23. Številko.
O UuMliml. v sredo. 29 loooorlo INI.
XU. leto.
Izhaja vsak dan zvečer izvzemši nedelje in praznike ter velja po posti prejeman za
dežele za vse leto 25 $ za pol leta 13 K, za;četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta
leto 25»
11 K, 0četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za Nemčiio celo leto 27 K. Za vse drago deiele in Ameriko
ćelo leto 30 K. — Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanil* se plačuje od peterostopne petit-vrste po 14 h, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska.trikrat ali večkrat _ Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo tal npravnistvo je v Knaflovih ulicah št 5. — Upravništvufraj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari.
Uredništva telefon št 34. Posamezne številke po 10 h. Upravništva telefon št 85.
Klerikalci v stiski.
Vodstvo klerikalne stranke je v prav neprijetnem položaju. Izbirati mu je kandidate. V obče je to za klerikalce kaj lahka zadeva, ker njihovi volilci kot ljudje brez lastnih misli in brez Lastnega prepričanja so zadovoljni z vsakim kandidatom in ga volijo brez ugovora. Toda klerikalci imajo letos svojo posebno težavo. Kandidatov imajo — preveč. Vse polno je ljudi, ki zahtevajo od vodstva klerikalne stranke mandatov. Kdor je kdaj malo rogov ilil za klerikalno stranko, že hoče poslati poslanec in spominja vodstvo kaj energično na dane obljube.
Kandidatov je kar tema iu vodstvo je v veliki stiski. Da bi vsaj nekaj teh ljudi preskrbelo z mandati, hoče žrtvovati različne sedanje poslance. Š u k 1 j e je moral obole t i dr. Sc h w e i t z e r so bo moral umakniti. Meja č a so odslovili .... In se vodno manjka mandatov.
Kakor pa imajo na eni strani klerikalci preveč kandidatov, tako jih imajo na drugi strani premalo, namreč premalo takih, da bi jih mogli z mirno vestjo predstavit i vo-lileem. Za kmetske občino j.» pač vse lobro, kajti klerikalci na kmetih bi volili tudi škofovo kuharico, če bi jim jo priporočali duhovniki. a!i v mestih je težjo in s kandidati ,.a mesta so klerikalci v veliki stiski.
Posebno za Ljubljano no morejo dobiti kandidatov. Samo dveh kandidatov je treba, a v celi Ljubljani ni dveh resnih mož, ki bi hotela kandidirati kot klerikalca. V začetku so mislili klerikalci kandidirati gospoda komercijalnoga svetnika iti dež. odbornika Povšeta, a kakor sc zdaj čuje, je gospod Povše ravno tako ivaležno kakor odločno odklonil kandidaturo in ostane rajo v ljubljanski okolici. Zdaj nimajo klerikalci ne onega kandidata, no enega resnega človeka, s katerim bi mogli stopiti pred ljubljanski' volilce. Iščejo tod in iščejo tam, a vse jo zaman. Cuje se že, da hočejo poskusiti s staro zvijačo in postaviti dva »samostojna« kandidata, kakega Krcgarja ali kaj takega, kar bi bil že zadnji pripomoček izvleči se iz stiske.
Tudi s kandidati za druga mesta imajo klerikalci težave in jih dozdaj Se niso mogli dobiti.
Te skrbi, ki jih imajo klerikalci s kandidati, so   karakteristična ilu-tracija razmer in kažejo   že sedaj, kake moči bodo imeli   klerikalci v
bodočem dež. zboru na razpolaganje. Poleg nekaterih »macherjev« sedeli bodo na klerikalnih poslanskih klopeh pač sami za vsako resno delo nezmožni ljudje, sami politični statisti, sami Drobnici in Demšarji, ki na ko1 mando vstajajo in se na komando vsedajo, sicer pa drugače niso za nobeno rabo; na mesto mož, ki so sposobni zastopati koristi svojih volil-oev in cele dežele, same ničle. To je lepa perspektiva za bodoči deželni zbor kranjski.
Vesti z Gorishm
— Klerikalni kandidat-j e. Divji shod agrarcev pri Rebku je opogumil klerikalce, da so prišli na dan s svojimi kandidati. V veliki zmešnjavi so jih razglasili, češ, tako napravijo ž njimi morda dober vtisk. Klerikalci veliko govorijo o ljudski volji in obljubljali so, da se bodo ozirali na njo ter volili može iz ljudstva. Obljubljali so razne kandidature možem po deželi — ali kake kandidate so postavili? Cujmo! Za splošno kurijo: advokat dr. P a v 1 e t i č , zdravnik dr. Bre o o 1 j in sodni svetnik Fon; za kmečke občine v goriški okolici: profesor H e r b a č , veleposestnik Klanci č , kot tret joga so pa imenovali vpokoj enega kanalskega nadučitelja Mihaela Z e g- a, ki je bil pred šestimi leti kandidat narodno-napredne stranke! Za kmečke občine v Gorah: seineniški profesor dr. Anton G r e g o r č i č (vulgo Pajerčič) in počasni zemljemerec v Kobaridu Janez L a p a n j a. Kmeta nobenega — pa tako kriči jo, da so kmetska stranka. »Kmečke zveze« kandidirajo same gospode, seveda na ukaz gospodov rruncev. Klančič je veleposestnik in župan v Podgari, ki le ukazuje in sani nič ne dela v kmetiji. - Za K r a s še ne vedo, koga bi postavili pravzaprav, za trge tudi ne. Nekaj veljavnejsih klerikalnih mož po deželi je ostalo z dolgim nosom, tako n. pr. poštar Torkar v Pod brdu in župan Lutman v Št. Andrežu. Slednji misli od same jeze ubežati med agrarce.
— V t r g" i h volijo po novem volilnem zakonu volilci prve in druge volilne skupine za občinske volitve, iz tretje skupine, kdor plača najmanj 20 K neposrednega davka Poprej so volili sami trgi brez priveska. Nova določba je delo dr. Gregorčiča, ki je hotel na ta način pripraviti lizane ob poslanca. Kmetski volilci iz okolice naj bi preglasili trzaue; tako
bi bilo upanje, da bi zmagal v trgih klerikalni kandidat. Take strankarske naklepe je koval dr. Gregorčič z Lahi, ki so mu seveda radi privolili vse, ker jim je za to odstopil Gorico ter brez vsake besede se vdal za laško večino. Radi tega bo-hud volilni boj tudi po onih trgih, ki imajo kmečke frakcije.
— Klerikalci se smeje-j o , ker upajo s svojimi kandidati vsled »agrarnih zmešnjav« prodreti v splošni kuriji in \; kmetskih občinah, razven Krasa, £rav gotovo Ce bi želi še v trgih in v veleposestvu — to bi imeli zopet lepe poslance! Oe bi bilo upati, da sreča »agrarce« pamet še ob pravem času, bi se klerikalcem računi v splošni kuriji in v kmetskih občinah v goriški okolici popolnoma zmešali. Veliko odgovornost si nako-pavajo na glavo demagoški mešalci ki hujskajo okoli, dasi vidijo, da sami ne morejo nič opraviti ter da tako le pomagajo klerikalcem do zmage. Nihče še ni tako sleparil kmeta, kakor ga sedaj razni posili-kmeije!
— Nar o d n o - n a p r e d n a strank a namerava, kakor se čuje, sklicati na dan 6. februarja t. 1. v Gorico veliko zborovanje, na katerem se pretrese položaj v deželi ter se postavijo kandidatje.
Delegacije.
Dunaj, 28. januarja. Med avstrijskimi delegati se govori, da nameravajo Poljaki pri razpravi o proračunu za ministrstvo zunanjih del vprizoriti protest proti znani proti -poljski predlogi praske vlado. Vprod-sedstvu pa jo že dogovorjeno, da predsednik dr. pl. Fuchs tozadevne resolucije slovanskih delegatov sploh ne da na glasovanje, češ, da stva/ ne spada v kompetenco delegacije.
V dobro poučenih krogih govore, da pride zvišanje častniških plač na razgovor že v jutranji seji vojnega odseka ogrske delegacijo. Vojnemu ministru so ponudi prilika, da razloži stališče vojne uprave; z njegovo izjavo se ogrska delegacija najbrže zadovolji ter privoli, da se plače lastnikom zvišajo že s 1. januarjem tega leta.
Odsek za zunanje stvari ogrske delegacije je sprejel danes po daljši debati proračun ministrstva zunanjih del. Govoril je tudi ministci baron A e h r e u t h a 1 , ki je rekel, da avstrijsko-msko reformna akcija v Macedoniji temelji na principu, na je trebil varovati kristjane.
Iz proračunskega odseka.
Dunaj, 28. januarja. V na-daljni razpravi se je vnela posebno živahna debata pri točki »ministrski svet«. Več govornikov je kritikovalo politiko ministrskega predsednika in posameznih ministrov. Pri tej debrti se je prvič razpravljalo o narodnostnih vprašanjih in o željah posameznih kronovin. To se bo sedaj gotovo ponavljalo tudi pri raznih drugih postavkah proračuna. — Poslanec V u-kovic je izjavil, da bo pod pogojem, da se gospodarska akcija za po-vzdigo Dalmacije res izvede, glasoval za proračun. — Posl. K 1 ■> i'a č je ostro kritikoval narodno-gospodai -sko in kulturno politiko vlade. Vladno stremljenje gre za tem, da se ohrani nemška hegemonija ter se reši centralizem. Govornik je grajal, zakaj se ne uvede volilna reforma tudi za deželne zbore. Nadalje je ur-giral starostno in invaliditetiio zavarovanje ter priporočal znane zahteve državnih uradnikov. — Posl. dr. Korošec je kritikoval uredbo mi-nistrov-rojakov ter vprašal zakaj nimajo svojega ministra baš najsla-botnejši narodi; kritikoval je, da se odločitev o narodnih in političnih vprašanjih prepušča edino le ministrskemu predsedniku. Nadalje se je govornik pritoževal, da vkljub vstopa slovanskih in krščanskih mož v ministrstvo ni ničesar opaziti o večjem slovanskem ali krščanskem vplivu. Končno je kritikoval strankarsko in zaostalo poročanje ofieijamih časopisov. — Posl. dr. Pl o j je kritikoval vladno namero, ki hoče rešiti narodni problem le za Češko, in še tam le od naroda do naroda. S tem ni ničesar storjenega. Narodnostno vprašanje se mora rešiti obenem za vse narode. Govornik je priporočal za rešitev narodnostnega vprašanja pripravljalno administrativno in zakonodajno delovanje vlade.
57 miljonov za vojno mornarico.
Dunaj, 28. januarja. V mor-narničnem odseku je danes utemeljeval admiral M o n t o e u c col i proračun. Lani je znašal proračun 45 milijonov, letos pa 57 milijonom K. Opozarjal je na splošno podraženje materijala, tako da velja s »daj vojna ladja, ki je veljala poprej 27 milijonov, že 30 milijonov K. Za prihodnja tri leta se zviša kvota za nove in nadomestne gradnje. Odsek je sprejel ves proračun v splošnem in \ podrobnostih brez spremembo.
Jezikovne afere na Češkem.
Praga, 28. januarja. , illas Naroda« poroča, da je najvišje sodišče razsodilo, da okrožno sodišče v. Hebu mora sprejemati češke vloge ter jih tudi češko reševati. Odlok temelji na enakopravnosti obeh deželnih jezikov pred sodišči in pred oblastni jami ter na S 19- drž. osnovnih zakonov. Odlok se razglasi kmalu v uradnem listu justičnega ministrstva.
Politični položaj na Hrvaškem.
Zagreb, 28. januarja. »Hrvatska« poroča, da bo minister J o -sipovich res v najkrajšem času deniisioniral. Na njegovo mesto kandidira ogrska vlada Julija Je 1 a e i-č a , dočim želi ban imeti velikega župana V u č e t i c h a.
Han JI a u c h . pripravlja baje naredbo, da se ustanovi osem novih madžarskih šol, in sicer v Bedeniku, Bardeniku, Irigu, Lipiku, Marincih, Platičevu, Satrnicah in v Vladislav-cih.
Avtonomni in skupni uradniki so imeli predvčerajšnjim zanj »no posvetovanje ter so sklenili, pozvati vse uradnike, naj v smislu obstoječih zakonov svobodno izvršujejo svojo volilno pravico, ako pa bi se hotelo vplivati na nje, naj pokličejo na pomoč postavno zaščito.
Italijani proti Avstriji.
Milan, 28. januarja. »Secolo« kritikuje zelo ostro govor avstrijskega ministra barona Aehrenthala ter zanika, da bi ga bila italijanska javnost prijazno sprejela povodom njegovega obiska v Italiji. Italijansko časopisje je temveč dah) jasno razumeti, da je najboljši dokaz za odkritosrčnost trozveze dovolitev italijanskega vseučilišča v Trstu. Italijansko časopisje sicer ne bo nikoli ščuvalo na vojno, toda vztrajalo bo vedno pri zahtevi, da morajo Italijani v
Avstriji uživati iste pravice, kakor drugi njeni narodi.
Portugalska pred revolucijo.
ho n d o n , 28. januarja. Iz Portugalske prihajajo čimdalje obup-nejše vesti, ki dokazujejo, da je položaj zelo resen. Vlada si prizadeva, da najodločneje zatre vsako gibanje. Republikanski shodi, ki so bili že dovoljeni, so se nenadoma prepovedali.
LISTEK.
UiiDezen Rončnnoue Klare.
I.
(Dalje.)
Mehko in sladko so pele <rosli, ki So jih spremljali polni topli akordi togih glasbil. Z omami j ivo silo je Kodna prevzela plesalce in plesalke in jim razgrevala kri ter vzbujala v njih tajne slutnje in vroča koprne-sja. Vse hitreje in strastne je so se sukali mladi pari, vse bolj so plesalci privrjali k sebi svoje plesalke in vse l*>lj so v teh objemih drhtela dekliška telesa. Tod in tam je za trenotek izginil kar par v senco, da si z nagim poljubom n tolaži svojo ljubezensko žejo in zgodilo se je tudi, da je iak oficir izginil s svojo damo v grad in se šele čez dlje časa vrnil, ftihče ni pazil na to, nihče se ni menil za to, vse je bilo prevzelo hrepenenje po uživanju življenskih sladkosti.
NajK>sled je tudi maršala Mar-nionta zapustila hladna preudarnost, da je pustil v nemar svojega dosto-anstva obzirnosti. Nenadoma je ^stal in se z markizo Heleno 'zapodil vrtinec plesalcev in plesalk. Godba e svirala nežno in mehko, gospoda Pa se je spogledovala, kakor bi drug"
drugega opozorili, da bo odslej mai-kizi Heleni d'Aureville posvečati posebno pozornost.
Klarica se je oklenila svojo šestič, kakor bi začela godba tudi nanjo dobivati svoj vpliv in kakor bi jo bilo strah, da omami tudi njo. Pravkar se je bil marki d'Aureville s svojo lepo plesalko vrnil pred grad. Natoči I je dve kupici penečega se \ i-na in trčil s svojo plesalko.
»Vive l'amour« ji je zašepetnl, ko sta zazveneli čaši in z jasnim prešernim pogledom je njegova dama odgovorila »Vive Tamom*«.
Zaklicala je bila to pač polglasno, a Klarica jo je vendar slišala in zatrepetala.
»Pojdi, Ivanka« je zaprosila svojo sestro in ne čakajo odgovora jo je potegnila skoro šiloma seboj proti izhodu. Hitela je, kakor bi ji gorela tla pod nogami, kakor bi hotela pobegniti pred ljudmi, misleč, da ji izgine izpred oči prizor, ki ga je bila videla, če se oddalji od oseb in od kraja.   % .
Molče sta korakali sestri skozi jasno jesensko noč proti vasi, kjer ju je čakal voz. Pot je bila samotna in zapuščena, zakaj ljudje so bili še vsi na grajskem dvorišču in nihče Še ni mislil iti domov k počitku. Držeč se za roki sta stopali sestri po tej poti in za njima se je glasila godba, vse tišje in nežneje, a vendar razločno in ti gla**ovi so jima vedno iznova priča-
ro vali v spomin prizore s plesa na grajskem dvorišču. Šele ko sta prišli sestri v bližino vasi, se godba ni VCČ si išala.
»Hvala bogu. da sva v vasi«, je izpregovorila starejša sestra. »Utrujena sem, komaj čakam, da pridem domov. In ti, Klarica, sili utrujena ?«
»Ne, prav nič. Hoja mi je prav dobro storila. Ne veni, kako da me jo prav danes godba tako razburila, a sprehod me je Zopet pomiril.«
Ivanka je od strani pogledala svojo sestro, kakor bi hotela čitati z njenega obraza, če jo je res razburila samo godba in ne tudi prizori, ki jih je videla ta večer prvič v svojem življenju. Ivanka si je rekla, da se Klarica najbrž sama ne zaveda, kaj ji je razgrelo kri in zato je molče nadaljevala svojo pot.
Sestri nista zapazili, da jima je vso pot sledil velik mož s črno brado in s puško na rami, markijev prvi gozdar Anton Hrast. Niti trenotek ni maknil pogleda od sester, kakor bi imel nalogo, čuvati nad njima in ustavil se je šele, ko je videl, da sta sestri vstopili v hišo, kjer ju je čakal voz. Skril se je v senco in tam počakal, da sta se sestri pripeljali mimo njega. Ko je bil voz že izginil proti Vrhniki se je Anton Hrast vrnil po isti poti domov na grad. Zdaj ta pot ni bila več tako zapuščena, kakor poprej.  Ljudje so se bili začeli vračati
domov. Hrast je srečava] vsakovrstne skupine ljudi. Ti so v živahnem pogovoru govorili o vtiskih, ki jih je nanje naredila slavnost, oni so se jezili, da morajo plačevati visoke davke, ki jih francoska gospoda na potratnih gostitvah lahkomiselno zapravlja. Tu je vesel fant dvigal svoj klobuk in vriskal, tam se je čulo šu-šljanje s ceste umikajočih *<e zaljubljencev.
Nekako srdito je korakal Anton Hrast po svoji poti. Kar je videl, to je v njegovem srcu vzbujalo samo jezo in zavist in mu je napolnjevalo dušo z gorjupom. Še nikdar ni bil videl toliko srečnih in veselih ljudi, še nikdar se mu ni v notranjosti oglasilo tako mogočno hrepenenje po lju bezenski sreči, kakor ta večer, in še nikdar ga ni tako bolelo, da se ga Klarica ogiblje, kakor ta • eVr.
Hodil je počasi, da bi mu ne bilo treba prisostvovati slovesu gostov. Danes ni bil pri volji se uklanjati go-spodi, danes je le želel samote in miru. Ko je naposled vendar dospel do gradu, je bila slavnost že pri kraju. Domači ljudje so pač še plesali iu pridno praznili steklenice, toda gospoda se je bila že pripravila na odhod. Pred gradom so v dolgi vrsti čakale kočije vseh vrst, da popeljejo povabljene goste v Ljubljano in na Vrhniko. Francoski vojaki pa so ravnokar obstopili voz, s katerim se je maršal Mnrmont odpeljal.
»Ali so je kaj posebnega prime-rilo t« jo Hrast vprašal gozdnega paznika J u rja, ki je stal pri grajskih vratih in čakal na svojeg i pred-postnvljenea.
»Posebnega nič,- je zoreaeal duri. »Zgodile so so same take stvari, da bi moralo deževati ogenj in žveplo na ta grad. Sodoma in Gomora sta bila dva kloštra proti temu gi*adu, Take reči so se tu godile, a noč je jasna in po ognju in žveplu niti ne diši.«
Anton Hrast je pozimi svojega paznika in njegove nazore. Že mnogokrat mu je bil rekel, da Je izgrešil svoj poklic in da bi bil moral postati menih. A danes ni na Jurjeve jezne opazke ničesar omenil, kajti danes je
bil popolnoma njegovih nazorov. A vendar mu je spričo Jurjovega poročila postalo nekako laglje pri srcu. Veselilo ga je, da se Klarica ui udeležila plesa, da se je nekako skrivala pred ljudmi in naposled kar pobog-nila od slavnosti.
»Čutila je greh v svoji bližini in zato se je vseh ogibala in jo naposled ušla.«
Ta misel mu je bila zadoščenje* in tolažba in ga je vsaj pomirila za hip, četudi mu ni dala nade, da si kdaj pridobi ljubezen Konča nove Klnrice.
(Dalje prihodnji«.)
Po ulicah hodijo motno vojaške patrulje, ki takoj z bajoneti razženejo vsako zbiranje ljudstva. Odlične osebe opozicije so internirane v svojih stanovanjih. Kabinet ima permanentne seje, da je pripravljen za vsako eventualnost. Našli so veliko zaloge orožja ,kar dokazuje, da je zarota zelo razširjena. Pristaši republikancev se množe z vsakim dnem, tako da so jo vsak trenotek bati vstaje republikancev po celi deželi. Mnogo vladnih in policijskih uradnikov je odložilo službe, ker nočejo nastopali proti ljudstvu. Ker ni dovolj policije, so umori in ropi na dnevnem redu.
Dopisi.
Is Novega mesta: Nismo pričakovali, da bodemo s svojim poročilom o sokolski veseiioi tako razlju tili „SlovenČevega" poročevalca-kritika V svoji besnosti je šel tako daleč, da se je razkrinkal in javnosti izročil celo svoje, dosedaj prikrito ime. Hvala mu za to uslugo, sedaj se vsaj pcznamo! Povemo pa, da nam s svojim imenom popolnoma nič ne imponira. „Leveo", ta beseda bi se pa dala razlagati tako, da označuje moža, ki se rad „levi". Še pred nedavnim Časom smo videli g. Tiina Levca, jurista v Novem mestu, se šopiriti z znakom akademiČnega društva „Sava" na prsih, kakor da bi hotel narediti na bližnje vtisk pravega svobodomisleca. Vse, kar je bilo le količkaj rimsko črno, je sovražil iz dna srca in sveto zatrjeval pri vsaki priliki „jaz sem naprednjak". Radovedni smo, kaj poreče društvo „Sava", da stopi njegov Član in ožji somišljenik v tesne zveze z uredništvom „Slovenca" ter da v tem nazadnjaškem in strogo r reškem Ust u razvi a svoj „umetniški" talent kritika. Zaletava se pri tem v značajne osebe, ki so v resnici napredne in narodno delavne in ki so v naših neugodnih novomeških razmerah sedaj takorekoč edini Činitelji družabnega življenja. Samo ob sebi se razume, da jih tak domišljav kritik ne more s svojim očitanjem in sarkastičnim zavijanjem razžaliti in od dela odvrniti. Upamo, da se mu tudi ne posreči zasejati nameravani razdor v Dašega Sokola, ki se je še-le tekom zadojih let s trudom in požrtvovalnostjo ravno teh oseb prebudil iz dolgoletnega spanja nedelavnosti in ki je danes edino društvo, ki združuje v polni slogi in prijateljskem občevanju vse različne sloje novomeškega občinstva. Da bi se spuščali radi posameznosti s takim možakom v polemiko, nam ne pride na um, ker se nam dozdeva čas predrag, da bi odgovarjali na tako mla-deniško modrovanje. Le to omenimo, da odrekamo g. Tilnu Levcu, novomeškemu juristu, vso pravico do kake sodbe o estetični naobrazbi posameznika, dokler imamo še v živem spominu jasne slike njegovega neeste-tdčnega obnašanja v javnih lokalih. To bi bih perfektni mramorna ti kipi, ki jih pa danes še ne razsvetlimo! O joj!
Iz Sežane* Pretečeno nedeljo sem zavil v cerkev, da bi slišal kaplana. Ni mi bilo treba dolgo poslušati, pa sem vedel pri Čem da smo. To vam je hujskač, ta sežanski kaplan ček. da mu ga ni para. Njemu je vera deveta briga; glavno vlogo igra pri njem politika. Kriči in se repenČi tako, da se trese prižnica pod njim in kakor bi hotel z nje skočiti ; to pa le, da bi vcepil ljudem večji strah in spoštovanje do lastne osebe ter tako lažje dosezal svoje klerikalne namene. Vpričo hoče ljudi zmerjati in jih voditi za nos. Pravi, da so bili poprej Sežanci maloverni in pokvarjeni ter on da je prišel in izprevidel, da tako ne more iti dalje in da je skrajni čas, da se krene na drugo pot. In v svrho tega „blagega namena" da si je izbral izmed ljudstva število vernih devic (seveda samo takih, ki so mu šle iz skrajne zaslepljenosti na limanice) ki so se zvezale v nerazdružno vez, — v Marijino družbo. To da bo nepremagljiva trdnjava, ki bo z lepim vzgledom privlačevala ljudi nase ter se Še bolj utrjevala, tako, da se bodo razbili pod njenim jeklenim orožjem vsi napadi „ divjih" sovražnikov. Sčasoma, da se ustanovi Še mladeniŠka Marijina družba in tekom časa še za poročene ženske in moške. Jaz pa pravim, da je najbolje, da pristopi kar vse, staro in mlado, na ta nacia se bo še največ kron znosilo v nun-če v o malho. — Pa si je res lepo izmislil ta črni tujec! Zvečer, ko postane pobčku dolgčas, začnejo prihajati k njemu „ izvoljene device" in prične se zabavni večer s tombolo in domino (dokazi na razpolago!) in kakor upamo, nastopijo nuno v kratkem kot instruktor v k var tanju. Kar se pa lahko še drugega iz tega izoimi, to pa naj vsak sam misli. Da dobi Marijina dražba popolnoma trdno stališče, si namerava nabaviti društveno zastavo; tako so oznanili nune v nedeljo. To da bo pravo ognjišče z ne-ugasnim ognjem, krog katerega se bodo zbirali verni  kristjani, iskaje
krepčila v britkih urah, pravi studenec svežega duha, ki bo prerodil ovenele duše v novo živ'jenje. — Kdo bo pa plačal ta „izvor vsega dobrega" ? Pobožne devioe bodo s dovoljenjem o. kr. okraju? g a glavarstva v Sežani beračile okrog po hišah in „fehtale" prispevkov za zastavo. Vsa Čast slavnemu glavarstvu za tak junaški Čin! Gasilnemu društvu, ki je vendar velikega pomena in stoji na narodni podlagi, se je pred par meseci v sličnem slučaju takoj stopilo na prste, če sipa kak klerikalec kaj izmisli, pa vse „rata". Taka so naša oblast va in njih nevtralnost! Mi upamo, da satanovi zarod kmalu zatre. Starši, ako hočete, da postanejo vaše hčere kdaj poštene in zavedne žene, ne pustite jim zahajati v to črno družbo ljudskega poniževanja! Odrastel človek mora imeti vendar toliko samozavesti in zobrazbe, da ve, kaj mu je storiti, inče potre buje nauka, so starši za to, da ga poduče, ue pa kaplani. Tam se ne bodo naučile drugega kot sovraštva, svetohlinstva in hinavstva ter postale tako izmečki Človeške družbe. Taka „Marijina hči" dobi mržnjo do drugih ljudi in zaseje večkrat spor v družino; ko ima pa stopiti v širni svet, se ne ve kam obrniti, vse se ji zdi sovražno, le pri duhovnikih je nje pravi dom. — No, sedaj že škrabljajo s svojo požrešno „škraboo" po hišah; — naj -boljše bi bilo, da bi jim vsak vrata pokazal. Sežanci! Delajte na to, da se ta hujskač kmalu spravi t;a, odkoder je prišel, ne hodite ga poslušat ter ne pustite, da bi vas ta mlečno-zob učil in nase vlekel; naj se le sam s seboj krega in repenči, — se bo že naveličal. Setinec.
Ljubljanski občinski svet
V Ljubljani, 28. jan.
Predsedoval je župan Ivan Hribar, ki je naznanil, da je 121etno prizadevanje občinskega sveta glede
delavnic dri. železnic v Ljubljani
imelo končno le uspeh. Tržaško ravnateljstvo državnih železnic je namreč ravnokar sporočilo, da je železniško ministrstvo privolilo, da se zgrade v Ljubljani take delavnice, in sicer na 800 m dolgem in 500 m širokem svetu tam, kjer se odcepi kamniška železnica od gorenjske železnice. Baje se investira v te zgradbe tri milijone kron.
Društvo za bolne na pljučih je poslalo pismeno zahvalo za podporo.
Goriška tiskarna A. Ga-bršČek je poslala mestni galeriji slik sliko Mih. VoŠnjaka, ki ga je slikal H. S mre k ar. Darovalcu se izreče zahvala.
Užitninski uslužbenci so poslali pismeno zahvalo za zboljšanje plač.
Zapisnika zadnjih dveh sej sta se preči tala in odobrila.
Šolski odsek
V mestnem vrtu na podturnskem zemljišču se goji vrboreja za državno obrtno šolo, kjer se poučuje tudi pletarstvo. Sedaj je potekla najemninska doba, vsled česar je poslala deželna vlada dopis, v katerem prosi, naj bi se prepustil vrt za vrborejo še za nadaljno dobo cfveh let. Se ugodi. (Poročevalec obč. svetnik Dimnik.)
Za lavno razsvetljavo.
Mestni magistrat je poslal dopis glede zboljšanja razsvetljave v Kole-zijskih ulicah, na Rimski cesti in na Poljanski cesti v bližini nove gimnazije. Ker se bo spomladi itak začela vpeljavati plinova razsvetljava, vsled česar bo nad 500 stenskih električnih svetilk razpoložljivih, predlaga direktorij mestne elektrarne:
1) Zboljšanje razsvetljave v Ko-leziJ8kih ulicah, na Rimski cesti in okoli II. državne gimnazije na Poljanski cesti je potrebno in se ima izvršiti po možnosti Še letos, kakor hitro bodo vsled vpeljave plinovi h svetilk na razpolago potrebni stenski nosilci.
2) Pred II. državno gimnazijo je takoj montirati potrebno svetilko.
3.) Mestnemu magistratu se naroča, naj takoj vse primerno ukrene, da se bode vpeljava plinove razsvetljave izvršila sporazumno z mestnim magistratom, oziroma z upravitelj-s tvom mestne elektrarne po določenem načrtu tako glede prostora, kjer naj svetilka stoji, kakor tudi glede vnanje oblike kandelabrov in stenskih ramen. Sprejeto. (Poročevalec obč. svetnik Šubic.)
Isti poročevalec je poročal Še glede oddaje električnega toka takim odjemalcem, ki rabijo tok iz mestne elektrarne le za reservo. Z o žirom na to, da so nedavno ob severnem kablju vse električne luči hipoma ugasnile, ker je Bambergov monter pri teknil privatno električno napravo k omrežju mestne elektrarne, se predlaga, naj se z vsemi podjetniki, oziroma tvrd kami, ki rabijo tok is mestne elektrarne le za rezervo, napravi taka pogodba, kakršna je sklenjena s ho-
telsko družbo „Union", nakar bo vsaka zloraba izključena. Sprejeto.
Intorpelac ]•
Obč. svetnik Bergant je inter-pelirai župana zaradi ceste iz Zeljar-skih ulio v Kolezijske ulice in s Or-lovke ceste mimo bvigljpve vile na Ižansko cesto. Župan je odgovoril, da prve ceste za sedaj ni mogoče izpeljati, ker vrtnar Vizovičar ne da svojega sveta v ta namen, razlastitveno postopanje pa v tem slučaju ni mogoče. Vendar se zadeva ne pusti is vidika. — Glede druge ceste se vrše potrebne priprave.
Potem je skdila tajna seja, v kateri se je med drugimi stvarmi razpravljalo tudi o ponudbi za odkup stavbne parcele na zemljišču prejšnje vojne erarske posest ob Dunajski in Fran Josi povi cesti, kjer bi si Nemci radi zgradili svoje gledališče.
tu
Dnevne vesti
V Ljubljani, 29. januarja.
— Deželni predsednik Sch\varz — baron. C. kr. korespondeiični urad poroča, da je kranjski deželni predsednik gospod Božidar Schwarz dobil b a r o n s t v o. Že ko je prišel g. Schwarz v Ljubljano, se je govorilo, da ostane tu samo toliko časa, <U< postane baron in da bo podelitev ba-ronstva znamenje, da poj de v pokoj. Baronstvo je prišlo, zdaj smo radovedni, kdaj se izpolni drugi .dol tega proroko\ anja.
— Dr. Lam pelo w* popra vk.nrsko društvo, ki se je ustanovilo za to, da bi branilo svoje člane duhovnike pred »neopravičenimi napadi« naprednega časopisja, je priobčilo v sobotni >> Slovence vi« številki poročilo o svojem delovanju v preteklem letu. Poročilo je sumljivo kratko, a vkljuh
temu   velezanimivo.    Iz »oročila
je
razvidno, da je »Obrambeno društvo« lansko leto razposlalo 1306 obvestil svojim članom o napadih po naprednih listih. Ta obvestila so tičejo baje v 645 slučajih »Slovenskega Naroda«, v 151 slučajih »Soče«, v 113 slučajih »Gorenjca« in v 07 slučajih »Notranjca«. Iz teh podatkov bi človek sklepal, da SO se v imenovanih naprednih listih kar STinadili popravki »krivično« napadenih gospodov božjih namestnikov. Toda temu ni tako. Krožile so sicer gore, a rodila se je samo neznatna miška. V 1306 slučajih so bili napadeni duhovniki in to večinoma po pravici, kar izpričuje dejstvo, da si napadenei na očitanja naprednih listov niti s popravki niso upali reagirati. »Slovenec« sicer pravi, da »popravkov društveni člani niso pošiljali radi in da so doposlane jim informacije porabili raje v druge svrhe,«no. jasno je kakor beli dan, da gospodje popravkov niso pošiljali radi tega, ker so bili napadi tako upravičeni, da si jih niso upali popravljati niti s pomočjo zloglasnega § 10. t. z. Vse delovanje popravkarskega dru dva ni imelo drugega vspeha kak. r ta, da je ni podlagi 1306 obvesti' pravilo v liste 53 popravkov, kar je dokaj značilno. »Slov. Narod« jih je priobčil 11, »Soča« 8, ostali pa odpadejo na druge napredne liste. Te številke go-vore več kakor debele knjigo. 645krat so bili v »Slov. Xarodu« napadeni »pošteni ljudje«, kakor pravi ;>Slo venec«, a izmed teh se jih je ojttna-čilo samo 11, da so nam poslali popravek, dočim jih je 634 mirno vtaknilo v žep vse napade — iz enostavnega vzroka, ker so bili ti napadi tako upravičeni, da si na nje niso upali niti reagirati. To je najjasnejši dokaz, da je naša duhovščina res moralno tako propala in podivjana še bolj, kakor se jo slika v naprednih listih. Zato smo samo hvaležni »Slovencu«, da je priobčil zanimive podatke izza kulis »Obrambenoga društva«.
— Zvedenci v železniških razlastitvenih zadevah na Kranjskem so za letos sledeči: Anton K 1 i n a r , deželni stavbni svetnik v Ljubljani, Ivan L u s c h i n , avtor, geometer v Ljubljani, Konrad Zaff, avtor, geometer v Ljubljani, Ivan M a j a -ron, posestnik v Borovnici, Gabrijel Jelovšek, posestnik na Vrhniki, Mihael Šusteršič, posestnik in poštar v Horjulu, Leopold D e-k 1 e v a , mlinar in posestnik v Bujah, Josip Ž v o k e l j , posestnik v Vipavi, Ivan Lavrenčič, posestnik v Vrhpoljah 26, "Edvard Ž v a -n u t , posestnik v Lozieah, Josip Ferjančič, posestnik v Budanjti, Josip Košir, posestnik v Žejah, Gašper Ć a r m a n , posestnik v Skof-ji Loki, Franc O m e r s a , trgovec in posestnik v Kranju, Avgust M a 11 y, občinski predstojnik v Beli peči, Adolf K a p u s , posestnik v Kamni gorici, Jakob Ž u m e r , posestnik v Podhomu, Matija V i 1 č n i k , graščinski oskrbnik na Križu, Ivan Leveč, posestnik v Mengšu, Avgust T e r p i n c , posestnik v Kamniku, Mihael Schleipach, posestnik v Veliki Loki, Josip Zurc, posestnik v Kandiji pri Novem mestu, Josip
P e h a n i , posestnik v Žužemberku, Moric H 1 a*d i k , upokojeni gozdar v Ljubljani, Matevž r d e r b e r . poštar v Kočevski reki, J. lT r ba n -čič, posestnik v Trnovem, Pitane Ser ko, občinski predstojnik v Cerknici, Henrik S c h o 1 1 na v e r , gozdar v Šneberku, Franc l\ 1 a h n a , gozdar v Ribnici, Ivan L o v S i n, trgovec v Ribnici, Matevž H o <• «* v a r, poštar v Velikih Laščah, Kmauind Tomšič, posestnik y Trebnjem, Ivan B u k o v c , posestnik v Mrzli Luži pri Veliki Loki, Alojzij C <• š n i k , posestnik v Gorenji vasi pri Mirni.
— Oškodovanje kmetskoga ljudstva Iz hrtinske okolice se nam piše: Zadnji „Domoljub" št. 3 zelo na široko govori, kako dobro krtin-ska mlekarna uspeva in se baha, da imajo že kapital. Prav! Mi jim vse iz srca privoščimo, posebno Še radi tega, ker nam je znano, kako zanikrna je ravno vsa uprava. „Domoljub" hvali tudi državnega in deželnega poslanca Povšeta, ker jim je baje izposloval podporo 800 K Tudi proti temu bi ne imeli nič, ako bi ne bilo tu umazanih strankarskih namenov. Ali ni sramota za državnega in deželnega poslanca, še večja pa za ministrstvo, ako daje pod-p o r e p o d j e t j em , ki imajo kapital! To je zopet karakterističen slučaj za klerikalne politike. Povšetu je dobro znano, da je Krtina po veČini narodnonapredna, kar so pokazale zadnje državnozborske volitve. To peče razne klerikalce in izumeli so to finto, da bi dobili novih pristašev, ker se bližajo deželnozborske volitve. Koliko je na Kranjskem podjetij, ki so v slabih gmotnih razme rah, ki pa delujejo ravno tako v korist ljudstva in našega kmeta, a smo prepričani, da bi bila zastonj vsaka prošnja pri klerikalnem zastopniku našega ljudstva; ne samo da ne bi nič stori , ampak po svoji moči še zapreke delal. To naj si naše kmetsko ljudstvo zapomni, morebiti se bo nudila v kratkem prilika, ko bo s poslancem Povšetom lahko obračunalo, kako po njegovi zaslugi poljedelsko ministrstvo razpolaga z denarjem, ki je namenjen v prospeh ljudstva, ne oziraje se na to, ali je podjetje klerikalko ali liberalno. Bebec, ki se Ši-rokousti v „Domoljubu", gotovo ne ve, kako uslugo je napravil nekleri-k&lnim elementom, ker jih je vnovič opozoril, za čem stremijo klerikalci in kaj imamo od njih pričakovati, ako p'idejo enkrat do neomejene oblasti. Z državnim in deželnim denarjem bodo delali hujše, kakor svinja z mehom. Kakor so že neštetokrat pokazali, da pri njih ne odločuje potreba in pravičnost, ampak zgolj strankarstvo naj • podlejše vrste, je s tem činom državni in deželni poslanec Povša pokazal vnovič, kaj ima oni del našega ljudstva, ki se je začel iznevtrjati klerikalcem, od klerikalnih osrečevaloev pričakovati. In Če je naprimer kaj takega sposoben g. Povše, ki je imel dosedaj še nekaj ugleda in se ga par doni r a na vse mogoče načine, kaj imamo šele pričakovati od zloglasnega Kreka, ki namerava pri deželno-zborskih volitvah v našem kraju kandidirati in v ta namen že prireja politična predavanja (Mengeš) Kakor že rečeno, volilci kamniškega okraja naj si to dobro zapomnijo in se začno pravočasno pripravljati za deželnozborske volitve.
— Iz SOdnO Službe. Sodni tajnik dr. Si Ivi j pl. Milost v Gorici in okrajni sodnik Maks črne na Krku sta imenovana za dež. sodna svetnika v Rovinju.
— Koroški deželni predsednik baron Robert Heln je postal
tajni svetnik.
— Iz Šolske Službe. Brezplačno bosta poučevali na šoli v Šiški oz v Vačah bivša pomožna učiteljica v Podkraju gdč. Milena Kavčič in bivša suplentinja na isti Šoli gdč. Josipina Smole.
Iz gledališke pisarne« Jutri, v Četrtek (nepar) se uprizori Parmo v a opereta „N e č a k" z gospo Irma Polakovo kot Mino in gosp. Arnoštom Grundom znanim zagrebškim komikom, v naslovni vlogi. — V soboto (par) se uprizori se uza-cijonalna detektivska komedija nSher-lock Holmes". Za prihodnji teden se pripravlja Dvorakova lirična opera „R u s al k a".
Slovensko gledališče, Treba, da smo za včerajšnji večer naši in-tendanoi hvaležni. Privabila nam je na gostovanje nenavadno priljubljeno znanko in nam pripravila tako najboljši umetniški užitek. Gospa Irma Polakova je namreč prišla iz Zagreba in nastopila kot Denisa v opereti „Mamzell Nitouohe". Gospe Pol ako ve že ni treba več hvaliti: razume se vse samo po sebi. Ona krasno igra, ona krasno poje, vedno krasnejše, ker je njen glas vedno bolj poln, bolj zvočen. Boljše Denise m mogoče misliti, kakor jo je Dodala ona. Isti hip pobožna in isti hip razposajena, isti hip jok in isti hip smeh, isti hip „Gloria in exoelsis Deo" in isti hip „Čin-tarara, čin-tarara". Vse to se je
topilo drugo v drugem in še tako naravno, kakor bi bilo natanko tako resnično, kakor bi drugače sploh n« moglo biti. In sredi tega joka jD smeha, sredi pobožnosti in racposaje. nosti so se vrstile nj-ne pesmi. Močo-in čiste v višini, enake v nižini, p?e. pojene tuintam z razigranim humor jem in tuintam pobožne, kakor svet. niške. — Obiskovalci gledal šča ao bili za izredni užitek silno hvaležni; darovali so ji cvetja in jo obsipavaj) z burno pohvalo. — Med OBtalimj igralci je bil najboljši g Kratochwil Sicer nima močnega glasu a gotovo je letos naš prvi komik. O dragih veljaj isto, kar so Čitali o premieri — Tudi orkester je opravljal pod \%. bornim vodstvom našega izvrstnega kapelnika g. BeniŠka vestno svojo dolžnost — Hiša je bila polna Tenorist Orželskl v Pešti od.
puščen.   Bivši član slovenske opere tenorist Orželski   ki je bil v zad njem času angaževan na bud<mpest&Q ski narodni operi, je bil pred kratkim odpuščen   iz  zveze  tega gledališča. Orželski je prišel v konflikt z ravna teljem Maderom, ker mu ni dal viuge Turrida  v operi   „Cavalleria Rasti, cana".   Orželski je odpotoval v Var šavo.
Veselica na korist „Družbe sv. Cirila in Metoda1'. Predprodaj
vstopnic za veselico so prevzele d prijaznosti tvrdke: Pran Čuden v Prešernovih ulicah, I. Lozar ni Mestnem trgu, Josipina Podkraj. šek v Židovskih ulicah in Josip Vidmar Pred škofijo. Narodno ob« činstvo se prosi, naj se po možnosti že preje preskrbi z vstopnicami, ker bo v nedeljo pri blagajni brez dvoma velik naval in silna gneča. Za vilico je nele v Ljubljani, nego tudi povsodi po deželi veliko zanimanje. Kakor čujemo, prirede Gorenje v nede!jo poseben vlak v Ljubljano, ki se bo vračal v ponedeljek zjutraj ob 3. na Gorenjsko. Priprave za veselico so že do malega končane in kakor vse kaže, bo ta veselica za Ljubljane nekaj izrednega, kar izpričuje dejstvo, da nastopi okoli 300 kostumirancev, med temi nad 200 dam.
»Izza kongresa11. Gospodje, ki sodelujejo pri nedeljski veselici in nastopijo kostumirani, se naj zglase jutri, v Četrtek, 30. t. m., med 9 in 12. dopoldne in polu 2. in 5 po poldne v „Narodnem domu" v sobi društva .Merkur", da poskusijo ko s turne. Glavna skušnja glede nastopa bo v petek, 31. t. m, zvečer on 8 v veliki dvorani „Narodnoga doma" Kostume je posodila intendanca za grebškega narodnega gledališča, z katero uslugo ji gre najiskrenejša za hvala.
Na današnji občni zbor „Ni rodne    čitalaice"   v „Narodne
domuu ob pol 9 opozarjamo vse Člane, da se ga udeleže.
Osrednji   odbor „Prosvete naznanja,  da so darovali .Prosveti' Županstvo v Postojni 10 K, g notar Aleksander   Hudovernik   v Ljubljani
I. letnik „Kmetovalca", g. naduČitelj Matajc 3 knjige in 1 K, g Tomšič Ivan, tovarnar, 21 kojig, g. Tomšič M. 27 knjig, g. 1. Šinkovec, uradnik. 1 knjigo, neimenovana gospodična S knjig, abs. iur. N. 9 knjig; vsi nt Vrhniki. Vsem cenjenim darovalcem izreka najiskrenejšo zahvalo
odbor „Prosvete". Avstro-ogrska banka je imeli leta 1907 29,931.019 K 48 v. čistega dobička, ki se sledeče razdeli; delni Carji dobe 16,110 000 K, država dob
II, 228.315 K. Tukajšnja podružnici ima leta 1907 25.308 29 K čistegi dobička.
Kranjsko društvo za varstn Živali i je imelo dne 14. m. v hotela „Lloyd" svoj letošnji redni občni zbor. — Po tajnikovem poročilu o društvenem delovanju leta 1906 -podatki iz 1. 1907 še niso znani — tukaŠnje c. kr. deželno ozir. okraju sodišče in deloma mestni magistrat kaznoval 25 slučajev trpinčenja živali: najmanjša kazen je bila 6 ur zapori ozir. 1 K globe, najvišja 14 mesece? ječe (§ 129, lit. a) k. z) — Meseoi novembra leta 1906 se je počelo ptice krmiti in se jih je krm'-do meseca aprila 1908; porabilo & je 1102 Kg konope) j, sol učni o in pro**< kar je veljalo 304 K 34 v. Na krmil-niče so prihajale vse pri nas p rez mujoČe ptice: od drobnega kraljici* do sive in črne vrane. Po blagajni* kovem poročdu je imelo drustro pretečeno leto 1251 K 34 v pr* jemkov in 1189 K 63 v stroškov tako da je preostalo 61 K 71 v. -Podpor je dobilo društvo in sicer od Kranjske hranilnice v Ljubijo in od polkovnikove vdove Avgu^ pl. Boro ta na Dunaju po 100 K, °< župana ljubljanskega g. Ivana H'-barja pa 25 K; tem dobrotnikom ? naj izreče najtoplejša zahvala. Volil' rajnega Karla Laiblina je znaš*l 39 K 74 v. Med stroški se nihaj 153 K, ki se jih je razdelilo m* nekatere tukajšnje varstvene org^ in dva lovska Čuvaja sa posebne ** sluge, ki so si jih pridobili sa varst^
(Dalje v prilogi.)
Priloga »Slovenskemu Narodu11 it 23., dne 29. jannarja 1908
živali. — Potem so bile dopolnilne volitve odborove; na novo izvoljena gta bila gg. Leopold baron Liohten-berg in živinozdravnik Adolf Ribnikar. ^- K zadnji točki dnevnega reda: razni predlogi, oglasi se odbornik g, dr. Ivan Robida ter obžaluje pičlo zanimanje za to prekoristno društvo, oriše slabo stanje oest na Kranjskem, kar provzroČuje velikokrat trpinčenje vprežene živine; malokateri slučaji pa se naznanijo pristojnim oblastim v svrho kaznovanja, drugi pa ostanejo brez kazni. Gosp. govornik nasvetuje prireditev velike veselice v korist društvu ter predlaga, da se sestavi poseben odbor, ki naj bi pazil in skrbel, da se naznani vsak slučaj trpinčenja živali kompetentni oblasti, čemur zbor soglasno pritrdi. — Po izČrpanem dnevnem redu zaključi društveni predsednik Rudolf grof Margheri zborovanje ter se zahvali došlim društvenikom na njihovi udeležbi. . ,
Odkod Ime Cerje? „Laibaoher
Zeitung" št. 18 od 23. januarja t. 1. pise v listku, da se nahaja na Notranjskem ob vodi „Reka" blizu sela Barka neka posebna hrastovina, kojo narod imenuje „zimzeleni cer" (lat. quercus Pseudosuper Santi). G. pisatelj nadučitelj R. Justin meni, da je ta samoedina tam stoječa rastlina ostanek nekdanje „dobrove" == (hrastovega gozda) in da ni presajeno po živalih iz južne Istre, kjer raste to drevo v veliki množini! Cesta iz Planine ob Windischgratzovem grajskem posestvu Haasbergu, vodeča na Uneo-Eakek, se imenuje „Cerje" — v „oerju" in je gotovo preostanek iz onih časov, ko je bila gora Haasberg obdana in porasla s „zimzelenim cerom" (Zerreiche). — Razvidi se iz tega, da je nujno potrebno zbrati in zapisati krajna imena, da se nam v sedanjem, brzc živečem času ne pogube popolnoma.
Vedovod v Sp. Šiški. Včeraj je bil komisijonalni ogled na licu mesta. Uspeh ogleda je, da položi mestna občina ljubljanska novo glavno cev, od Kleč skozi Šiško in ne po Dunajski cesti, kakor  je bilo prej
nameravano. Čim bo položena ta cev bo seveda napeljava vode iz vodovoda v Sp. Šiški samo še vpraša-nje časa.
Obesil se |e v Sp. Šiški gostilničar Anton Celaro. Najbrž se mu je 2mešalo.
Srečna laral Farna cerkev v Jančah dobi v kratkem nov zvon, ki bo tehtal 2128 kg. in ki bo stal 7000 K. Kakor znano, so pred par leti na Jančah kupili velikanske zvonove, ki pa kakor se vidi, še ne zadostujejo, za božjo čast vnetim fara-nom. Za svojo izobrazbo pa seveda ne store nič!
Narodna čitalnica v Kamniku
je z ozirom na veliko veselico Ciril-Metodove družbe, katera se vrši na Svečnico v Ljubljano ter na isti dan se vršeči shod zaupnikov narodne napredne stranke, sklenila, da se vrši prva predpustna veselica s plesom v nedeljo, 9. februarja in ne kakor je bilo prvotno določeno na Svečnico. Druga predpustna veselica pa se vrši na pustno nedeljo in sicer se priredi velika maskarada, na katero se že zdaj opozarjajo vsi prijatelji enakih priredb posebno iz kamniške okolice.
„Braloo društvo" za Gabr e, Spodnjo in Zgornjo Hudinjo ima svoj I. letni občni zbor v nedelj o, 2. fe b r u ar j a ob 3. popoldne v prostorih gostilne g. J. Omladiča pri „Lipitf.
Influenca razsaja v litijskem posavju epidemično. Ponekod leži vse, staro in mlado. Umrl vendar še ni nihče za to boleznijo.
Antimon Je našel na svojem posestvu v Zabavi posestnik Andrej Zupančič iz Kolovrata Dognalo se je, da ima ruda 40% čistega antimona.
Nesreča. Radarja Jožefa KreČa je v rudokopu Kisoveo pod-sulo in bi se bil gotovo zadušil, da mu niso priskočili sodelavci na pomoč in ga potegnili ven. Nekoliko je poškodovan.
NOVO društvo- Osnovalo se je „Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb" v sodnem okraju Višnja gora.
Kmetijski tečaj na Ormu Vodstvo kmetijske šole na Grmu priredi od 10. do 12. februarja t. 1. tridnevni poučni tečaj, pri katerem se bo poučevalo o pridelovanju krme, o živinoreji, o mlekarstvu in zadružništvu. Pouka se lahko udeleži vsak odrastel kmetovalec oziroma gospodinja. Natančneji spored prinesemo prihodnjič. Priglasila za udeležbo je pošiljati po dopisnici vodstvu šole.
Odlikovanje. Nadučitelj gospod Juri Adlešič v Krškem je dobil >a 40ietno zvesto službovanje Častno svetinjo.
Uboj. Dne 24. t. m. je zabodel 431etni mlinar Anton Krumar po-sestniko veg sina Ivana M a r o 11 a iz Sv. Križa na Dolenjskem, kateri je vsled sunka umrl, Krumar pa je neznano kam pobegnil.
Tatvina« Kleparski pomočnik Pielioh je v Cerknici hotelirju žumru razbil 60 siionskih steklenic in vzel iz njih cinkove sesalke, vredne 120 K, gostilničarju Juroi istom pa pri 20 steklenicah storil ravnotako. Zdaj se že pokori v preiskovalnem zaporu.
Državna subvencija. Okrajni Šolski svet v Studenem pri Postojni je dobil 400 K izredne državne podpore za ograjo šolskega vrta.
Živega metulja rumenjaka je nam poslal g Janko Omerza iz L ike pri Zagorju ob Savi. Nekaj izrednega v tem času.
Umrla je v torek, 28 t. m. na Bregu pri Polzeli gospa Marij a T e r g 1 a v roj čebul, mati soproge ravnatelja „Zadružne zveze" v Celju g. Pranja Jošta. Spoštovani rodbini gosp. Fr. Jošta, ki je Šele pred 14 dnevi izgubil svojo blago mater, izrekamo svoje prisrčno sožalje.
Svojega pastorka je ustrelil.
Pred celjskimi porotniki je bil včeraj 53letni posestnik Janez Zelič iz Voduč v Šmarskem okraju, obtožen, da je ustrelil svojega pastorka Matijo Žveg-lerja. Ustreljeni je bil izvenzakonski sin njegove žene. Ker je mož grdo ravnal z ženo, hotel je Žvegler odpeljati mater s seboj v Ljubno, kjer je bil rudar. To pa je moža tako jezilo, da je šel s puško za njima ter pastorka ustrelil. Zelič je bil obsojen le na 10 mesecev ječe.
Brigadna oficirska šola v Mariboru se opusti vsled garnizijske
spremembe spomladi.
Ljubezniv mol in zet. Jožef Potrč v Pobrežu pri Mariboru je pravi divjak v svoji družini. Pred kratkim je tasta, 701etnega bolnega moža tako pretepal, da je bil revež ves omamljen. Ko je prihitela žena očetu na pomoč, udaril jo je s stolom, da se je ta ves razletel, nato jo pa vlekel za lase in hodil po njej, da jo je poškodoval. Obsojen je bil za te ljubeznivosti na 2 meseca ječe.
Kamen je priletel v usta v Gorici pri Ptuju Francu Šor i ju, ko je nastal med fanti pretep in je nasprotna stranka jela metati kamenje. Ker se ni dalo dognati, kdo ga je vrgel, sedelo je pred mariborskim sodiščem devet fantov na zatožni klopi, obsojena sta pa bila le dva in sicer Jakob Bratuša na 2 meseca, Franc Kranj čič pa na 14 dni.
V kODkurz je prišla tvrdka Scholger v Bregu pri Ptuju.
Vrat si je prerezal v Špitalu na Dravi davčni pristav Josip Jan-šec. Bil je duševno bolan.
Umrla je v Gradcu prednica plemskega damskega zavoda- Gizela baronica Lazarini-Jablanitz.
Sami sebi dajo zaušnice Slovencem na Koroškem ne dajo slovenskih Šol. Slovenski otroci morajo pohajati v nemške šole, kjer se jim vtepa preblažena nemščina v glavo z uspehom, da se je zgražati, kako se mere kaj takega trpeti. Otroci ne znajo potem iz Šole prišedši ne nemški ne s o venski in mešajo oba jezika na najgrši način. Seveda jim tega ni zamerit1, ker sami niso tega krivi. Ako se torej Nemci norčujejo iz govorice in pisave takih ljudi, ki so slovenskega pokoljenja pa so morali obiskavati nemške Šole, tolčejo sami sebe po zobeh, dajo sami sebi zaušnice. Te dni se je bralo v nekaterih nemških listih o nekem koroškem poštnem slugi pri Vrbskem jezeru, ki je zastonj poprosil poštarja za zboljšanje plače in ki je po pisavi teh listov svoji jezi dal duška v sledečih stavkih: „Pri tej pošti je ena ferdamana birtšaft. Že onfonk novembra se je hastnilo da bo post-erganzunga, pa je že zdaj decembra von še neč ne bivo. Pa moram vsak dan Štir stunde entfer-nunge rad eltruheloo ferat. Zdaj sem pa radeltruheloo rui-niro, morem pa Šibtruhelco forat, pa vse drugi heršofti imajo svoje dinstbote, da si brife vhaus custelajo. Jes hekstens Če za ko dinstbot kačoni libsbrif cu-s tel o m si kon kraicar tri tik-gelda derbiŠom. Jes imam pa velka familija za von hol ta t, sem pa postmajstra za lonaufbese-runga ersuchu. Je pa reku: „J pfeif Jhna aus!" Js zelga grama jes sem šou v birtshaus, tam sem en porcijino aingemahtsa iz knedloam jedi." S tem so se Nemoi oklofutali sami!
V Vrbsko jezero je skočil 48
letni delavec Ivan Goričnik in utonil.
Utonil jO pri Št. Petru pri Gorici 19mesečni Alojzij Žižmond v mlaki Bil je brez nadzorstva.
Zatiralci lavoriko  na delu.
Iz Opatije se nam piše: Opatija, ta naš biser, slovi po vsem Širokem svetu ne samo glede prekrasne lege in zdravega podnebja, ampak tudi radi prekrasnih Šetališč, ki so obraščeni z vedno zeleno lavoriko, ki ne samo da krasi Opatijo, ampak tudi Čuva obiskovalce Opatije pred vročino in jim nudi obenem tudi lep in zdrav
duh v polni meri. Radi zidanja hiš in vil se je pa dosedaj uničila ob državni cesti in sploh tam, kjer se je zidalo, že tako skoraj vsa lavo-rika, da se le malokje še vidi v večjem obsegu. Vse drugače je pa pod in nad državno cesto. Tam so še vedno nepregledni gozdi teh vedno zelenih dreves, pod katerimi so speljana prekrasna z drobnim peskom posuta pota. Tako se tudi nahaja ob morju, posebno v lečiliškem šetal šču; ki je last ravnateljstva južne železnice, ki je pa to svojo last dala v najem hotelski družbi „Wagon lit", prekrasno šetališČe, ki se ima pa zopet zahvaliti za svojo naravno lepoto le lavoriki. Zadnje čase je pa padlo v glavo ali privandranemu Lahouu vrtnarju Zattariju ali pa njegovemu zemljaku ravnatelju posestva južne želez, v Opatiji g. Lucijanu Crociju, da se mora početi na vsak način uničevati lavoriko. In res se je kmalu videl plod te nečiste misli v omenjenem šetališču. Tu se je žagalo na desno in levo in Človeku se je pri pogledu na to delo zdelo, da povzročitelj tega dela ni čisto pri pravi pameti. Temu se mora narediti enkrat konec in je zato predvsem dolžnost ravnateljstva južne železnice, da se malo pobriga za svojo posest.
„ Achtung auf Ooldtascben die, Kroaten sind da". Piše se nam: Kdo v Opatiji se ne spominja na demonstracije, ki so bile vprizorjene ob priliki izleta celovškega nemškega pevskega društva lani v Opatijo od strani v Opatiji živečih nemških kri-ČaČev, izmed katerih se je posebno vročekrvnega kazal hajloveo Hin ter-leitner, uradnik lečiliščne komisije? Tisto kritično noč je izgovoril in opozoril nemške izletnike z gori navedenimi besedami ta Hinterleitner in povzročil, da je prišlo do burnih prizorov, radi katerih je bilo potem tudi več nenemških mladeničev z raznimi kaznimi kaznovanih. A pro-vzročitelj teh demonstracij Hinterleitner je ostal lepo nekaznovan in sedi kot uradnik lečiliščne komisije pri tej ter so mu še za njegove junaške čina povišali plačo. Naši zastopniki pa, katerih sedi 7 v odboru leČiŠČne komisije, lepo po naši stari slovanski navadi dremljejo in puste, da se ljudje, ki so razžalili celo slovansko narodnost njim lepo smejejo v brk. Ali ne bi bil že zadnji ča3, gospoda, da se zbudite in zahtevate za nas vse že enkrat zadošČenjaza zgo • rajŠnje besede? To zahtevamo in to se mora tudi v najkrajšem času dogoditi.
Razpis službe tajnika pri opatijski le čili zrni komisije Iz Opatije se na piše: Kakor se je že v „Slov. Narodu" z dne 18. januarja omenilo, razpisana je služba tajnika pri tej upravi z letno plačo 5000 kron. Omenjeno je tudi v tem razpisu, da morajo projilci poznati nemški, francoski, angleški in po možnosti tudi madžarski jezik. Ker se je pa z me-rodajne strani pred razpisom opozoril predsednik lečiliščne komisije, da bi se moralo od prosilcev zahtevati namesto enega teh jezikov raje poznavanje enega slovanskih jezikov otre3el se je predsednik-z opazko, da to ni potreba, nweil schon jetzt ein par Beamte in der Kurkommision sitzen, die die einbeimische Sprache kbnnen". Na to opazko predsednika prof. Glaxa bi vprašali, če uradniki lečiliščne komisije sede v uradu zase ali za tujce? Po našem mnenju sede za tujce, in ker ravno izmed tujcev pride v Opatijo največ slovanske narodnosti, bi se tudi moglo zahtevati poznavanje enega izmed slovanskih jezikov in to ravno od tajnika, ker ravno on ima s strankami največ posla. Naj naši slovenski odborniki poskrbe, da se protekcija od strani gosp. predsednika ne bo vposbevala in da ne bo imenovan nesposoben Človek na to mesto samo zato, ker se je znal gosp predsedniku lepo prikupiti.
Pevsko društvo   „Zarja" v
Bojanu priredi 2 februarja II veliki koncert z igro in plesom v dvorani konsumnega društva v R^ianu.
Voz sena je zgorel v Trstu, last Franca Gombača. Škode je 400 K.
Lega nazionale je imela lani nad 7000 članov in 75.801 K dohodkov.
Parobrodni družbi „Dalmatia" in „Dalmatinska plovitba" se združita! kakor se je sklenilo na nedeljskem sestanku delničarjev „Dalm. plovitbe" v Splitu. „Eiinost" piše k temu: Vest, da se je slednjič posrečilo združiti parobrodarsko društvo „Dalmatia" in nanovo ustanovljeno spljetsko parobrodarsko društvo nDal-matinska plovitba", je za razvoj našega parobrodarstva v Dalmaciji vele-pomembna ter najde gotovo radosten odmev po vsej Dalmaciji, kakor tudi med tržaškimi Slovani. Kakor je znano našim čitateljem, se je že več let vleklo vprašan e konstituiranja dalmatinskega parobrodarskega društva, ki naj bi imelo prevzeti parobrodarsko slnžbo v Dalmaciji in med Dalmacijo in Trstom s primerno vladno podporo za poštno službo.   Po različnh
neprilikah je vlada razdelila dalmatinsko parobrodarsko, oziroma poštno službo med konsoroij „Dalmatia", obstoječ iz parobrodarskih družb Topič, Rismondo, Negri in Katic, „Dubrovačko plovidbo" in Llovda tako, da je konsorciju „Dalmatia" pripal glavni del te službe in tudi največji del za dalmatinsko poštno službo namenjene subvencije (letnih 850000 K). Ta rešitev je izzvala odpor v Spljetu, ki se je smatral s to rešitvijo zapostavljenim ter se je v Spljetu osnoval odbor, ki naj bi ustanovil novo delničarsko parobrodarsko društvo pod imenom „Dalmatinska plovidba", katero društvo naj bi stopilo v konkurenco z „Dalmatio". Vnel se je boj med tema dvema društvoma, ki je našel reperkusijo v časnikih in ki je žugal imeti škodljive posledice za dalmatinsko parobrodarstvo sploh. Jadranski banki v Trstu, ki se že poldrugo leto zanima za to vprašanje, in posebno njenemu energičnemu ravnatelju g. Maksu Antiću, ki se je v to svrho mudil v Spljetu več dni, gre znatna zasluga na tem, da se je slednjič posrečilo pomiriti ter združiti parobrodarski družbi „Dalmatia" in „Dalmatinska plovidba", in istotako gre znatna zasluga na tem združenju spljetskemu županu dr. Mihaljeviću.
Besen Opomin. Zadnje čase se je raznesla vest, da bodo v kratkem zopet začele delati tovarne, ki so bile radi slabega gospodarskega položaja severoameriškega ustavljene in da bodo potrebovale mnogo novih delavskih moči. Izkazalo pa se je, da so te vesti izmišljotina raznih agentov, ki bi radi s takimi obljubami polnili svoje žepe, kajti razmere so še vedno take, da se vsi taki izseljenci prav resno svare, ker gredo naravnost v svojo pogubo in nesrečo.
Kinematograf Edison na Dunajski cesti nasproti kavarni „Evropa" ima od danes do vštetega petka sledeči zanimiv spored: Pes in njegove usluge (po naravi). Zoološki vrt v Hamburgu (interesantna projekcija, posneta po naravi) Mornarjev sin (žaloigra). Prokletstvo tašče (smešno). V petek sodeluje pri predstavah „Društvena godba".
V panorami - kosmorami n a
dvorskem trgu pod „Narodno kavarno" vidimo ta teden Finsko, deželo tisočerih jezer. Prekrasna serija je vredna najboljšega obiska. Opozarjamo zlasti na reke-brzice ter na mesti Helsingfors in Viborg.
„Zaprti" madridski sleparji,
ki imajo na nekem kolodvoru spravljenih 800 000 frankov in dajo za rešitev te vsote, onemu, ki bi jim hotel odpomoči tretjino, so se pred par dnevi zopet oglasili s pismom pri nekem tukajšnjem restavraterju ter ga zaupno prosili, da ostane zadeva tajna. Restavrater, poslušajoč njihov nasvet, se je takoj napravil na pot, se vsedel na električni voz ter zadevo res zaupal tajno — tukajšnji tajni policiji.
Nesreča Včeraj popoldne je na vogalu Gosposkih in Križevniških ulic konju jahajačega poročnika tukaj-šnega c. in kr. 27. pešpolka gospoda Rudigerja Claricija pl. Dernpacherja spodrsnilo, vsled Česar je padel. Pri padcu je poročnik zadel z levo nogo v tam stoječi premogarski voz ter si jo nad Členkom zlomil. PonesreČeneo se je odpeljal z izvoščkom v garni-zijsko bolnišnico.
Na tule ime se hoče preživljati brezposelna služkinja Marija Cvir-nova. Pred nekaj dnevi je vzela na ime nekega restavraterja v neki špecerijski trgovini špecerijskega blaga, nakar je bila aretevana. Ko je bila pa zopet izpuščena, je vzela zopet pri nekem peku na ime svojega bivšega gospodarja, nekega gostilničarja, več kruha
Prijeli SO v Trstu Franceta Grandovca, ki je, kakor smo že poročali, v Rudolfovem samovoljno zapustil celico, v kateri bi imel samo-vati 6 mesecev, in se hotel odpeljati v Ameriko. Britka usoda ga je pa prehitela prezpodaj in tako se bode moral faut zopet vrniti nazaj.
Zaklalo se je živine v mestni klavnici od 12. do 19. januarja 1908. 78 volov, 6 krav, 2 bika, 328 prašičev, 126 telet, 6 koštrunov in kozlov in 9 kozličkov; zaklane živine se je vpeljalo 13 prašičev, 35 telet in 510 kg mesa.
Iz Amerike se je včeraj pripeljalo 30 Hrvatov in 20 Slovencev.
Izgubljene in najdene reči. Monter Jožef Maver je izgubil 5 K denarja. — Gdč. Julija Riharjeva je našla double uro. — Poštni sluga Fran Novak je našel košaro za kruh. Oboje se dobi pri magistratu. — Delavka Terezija Požgajeva je izgubila denarnico z manjšo vsoto denarja. — Krojaški vajenec Ivan Loknar je izgubil bankovec za 20 K.
Izgubil 80 je psiček z belo dlako, na glavi črn in na repu s Črno liso. Pošteni najditelj naj to sporoči pri gosp. Pirou (Sodnijske ulice št. 4 HI. nadstr).
Delovanje mestno posredovalnice sa delo In stanovanja.
Mestni trg štev. 27, telefon štev. 99. Od 17. do 23. jannarja je delo iskalo 16 moških in 44 ženskih uslužbencev. Delo je bilo ponuđeno 7 moškim in 50 ženskim uslužbencem. — V 40 slučajih se je delo sprejelo. Od 1. do 23. januarja je došlo 227 delojemalcev in 196 delodajalcev. V 137 slučajih se je delo sprejelo. — Delo dobe takoj moški: 1 ključavničar, 3 tesarji, 2 Žagarja, 1 oženjen plačilni natakar, 1 hišni sluga, 3 trgovski sluge, 9 konjskih hlapcev. Ženske: 1 prodajalka speo. in manufakturne stroke, 3 natakarice, 1 gost. kuharica, 6 gost deklic, B sobarice, 6 kuharic, 8 deklio za vsako delo, 5 deklio k otrokom, 2 ženi k otrokom, 4 kmet. dekle, 1 trgovska vajen k a, 1 točajna blagajni-čarka. Dela iščejo moški: 1 oženjen hišnik, 1 graščinski oskrbnik, več gostilniških in pisarniških slug. Ženske: Več prodajalk raznih strok, 2 trafikanti d j i, 2 trg. blagajničarki, 2 šivilji, 1 fina gostilniška kuharica in razni drugi posli. Stanova nj a je oddati z 2, 3 in 4 sobami, ter več meblovanih mesečnih sob. Pismenim vprašanjem je priložiti znamko sa odgovor.
Šramel-kvartet pod imenom Goldamseln z Dunaja igra danes zvečer v restavraciji pri Levu. Začetek ob 8. Vstop prost.
Ljubljanski   sekstet   na lok
igra danes zvečer v „Narodni kavarni". Začetek ob 9. Vstop prost.
Jugoslovansko vesti. Občni zbor „Društva hrvaških književnikov". „Društvo hrv. književnika" je imelo v ponedeljek svoj letni občni zbor. Zborovanje je vodil predsednik prof. Na tko Nodilo. Iz poročila tajnikovega namestnika dr. Branka Dreckslerja posnemamo, da se je odbor trudil, da bi se med društvom in „Matico Hrvatsko" doseglo sporazumljenje. Ta trud je ostal dosedaj brezuspešen. Društvo je posvečalo največjo pozornost leposlovnemu listu „Savremenik" in storilo vse, da se list okrepi in da se mu pridobi trdno gmotno podlago. Uspeh ni izostal. Letos ima „Savremenik" 1031 naročnikov, kar daje na leto preko 10.000 K dohodkov. Ker stane vsa režija lista na leto samo 8000 K, je s tem listu zagotovljen obstanek. Društvo je imelo v preteklem leta 311 pravih in izrednih članov. Društveno premoženje je znašalo 82 067 K 25 vin., 1127 K 29 vin. več kakor lani. Tajnikovo in blagajnikovo poročilo je bilo odobreno. Nato se je raspravljalo o predlogu prof. dr. Frana Ilešiča, naj bi društvo proslavilo stoletnico rojstva dr. Ljudevita Gaja (1909) in Stanka Vrasa (1910). Občni sbor je sklenil pooblastiti odbor, da sestavi podroben načrt za proslavo in ga predloži izrednemu občnemu zboru. Mesto odsto-pivših odbornikov so bili izvoljeni v odbor: O. Bošnjak, dr. Gruber, Zofka Jelovškova, dr. Livadič, M. Marjanović, Iv. Muhvič in D. Plavšić. Odbor se je konstituiral takole: prof. Natko Nodilo, predsednik, dr. Dane Gruber, podpredsednik, prof. Oton Bošnjak, blagajnik in Dušan Plavšić, tajnik. Za poslovodjo, ki bo vodil upravo „Savremenika", je bil izvoljen Andrija Mil Čin ovi ć.
— „Agramer Tagblatt" krščansko socialen list? Po Zagrebu se širi vest, da so „ Agramer Tagblatt" kupili jezuiti in da ga spremene v krščansko sooialno glasilo. V uredništvo tega lista bi v tem slučaju imela vstopiti urednika klerikalnega „Hrvatstva" Szlavik ia dr. Milo bar. Ta vest pa ne odgovarja resnici. V uredništvo „Tagbtatta" pač vstopi Szlavik, vendar pa se smer lista nebo spremenila.
— Senzacionalno odkritje p o si. S u p i 1 a. V nedeljo je priredilo neodvisno meščanstvo v Zagreba velik političen shod, na katerem sta poročala o svojem sodelovanja bivša saborska pos'anoa dr. S ur m in in grof Miroslav K u 1 m e r. Na tem shoda je govoril tudi delegat Fran Šupilo. Njegov govor je napravil silno senzacijo. Odkril je namreč načrt madžarske vlade, odcepiti bakarski okraj pri Reki od Hrvaške in ga priklopiti Madžarski. Supilo je pripovedoval, da je prišel začetkoma lanskega leta k njemu ogrski ministrski predsednik dr. Wekerle, da bi ga pridobil za neki tajni vladni načrt. Dr. Wekerle je naglašal, da bi bilo v interesu Ogrske, da se zgradi v bližini Reke velika ladjedelnioa. Na Reki sami za to ni prostora, pač pa v Bakru. V to svrho bi se moral ves bakarski okraj priklopiti Reki in s tem neposredno priklop piti Ogrski. Ako bi pa priklopi-tev k Ogrski ne bila izvedljiva, naj bi Hrvati dali bakarski okraj Madžarom v najem sa 9 9 let. Ako Hrvati to store, je naglašal Wekerle, se Madžari zavežejo, da bodo drsali na krmilu narodno hrvaško vlado. Samo ob sebi se razume, da so hrvaški delegati to vladno nakano z ogorčenjem odklonili. Na to odklonitev so Madžari odgovorili s znano železničarsko prag-
matdko in s strmoglavljen jem hrvaške narodne vlade.
Slovenci v Ameriki. — Zopet samo eden slovenski dnevnik v Ameriki. „Nova Domovina" V Clevelandu je začela z novim letom izhajati zopet samo trikrat na teden. Potemtakem je edini slovenski dnevnik v Ameriki zopet Sakser-jev „Glas Naroda".
Drobne novice.
— Odlikovanje. Deželni predsednik v Bukovim dr. vitez Bley-leben in dež. glavar baron Was-silko sta postala tajna svetnika.
— Črnogorsko-turški mejni konflikt se je poravnal mirnim potom v splošno zadovoljstvo.
— Orol Ladislav Szechenvi in njepova mlada nevesta Vanderbilt napravita poročno potovanje v Evropo.
— Velik Škandal se je primeril na občnem zboru zagrebške obrtne banke. Ravnatelj Mosković in odbornik Guthart sta si pred celim zborom delila zaušnice.
— Hči voditelja francoskih socijalistov Janresa je šla v samostan. Obenem se je ločila od njega tudi njegova žena.
— Madžarska morala. V Si-monfalvi so zaprli celo rodbino vele-posestniba Kerestessvja, ker je Ke-estessv na prigovarjanje svoje žene spolno občeval s svojima hčerama, 201etno Etelko in 141etno Aranko, a mati je pri obeh skušala odpraviti vidne posledce.
— Pelitičen umor. V Kolcmeji so pristaši Starorusinov napadli kandidata radikalnih Malorusov Huozulo in njegovega agitatorja Bidoluho. Agitatorja so umorili, Huozulo pa smrtno pobili.
— Najstarejša žena v Nemčiji je Ana Geier v Zitavi ki je obhajala včeraj 102. rojstni dan popolnoma zdrava.
Razne stvari.
* Priimki slavnih Ruse v, Enotnost slovanskih plemen se kaže tudi v priimkih; poglejmo bližje nekaj znamenitih ruskih imen! Gogolj = Racman (tudi = gizdalin); T o 1 s 16 j = Debeveo (debeleo); GonČarov = lončarjev (namr. „sin"); Kirpični-kov = opekarjev sin; G r i b o j e-dov = gobo jedcev sin; Goremy kin = Siromakovič: Golicvn = mož z usnjato rokavico; Korolenko = Kraljic; GnediČ = Erjavec; Lav rov = Lavrenčič; Knjažnin = sin princezinje; Glazunov = sin velikookega človeka; Žukovskij = Keberski; Pobedonosoev = zmagovalčev sin; Homjakov = hrčkov sin, t. j. sin varčnega človeka; Puškin ima priimek po kanonu (pjfflKa); Goliniščev po golenicah, Ščepkin po treski, Čulkov po nogavicah, Rumjancov po rdečici, Trubeckoj po cevki, y skladatelj Čajkovski j po galebu, SiŠko v po grči, Potemkin (izg Patjomkin) po temi, Muravjev (ov) po mravljah, Solovjev po slavČku, Koljcovpo prstanu, Dolgorukij po dolgih rokah, M as lov po olju, Hvostov po repu; Karbasnikov = brodarjev (prevoznikov) sin itd.
* Produkcija knjig v Italiji leta
1907. Lansko leto je izšlo v Italiji 7040 novih knjig, 416 ponatisov in 367 prevodov. Na prvem mestu stoji socialna veda s 689 knjigami; kmetijstvo, industrija in trgovina so dale 612 knjig, zgodovina 572 in filologija 532. Beletristika je primeroma slabo zastopana, namreč s 424 knjigami. Verska znanost je dobila 223, pedagogika 379, biografija 302, pravoznanstvo 399, tehnika 289 in umetnost 206 knjig. Največ knjig se je tiskalo v Lombardiji, namreč 1551; potem sledi Toskana z 928 in Pijemont z 852 knjigami.
* Društvo proti odkrivanju. V palači grofa Harracha so se vršili te dni razgovori za ustanovitev »salu-tirskega društva«, t. j. društva, čigar člani se pri pozdravljanju ne bodo odkrivali. Izvolil se je akcijski odbor v ta namen; predsednik je grof Harrach, podpredsednik pa sek-cijski načelnik grof Marenzi. Ker na Dunaju ne uspe nobena stvar brez protektor j a, naprosi se neki nadvojvoda. Društvena pravila so že sestavljena in kmalu se skliče občni zbor. Društvo bo raztegalo za sedaj svoje delovanje le na Dunaj.
* Nov način samomora. V Sau Frančišku v Severni Ameriki si je vzel življenje na povsem nov način neki rudarski inženir, ruski emigrant. Dva, tri dni ga ni bilo iz njegove sobe. To se je zdelo ljudem sumljivo, zato so vlomili sobna vrata, ko zlepa niso mogli noter. Inženirja so našli mrtvega na postelji. Od njegovih ust je bila do plinove svetilke napeljana cev, skozi katero je plin zadušil nesrečnika. Da ne bi v smrtnih mukah izpustil cevi iz ust, privezal jo je močno za vrat. Vzrok samomoru je bila neuslišana ljubezen.
* Zdravnik kot detektiv. Pariški zdravnik dr. Menusier je izvedel delo, s katerim bi se ponašal celo Sher-lock Holmes. V Parizu je namreč neka posebna vrsta tatov, ki se bavi j o s tem, da kradejo umetnine v čakalnicah zdravnikov. Dr. Menusier j a je nekoč opozorila služkinja, da mu je eden izmed njegovih pacijentov ukradel dragoceno umetnino. Zdravnik si je v drugem delu mesta najel dve sobi pod drugim imenom. Upal je, da ga bo tat posetil. In res, kmalu mu naznani služkinja, da je oni človek v čakalnici in da pravi, da je bolan v želodcu. Dr. Menusier je prosil navideznega bolnika, naj se docela sleče, ker ga mora natančno pregledati. Komaj se je tat slekel, že so mu odnesli vso obleko in zdravnik je naznanil presenečencu, da je poklical policijo, ki ga bo vzela za gotov čas v svojo zaščito. Tat ni pobegnil, ker ni nič kaj prijetno pozimi hoditi nag po ulicah, ampak se je dal aretirati. Priznal je redarjem, da je res on ukradel dotično umetnino.
Izpred sodišča.
Kazenske obravnave pred deželnim
sodiščem.
Ječa ga ni poboljšala, že večkrat zaradi tatvine kaznovani Franc Mramor, bivši hotelski sluga iz Po-nikev, je ravno prestal llmesečno kazen zaradi tepeža in tatvine, ter bi se bil moral odpeljati domov, vsaj je imel zato dovolj sredstev, ker je iz jetnišnice prinesel 17 K 68 vinarjev. Mramor pa tega ni storil, marveč je popival po gostilnah v Kolodvorskih ulicah. Zvečer je prišel v gostilno k „Staremu tišlarju", kjer se je nahajal ravno iz Amerike došli Jože P etri č in potem v tej gostilni prenočil. Neopazen se je vtihotapil Mramor v Petričevo spalno sobo in mu izpod blazine potegnil telovnik, v katerem se je nahajalo 526 K, srebrno uro z verižico in nož v skupni vrednosti 30 K. S tem denarjem je popival po raznih gostilnah in kavarnah v družbi svojih tovarišev. V kavarni pri „Mer-kurju" je dal natakarici spraviti 300 K v bankovcih, od tod je šel v Zvo-narske ulice, kjer je tudi denar razsipal. Navzočemu stražniku se je Mra morjevo početje sumljivo zdelo, zato ga je aretiral. Pri njem so našli še 170 K gotovine. Mramor, ki ni ničesar tajil, je bil obsojen na 15 mesecev težke ječe.
Tat konjskih repov. Anton Traven, cunj ar iz Novega trga pri Kamniku, ima že več kazni zaradi tatvine. Najraje krade konjem in goveji živini žimo na ta način, da se po noči vtihotapi v hlev. Dognano je, da je za 100 K žime na ta način izmaknil. Pri Andreju Svetlinu v PodborŠtu je porezal tat kravi tako v živo žimo, da je krava na repu krvavela, in bi bila žival vsled krvavitve poginila, ko bi je ne bili pravočasno obvezali. V vreči, v kateri je imel tat shranjeno ukradeno žimo, je spoznal Sv< tlin žimo svojih konj in tudi Še krvavi kos kravjega repa se je tu našel. Ani Merčun v Radomljah je izmaknil Traven voziček takozvano „cizo", Boštjanu Belcu v Radomljah pa dva koša. Sodišče je obsodilo Travna na 15 mesecev težke ječe in se bo po prestani kazni stavil pod policijsko nadzorstvo.
Zrel ptiček. Janez Bakovnik, delavec v Predosljih, je bil zaradi tatvine že opetovano kaznovan. V Za-, pužah je naprosil Jožefa Same j o naj mu posodi za nekaj časa uro z verižico, katere ni nikoli več nazaj odrajtal. Po gostilnah je delal razne sleparske dolgove, katerih ni plačal. V Begunjah je nagovarjal mesarico Uršo Bukovnik, naj v knjižico, na katero so jemali delavci od nje meso, 5 K več pripiše, denar pa njemu izroči, česar pa ta ni storila. Ker ni imel svojih delavskih knjižic, vzel jih je svoji sestri in prenaredil na svoje ime. Obsojen je bil na 4 m e s e c e ostrega zapora.
Nepobo siji v vlačngar. V Cerknici je dne 9. t. m. orožnik prijel Franceta Majerja iz RatolČ, kateri je od hiše do hiše beračil. Na orož-nikovo zahtevo, naj se legitimira, kdo in odkod da je, mu je odgovoril, da je ruski begun, politični agent in anarhist. Ko ga je orožnik aretiral, mu je Majer rekel: „Vi ste preneumui, da bi me učili predpisov, zato pa, ker ste me aretirali, dobili boste s plehom okovano zlato kolajno". Dognalo se je dalje, da je v Lokvah na HrvaŠkem vzel zidarskemu mojstru Petru Maruzziju pri katerem je delal, obleke in perila v vsednosti 40 K 30 h, krčmaricu Marijo Bolf istotam je pa opeharil za 33 kg sira. Obsojen je bil na 8 mesecev težke ječe, po prestani kazni bo pa oddan v prisilno delavnico.
Ječa Je ni zboljftala. Marija Hribar, gostija v Zaborštu, je imela posebno jezo na Soj erj evo rodbino in na FranČiŠko PeČnik iz Ihana, ter je proti več ljudem in celo v pričo orožniškega stražmojstra in v to svrho poklicanega župana zagrozila, da jima
sašge hišo. Ni čuda, da so se te grožnje ljudje tembolj bali in svoja poslopja strašili, če se vpoštev jemlje, da je bila Hribar obsojena pred tukajšno poroto zaradi hudodelstva zažiga na 18 meseoev težke ječe, katero kasen je komaj prestala. Zdravnika sta tudi preiskavala njeno duševno stanje in izrekla, da je sicer pijanka, vendar duševno tako zdrava, da je sa vsako svoje ravnanje odgovorna. Obsojena je bila na 13 mesecev težke ječe.
Na kolodvora sta se srečala. Sobni slikar Ivan Weidner iz Ki-stema pri Wurzburgu je zelo na slabem glasu. Iz usmiljenja ga je po zimi 1. 1905 vzel Emil Brandt v delo. Ko je pa 22. juni a 1906 odpotoval Brandt po svojih opravkih na Dolenjsko, porabil je \Veidner to priliko in mu doma iz zaklenjene miznice izmaknil 100 K v bankovcih in pobegnil. Seboj je vzel tudi žepno uro, katero mu je gospodar posodil. Slučaj je nanesel, da sta se z gospodarjem srečala na ljubljanskem kolodvoru. Nič slabega sluteč mu je kupil Brandt še vozni listek za povra-tek v Kranj, a AVeidner jo je skrivaj popihal in ga je bilo še-le pred kratkim možno pri e ti. Obsojen je bil na 15 meseoev težke ječe in v izti-ranje iz Avstrije.
Dobrosrčna mati. Že večkrat zaradi tatvine in drugih deliktov kaznovana Jera Samonig, omožena delavka iz Smetiča, je bila zavoljo tatvine obsojena pri okrajnem sodišču v Beljaku na en mesec zapora. Ko je bila Samonig v zaporu, seznanila se je tam z nekim dekletom, ki je bila zaradi hudodelstva kot osumljenka v tamošnji preiskavi, in izvedela, da ima to dekle mater z imenom S trg ar Marija v Zabreznem. Po prestani kazni je prišla Jera Samonig k Mar. Strgar, in jo nalagala, da bo njena hči kmalu prosta, in da jo ta pošilja k nji, naj mati poplača za njo 5 K, katere ji je obdolženka posodila, razven tega pa, da ji je dajala v zaporu raznih jestvin in zahtevala od nje zato 24 K 60 h. Dobra mati je sleparko pogostila in ji dala prenočišče. Drugo jutro ji pa odštela zahtevani denar. Samonig še popi osi Marijo Strgar, naj ji prinese njeno culo od soseda, kar je tudi storila, a med tem ji je izmaknila iz postelje, kamor je položila Strgar denar, bankovec za 20 K in potem odšla. Strgar je kmalu opazila tatvino, ker je bila postelja vsa razkrita. Sodišče je obsodilo obtoženko na 13 meseoev težke ječe, potem se bo stavila pod policijsko nadzorstvo.
lelefonsKo m Brzojavni naročilu
Razprava proti sleparju Engel-brechtu.
Celje, 29. januarja. Razprava proti Engelbreclitu, ki je prod meseci osleparil vodstvo železniške postaje v Laškem trgu, je določena na dan 3. in 4. februarja pred tukajšnjim porotnim sodiščem.
Sladkorni davek.
Dunaj, 29. januarja. Proračunski odsek gosposke zbornice je danes razpravljal o znižanju sladkornega davka.
Ogrski ministrski predsednik pri cesarju.
Dunaj, 4J9. januarja. Cesar je danes v Senbrunu sprejel v posebni svdijenci ogrskega ministrskega predsednika dr. W e k e r 1 e j a. Av-dijenea je veljala v prvi vrsti dogodkom na Hrvaškem. Zaprisega    inoravskega namestnika.
Dunaj, 29. januarja. Cesar bo jutri zaprisegel novoimenovanoga inoravskega namestnika barona Hei-nolda.
Revolucionarno gibanje na Portugalskem.
Lisabona, 29. januarja. Vlada je jela z vso strogostjo postopati proti republikancem. Policija je zaprla že več njihovih vodij. Republikanci vsled tega trumoma beže iz dežele. Češki „Narodni klub.'1
Dunaj, 29. januarja. Parlamentarna komisija češkega „ Narodnega kluba" je imela danes popoldne ob 3. sejo, na kateri se je razpravljalo o političnem položaju.
Krščanski s cialci in vlada.
Dunaj, 29. januarja. Parlamentarna komisija krščansko socialne stranke je imela danes dopoldne sejo, na kateri je razpravljala o stališču stranke napram vladi, zlasti v vprašanju glede kreacije novega ministrstva za javna dela v obliki, kakor si to žele krščanski sooialoi. Pri seji so razpravljali tudi o madžarskih zahtevah v armadi. Stranka bo odločno nastopila proti vsakim jezikovnim koncesijam, ki bi se naj dale Madžarom v armadi, in bo to svoje načelo izvajata tudi v slučaju, da pride v konflikt s svojima zastopnikoma v ministrstvu. Konferenca se popoldne nadaljuje v stanovanju župana dr. Luegerja,  zvečer pa je
parlamentarna komisija pozvana k ministrskemu predsedniku baronu B e c k u.
Uspehi konferenoe o razmerah v v Istri in Pulju.
Dunai, 29. januarja. Na konferenci vladnih organov s vplivnimi političnimi faktorji v Istri se je doseglo popolno sporasumljenje. Policijo v Pulju prevzame država v svojo upravo in preosnuje se volilni red v deželni zbor. Nov deželni zbor bo štel 44 poslancev in sicer 19 Slovanov in 25 Italijanov (do sedaj 19 i tali j a n o v in 11 Slovanov). Volilni okraji se razdele tako, da bo pri volitvah izključen vsak narodnostni boj Zastopniki obeh strank so obljubili, da bodo delovali na to, da bo istrski deželni zbor že v prihod njem zasedanju sprejel navedeno volilno reformo. Glede puljskega vprašanja se je določilo, da preide mestna policija v roke državnih organov. Država bo nastavila 200 policistov. Uprava vojne mornarice ima v občinskem odboru v I. razredu 2 virilna glasa ; nadalje se je natanko definirala volilna pravica nastavijenoev vojne mornarice.
Proračunski odsek.
Dnnaji 29. januarja. V današnji seji proračunskega odseka je poslanec Pitoni odložil svoj referat o tržaških pristaniških zgradbah. Poslanec Mali k je pel slavo nemškemu ministru roj aku Pesohki in napadal oba češka ministra. Nato je odgovarjal ministrski predsednik baron B e c k na včerajšnja izvajanja poslanca dr. P loj a. V svojem govoru jenaglašal, da je voljan dosledno hoditi po tistem križevm potu, ki vodi k narodnemu sporazumljenju; na Gol-gato pa on ne bo šel, ker še čuti preveč veselja do življenja v sebi. Kar se tiče uradnikov, je jasno, da bi se ne smeli pečati s politično agitacijo, pri čemer pa jim seveda neče kratiti pravice do svobodnega političnega prepričanja. Baron Beck je zatrjeval, da bo preskrbel, da se uradniki v bodoče ne bodo več preveč politično eksponirali. Ob polu 3. popoldne je Beck Še govoril.
Dogodki v Maroku. Pariz 29. januarja, čete Mule j ReŠida so se utaborile v Setatu in ga utrjujejo. General d* Ama de se v kratkem napoti s svojo vojsko proti Setatu, da zopet dobi to mesto v svoje roke.
Narodovo zdravilo, la^o se sme imen«, rat bolesti utefiujoče, mi&ice in živce kref-Sujoce, kot mazilo dobro znano „Mollovc francosko žganje in sol'4, katero se splošne in uspešno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih prehlajenja. Cena ste klenici K 1*90. Po poštnem povzetji razno 5il j a to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLL c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJ1, Tuch-iauben 9. V zalogah po deželi je izrecno za htevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z raratveco znamko in podpisom      2 3-2
Darila.
Upravništvu našega lista so poslali: Za dražbo sv. Cirila in Metoda:
G. Ivanka Goljar, gospodinja pri gospodu A. Bercetu, tajniku družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, 2 K, s pristavkom, da je naša šolska družba še bolj potrebna nego ona. — Gostilna „Perlesa tu, 12 K z geslom: »Nabrala družba zbrana ob godovanju Ivana in Frana ■ G. Ana Trstenjak, učiteljica pri Sv. Miklavžu pri Ormožu, 2 20 K, katere je nabrala v vesel, družbi pri licitiranju koledarčkov. — G A. Kersnik na Brdu pri Lukovici, 9 K, ki so bile nabrane na lovskem plesu kot skupilo za divje race. — G. Julij Kopinič, gostilničar v Metliki, 5 K, katere je nabral pri veselem omizju v gostilni na „Gorenjskem".
— G. dr. Fr. Strelec, c. kr. notar v Gornji Radgoni, 10 K, katere je nabral med Gor. Radgončani. — Vesela družba v gostilni pri Zupanu v Planini 2 K. — G. Ivan Janša na Dovjem, 340 K, katere je nabral v veseli družbi v gostilni „Železnik" na Dovjem — Skupaj 35 60 K. — Srčna hvala! — Živeli 1
Za vdovo M. Plrnat v Spod. Šiški: G. Ante Gaber, cand phil. v ^kofji Loki, 10 K, katere so v kavarni Karlin darovali sledeči gg.: F. K., F. D., A N., T. L, A T, A. G. in M. K. — Neimenovan v Ljubljani, 10 K. — Skupaj 20 K. — Iskrena hvala!
Umrli so v Ljubljani.
Dne 20. januarja: Marija Trček, posest-nica, 63 let. Sv. Petra cesta 76. Erysepalus capitis.
Dne 21. januarja: Stanko Surk. delavčev sin, l1/, mes. Karolinška zemlja 16. Bronchitis.
Dne 22. januarja: Josip Albert, gostiln, sin, 3 mes. Krakovski nasip 4. Bronchitis acuta.
Dne 23. januarja: Ivana Zupančič, mesarjeva hči, 1 mes. Hradeckega vas 26. Catarus intest. -
Dne 24. januarja: Marija Gole, delavka, 75 let. Radeckega cesta 11. Ostarelost.
Dne 25. januarja: Ivan Kopač, posestnik, 66 let. Metelkove 4, Arterio selerosis.
Dne 26. januarja: Apolonija Lončar, gostija 86 let. Velike čolnarske ulice 8. Arterio selerosis. — Marija Žagar, zasebnica, 81 let. Pred škofijo 18. Ostarelost. — Zvonimir Peče k, posestnikov sin, 7 mes. Male čolnarske ul. 3. Jetika. — Ivan Mencej, delavec, 65 let Ilovica 37. Jetika.
V d o t e 1 n 1 bolnici:
Dne 24. januarja: Fran Merjašič, izdelovalec orgel, 65 let. Stenosis mitralis.
Dne 25. januarja:  Rozalija KlemenčiČ, delavka, 35 let. Utenis ruptur. Anaemiae. V hiralnici:
Dne 19. januarja: Terezija Gaberšek, premogarjeva žena. 50 let. Sekundama bebost.
— Neža Krebelj, dekla, 41 let, Epilepsia De mentia.
Meteonlositno poročilo.
VlUn* n»d morjem «06   Srednji sr&čnt tUk 786 9 mm
mm £4
opaio-S vanj* J
Vetrovi
Nebo
18 j 9. sv.  729 1
19 7. *j.   7Ž3 4 „ 2. pop. 729 6
7*4 i si. azah. oblačno
6* si. jzahod 8 4  al. jzah.
oblačno oblačno
Srednja včerajšnja temperatura: 6 3 nor jialna     19        Padavina v mm *0
Zahvata.
312
Za vse izkazano srčno sočutje povodom bolezni in smrti našega iskreno ljubljenega soproga, ozir očeta in starega očeta, gospoda
Ivana Kopača
v
vu^go Smajhla posestnika, gostilničarja in mesarja
kakor tudi za Časteče spremstvo pri pogrebu, izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in drugim udeležnikom presrčno zahvalo. Osobito g. Kozaku, načelniku mesarske zadruge kakor tudi vsem gg. članom za prekrasni venec in udeležbo pri pogrebu.
Ljubljana, 28. januarja 1908.
Žalujoči ostali.
2v£ o "b li rana
mesečna soba
8 posebnim vhodom se poceni odda
▼ Rožnih ulicah ftt 25.
Več se izve ravnotam. 3:7
Goveje, teiec. meso, čaj. maslo
dobavljeno vsak dan, zajamčeno sveže, jamči tudi za svež dohod in najfinejše blago!
5 kg nttto košara 41 Mq la goveje meso, stegno, franko K 5 20
n n    n        n      n       ■ l8lfičj8    „        „    „ 5 26
„„„ n „ „ „ 1 -3mladedeb kokoši „ „660 2 . kg kokoši, 2' , kg čajnega masla „ „959
Zabojčuk 24 kop (po 60) jajec, vel kih svežih K 96.
26 *   Najpoštenija postrežba zagotovljena, 2
Szandor Weiss, kmetovalec
Grybow, Galicija it 3.
Belo soriško vino
in
258—ć
kraški teran
iz lastnih vinogradov prodaja od 56 litrov naprel
M. PIPAN —
Zalokarjeve ulice ftt 9. v Ljubljani
Isča so
notarski kandidat
za notarsko pisarno v Ilirski Bistrici
Vstop Čimprej mogoče.  . 27^-2
Danes, dne 29. januarja
KONCERT
Dunajske Srameljske družbe
d' Goldamseln 3). Začetek ob osmih.      Vstop prost
Proti prahajem, luskinam in izpadanju las
deluje najbolj«* priznana
Taio-clin tinto
latera  okrepčale   lasince, odstranjuj*
luske in preprečuje Upadanje las. 1 eteltleiile* z navodom t bron*'
Razpošilja se  i obratno poŠto ne manj kot dve steklenici
Zaloga vseh preizkušenih zdravil) medio, mil, medioinsl. vin, Specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgiškft obvez, svežih mineralnih vod 1.1, d.
Dež. lekarna Milana Leusteb
i Ljubljani, Resljeva cesta it. I
poleg novoigrajenega Fran Joiefovega
J ubil. mosta. 16 *
Likar ica perila
se išče. 310-,
Več pove trgovska iola A. Mahi*, ljubi ana, Cesarja Jožefa trg 11.
jščemvoajem vpeljano, dobro idočo
gostilno
takoj ali pa v tekn 2—3 mesecev.
Ponndbe naj se pošljejo poste restanie „T. T.CI, Ljubljana. 2*6 3
Slama in seno
——v balah =====
je ceno naprodaj v skladišču na Martinovi cesti štev 10.    4076 o
500.000 koscMr
zidne opeke
rdeče vrste, dobro žgane se take j
lahko proda. 261—:
Vpraša se v stavbni pisarni
T. Supančiča, Ble,weh..va cesta 18.
Brstove plohe
7 kubičnih metrov, popolnoma suhih,
najboljše vrste proda   2 7—2
IGNACIJ VEHAR
v dradaških ulicah 12, Ljubljana
Čitalnica v Ilirski Bistrici sprejme a 1. marcem
hišnika
s prostim stanovanjem. O-krhoval »•o tudi obenem kavarno z gostilno.
Naipripravoejše mesto za naokujeue uslužbence brez ma>h< ih otrok.
PoDadbe na Čitalnico v Ilirski Bistrici. w> 3
Izmed
4* a-14
najfinejši!) in najslasfnejšit)
Cnjnili znamk ]e
CALAHOA
cejlonski čaj.
P^trlioveljstlin flolenjsld
Kosovni premos srednokosni prenos orehovnl premog Srusčnl premos
po najniiiih cenah, na cele vagone po premogokupnih  cenah,  priporoča lastnik premogovnikov        4075—) 6
JDfllllin   Slavna zaloga premoga v • rUUIlil, LJubljani, Nova ulica it 3.
Zahtevajte zastonj
in poštnine prosto moj veliki, bogato ilustrirani glavni katalog z okoli 30 *> slikami vsakovrstnih aiHiastin, srebrnih in zlatih nr in vseh vrst solidnih zlatnin in arebrnio, glasbil, usujatega blaga, kadilnih priprav po l«%i«*nth tvor-nlŠUlh <' nnh.
K 3
N ikl iasta remontoarka Sistem Roskopf patentna ara ......
Švicarska orig. stat. Roskopt patent    .   . ,
Registrirana „Adler BoBfcopf1 nikljaata remontoarka na sidro . , Goldinasta remontoar. ,,LuDau dvojni pokrov , Srebrna remontoarka .Gloria'kolenje, posto , Srebrnn remontoarka dvojni pokrov .   .   . r Srebrna oklopna verižica s obročkom
&a vamet 15 g težka   ;.....„   2 80
fina. tala niklj. cil. romont. ara, kolesje
Lana, dvojni pokrov   .'  .      .   .   . „ 10*50
Budilka..........., 1*0
Kuhinjska ara........h J
8chwar»waldska ara...... „ 2*80
*>Tr» a kukavico........„   S-50
Za vsako uro Sletno pismeno jamstvo. — Brec ririka. Zamena dovoljena, ali denar nazaj.
m Prva tvornica sa ure v BBOSJnl mM mmm.
— i  c. in kr. dvorni (dobavitelj
v *a«ta.it 65$ (Ceeke). e- 8
5 —
8 50 8 40 1215
Kinematograf „Cdison
•t   Dunajska eesta
■■■prati kavarat,Evropa'
V sredo lr% soboto nov spored.
.* mi
314
Mlad sodar
m sprejme takoj
Ponudbe na tovarno barv v Dolu pri LJubljani 276-2
Vodovodi
kanalftactle, kopallike naprave
Projekti in izvršite / pri domači
specialni tvrdki (tehn. zved. mnenja ob poveritvi gradbe zastoni).
-
3664-S7
Inženir -Mdrotekt
Konrad Lnchnik, Ljubljano
Beettaovenove ulice flev. h.
Brzojavi: Lacnnfk-Uubljana.
„SLOVENSKI NAROD"
ee prodaja v posameznih Izvodih po IO vin. v sledečih trafika t t
P«zor, gospodje i a mladeniči!
Ljubljene: Bizjak l.f   Vodmat, Bohoričeve
ulice št 10. Biaznlk L., Stari trg št. 12. Blaž rVL, Dunajska cesta št. 14 Dolenc Jer ca, Prešernove ul 52 Elsner M., Kopitarjeve ulice 1. Fuchs H., Marije Terezije cesta,
nasproti Kolizeja Cuštin Lina, Šeleuburgove ul. 6. Hinne? Alojzija, hotel „Union\ Kane A.f sv. Petra cestu št 14. Kleinstein J.f Jurčičev trg št 3 Košir Julija, Hilšerieve ulice št 12 Kristan Iv, Resljeva cesta 24 Kustrin A.f Breg št 6. Kušar J., sv. Petra cesta št 52, Mrzlikar A , Sodmjske ulice št. 4 Pichler I., Kongresni trg št 3. Pirnat J., Kolodvorske ul. št 18. Podboj J., Sv. Petra cest* 97. Sever (VL, Gosposke ulice št. 12. Stiene Uan, Valvazorjev trg št 4 Sušnik J., Himska cesta št. 18 Svatek J., Mestni trg št 25 Sešark F., Šelenburgove ulice št. L Tenente R., Gradaške ulice št 10 Treo Julija, Sv Petra cesta št 36 U&eničnik Fr. Židovske ul.št. 1. Velkovrh A., Sv. Jakoba trg 8 VVeinort H., južni kolodvor.
Šiška:
Franzot M., Spodnja Šiška na
kolodvoru. Kotnik J., trgovec v Šiški.
Kamnik: Ažman Marija, trafika Škofje Loke: Žigon Matej, trgovina in trafika na Glavnem trgu št 34.
Kranj;
Florian Kari, knjigotržec
Radovljica: Homan Oton, trgovec.
Lesce (v bnfetn na kolodvora): Legat Ivan, gostilničar in posestnik.
Bled:
Pretnar Ivan, trgovec
Javornik (Gorenjsko): Zord Leopold! trgovec.
Hrušioa (Gorenjsko) :
Podpac Štefan.
Bohinjska Bistrice: Grobotek Mijo, trgovec
Jesenice: Mesar J., posest in gostilničar Schvvarz Julija, na kolodvoru.
Ribnica: Lovšin Ivan, trgovec
Novo mesto: Kos Josip, knjigovez.
Boštanj pri Redni:
Dermelj   Alojzij,   posestnik in
trafikant
Krško:
Stanzer Henrik, trgovec
Rake pri Krškem : Varšek Ivan, trgovec Vrhnlks:
Oostilna Mantua (Fran Dolenc)
Logeteo; Rus Jos.v trgovec
Črni vrh nad Idrijo:
Lampe Ivan, trgovec
Cerknica:
Kravanja Anton, trafikant. Pogačnik Alojzij, trgovec, Werli Ka olina, trafikaritinja Verstovsek Franc
Begunje pri Cirknici:
Stergulec Ivan, hišna št 3i j Staritrg pri Ložu :
Bencina Ivan, trgovec
Postojna : Martošek Jakob, prodajalec
Št. Peter na Krasu: Sohmelzer J., na kolodvi.ru
Senožeče: Zelen Ant., gostilničar in trafikuii Komen pri Nebrežini:
Lucija od Švara, trafika
Zidani most:
Peterman Mary, trafika na ko?« dvom
Trbovlje: Treo Antonija, trafika, Celje:
Miklauc Marija, trafika v „N*
rodnem domuB. Zvezna trgovina
Celovec.
Sowa Josip, časopisni birć
Gorice:
Bajt J., ulica Campo Sar to št 43 Cabršek A., knjigotržnica Hovansk« Iva*, Via Corno št 22 Kvebelj Peter, Kapucinska ul. 1 Leban Tereza, Corso G Verd * št 21.
M a rek J., t. bakarna, drž kolodvor Sohmelzer Karel, trafika na ko
lodvoru.
Schvvarz Josip   trafika, Solata ulica št. 2 (via scuole S)
Nabrežina:
Na kokdveru
Divača:
Na kolodvoru 1 Trsi:
Grammatioopulo Aristide, Pi
azzu Barnero veccb^. (voga»
ulice Bosco št l j Kersten Ivanka, Aquedotto it. 2 Lavrenčič Mihael, Piazza
serma št. 1. Može Karolina, ulica Miramari
št l
Schimpff F., državni kolodvor. Stanič Št., uhcaMohn ptccok št S
Opatija: Tomašič Anton, trafikant. Milic Ivana, trgovka.
Voloska:
Anton Špendou, prodaja uovin
Pulj:
Feik Antonija, Via Barbactfni 17.
Reka;
„Globus", časopsai biro, Sikič Gjura), trgovec,  via An
drassy št 7 Trbojevič Gjursj, Via del Mole
Dunaj:
Hočevar Helena, trafikantima Vm. Alfierfltranse ftt, 9
V svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem že več nego 30 let, se mi je posrečilo iznajti naiboljše sredstvo za rast brk, brade In las, proti Izpadanju brk In las in to je KAPILOR st 1. On deluje, da laste ln brke postanafo gosti ln dolgi, od-stranfnfe prhljaj in vsako drago kožno bolezen glave.
Naroči naj si ga vsaka družina. Imam ujm u> uriznalnic io zahvatnic. Stane franko na vsako pošto 1 lonček 3 K SO h, 2 lončka 5 K.
Naročajte samo pri meni pod Q4h!ovoti    3^>-*    i O 1
r
lekarnar v Pakracu štev. 66 v Slavoniji.
Zajamčeno nepremočijivd maziio za usnje
HEVEAX!
e»3
i
dela usnje mebko, trdno io zajamčeno nepremoČljivo. Pločevinasta Škatija s čopičem stane 3 K, 10 skatelj 25 K. Na strokovnih razstavah samo najvlsie odlike. "WB
Zaloga za Kranjsko: FR. SZANTNER
v t Juh? Jnnl. ttelrnburarove u 11 r * štev. d.
Cea. kr. av*trlj6*&
državne ieieznloo.
Izvod iz voznega reda
Veljaven od dne 1. oktobra 1907. leta.
Odkod Is L|nbllaae Jni. ieLs
f oe Ajutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbii, Beljak, juž. žel., Gorica, d. žn Trst, c. kr. drž. žel., Beljak čez Podrožčico, Ce-Jovec, Prago.
"07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
;-05 predpoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, i^rago.
•4.0 prodpolane. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž žel., Gorico drž. žel„ Trs drž žcL, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec.
-oe popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. *5 popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žeU Trst drž. žet Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
NO zveoer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
t 35 zvočor. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
< :*0 ponool. Osebni vlak v smeri: je-«enice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica drž, žel., Trst drž. žel., Beljak juž. žel., (čez Podrožčico).
Odkod ls Ljubljane dri. kolodvori
> 2S zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. ?-05 popoldne. Osebni vlak v Kamnik /-tO z veder. Osebni vlak v Kamnik •>so ponoči. Osebni vlak v Kamnik. (Sami ob nedeljah in praznikih v oktobru.)
ttohod •*• Mnkl|ano gui. ieLs
4-B8 zjutraj. Osebni vlak iz Beljaka jul žel., Trbiža, Jesenic, Gcrice, Trsta.
3 34 zjutraj. Osebni vlak Iz Kočevja, Straže-Toplic, tfvdoifovega, Grosuplja.
.t-:5 predpoldne. Osebni vlak iz Prage, Celovca, Beljaka juž. žel., čez Podrožčico in Trbi?, Gorice drž. žel., Jesenic.
2*32 popoldne. Osebni vlak iz Kočevja, Straže Toplic, Rudolf o vega, Grosuplja.
■•36 popoldne. Osebni vlak iz Beljaka juž. žel., Trbiž- Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Gorice drž. žeU Trsu drž. žel. Jesenic.
0-&0 zvečer. Oseb. vlak iz Pragt, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Jesenic.
8.27 zveoer. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Kudoliovcgfi; Grosuplja.
845 zvečer. Osebni vlak iz Beljaka jul. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsta drž. žel. Gorice dri. žel., Jesenic.
K-50 porodi. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka (Čez Podrožčico) Trsta drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic
Dohod v Lfnbljano drl. kolodvori
6-46 zjutraj. Osebni vlak iz Kamnika, IOS9 predpoldne. Osebni vlak iz Kamnika S'rO zveoer. Osebni vlak iz Kamnika. 9*59 ponoči. Osebni vlak iz Kamnika. (Sama ob nedeljah in praznikih meseca oktobra.)
(Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje-evropejskem Času.) *
G. kr, iavaatellstvfl MavsJIi želesnis t Trsta.
OOOOOOOOOaoOOOOOOOOOOOOO«40*
I Slavnemu občinstvu na znanje! 1
{Qt Vsled naredbe deželne vUde   z dne 18. januarja 190S <0
* se uvede s 1. februarjem v ljub. lekarnah o
S nedeljski počitek J
0 in sicer tako,
5 do bodo 00 nedeljah od 1. popoldne do 7. drugega jutra
vedno tri lekarne zaprte.
o o
O
«
S Menjale bodo odprte: Prvo nedeljo 2- februarja 1908 2
z? sledečo lekarno:
J A. BOHINEC na Rimski cesti, ?
0 M LE TJ S TE K na Resljevi cesti9 ^
0 TJ. pl. TRNKOCZT na Mestnem trgu, sie—i 0
* drugo nedeljo pa lekarne: *
tt M. MABDETSCHLAGER na Jurčičevem trgu, 0 0 JOS. MATE na Marijinem trgu, 0 O. PICCOLI na Dunajski cesti. O
0         Prt vsatci zaprti lekarni bo vedno razvidno na vratih, katere le- 9
pp| karne imajo tUt> nedeljo popoldansko, oziroma nočno službo.  ^ f*%
Slavno obtiastvo uaj blagovoli ta razglas vzeti na znanje.
0                         Z v eles poŠto van jem ^
• ljubljanski lekarnarji, o
«•••0 OO«O« MM MM O OOOOOOOOO
Sprejema   savarovaaja ilevefcez* i*v
iJKDjm po
j .od tako ugodnimi pogoji, ko draga zavarovalnic*   Zlasti je zavarovanje  na  doitvtOe is ssaoJMs&sri ds>v»tostli.
Vsak elan ima se pravico is
u pelia let
„SLAVNA-
• .  • -  vzajemno zavarovalna banka v Pragi. Roz. fon«: 38»242.074*78 K. teptat«* odtkoOnioo Is kasUUisja »1,936.993 TO K. Po velikosti draga
Zavsrsje
polarnim Škode Ušiva
ia W
prou eja.
SVETOVNOSLAVNI
SS*- »O
BRANCA
tvrdite FRATELLI BRANCA v MILANU
EDINE IN IZKLJUČNE LASTNICE TAJNOSTI O PRIPRAVLJANJU
JE NAJUSPEŠNEJŠA ŽELODČNA ORENČICA NA SVETU!
Neutrpljlva v vsaki družini! Dobiva se v vsaki boljši delikatesni
trgovini in v vsaki kavarni.
pozor! Čitaj! Pozor!
Slavonska biljevina.
Ta je napravljena is najboljših gorskih zelišč. — ter se izvrstno in s najboljšim uspehom ▼porablja proti zastarelemu kašlju bolih v prsih, — prehlajenju v grlu, hripavoati, težkem dihanju, astm« — pliuenera kataru srhem kašlju, tuberkulozi itd. itd.
Bolovanje Izborno, uspeh siguren. Cona |e Iranko no vsako posto sa 1 steklenici 3 K 40 vin, 4 steklenice 5 S 80 vin,: po povzetju, ali če se posije denar I naprej* — Manj k otfc 2± steklenici »e^ne pcSttja. Prosimo, da se nareda nravnost od: '
3963  10 I
Bata svetinja
Birolln, Pariz, Rta itd
3008 -4*
I Msjkoliso ■kožna« častila
PlurioiAo lekarnarjafv Pakracu st 109 • UUrl*»ltsCf9 (Slavonija)
G. In kr. dvorni založnik
Papežev dvorni založnik
r
Dunajska cesta (lekarna pri angelu)
opetovano  odlikovan!  priporoča   nastopno preizkušene izdelke:
olajšujejo hrt-
......_............................ ..............„navest in kašelj,
razkrajajo sliz.  1 škatljica stane 20 vin, 11 škatljic 2 kroni. Antirrhanmnn« najboljšo, bolečino gaseče srodstvo proti trajanju HMniirmeumun     ^ p0Jobnim revmsUčnlm bolečinam.  Ena steklenica stane 1 krono
Tinktura za želodec
Salmijakove pastile — preizkuSene
tek vzbujajoče, prebavno, ln odprtje telesa pospešujoče srodstvo.   1 steklenica 2. vinarjev.
Naročila se točno izvrše proti povzetja.
1943- 33
Železnato vino
vsebuje za slabokrvno ln nervozne   osebo, bledo In sla-
OOtnO Otroke lahko prebavljiv železnat izdelek. Ena pollitrska stekleiica 2 kroni Postni zavoj s 3 steklenicami K 660 franko zaboi in poštn na.
narodno knjigama
v tjubljani, Jurčičev trg štev. 3
priporoča naslednja dela:
Iv. Cankar: Aleš Iz Razora.
IfOO ^
1
Ta povest is narodnega življenja je vele- 1 zanimiva in Bpada med najbol.ša  dela \ tega pisatelja. Broš. K 1 5 J, ves. K 260; | po pošti 20 ▼ več. j£
«e*se4^S£4>se^e^
l
l l 1
Ivan Lah: uaška kronika. |
Ta knjiga obsega več izvrstnih zgodovin- { skih povesti iz slovenske preteklosti in sicer  iz  dobe turških vojsk, kmetskih I  vstaj, reformacije in renesance. Broš. v K 1 71l vtz. K z'70, po pošti 2   v več.
Josip Jurčič: Zbrani spisi.
V 11. zvezkih so zbraui najlepši romani in povesti tega znamenitega pisatelja, ki se »e s svojimi deli slovenskemu občinstvu tako priljubil, kakor samo malo drugih avtorjev. 1. Deseti brat. Z. Juri Kozjak. Spomini starega Slovenca 3. Domen. Juri Kobila i. dr 4. Tihotapec. Grad Rojinje. Rloštrski žolnir. 5 Hči mestnega sodnika. Nemški vil pet. Sin kmečkega cesarja i. dr. Sosedov sin. Moč in pravica i. dr. 7. Lepa Vida. Erazem Tatenbach. 8. Cvet in sad. 9. Doktor Zober. I . Roko vDjači i dr. II. Tugomer. Veronika Deseniška i. dr   Vsak zvezek
l  relja broširan K 1"*0, vezan 2 K? po j poŠti 2C v več.
* Dr. Jos.»o!njak: Zbrani dramatični In pripovedni spisi.
II. Doktor Dragan, drama v petih dejanjih. Bros. 1 K, po pošti 20 vin. več.
III. Lepa Vida, drama v petih dejanjih Broš. 1 K, po pošti 20 v več. Dr Vošnjak ni samo jako priljubljen
pripovedovalec, marveč tudi eden najboljših slovenskih dramatikov. Njegovi igri Doktor Dragan in Lepa Vidb sta dosegli as odru najlepše uspehe. Ves čisti dobiček je namenjen družb. sv. Cirila in Metoda.
Drnjotln Jesenko-Doksov: Pesmi.
V najlepši moški dobi umrli Jesenko je bil velenadaijen pesnik, a bil je pri tem skromen človek, ki zase ni delal reklame Njegove pesmi, priobčene v raznih listih, so vzbujale občno pozornost. Po njegovi anuti so b le izdane in je čisti dobiček namenjen mnogoštevilni nepreskrbljeni rodbini, ki jo je zapustil Jesenko. Ves.
isvod velja 3 K, s pošto SO v več.
NOoeooo€>io :eoe>_ ___ _________
1    ljubljanski Zvon. }
Tega prvega in najodličnejšega sloven- Y
skega literarnega časopisa je dobiti se v
naslednje letnike: 1 tU!, 190?, »9 3, 1904, i
lJOb,  1906 in 1907.   Vsak letnik  velja J
broširan K 9*241 v
Sfi
I I
Zgodovinski roman is dobe velikih bojev J med beneško republiko in turškim cesar-• stvora, v katerih so igrali hrvaški in slo-X venski pomorski roparji znamenito vlogo. ? 2 zvezka Broš. oba 2 K, po pošti 40 v več
Rorlstka.
Roman iz ljubljanskega gledališkega življenji v polpreteklem času   Broš. 80 v, po pošti 2t> v več.
1 H. Rlrchsteiser: Pod spo-oednlm pečatom.
Ta roman iz duhovskega življenja odkriva skrivnosti iz žnpnisc in duhovskega stana sploh. Pisatelj je bil sam duhovnik. Dva zrezka. Broš. oba K 4 60, po posti 40 t več.
n,4^^T^r^čr^ ^^ft4^4^9^^v^s^aVH js Zbirka znamenitih povesti. I.
ftlri roške slike.
Cena 60 v, s pošto 70 v.
Ta k jižiea obsega Štiri svetovnoslavnih po ves t i c, ki so jih spisali Gorki j, Čehov in Turgenjev.
l       Novi obrtni red.
A    Slov. izdaja 1 K, po pošti 1 K 10 v.
1   Novi vinski zakon,
ki ga   mora   imeti  nabitega v svojih prostorih vsak gostilničar, vsak kavarn ar, vsak vinotržec in vsak vinogradnik.
Cena 70 v, s pošto 80 t.
Uzorna pravila
za obrtne zadruge. Cena 50 v, s pošto 6J v.
Uzorna pravila
za pomočniške zbore. - Cena 80 v, s pošto 40
Isoolnjee
O. foyil
Strttarjsva nttea 7.
1£ It i i
se prodasta v Kamniku.
Prva obstoji iz 2 lepih stanovanj, ima nekaj gose* darskega poslopja in veliko dvorišče, sploh je vsa v najboljšem sfauJD. Pr merna je za kbko obrt ali trgovino. *7i 2
Draga bisa obstoji iz eoega veli kega stanovanja, gospodarskega poslopja, velikega sadnega vrta in vrta za zelen ji vo.   Pjimerna je za penzionista.
Prodasta se obe hiai skupno ali pa tudi vsaka posebej pod zelo ugodnimi pogoji.
Natančneje se poizve pri Anton Svetleli v Kamniku it. 88
IS*-
Jodella
Ifajboljfte, najuspešnejše, najpri-IJubljeneJše ribje olje.
Tvori kri, obnavlja sokove, pospešuje tek, povzdigne v kratkem času telesne rroci. Priporočati je zlasti malokrvnim, slabotnim odraslim, ra-hitikom (angleška bolezen), škrofu loznim, pri razvitku in učenju zaostalim slabotnim otrokom. Cena: kron 3*50 in 7*—. Zdravljenje se lahko prične kadarkoli, ker je olje vedno sveže.
Edini Izdelovalec:
lekarnar U1U. Lohnsen, Bremen.
Da se varujete ponaredb, pazite na ime ,,Jodella". Vse drnge izdelke zavračajte kot nepristne.
V zalogi v vseli lekarnah v LJubljani In okolici. 3407-11
i
i
i Za obrtne!
I zadruge, i
&i        Obrtne zadruge, ki morajo Ki
IX svoja pravila premeniti in jih jfij
^fj spraviti  v  soglasje  z   novim Efc
KJ obrtnim   redom,   dobivajo   od 5j
10% ministrstva prirejena NJ
fij vzorna |8j
@ pravila za obrtne zadruge p
II (Izvod 50 V ,8 pesto 15 v. već.) Rj
8    " *
IA " zorna &J
^ pravila«, pomočniške zhore p
bjj (izvod 20 v p s poŠto 15 v. ve«.) td
I vjlarodni tajigarni' |
v Ljubljani. d
Razpis.
Zo zgradbo vodovoda v trsu Senožeče,
politični okraj Postojna,
potreboa, na 61.230 kron »proračanjena dela in dobave ae bodo oddale potom
Javne ponudbene obravnave«
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponadbe z napovedbo popusta ali d -plazila v odstotkih na enotne cene proračuna, naj se predloie
do 15. marca 1.1. ob 12. opoldne
podpisanemu deželnemu odbora.
Ponndbe, katere morajo biti kolkovane 8 kolkom za eno krono, je do. poslati zapečatene z nadpisom: „Ponndbe za prevzele gradbe vodovoda ▼ Senožečah
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej oseb« ni in da se jim brezpogojno ukloni.
Razen tega je dodati kot vadij še 5% stavbn h stroškov v gotovini ali pa v papilarnovarnih vredoostnih papirjih po kurzui ceni.
Podpisani dež. odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračun ia stavbni pogoji so na ogled pri stavbnem uradu v navadnih uradnih urah. si3-i
V Ljubljani, dne 29. januarja 1908.
deželni odbor kranjski«
Slaven, Slaven, Slaven, Slaven,
ker čuva prtenino. 242 3
vsed bleščeče beline, ki jo dobi prtenina.
ker ne  dobi  prtenina  po pranju prav nikakega
daha
ker je zelo poceni in se pri pranju prihrani mnogo
časa.
x   oj —
_    mM U
O fin
< 5
O trn s«
^ a S
o V O
a _ d
° M
O flt
a »
o ea
ap SJ
Dobiva so v trgovinah z drogerijami, a kolonijalnim blagom in - z milom.--
Na debeloTprilL HIHLOS. Dana] L Ndlkerbastel 3.
316
je jšamganjec :•: najožjega:-: :•: buoFa:::-::-: ki avM^vntije-
^fannnlieno:':
IndajateJj in odgovorni urednik: Basto Pnstoslomiok.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarna*.
ZQ
332065^^60^963