v or n os ti . Tudi pri osebnem d o h o dk u se mu v erj et no ni n ič p o znalo . Tud di r e k to r j i bank , ki o dobr ijo kred i t e , ki se ne v rač ajo so (v s a j pri na s je t a ko) , so brez m a te r ia l n e odgovornosti. Tudi direktorji gostinskih lokalov se verjetno ne vznemirjajo zaradi na- pak s v o jih z ap osl e ni h in p o s l e d ičn o za sla b o p osl o van je pod j et j a. Iz zg o r nj e ga o p is a lahk o pr e pr os t o z a k l j u či m o, da z ap osl e ni na v i s o k ih p o l o ž a jih , ki so obi č aj no tudi b o lj iz obra ž e ni, r a zg l e da n i in s p os o b ni , ne n os ijo nobene o dgo v or n os ti ! Z ap osl e ni na man j z a h t e v n ih delo v ni h mes t i h, pra v i loma z ni žjo i zo b r a z b o, z n i ž jim os e bni m doho d k om in p o gos t o k r at man j s p os o b ni v inte l i g e ntn e m sm isl u n os ijo ve čj o o dgo v or n os t . To pomen i, na či m v išj e m p olo ž aju si , m a njš a je t vo j a o dgo v or n os t . Pri tem pa nastopi vprašanje. Kaj pa odgovornost vseh tistih, pri katerih se kakovost dela ze l o t e ž ko ali s ploh ne mor e m e r i ti . K ak šn o o d go v o r n os t im a j o p o li t ik i , j av n i u sl u ž- benc i, u č i t e lji , s o dn i k i in pr o fesor j i na u n i v e r z a h? P o gos t o se s li š i , da u č e n ci po z a k lj u č k u os no v ne š ole ne znajo dos ti na p r im e r k e mije, t e hni k e, t uj e g a j e z ik a ali k ak šn e g a d r uge g a p r e dm e t a . Kd o je v naši dr ž av i o dgo v or e n za preso j o k a ko v o s t i i z v a ja nja pou ka v os n o v ni h š olah ? Ali se z ap osl e ni v osn o v ni š o li z a ve d a j o, da lahk o u če n c a v os n o v ni š o li z n e o d go v o r ni m de lom »un i č i j o « za ce l o ži v l je nje ? T ak šn o napak o , ki je s to r j e n a m la d e m u u če n c u v os n o v ni šol i, je p r a k tičn o nemog oč e p opra v iti. Podobno velja za srednje šole in celo za univerzo. Ali se v si , ki del amo na f ak u lt e t ah , ki iz obra ž u je mo š t u d e nte v i š jih in v i s o k ih šol, m a gi- s t r s k ih in dr u gi h p r o gr a m ov , z a ve d a m o s vo j e o d go v o r n os ti ? Če bi da n e s to v praš an je postavil vsem univerzitetnim profesorjem, ki izvajamo prej navedene programe, bi verjetno od vseh dobil pozitiven odgovor. Številni med nami znamo prejšnjo trditev podkrepiti s številnimi argumenti in dokazi. Najpogostejši odgovor pa je, da imamo s pedagoškim delom in z delom s študenti v e č d e s e tl e tn e i zk ušn je in da sm o pr e pr os t o dobr i ped ag og i. K ar pa ve d n o ne dr ž i . Ze l o redki pa so (smo), ki bi k argumentaciji kakovostnega predavateljskega dela postavili ve č a r g um e n tov . O s n ov n i a r g um e n t i za preso j o k a ko v o s t i pr o fesor j a na u n i ve r z i bi morali biti vsaj trije: ocena neposrednega pedagoškega dela od popolnoma neodvisnega pedagoškega • strokovnjaka; oc ena š t u d e n tov , ki so p r e da v a nja pr o fesor j a p osluš al i pred leti in so š t u di j že z a k lj u- • či l i . To pomen i, da so od us t an o v e, k je r je z apo s len pr o fesor , p op ol n oma n e o d v isn i ; i zda n v s aj en r e ce n z ir a n učb e ni k , ki o b s e ga ce l ot n o s n o v, ki jo pr o fesor o zi r oma • pedagoški delavec predava. To so trije argumenti, ki lahko dajo zelo dobro oceno o pedagoškem delavcu ne glede na vrsto ali stopnjo pedagoške ustanove, v kateri opravlja pedagoško delo. Univerze, fakultete in druge pedagoške ustanove bi morale ob nastopu vsakega mla- d e ga p e da g o ga ze l o ja sn o obra zlo žiti, k aj je p e d a g o š ko de lo in tudi k a ko bo pri s vo j e m delu nadzorovan in ocenjevan. Ocenjujem, da je pri nas ocenjevanja pedagoškega dela na vseh nivojih in na vseh us m e r it vah o dl o č n o pr e malo . Janez Tušek Odgo v or nos t? Koronavirus , epidemija , Karantena , industrija , znanost in Kapitalizem