159. Številki.
Ljubljana, v petek 14. julija 1899.
XXXII. leto.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan zvečer, iaimSi nedelje in praznike, ter velja po polti prejeman aa avstro-ogerake dežele za vae leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gM. 40 kr. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., aa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuj o dežele toliko več, kolikor poltnina snaaa. — Na naročbe, brez istodobne vpoSiljatve naročnine, se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po d kr., če se dvakrat, in po 4 kr., Če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravniitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v apravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12.
Telefon hI. 3*4.
Kmetijske družbe kranjske občni zbor.
V „Katoliškem domu" vršil se je včeraj pod predsedstvom gosp cesarskega svetnika Murni k a letošnji občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. Že pred določenim časom zbralo se je pred „ Katoliškim domom" izredno veliko število du hovnov in kmetskih posestnikov, pa tudi precej drugih individijev, ki s kmetijsko družbo brezdvomno niso v nobeni zvezi. Vse je kazalo, da se pripravlja nekaj posebnega. Pa tudi učiteljev prispelo je lepo Število iz raznih krajev dežele.
Ob devetih otvoril je društveni predsednik gospod cesarski svetnik M u r n i k zborovanje. Pozdravil je najprej vladnega zastopnika gospoda okrajnega glavarja drja. pl. Crona, deželnega glavarja pl. Detel o in ljubljanskega župana Hribarja, zahvaljujoč se zlasti c. kr. vladi in deželnemu zastopstvu za krepko in izdatno podporo, katero sta tudi v pretočenem letu naklonila kmetijski družbi in posredno kranjskemu kmetijstvu sploh. Gospod predsednik spominjal se je nadalje cesarjevega petdesetletnega vladarskega jubileja in bridke izgube, ki je vsled tragične smrti preblage cesarice Elizabete zadela dinastiji verno vdane avstrijske narode; spominjal se je tudi naprav, katere je družba oživotvorila povodom cesarjevega jubileja: kmetijske gospodinjske šole, kmetijsko kemičnega preskuševališča in jubilejnega zaklada za obdarovanje starih kmetijskih poslov. Končal je svoj ogovor s trikratnim klicem : Bog živi in ohrani cesarja Franca Jožefa I.! Vsi navzoči so se temu klicu navdušeno odzvali.
Ko so se vladni zastopnik, deželni glavar in župan ljubljanski zahvalili za prijazen pozdrav, poročal je društveni ravnatelj, gospod Gustav Pire o delovanju glavnega odbora v pretočenem letu. Žal, da nam prostor ne dopušča, da bi se obširneje bavili s tem zanimivim poročilom; }e najvažnejše momente hočemo tukaj na-
LISTEK.
Idealist.
(Spisal Iv. Gol.) (Konec.)
Razna čuvstva so me prešinjala, ko sem takorekoč nevede in brez prave zavednosti blodil po slabo razsvetljenih ulicah. Da, Tebi sem imel povedati, da sem doživel v tujini res veliko, nabral si izkušenj, in da moram biti Tebi v prvi vrsti hvaležen za dober nasvet. — Ivanki pa sem imel povedati, da se vračam iz tujine ne-omadeževan, taisti, kot sem jo zapuščal pri slovesu: zvest svojim vzorom.
Od trenotka do trenotka sem se vzdra-mil iz svojih sanjarij. Le par redkih, zapoznelih ljudij me je srečalo na potu, sicer pa je bilo smrtnotiho po mestu, in votlo so odmevale moje stopinje po trdem tlaku.
Ko sem se zavedel, sem stal pod njenim oknom.
Kako sem bil prišel sem — ne vem. Ne da bi bil vedel zato, ponesle so me bile noge na mesto, kamor mi je hrepenelo srce. Čudno, kaj ne, prijatelj ? Da, tudi meni se je Bdelo to, kakor nerazumna, sladka uganka, ko sem iznenađen gledal krog sebe in ob •▼itn svetilke ■poznal svetlikajoča stekla Ivankinih okenj.
vesti. Družbi pristopilo je lansko leto 673 I novih pravih členov, tako da ima sedaj čez 4500 členov. Vseh podružnic je sedaj ravno sto. Gospod ravnatelj naglašal je z zadovoljstvom, da so podružnice, ki se nahajajo po vsi deželi, družbi glavna moč. Ker so urejene tako, kakor zahtevajo razmere, lahko zelo pospešujejo družbine na mene. Kranjska kmetijska družba je jedin a v Avstriji, ki za svojo upravo ne porablja letnine členov, temveč jo večinoma prepusti podružnicam za njih potrebe. S temi prispevki, potem z državnimi in deželnimi podporami lahko uspešno delujejo ter družabnikom v resnici koristijo. To dejstvo je zato posebno važno, ker mora družba računati do malega s samimi kmetskimi posestniki.
Govornik je omenjal nadalje društvenih zavodov in podjetij. Podkovska Šola imela je lani 12 učencev, ki so vsi zadostili zahtevam ter naredili tudi izpit iz ogledovanja mesa in živine. Iz družbene drevesnice oddalo se je členom lansko leto čez 15.000 visokodebelnih drevesec in 1000 pritlikavcev. Kmetovalci so se tako zavzeli za sadjarstvo, da se je komaj polovica naročil mogla izvršiti navzlic temu, da imajo podružnice svoje drevesnice. Vsled tega je glavni odbor vzel v zakup še šest oralov sveta na Kodelijevem. Družbena drevesnica je sedaj največja med vsemi drevesnicami v Avstriji, vzdržavanimi iz javnih sredstev, in glavni odbor je lahko ponosen na svoje delo. Jako lep vspeh dosegel se je tudi v kmetijski gospodinjski šoli, v kmetijsko-kemičnem preskuševališču in v vzornem dvorcu na Viču. Družbeno glasilo „Kraeto-valec" ima sedaj že čez 5000 naročnikov.
Izmed posameznih ukrepov glavnega odbora za pospeševanje našega kmetijstva v obče ter posameznih kulturnih vrst posebej je omenjal poročevalec zlasti kmetijsko rastlinstvo, katero je odbor pospeševal s tem, da je udom naročal dobrega semenja. Potem velik je bil vspeh pri uvažanju in porabi umetnih gnojil; leta 1898. se jih je porabilo 150 vagonov. Za vinščake
Zajedno pa mi je Sinila v glavo topa misel! „ Ali bi ne mogel, ne smel spregovoriti ž rjo jedno, dve, par besedic — v tem trenotku, takoj pri svojem prihodu?"
Neumnost!
Toda, zunanje okno je bilo odprto, in hrepenenje je vstajalo v meni huje kakor poprej. Le par besedic naj bi jej govoril, obvestil bi jo sam in ustmeno o svojem povratu, o svoji ljubezni, na kar bi mi ona, razradoščena in prijetno iznenađena zatrdila slovesno, da mi je ostala zvesta ves ta čas, da je še vedno ona naivna, idealna Ivanka.
Alfred, Ti veš, kako sem jo ljubil.
Tedaj sem hotel, moral govoriti ž njo na vsak način.
Pest drobnega, suhega peska sem vrgel v okno, da je zazvenelo tanko in glasno.
„ Ivanka!"
Postal sem skoro drzen in brez strahu sem ponavljal svoj poskus, toda zaman.
Znane so Ti razmere pri stanovanju Ivankinih roditeljev. Dobro za moža visoko je vzidan prav pod Ivankinim oknom v zid nekak pomolek in v visočini je močno, mrežasto, iz litega železa izdelano držalo za plinovo svetilko.
Jasen načrt, kaj ne?
Trenotek pozneje sem klecal pri okna.
Spomladi je bilo in zunanje okno, kakor omenjeno, odprto. Vsakovrstnega ovetj a
naročala se je po znižani ceni modra galica in trtne Škropilnice. Živinorejcem oddalo se je 28 čistokrvnih bikov pleraenja-kov za polovico kupne cene. Sličnim načinom pospeševala je družba tudi ovčarstvo in svinjerejo. Skrbela pa tudi za nakup kmetijskih strojev ter podpirala kmetijski pouk.
Poročevalec je predlagal končno, naj občni zbor poročilo vzame na znanje ter izreče svojo najiskrenejšo zahvalo ces. kr. kmetijskemu ministrstvu, c. kr. dež. vladi, deželnemu zastopu in kranjski hranilnici, ki so družbo v njenem delovanju vedno izdatno podpirali. Občni zbor pritrdil je soglasno temu predlogu ter vsprejel tudi župana Hribarja predlog, naj se glavnemu odboru za njegovo vzorno in vspešno delovanje izreče zahvala občnega zbora.
Občni zbor odobril je nadalje računski sklep kmetijske družbe za leto 1898., proračun za leto 1900. ter bilanco, ki izkazuje 40 041 gl. 96 kr. čistega premoženja. Gosp. dež. glavar pl. Detel a je bil po nasvetu gospoda cesarskega svetnika Murnika v priznanje njegovih izrednih zaslug za prospeh kmetijstva izvoljen častnim členom kmetijske družbe.
Potem pa se je prestopilo k volitvam, in bi se imela najprej vršiti volitev družbenega podpredsednika. G. cesarski svetnik Murnik je predlagal, naj se izvoli zopet dosedanji podpredsednik g. Povše, g. Ciril Pire iz Kranja pa je dodatno predlagal, naj se volitev vrši per acelamationem. A sedaj nastopila je klerikalna garda ter je v njenem imenu g. Šiška ugovarjal volitvi per acelamationem ter zahteval, naj se volitev vrši po listkih. V tesni dvorani ni se mogel volilni akt vršiti pravilno in konšta-tovalo se je, da so nekateri volili po večkrat, in da so oddajali glasovnice tudi taki, ki niso členi kmetijske družbe.
Še med volilnim aktom je g. V. Rohr-raann protestoval proti načinu volitve rekSi, da nima nihče navzočnikov legitimacije. Člene iz Ljubljane in okolice pozna že komisija, drugih pa ne.  Jamstva, da bodo
volili sami členi, in da posamezniki ne bodo glasovali po dvakrat in trikrat, ni nobenega. Zategadelj se somišljeniki ne morejo volitev udeležiti, dasi so vsi za aklaraacijsko volitev g. Povšeta podpredsednikom.
Po volitvi je protestiral tudi nadučitelj iz Čateža, g. Pogačnik. Na to je dejal župnik Schweiger, da njegova stranka ne trpi take „ciganije". (Dr. Tavčar: Govorite dostojno I Velik hrup. Klerikalci, na čelu jim dr. Šusteršič, vpijejo na vsa usta)
Gosp. dr. Tavčar je povdarjal, da je bila doslej kmetijska družba nevtralna, in da je v interesu dobre stvari želeti, da to tudi ostane Danes je zakonita volitev popolnoma nemogoča Dvorana je za tako veliko udeležbo premajhna, in je vsled tega nemogoča kontrola, Če se volitve udeležujejo samo členi ali tudi nečleni. Sploh bi se morale izdajati legitimacije, da bi se občnega zbora udeležili samo členi. Z ozirom na te okolnosti je govornik predlagal, naj se volitev odbora odloži za 14 dnij.
Ta nasvet je klerikalce tako razkačil, da so začeli kar divjati Pu.-sebno je dr. Šu-sterSič kričal na vse grlo. Ko je dr. Tavčar govoril, so ga klerikalci ves čas motili z medklici. Tudi senožeSki Zelen se je oglašal, a ko mu je rekel dr. Tavčar: „Zelen, Vi pa kar tiho bodite, Vi ste znana — ovca, ki nikomur vode ne skali" — se je mož umaknil mej Črne suknje. Na ugovor, da je reden in pravilen skrutinij nemogoč, je dr. Šusteršič oblastno dejal: „Bom že jaz nadzoroval" — kar je obudilo občno veselost.
Šusteršič in njegovi pristaši so tako razsajali, da je bilo zborovanje popolnoma nemogoče. Sam vladni zastopnik, okr. glavar dr. pl. Cron, je dejal, da bo moral zborovanje razpustiti, ako ne bo konec temu divjanju in razgrajanju
Te razmere so napotile predsednika ces. svetnika Murnika, da je dejal, da dr. Tavčarjevega predloga sploh ne d;i na glasovanje, in da zaključuje občni zbor, ker ni jamstev, da bi se vzdržal mir in red, in da bi se mogla volitev pravilno vršiti.
je bila postavila Ivanka črez noč na okno. To cvetje je diSalo tako opojno, in prav ta duh me je menda omamljal in me navda jal z neko sentimentalnostjo. „Ivanka!"
Kakor tat sem prisluSkaval. Plinova svetilka je nemirno utripala poleg mene, Čarno se je zibala in poskakovala ob zidu. Ozrl sem se oprezno krog sebe. Po ulici dalje so se poizgubljale svetilke. Svetile so vedno bolj motno, kolikor bolj so se oddaljevale, zavijale se v pajčolanasto meglo in se poizgubljale napos ed v meglenem morju. Povsod je bilo tiho; le spodaj v stanovanju globoko pod površjem, kakor v neki kleti, je pokašljeval osoren in razkav glas. Bržkone je stanovala notri kaka obubožana rodbina, katere ud, morebiti oče, je bolehal za neozdravljivo boleznijo.
Ivankino okno je bilo znotraj zastrto z lesenim, zaklopnim zastorom. Po prosojnih, svetlikaš tih robovih na zastoru sem sodil, da je bila soba razsvitljena, najbrž le s slabo ponočno svetilko.
.Ivanka!"
Trkal sem kolikor mogoče rahlo. Ura budilnica je peketala hitro in vedno jedna-komerno.
„Ivanka I"
Nič. — Pao, nekaj, kakor pridržan, aatrt smeh mi je prišel na oho a neke strani, da sam nisem mogel ločiti od kod. A toliko
se mi je dozdevalo, da je donel ta smeh malo razposajeno ...  Pa to me ni motilo.
„Čuj me Ivanka! — Vem, da me čuješ ... Ne zameri, nisem se mogel premagati, Ivanka. Če se nisem mogel premagati, ne zameri, in če sem si upal preveč, od pusti! Ivanka! —Ljubezen do tebe, Ivanka, me je spremljevala na mojem potu in to sem prinesel nespremenjeno nazaj. — Govori, Ivanka, prosim te !-
Zopet sem posluSal in pričakoval nestrpno, da se mi odzove in mi pove. da me ljubi takisto, kakor jaz njo. Tedaj pa je zaropotal in se dvignil po bliskavo deskasti zastor, in v tem hipu sem videl pred seboj napol razsvitljeno Ivankino spalnico. Zajedno pa se je dvigala pred menoj stasita Ivanka. Visoko je bila dvignila roko, odgrinjajo zastor, in določno se jej je črtalo kipno telo ob lučini pol svitlobi. S hlastnim ropotom je odprla težko okno in —
Ali naj Ti pripovedujem dalje ? Ali naj režem z nožem še globokeje, do obisti, do srca? — Bodi!
— in zasmejala se mi je v obraz divje, < razposajeno in brezčutno:
.Ha, ha, ha . . .!"
Ko se je zaprlo okno, in se z-zastor pred menoj prav tako šumn potaje, kakor poprej, zdelo se mi j da se je vlegel tih, bajen mir po o pomladnem zraka. Tudi meni je bilo, ka-
Zdaj je bil ogenj v strehi. Kar so kle rikalci počenjali, smo deloma že včeraj po pisali. Popolna slika njihovega divjanja se sploh ne da napraviti. Hruič in vrilč je bil nepopisen.  Na poziv vladnega zastopnika se klerikalci niso hoteli umakniti iz dvorane.   Šusteršič je upil:   „Naj gredo Naro dovci — mi ostanemo".  Ko pa je prišla policija, so si gospodje stvar vender pre mislili in so odšli.
V 1 Jiibajanl, 14 julija
Priprave za drž. zbor.
Nedavno so imeti nekateri členi češkega kluba in slovanske krščanske zveze s Thunom sejo, v kateri se je obravnavalo vprašanje, kdaj se naj skliče drž. zbor, da izvoli vsaj delegacijske člene. Te dni pa je bil na Dunaju tudi dr. Ebenhoch ter se mudil pri Thunu in predsedniku drž. zbora dr. Fuchsu. „N. Fr. Pr." piše o tem sestanku: Nedvomno je, da se namerava za jesen odločilen poskus, da se doseže odločitev v parlamentarnem položaju. Zdi se, da se vlada za ta eksperiment že sedaj pripravlja.
Nemški radikalci na Češkem.
Širokoustni nemški radikalci vzlic najhujšemu pritisku ne dosezajo na češkem tistih vspehov, katerih so se nadejali. Nemci sprevidevajo, da so radikalci le fra-zerji in prepirljivci, zato se znova oklepajo naprednjakov. V Litomeficah so hoteli radikalci podreti ves naprednjaški obč svet in župana, drž. posl. dr. Funkeja. Boj med radikalnimi in med naprednjimi Nemci je bil srdit, a dr. Funke je bil izvoljen znova z veliko večino in obč. svet je razen enega člena, ki je radikalec, ostal naprednjaški.
— V Trutnovu pa je župan dr. Rauch objavil v tamošnjem listu na Wolfa poziv, naj se v občinske zadeve nikar ne vtika, ker mu obč. volitve niso prav nič mari. „Obč. zastop je voljen v prvi vrsti zato, da upravlja občinsko premoženje, do katerega pa meščani njega (Wolfa) in njegovih somišljenikov ne bodo pustili!" Torej očita dr. Rauch \Volfu in sodrugom naravnost nepošteno koristolovstvo I Dalje piše dr. Rauch: „Poslanci Schonererjeve stranke naj bi stali na višjem stališču, toda za glavno svojo nalogo smatrajo hujskanje Nemcev proti Nemcem in s tem geslom mora stranka propasti, kajti narod bo kmalu spoznal, koliko škode mu delajo te vrste ljudje. Heilu tulilci pri naših volitvah ne odločajo !"
Mirovna konferenca. Iz Haga poročajo, da so delegatje, zlasti oni velikih držav, že jako trudni ter si žele konca konference. Nezadovoljni so vsi, bodisi konferenčnih bodisi osebnih ne-vspehov. Ako se bode raztegnila konferenca venderle do konca julija, bodo krive tega oddaljene drŽave, katerim so poslali njihovi zastopniki načrt mirovnih sodišč. Prihodnja seja bo zategadelj šele 17. t. m. Takrat pride na vrsto „nacrt konvencije za pomir-jenje mednarodnih sporov". Načrt obsega 8 točk ter bode treba gotovo mnogo sej, da se dožene vsaj bistvo.
kor. da me je objel tih, obupen mir. V tem divjem smehu sem videl sramoto, prevaro in svojo propast. Videl sem in drhte sem zrl, kako so se pogrezali moji vzori kakor svitli fantomi, da se končno poteptajo in poblatijo po tleh Mej groznim „ha, ha, ha" so se blatili, teptali in mandrali pred menoj, a jaz sem stezal roke po njih.
Lovil sem se divje po zraku, v tem pa sem se ujel za močen svetil ničen drog.
Tu sem obvisel za roke ... Pa moči so me zapuščale. Izpustil sem se zopet — in telebnil na trdi tlak . . .
* ♦
„Ali naj ga spraviva na varno? Obraz se mi zdi nekako znan".
„0h, d;\! — Pred nekaj meseci ga je bilo videti večer za večerom, ko je hodil o mraku po ulici in se oziral na okno tam gori. Ivanka B—ova, saj jo poznaš koketico, jih je vodila in izvodila že mnogo, vsaj govori se tako".
„Glej, kako še vedno krvavi na glavi. Daj, namoči robec še jedenkrat . . .  Tako 1
— Revež!
„ Kaj revež, neumnež, pravim ti. Zakaj se pa spenja po noči po zidu! Tepec je bil in lenuh! Živel je brez dela ob svojem kapitalu in se v svoji brezdelioi zaljubil v Ivanko B— ovo. Tudi ta ga je menda ljubila, hkratu pa njegovega prijatelja."
Atsntst na rszkrslja Milana.
Poroča se, da misli srbski kralj Aleksander v kratkem odpotovati v Karlove vare ter prepustiti vso akcijo proti radikalni stranki in .zarotnikom" svojemu očetu, razkralju Milanu. Milan bo torej moril po svoji volji! Preiskava se bo vršila proti KneZevidu po §§ 41., 87. in 155. srbskega kaz. zakona in bo KneZevid ustreljen.
V ječi so doslej v želez ju: trije bivši ministri Pašio, Tavšanovid in Vesni d, upokojeni polkovnik Nikolid, ki je baje glavni sokrivec Kneževida, kapitan Jovanovid in njegova žena, urednik .Odjeka", Protič, vodja tiskarne radikalne stranke, Stanoje-vid. višji duhovnik Ilid, pop Pavnovid, gimnazijski profesor Ružid, beligrajski mestni blagajnik Kovačevid, bivši drž. prokurator Nenadovid, upokojeni kasacijski sodnik Ne-nadovid, neki odpuščeni policijski komisar, naki trgovec in neki tovarnar likerjev. Oba Nenadovida sta sorodnika pretendentske družine K a r a g j o r g j e v i d.
Obravnavs proti Drevfusu. „E c h o de Pariš" poroča, da se prične nova obravnava proti Drevfusu dne 18. avgusta, drugi Usti pa poročajo, da že 3. avgusta. Prič bo zaslišanih 175, med temi Esterhazv, generali Gonse, Pellieux, Mercier, Boisdeffre in Rogat, bivši vojni minister Cavaignac, polkovnik du Paty de Ciam, Bertillon, bivši francoski predsednik Casimir-Perier, bivša ministra Hanotaux in Dupuy. Vsi ti bodo izrekli svoje pričevanje proti Drevfusu Odvetnika Drevfusa pa bo-deta predlagala tudi nekaj novih prič. Re-vizionistični listi pišejo jako samozavestno ter so prepričani, da bo Drevfuss oproščen.
Šolski izpiti „Glasbene Matice".
Pod nadzorstvom gospoda profesorja M. Voduška, ob udeležbi odborniatva in mnogobrojnega občinstva vršili so se mi-noli teden šolski izpiti „Glasbene Matice". Baš ti izpiti so nam razstrli bujno sliko o delovanju in strmljenju tega društva in podali dokaz, da se ta s svojo podružnico v Novem mestu edini zavod v tej stroki približuje, hitevši po jasno nacrtani mu poti od napredka do napredka, ciljem popolne umetnosti, uvidevši docela svoj vznositi poklic, vzvišeni umetnosti vse moči posvetiti.
Po teh izpitih pa smo se tudi uve rili, da se v pretežnih predmetih predava ista učna tvarina, po istem načinu in z istimi vspehi, kakor v prvih zavodih te stroke.
S posebnim zadoščenjem je povdarjati, da je elementom glasbe, glasbeni teoriji in harmoniji odmerjenih 6 ur na teden. Vspeh ni izostal. Iz glasbene teorije izpra-šanih 82, iz harmonije 10 učencev oziroma učenk presenetili so nas naravnost s svojimi točnimi in razumnimi odgovori. V jedno uro trajajočem praševanju predelal je g. prof. Hubad z gojenci glavne dele cele tvarine: pregled vseh trozvokov, razširjenje kadence čez vseh 8 stopinj v duru,
„ Revež!"
„1 kaj revež, neumnež, pravim ti!" * #
Ko sta me bila začela močiti vrla stražnika z vodo, zavedal sem se polagoma. Kakor v neki pol svesti sem čul ta dvogovor . . .
Zatem pa sem ležal več dni. Mešalo se mi je tudi v gotovih trenotkih in v bolezni svoji sem grabil z rokami na okrog, kakor bi se bil hotel ujeti v zraku, bil s pestmi okrog sebe in mej divjo kletvijo izgovarjal ... Tvoje in Ivankino ime . ..
Zdaj pa se mi obrača bolezen na bolje.
V tem trenotku sem popolnoma miren. Dolgo sem čakal na tak miren trenotek. Zdaj sem Ti torej napisal pismo, dolgo, brez zveze, kakor mi jo je narekovalo srce.
Najina pota so se ločila, Alfred, toda pismo to naj Ti priča, da sem Te ljubil, Ti zaupal, pa da Ti odpuščam. Odpuščam tudi njej.
Roka se mi trese .. .
Mnogo sem izkusil in veliko trpel, toda ločiti se in otresti se svojih idealnih nazorov tudi pozneje ne bom mogel, to vidim. Ko okrevam popolnoma, preselim se od tod daleč proč. Tam naj pričnem drugo, pametnejše življenje.
Upam, da mi bode potekalo tam življenje vse bolj lepo in mirno, in da me vsaj tja ne doseže tisti porogljivi: „Ha, ha ha..
postopanje v strogem mola, izvajanje .kan-tuša firma" v moto, kadence t mota v vseh glavnih fundamentalnih korakih, njih transponiranje praktično na klavirja, vrste modulacije • posredovalnimi akordi in hro-matično modulacijo praktično na klavirja, pregled konsonance in disonance in njih pripravljanje in raz vezo vanje itd. Omenjam ta prašanja, da se javnost uveri o tem, kaka važnost se prisoja predmetoma, s katerima se poklada temelj poznejšemu razumevanju glasbe v obče.
Na klavirja začuli smo skupno 128 učencev. Svojega smotra, podati splošno sliko, ne bi zaraogel izpolniti, ako bi na-črtal v nadrobno predavanje vseh teh gojencev. Klavir poučujejo 4 učitelji in 2 učiteljici po jednotnem učnem vzporedu. Temeljito podlago za ročnost in razumnost dobivajo učenci od vseh učiteljev oziroma učiteljic, in naravno je, da so pri tem predmetu vspehi zavisni od marljivosti in domačega vežbanja. To sta pokazali gg. H. Schinzl, ki je .Pollacco brillante" od We-berja zelo ročno svirala in A. Lapajne, ki je Chopinov valček op. 64 s samostojnim razumevanjem predavala.
Število učencev na gosli ni v ni-kakem razmerja s številom učencev druzih predmetov. Dasiravno jih je samo 10 nastopilo. 4 celo v ensemblu, zadostovali so ti, da so nam tolmačili intencije izbornega učitelja g. Ved rala. Vsem je vlastito lepo vodstvo loka in čista intonacija. Odlikovala sta se sosebno M. Lenarčič s spretnim izvajanjem Apolav evega koncerta a mol in J. Pogorelec v Mendelsohnovem .Charakter-stiick", ki je pokazal plemenito umetniški okus.
Čelo ni v nas priljubljen ali vsaj ne udomačen instrument. Nastopila sta samo 2 učenca in več se jih menda v tem pred metu tudi ne poučuje. Gospod P. Lozar, ki se je pred letom komaj lotil tega inštrumenta, je Rubinateinovo melodijo graciozno predaval.
Izvrsten pouk vživajo učenci v solo-petju. Dobri učitelji v solopetju so redki. Kajti od teh se ne zahteva samo muzika-lična naobraženost, temveč tudi zmožnost natančnega razločevanja, jasen pregled in dar predavanja, potrpežljivost ter bogate izkušnje. S temi svojstvi obdarjena, zabeležiti imata g. prof. Hubad in Gerbid umetniške vspeh pri svojih pevcih-učencih oziroma učenkah. Smatram si v prijetno nalogo, nanizati na kratko vlastitosti posameznih glasov, ker ti glasovi obetajo ob resnem in marljivem šolanju lepo bodočnost.
Z najpravilnejšo vokalizacijo, vzornim nastavkom glasu vzdržujočega v vseh legah v najčišči lepoti in pravilnosti v kantileni in koloraturi pela je g. M. Dev zdušno arijo Pamine iz .čarobne piščali". S tem predavanjem podala nam je nekaj popolnega. Omenjena svojstva značijo jo kot koncert ao pevko.
G. M. Moos poseduje simpatičen alt s temno barvitostjo. Forsterjevo .Zapuščeno", ki se povsem prilega značaju njenega glasu, pela je z dobrim izrazom. Opazili smo, da je v zadnjem letu zelo napredovala.
Sosebno lep organ z jasnim koloritom, ki je v srednjih legah plemenito doneč in sploh razsežen ima g. 0. Plautz pl. Hellers-feld. Iz njega se zamore ob pridnosti ter vztrajnosti mogočen dramatičen glas razviti. Pri takem glasu prišel je Forsterjev .Mlad junak" k pravi veljavi.
G. F. Biline močni, zvoneči sopran, ki je sosebno v srednjih legah vzravnan, potrebuje seveda še nekoliko šole. Toda glas je tu. Arija iz .Stvarjenja" je ugajala.
G. J. Gerbid predavala je .Arijo" iz Halke. Njeni krepki, čisti sopran, ki je najbolj zvoneč v mezzoforte, je sposoben za opero. Z vztrajnostjo odpravila bo tudi nasilno tvorjenje glasu v višini.
G. G. PerŠeljevi se vidi, da je še začetnica in zato tudi ne more imeti njen mladi glas še nič stalnega.
Kot začetnik je pel g. A. Polašek Vil harjevega .Mornarja", v katerem se je odlikoval s svojim  zelo  polnodonečim in krepkim bas baritonom, gledališkim glasom. Mnoge šole mu je Še treba.
Pri tej priliki mi je omeniti, da bi bila v posebno korist gledališču in koncertom stalna vez mej .Dramatičnim društvom" in .Glasbeno Matico", ker ta se zamorejo domače pevske moči vspeSno izobraževati, kajti dim več domačih moči si bomo iz-
obrazili, aa tem trdnejšo m samostojnejšo podlage postaviti bomo aaše kulturno strmljenj« v tem ozira.
Vspeh tek skušenj, omotic* gojencev, različne starosti in vseh slojev prebivalstva ter ljubezen k stvari in temeljito znanje učiteljev nam je utrdilo prepričanje, da bi se ta od eminentno nadarjenih učencev obiskovani zavod zamogel vstva riti širšo podlago, da bi se ta zavod sosebno sedaj, ko v njem toli vspešno in vsestranski deluje organizatorica! dah Hu badov, zamogel preinačiti v konzervatorij, ako bi ga merodajni činitelji v večji meri ali pa vsaj tako s podporami podprli, kakor so to storili n. pr. Hrvati s svojim glasbenim zavodom v Zagreba.
Občinski svet ljubljanski.
V Ljubljani, 13. julija.
Seji je predsedoval Zupan Hribar. Overovateljema zapisnika sta bila imenovana obč. svetnika Klein in Škrjanc.
Župan je naznanil, da je vlada spremenila stavbni načrt, kolikor se tiče Za-tiškega dvorca v smislu zadevnega sklepa obč. sveta. Črta ostane torej tista, kakor je sedaj.
Mestni inžener C i uha je nujno poročal o sezidavi novih fundamentov in obokov za tretji stroj v mestni elektrarni. Nas veto val je, naj se to delo odda po jed-notnih cenah stavbeniku gosp. Filipu Su-pančiču s pogojem, da jih izvrši do dne 10. avgusta. Sprejeto.
O prošnji komende viteškega reda za parcelacijo Mirja je poročal obč. svetnik Žužek. Nemški viteški red hoče ves svet parcelovati in poleg že projektiranih cest paralelno k Emonski cesti napraviti novo cesto. Severni del se bode še zazidal v strnenem sistemu, južni del pa v odprtem sistemu brez predvrtov. Vseh parcel bo 170. Poročevalec je nasvetoval, naj se odobri parcelacija Mirja, določi za severni del strneni, za južni del pa odprti sistem in odkloni projektirano novo cesto. Zajedno pa naj se naroči viteškemu redu, da mora za ta del predložiti nov načrt.
Obč. svet. Pavlin je grajal, da hoče nemški viteški red napraviti nekaj jako majhnih parcel, Še pod 500□ m. Predlagal je, naj vrne načrt nemškemu redu z naročilom, naj napravi večje parcele.
Poročevalec je priznal, da je jedna parcela res jako majhna, a vzlic temu se bo tam dalo napraviti 15° 0 vse ploskovine obsezajoče dvorišče, kakor zahteva stav-binski red. Dotična parcela je samo 4Qm manjša kakor treba. Treba je pa podpirati stavbinsko delavnost, zato naj se sprejmd odaekovi predlogi.
Obč. svet je sprejel odsekove predloge.
0 ofertni obravnavi za asfaltne tlakove, ki se imajo po mestu položiti, je poročal obč. svet. Žužek. Došle so ponudbe štirih tvrdk. Poročevalec je predlagal, naj se izdelovanje asfaltnega tlaka odda do 1. januvarja 1902 na podlagi'ponudbe .Oester-reichiache Asphalt Gesellschaft" na Dunaju. — Sprejeto.
Obč svet. dr. S t a r e je poročal o prošnji hišne posestnice Terezije Maly na Sv. Petra cesti, v zadevi mestnega 3°/o posojila 10.000 gld. Prošnjica je zahtevala, naj mestna občina odstopi prvo mesto v zemljiški knjigi brezobrestnemu posojilu erarju v znesku 2500 gld., češ, da je mestno posojilo tudi na drugem mestu popolnoma varno. Sklenilo se je ugoditi prošnji in naročiti magistratu, da 3% posojilo izplača.
0 ugovorih tvrdke A. Tonnies in posestnika Jos. Koutnega proti parcelaciji in proti regulaciji mesta na zahodni strani Dunajske ceste proti Spodnji Šiški, je poročal isti poročevalec. Koutnega svet bi se po regulaciji ves porabil za napravo trga pred topničarsko vojašnico in s tem Koutny ni zadovoljen. Tonnies se upira na pravi ondu projektovanih dveh cest čez njegov svet, češ, da bi se vsled teh cest njegov svet razkosal, in zahteva, naj se ta cesta drugače potegne. Poročevalec je predlagal naj se ugodi ugovoru Tonniesa, in naj se čez Tonniesov svet projekto-vana cesta pomakne tja, kjer je zdaj cesta mimo Bežigagrada, ugovor Koutnega pa naj se kot neutemeljen odkloni ker je trg pred vojašnico is raznih ozirov, potreben. Koutny je svet kupil, prodno se je odobril paroelaoljskl načrt, in se nI nič oziral na vršeča se pogajanja.
Obč. svet Pavlin Je pripomnil, da m ae strinja s nasvetom glede Tonniesovih ugovorov, ker se s ugoditvijo temu krli princip, na katerem je zasnovan nacrt Tu gre sa popolnoma nezazidan svet, in tu se je vendar ozirati na celoto. Cesta je tako utemeljena, da nobena tako. Svet ima sir-javo blizu 250 m, in je torej cesta potrebna. Druga cesta pa je v organični zvezi z načrtom. Dokler Tonnies sveta ne parcelira, se cesta itak ne zgradi. Govornik je predlagal, naj se Tonniesoverau ugovoru ugodi glede ceste na južni strani, ne pa tudi glede druge ceste.
Poročevalec je ugovarjal, da ne gre valed cest avet rackosavati, in se firma v razpoložitvi njenega sveta ne sme ovirati. Cesta se bo odločila, kadar bo Tonnies svet parcel i ral. (OM. svet. Pavlin: Čemu pa ae potem delajo regulačni načrti?)
O dopisu deZelne vlade radi prispevka k zgradbi novega Šentjakobskega mostu je poročal obč. svet. Žužek. Vlada je pripravljena prispevati 42.000 gld, tako da bi na mesto prišlo 28.000 gld. V drugih krajih so mestne občine za mostove veliko manj plačale, kakor se sedaj zahteva, naj občina plača za državni most. Most bi se lahko ceneje sezidal, tako da bi se po magistratovem računa občinski prispevek skrčil na 12.000 gld. Odsek je spoznal, da je tudi 12000 gld. preveč. Mesto Beljak je, dasi je v ugodnejlib razmerah, kakor so sedaj v Ljubljani, prispevalo samo sedmino vseh troškov, dočim se v Ljubljani zahteva več. Poročevalec predlaga, ker je občina vezana prispevati k zgradbi mostu, naj se privoli prispevek največ 10000 gld, ki naj se plača v petih obrokih po 2000 gld po-čenfii z letom, ko se ta most začne graditi. — Sprejeto.
0 zgradbi ljudske kopelji in o uredbi prostora, kar ga preostane mestni občini po razširjavi Kolodvorskih ulic, je poročal obč. svet. dr. II ud ni k.
Občinski svet je sklenil, sezidati hopel v spomin na petdesetletno cesarjevo vlado in je v to dovolil svoto 20000 gld. Župan nasvetuje, naj se zgradi kopelj na voglu Kolodvorskih in Prečnih ulic. Stavba bo po načrtu prav lična, in uredba jako praktična. Kopelj bo prebivalstvu v zdravstvenem oziru velike koristi, in je torej važno, da se čim preje zgradi. Poročevalec je predlagal: Ljudsko kopelj je sezidati na voglu Kolodvorskih in Prečnih ulic, kjer stojita sedaj hiši št. 10 in 12, po načrtih firme Bruckner & Comp v Gradcu, in sicer za proračunjeno potrebščino 17.366 gld. 46 kr. Magistratu se naroča, da nezazidani prostor ob Kolodvorskih ulicah med to novo kopeljo in Sv. Petra cesto ukusno, in sicer tako uredi, da se dotični prostor proti cesti z leseno ograjo obmeji, prostor sam pa s primernimi drevesi in rastlinami zasadi, in naj v ta namen da napraviti proračun stroškov.
Podžupan dr. vit. Bleiweis je za stopal nazor, naj se vpraša deželni zdravstveni svet za mnenje, saj je kopelj vender v prvi vrsti zdravstvena zadeva. Ker v Kolodvorskih ulicah še hiše stoje, in bo preteklo še nekaj mesecev, je govornik predlagal, naj se načrti izroče deželnemu zdravstvenemu svetu v presojo. Dalje je govornik nasprotoval napravi lesene ograje in rekel, naj se napravi morda živa meja, ali naj občinski svet na podlagi vrtnarjevega načrta sklepa o stvari.
Obč. svet. Velkavrh je dejal, da bo kopelj premajhna in da nikakor ne bo zadostovala potrebam.
Župan Hribar je opozarjal, da je v Norimberku kopelj s tremi celicami in vender se tam na leto koplje 30.000 ljudij. Iz tega je spoznati, da bo projektovana kopelj tudi za Ljubljano zadostovala.
Poročevalec je na kratko reagiral na izrečene pomisleke, in je bil sprejet predlog odsekov, izvzemši odstavka glede projektov, kateri se odstopijo najprej deželnemu zdravstvenemu svetu v presojo. Ko pelj je s tem zagotovljena.
Obč. svet. Šubic je poročal o računskem zaključku mestnega vodovoda za leto 1898. Vodovod je lani imel blizu 76.000 gld. dohodkov in blizu 67.000 gld. troškov. Prebitek znaša 8704 gld. Občinski svet je vzel računski sklep odobruje* na znanje.
0 prošnji Frana Kovača in Frana Pravsta za napeljavo vode iz mestnega vodovoda do njunih stavbišč v Sliki je poročal obč. svet. Subio in je predlagal,
naj ee odkloni prošnja, ker ne gre dajati vode v tujo občino.
Obč. svet* Subic je poročal o prošnji zadruge kovinskih obrtov, da se ji prepuste navrtalna dela vodovodnih oevij, katera dela občina sedaj v laatni rešiji preskrbuje. Občina je prevzela dela v lastni režiji, ker jih potem prevzame v upravo, in ker so poprej privatniki ta dela sicer drago izvrševali, a jih slabo izvršili. Ker je potrebno, da se navrtalna dela jednotno vrše, in gre tu za vaZen interes, se je sklenilo, prošnji ne ustreči.
Prošnja Antonije Tre falto ve in Josipa Fortune glede brezplačne prepustitve vode za stavbo njunih hiš ob Vo ' o vodni cesti je bila po poročilu obč. svet. Šubic a odklonjena in sklenilo se je poleg glavne cevi napraviti paralelno cev, ki se bo po potrebi na vrtala.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 14. julija.
— Onemogla jezs. .Slovenec" je bil sinoči ves iz sebe same jeze, ker se njegovi stranki ni posrečil tako previdno in skrbno uprizorjeni naskok na kmetijsko družbo. Računal je pač na gotovo zmago, a nobena stvar ne boli tako hudo, kakor izjalovljena nada. Prav „ Slo vence va" srdi-t ost kaže, kako malovredne in neutemeljene je njegovo širokoustno zabavljanje. Narodna stranka ne zahteva ničesar diuzega, kakor da se volitev pravilno in pošteno vrši, ne tihotapsko in zvijačno, kakor so posku sili klerikalci. Ako imajo klerikalci res večino na svoji strani, jim mora pač vse jedno biti, ali se vrši volitev novih odbornikov 14 dnij prej ali pozneje. .Zmagali bodemo mi" piše .Slovenec" oblastno, v isti sapi pa se peni, ker bo šele čez nekaj dnij imel priliko to zmago izvojevati in to s poštenimi sredstvi. Seveda v odkritem in poštenem boju ni klerikalcem zmaga tako zagotovljena, kakor se delajo, in to je vzrok njih veliki togoti.
— ,,Glasbena Matica". Opozarjamo Še enkrat na občni zbor .Glasbene Matice", ki se vrši v soboto, dne 15. julija ob 8. uri zvečer v pevski dvorani društvene hiše (Vegove ulice).
— Konec šolskega leta. Danes se je na vseh ljubljanskih ljudskih šolah na običajni način zaključilo Šolsko leto.
— Nedeljski počitek. Ljubljanski trgovci s papirjem so sklenili, da bodo imeli od 15. julija do vštetega 1. septembra svoje prodajalne ob nedeljah in praznikih zaprte.
— Umrl je v Milstadtu za kapjo gospod Alojzij Dekle v a, c. kr. sodni tajnik v Mariboru, člen znane narodne rodbine postojinske, star Šele 37 let. Pogreb bo v nedeljo popoldne v Gradcu N. v m. p.!
— Pevskega društva „Ljubljane" velika narodns veselics na Koslerjevem vrtu bo v nedeljo, dne 16. julija i899. leta. Vspored: I. Petje: 1. A. Sachs: »Domo vina", zbor s tenor- in bariton-samospevom (g. Fr. Grobelnik in g. A. Polašek). Posvetil pevskemu društvu .Ljubljani" gospod skladatelj. 2. Vogl: .Cigani", velik zbor s tenor-samospevom, solo poje g. F. Krajne. 3. Volarič: .Slovenski svet", zbor. 4. Fr. Ks. Vilhar: .Hrvatska davorija", zbor s spre mljevanjem orkestra. II. Godba: 1. VVagner: »Bosenska koračnica". 2. Zaje: .Bojsiska čarodejnica", ouvertura. 3. Cbri-stoph: .Lepo je Življenje", valček. 4. Offen-bach: „Hoffmanove pripovedke", fantazija.
5. Gleisner: .La Grisette", polka mazurka.
6. Gretsch: .Operetni potpourri". 7. Smetana: .Šesterospev* iz opere .Prodana nevesta". 8. Gounod: .Vojaški zbor" iz opere .Faust". Plesne točke: 9. Ziehrer: .Avstrija v zvokih", valček. 10. Strauss: .Snubitev", polka francoska. 11. Christof: .Doma", polka mazurka. 12. Komzak: .Jadernik", skočnica. III. Tehtnica, šaljiva pošta in drugo. IV. Ples v za ta namen prirejenem salonu (brez vstopnine). V. Kegljanje na dobitke. 1. dobitek 3 cekini v vrednosti 33 kron. 2. dobitek 15 kron. 3. dobitek 8 kron. 4. dobitek 5 kron. 5. dobitek 5 kron za največ serij. Keglja se še do nedelje do Đ. ure zvečer. Razdelitev dobitkov na dan veselice ob 9. uri zvečer. Serija treh lučajev velja 10 kr. Sodeluje vojaška godba slavnega pe S polka Leopold II., kralj Belgijcev it 27. Začetek veselio! ob 4. nr popoludne, Vatopnlna 20 kr., častiti podporni členi so iste prosti.  Za slučaj ne*
ugodnega vremena vršila se bo veselica dne 23 julija t. 1.
— ,,Slsvec"-kIub slovenskih kolesarjev priredi v nedeljo (le ob ugodnem vremenu) celdneven izlet v Celje. Zbirališče ob 4. uri zjutraj pred .Narodno ka varao", odhod točno ob polu 5. uri. Temu izletu se lahko tudi drugi kolesarji pridružijo, čeravno ni so klubovi členi. Izletnikom pridejo nasproti členi bratskega kluba ko lesarjev .Celjskega Sokola". Popoludne je iz Celja mali izlet v Teharje.
— Podružnica družbe sv. Cirile in Metods v Litiji imela bo v nedeljo, t. j. 16. t. m. svoj letni občni zbor popoludne ob 5. uri v dvorani g. J. Oblaka v Litiji. Načelništvo vabi k prav obilni udeležbi.
— Iz Tržičs se nam piše: Ker se bliža redka in pomenljiva slavnost desetletnice in blagoslovljenje zastave „Sloven-skega bralnega društva v Tržiču", ne sme nasprotnik zamuditi tako ugodne prilike, da bi je ne porabil v škodoželjne namene. Tako je tudi naš kaplan g. Nadrah storil, in je s sobotnim .Slovenčevim" člankom grdil pred svetom naše bralno društvo z namenom, kolikor mog'če delovanje dru Štva in efekt slavnosti, kakor tudi udeležbo pri njej zmanjšati. Da od sovražnikov ni pričakovati pohvale, je v obče znano, to ravno dokazuje, da hodi društvo pravo pot Gosp. Nadrah v t- in tudi sam priznava, da dopis v .Narodu", na katerega odgovarja, ni prišel iz bralnega društva in vendar mu je bil dobro došel, da je napadel »to preklicano liberalno" slovensko bralno društvo. G. kapelan — le še tako naprej!
— Popustek na zemljiškem in hišnem davku in znižanje pridobninske glavne vsote za leto 1899. Po ukazu c kr. finančnega ministrstva z dne 28. junija 1899 drž. zak. št- 117 se je v smislu členov IV. do IX. postave z dne 25 oktobra 1896 drž. zak. št. 220 v neposrednih osebnih davkih določil za 1. 1899 popustek na zemljiškem davku na dvanajst in pol odstotka in na hišno-razrednem in na hišno-najeraninskem davku na jednajst in dve desetini odstotka, ter se je pridob-ninska glavna vsota na 17,4.r>7.440 gold. znižala.
— Za dijake je poslal „Klub Čeških turistov" odboru .Slovenskega planinskega društva" legitimacije za prosto prenočišče v kočah po čeških in moravskih planinah. Dobivajo se te legitimacije med 6. in 7. uro v sobi .Slovenskega planinskega društva" v .Narodnem domu".
— Savinske planine. Kocbekova koča je odprta od 1. julija in bode oskrbovana do 1. oktobra. V njej se dobe navadne kon-serve, čaj, kranjske klobase, vino, pivo, slivo vka in Črni kruh. Oskrbnik koče opazuje vsak dan trikrat toplomer in barometer Dne 24. t. m. brala se bode letos prvič maša v r Jubilejni kapelici sv. Cirila in Metoda". — V Gornjegrajski koči na Menini planini je letos že vpisanih v spominsko knjigo čez 80 turistov. — Kdor namerava iti v Savinske planine, naj ne zamudi pravega časa. Večje družbe naj svoj izlet naznanijo poprej načelništvu savinske podružnice .Slov. plan. društva".
— Vožnja po Ljubljanici. Piše se nam : Ni je lepše vožnje, kakor vožnja po vodi. Ta lepa prilika se nudi sedaj Ljubljančanom, da se lahko vsak čas peljejo proti Presetji in Žalostni gori, ker so brodniki popolnoma zanesljivi, toraj tudi ni najmanje nevarnosti, čoln je popolnoma pi .pravno urejen in vsak čas na razpolago. Vsak izletnik se divi krasotam narave, koji poseti naše, do sedaj neznane kraje. Tudi za pristno pijačo in dobro jed je skrbljeno.
— Napad. Dne 7. t. m. Šel je J Puntar iz ZvoniŠČa skozi hudenjski gozd. Na potu ga je ustavil neznan, kacih 45 let star mož in zahteval od njega tobaka. Puntar mu ga je dal, na kar je tujec Pun-tarja zgrabil za vrat in ga poskusil ob tla vreči. Puntar se je srečno otresel napadalca in je pobegnil, za njim pa so jo udarili štirje z noži oboroženi možje, ki so bili skriti v gozdu- Ker Puntarja niso mogli dohiteti, streljali so za njim z revolverjem, a ga niso zadeli. Sodi se, da je napadalec kak ubegel kaznjenec. Orožniki zasledujejo te roparje po vsi okolici/a doslej brez uspeha.
— Požar. Včeraj popoludne je treščilo v neki kozolec na Hotemežu pri Radečah, in ga js ogenj v četrt ure popolnoma upe* peliL Škode je okoli 800 gld.
— Razpisane službe. Na meščanski
šoli v Krškem z nemškim učnim jezikom učiteljsko mesto za matematično-tehnično strokovno skupino in eventualno tudi sa jezikovno-zgodovinsko strokovno skupino. Letna plača spočetka 800 gld., po 1. janu-varju 1900 začenši 900 gld. z zakon, starostnimi dokladami po 80 gld. Prošnje do 31. julija t. 1. okrajnemu šolskemu svetu v Krškem. — Mesto višjega oficiala pri višjem deželnem sodišču v Gradcu. Prošnje do 16. julija višjesodnemu predsedstvu v Gradcu. — Mesto kancelijskega oficiala ali kanclista pri okrajnem sodišču v Idriji ali drugod. Prošnje do 5. avgusta 1.1. pri predsedstvu deželnega sodišča v Ljubljani — Na tro-razrednici v Črraošnicah drugo ali tretje učiteljsko mesto. Prošnje do 20. julija t. 1. okrajnemu šolskemu svetu v Novem mestu.
* Nssrsčns soprogs.   Te dni se je
na Dunaju soproga čevljarja Meichlerja vrgla na železniški tir, in vlak je šel preko nje ter je nje truplo strašno razmesaril.
V pismu, katero je ostavila, pravi Marija Meichler, da se je zaradi nesrečnega zakonskega življenja usmrtila. Pogreba samomorilke se je vdeležilo nad tisoč ljudij; nekateri so hoteli vdovca Konstantina Meich lerja napasti, ker je on kriv smrti svoje soproge. Ljudstvo je bilo tako razburjeno, da je moralo priti na pomoč redarstvo, katero je Meichlerja spremilo prav do doma.
* Obsodbs radi poseta gledsliščs.
V Ameriki je postava, katera prepoveduje otrokom posečati gledališča. Kdor ni še dosegel 16. leta, ne sme sam v gledališče. Na ta zakon se v zadnjem času niso več ozirali; nedavno pa je vendar sodišče v New-Yorku obsodilo nekega 151etnega dečka EJvarda \Vrena na 6 mesecev zapora, ker je šel sam h gledališki predstavi. No, pomilostilo ga je takoj na to, češ, da mu je samo zato, da spomni otroke in gledališke ravnatelje pozabljenega zakona.
Telefonična in brzojavna poročila.
Dunaj 14. julija. Češki Sokol ima jutri tukaj svojo slavnost. „ O.stdeutsche Rundschau" je že več dni proti njej na nečuven način hujskala. Namestnik policijskega ravnatelja Friebeis je vsled tega poklical urednika „Ostdeutsche Rundschau" k sebi in mu je naznanil, da ima policija ukaz, zadušiti vsak najmanjši izgred, če treba z naj ostrejši mi sredstvi. Na to so šli trije nemškona-cionalni občinski svetniki k Friebeisu ter so zahtevali, naj se Sokolska slavnost prepove. Friebeis je izjavil, da se to ne zgodi in jih svaril, naj nikar ne uprizarjajo demonstracij. Danes pravi .Ostdeutsche Rundschau", da si Nemci vzlic tem svarilom ne dajo vzeti pravice, poleg policije .nadzorovati" to slovansko slavnost.
Dunaj 14. julija. Protestni shod v Koloseju je bil mnogoštevilno obiskan in je sprejel resolucijo, s katero se izreka proti krščansko-socialni volilni reformi za Dunaj.
Dunaj 14. julija. Tudi \Volfova stranka je imela shod, ki je hotel pro-testovati proti sklenjeni volilni reformi za Dunaj, \Volf pa ni dosti govoril o tej reformi, toliko več pa o vladi in o ministrih. Shod je bil razpuščen. Ude-ležniki so se razšli, prepevajo: .Deutsch-land iiber Alles."
Praga 14. julija. Z ozirom na vesti, da se začno nova spravna pogajanja, vprašujejo „Narodni Listy", kaj se zgodi potem, ako se ponesreči tudi ta poskus. „N. L." menijo, da sedaj, ko je nagodba perfektna, je neizogibno potrebno, da se doseže sprava med avstrijsko državo in njeno slovansko večino.
Krakov 14. julija. Odbor za prireditev shoda slovanskih časnikarjev naznanja, da ni naprosil grofa Bade-nija, naj prevzame protektorat shoda, in da, kakor prvi shod v Pragi, tudi ta drugi ne bo imel nikacega pro-tektorja.
Trident 14. julija. Tukaj je obolelo 36 vojakov, pri katerih so kazali znaki zastrupljenja. — Preiskava je dognala, da so dobili hrano, v katero je bil slučajno pomešan arzenik.
Petro grad 14. julija. Pogreb ruskega carevića bo dne 24. t. m.
Pariz 14. julija. Narodna slavnost se vrši ob preogromni udeležbi. Vreme je krasno. Revija obeta biti sijajna. Strasburški spomenik Je bil ovenčan. Doslej SS ni primerila nikaka demonstracija.
Narodno gospodarstvo.
— Splošno preskrbovališče na Dunaju. „\Viener Zeitung" je prinesla IS. junija t. 1. objavo splošnega pre skrbovališča, s katero se poživljajo ob priliki izpolnitve vseh v letnih družbah 1M8 — 1850 še obstoječih nepopolnih vlog I. oddelka posestniki tntetinu listov, da pošljejo taiste zavodu neposredno ali potom komanditov ter prilože 1 gld. za kolek in kuponsko polo. Zato doM rentne liste. Ako hočejo, da se jim pošljejo ti rentni listi s pošto, naj prilože še 20 kr. za retour-porto.
V interesu dotičnih delničarjev je, da se oglasijo za svoje rentne liste pravočasno. Razpošiljali se bodo, ko pridejo interims-listi še tekom leta.
Prva dividenda se izplača 1. jan. 1001.
„\Viener Ztg.* 1. jul. t. 1. objavlja nadalje poročilo splošnega preskrbovaliSča, s katerim se deležniki, ki svojih dividend ali svojih rent Se niso dobili, objavljajo i-menoma. Oglasiti se morajo dotičniki vsaj do 31. dec. t. 1. sicer jim deleži zapadejo.
Izvodi teh objav so delničarjem brez plačno na razpolago v zavodu na Dunaju in pri komanditih. (1283)
Tinktura zoper kurja očesa
- gotovo najboljše sredstvo SS
za hitro odpravo kurjih očes, trde kože itd.
Stekleničica z rabilnim navodom 25 kr.
Dobiva se v (20—28)
deželni leknrni „pn Mariji Pomagaj"
va;. ff,cn*stek-a v LJubljani.
Iz uradnega lista:
Izvršilne ali aksakutlvne dražba:
Fosestvo vlož. 5tev. 210 kat. obč. Gorenji Križ, cenjeno 517 gld.. dne 19. julija v Žužemberku.
PoseBtvo vluž. Štev. 96 kat. ob& Jurjevica. cenjeno 305 gld. 35 kr., in posestvo vluž. štev. 105 kat. obC. Gorica vaa, cenjeno 140 gld., oba dne 22. julija v Ribnici.
Meteoroiogićno poročilo.
Vliin. nad morjem 30fi>'J m. 9r«dnjl ir».:nt tlak FM o mm.
Stanje g? f*
H  Caa opa-   baro- ¥. >
zovanja    metra Q <«
v mm. JI a
Vetrovi
Nebo
13. 9. zvečer  7354    206 sr. zahod oblačno
14. 7. sjatraj 736 5 , i 2. popol. 736-8
17'8 al. jvzhod oblačno 0 230 brezvetr. po! oblač. o
Srednja včerajšnja temperatura 210°, nor-male: 1970.
DuLZiajsIca. berza
dniS 14. julija 1899.
Skupni državni dolg v notah. . Skupni državni dolg v srebru Avstrijska zlata renta .... Avstrijska kronska renta 4"». . Ogeraka zlata renta 4" „. . . . Ogeraka kronska renta 4° „ . . \V8tro-ogerake bančne delnice
Kreditne delnice.......
London v ista . ......
Nemfiki drž. bankovci za 100 mark
20 mark..........
90 frankov.........
Italijanski bankovci.....
C- kr. cekini........
100	gld. 65		kr.
100	ti	35	
119	i	30	
100	*	60	^
119	n	15	
96	*	75	s
910	A	—	s
370	•>	53	n
120	n	55	n
58	•	90	n
11	n	77	
9	n	55	rt
44	n	60	n
6		67	
Vaa> vrednostna papirje preskrbuje BANKA MAKS VERSEC, LJubljana, Selenburgove ulice 3. Srećka na mesečne obroke po 2, 3, 5—IO gld.
Cts. kr. iftfrijskt      irtitn tstaiaa.
Izvod iz voznega reda
veljas-ea «4 laa i. jtrnija ISSS.
04ke4 Is I>)«aijaa« M kol. Trbti. Ob Vi. ari 5 m. po so£i osobni vlak v Trbii, Beljak, Olovrc, Frsnituisfesta, Ljubno ; fiez Selit hal v Anaae, lil, Solnogra«); £«z Klein-fttiđintf v Stavr, v Line, ns Dnnaj vis Amstetta«. — Ob 7. ari 5 n. ijntraj osobni vlak v Trbil, Pontsbel, Beljak, Celovec, Fran-senafeste. Ljabno, Dunaj; fes 8*1 it h al v Solnogrsd, £ex Klein-Reifling v Line, Badejevice, Plien, Marijin« vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko; Čei Amstetten na Duna). — Ob II. ari 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbii, Pontabel, Beljak, Celovec, Liabno, Selit hal, Dunaj. — Ob 4. ari 2 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljabno; cea Selathal v Solnograil, L<>nd-G>tsteiu, Zeli ob jezera, Inomost, Bregenc, Cunh, Genevo, Pariz, ces Klein-Reiđing v Steyr, Line, Budejevtce, Plzenj, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amsteten. Ob 7. ari 15 mia. zvečer osebni vlak v Leace-Bled. Poleg tega vsako nedeljo in praznik ob 5 uri 41 minut popoludne v Pudnart- Kropo — Proga v/ Moto mesto ln ▼ KoeevJ*. Osobni vlaki : Ob 6. uri 54 m. sjatraj, ob 1 ari 5 m. popoludne, ob rt. ari 55 m. zvečer. — Prihod ▼ LJubljano j. k. PitfS iS Trbti*. Ob 5. ari 46 m. zjutraj oaobai vlak z Daoaja vin Am-stetten, Solnograda. Linca. Steyra, lila, Aasaeea, Ljubua, Celovca, Beljaka, Frauzensfeste. Ob 7. ah 55 min. zjutraj osobni vlak is Lesec Bleda. — Ob 11. ari 17 min. dopoludne osobai vlak z Dunaja via Amsteten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Iuomosta, Zells ob jeieru, Lend-Gasteina, Ljnbna, Celovca, Lienca, Pontabla. — Ob 4. ari 57 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, France« sfesta, Pontabla. — Ob a. uri 6 m. ivečer osobni vlak z Dunaja, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plsnja, Budejevic, Linca, Ljubaa, Beljaka, Celovca, Pontabla. Poleg tega ob S. ari 42 min. zvečer iz Podcarta Krope. — Proga, is Morsga sasst* la Ko* oevja. Osobni vlaki: Ob 8. ari ti m. sjutrsj, ob 2. ari 32 m. popoludne in ob S. uri 48. m zvečer. — Odkod ls LJubljane d. k. v Kamnik. Ob 7. ari 23. m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob ti. ari 50 m. in ob 10 uri 25 m. zvečer, poslednji vlak la nb nedeljah in praznikih. — Prihod ▼ I«JublJS>no d. k. is Kamnika. Ob *>. uri oti m. zjutraj, ob 11. uri a m, dopoladne. ob 6. ari 10 m. in ob 9 ari 55 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (1206)
citre kitare
priporočata
(934—9)
Adolf Stowasser in sin
v Gradcu.
Najboljša kakovost. — Nizke cans.
Nov cenik prosto In brezplačno.
Graščina
srednjeveška, z dotikajočimi se gospodarskimi poslopji, kompleks okolu 120 oralov vinogradov, travnikov, njiv in gozdov, z mlinom ob reki Vissaco,
se takoj proda.
Graščina je v Štanjelu na Krasu
mej Gorico in Trstom, v slikoviti legi 480 m nad morsko gladino. — Proda se po jako zmerni ceni in pod ugodnimi pogoji.
Ponudbe  pod  „Contek* na adreso: K. Schalek, Wlsn, I., Wollselle 11.
Štv. 4814.
Razglas.
(1252-3)
Deželni zbor kranjski je v svoji seji, dne 21. aprila t. 1. naročil deželnemu odboru vse potrebno pozvedeti v svrho vzornega Ittii<»< IJ«k<»s;a zavodi« na f-o-renjHkeni. na katerem bi se osnovala zimska kmetijska šola in uravnali posebni strokovni tečaji za razne važne panoge kmetijstva n. pr. za mlekarstvo  in sirarstvo
ter planinarstvo, gozdarstvo, sadjerejo itd.
V ta namen potrebuje deželni odbor primernega kmetijskega posestva, na katerem se nabaja že sedaj vzorno uravnano gospodarstvo z vzorno živinorejo, ali na katerem bi se potom zakupa za daljšo dobo moglo tako vzorno gospodarstvo urediti.
Deželni odbor se zato obrača do gg. lastnikov takih vzorno uravnanih kmetij na Gorenjskem, oziroma do gg. lastnikov kmetij, katere imajo za uredbo vzornega kmetijskega gospodarstva pripravna zemljišča in primerna gospodarska poslopja — ter tudi prostorov za stanovanje učitelja voditelja kmetijske šole in učencev (20 do 24) ter v to posebnih poslov, z vabilom, da do
konca meseca Julija t. L
podajo ponudbe z opisom posestva in napovedbo zahtevane letne zakupnine deželnemu odboru, ki bo tekom meseca avgusta ogledal dotična ponujena posestva.
Ker se ima posebno gojiti na gorenjski kmetijski šoli planinarstvo, oziral se bo deželni odbor v prvi vrsti na ona posestva, katera imajo tudi planine v lasti.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, 24. junija 1800.
Prostovoljna prodaja.
Večje posestvo
arondirano, z lepimi in dobro ohranjenimi poslopji, v prijetnem kraji, pripravnem tudi za letovišče,
so prostovoljno proda pod ugodnimi pogoji, ovont. v najem odda.
Natančna pojasnila ae dobivajo v pisarni gosp Ivana Oogole, o. kr. notarja v Ljubljani. (1289— i)
Razpis.
I. društvo hišnih posestnikov v Ljubljani i*če v davčnih in administraoijskih zadevah izurjenega
uradnika.
Uradne ure vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, od 61—7. ure popoludne. Ponudbe vložiti je do 31. julija t. I.
na odbor I. društva hišnih posestnikov v Ljubljani. (1288—2)
I. draitvo hišnih posestnikov ▼ Iijubljanl.
Hamburg-Newyork.
Prevažanje oseb
z brziml parniki ns dva vijaka in rednimi poitnimi parniki na dva vijaka,
dalje prevažanje oseb
v vse kraje Zjedinjenih držav Severne Amerike Canado, Brazilijo. Argentinijo, Afriko itd.
Natančnejša pojasnila daje brezplačno
F. W. Graupenstein, Lipsko
glavni zastopnik
(446—11)
Za poletje
priporoča
AYG. AGNOLA
Ljubljana, Dunajska cesta 9
poleg „Fifovoe" ■vojo r>o|fo.to amloffo
steklenine, porcelana, zrcal, šip itd.
posebno pa (606—46)
oprav sa gostilne
v mestu in na deželi.
Vrčki, kozarci in steklenice
po zelo nizkih oenah.
Pripor ooava
21-160)
pasterizovano v steklenicah
znano po svojih izvrstnih učinkih.
i LjellJMl, v Prrtertivili liiMb. As Elolilov-Ja
amerikanske harpne citre
se dobo za samo 13 gld.     (1381—.1)
i prodajalnici glasbil i Salmburgovih ulicah it. 1.
ajaV Tu se prevzemajo tudi uglaievenja, in so rsznl godbeni komadi k tem cftrsm v veliki zalogi.
Baron Dnmreicherjeva
ipiritna drožns tovarna in rafinerija v Savskem Marofu na Hrvatskem
priporoča s roja
obda znant, najboljša la mnogokrat odlikovane
(Baokerhefe). Olavno zalogo sa Ljubljano in deželo imsta
Peter Strel, vinski trgovec
li|ubl|sisi«, nm racstaseaai trgu Al. 3, in
Karol I-alblln
1731-36)
v Y«*KOvlli iilloisti *t H,
Solidni in pridni
tovarniški delavci
dobe dober zaslužek, delo v akordu, v tovarni za usnje
Ph. Knoch-a v Celovcu.
Prednost imajo taki, ki so že delali v tovarnah za usnje. (1278-3) (Ponudbe v nemškem jeziku.)
Št. 23253.
Razpis.
(1247—3.
S prifietkom šolskega leta 1899/1900 podeliti je po občinskem svetu v hvaležen spomin na Nje Veličanstvo presvitlo cesarico Elizabeto določeno podporo v znesku 200 gld. onim deklicam, ki se želo v umetnih ženskih ročnih delih ali v njih pomožnih strokah povspeti do višine sedanjega časa.
Pravico do te podpore, ki se pedeluje za vso učno dobo, imajo absolventke tukajšnje strokovne §ole za umetno vezenje in čipkarstvo, ki hočejo obiskovati dunajsko šolo za umetno vezenje, centralni kurs ali pa državno umetno obrtno šolo na Dunaji ali v Pragi; prednost pa imajo v Ljubljano pristojne prosilke.
Prošnje za podelitev te podpore vložiti je v magistratnem vložnem zapisniku do konca t. m.
Mestni magistrat ljubljanski
2. julija 1899.
Župan: Iv. Hribar.
Štev. 22.814.
(1280-2)
Prodajalnica v najem.
Od 1. avgusta letos naprej je v poslopji meščanske imovine v Ljubljani jedna v Ialngarjevih ulicah ležeča proda* j alnica oddati v najem.
Pojasnila daje in ponudbe sprejema mestni komisarijat v navadnih | uradnih urah.
Mestni magistrat ljubljanski
dno 7. julija 1899.
Vsa kolesarska popravila
izvršujejo se najceneje, najsolldneje in naj točneje
v novourejeiii mehaniški delavnici
podpisane tvrdke (948—9)
na Rimski costi M. O.
Istotam vežbališče in dobro urejena izposojevalnica koles.
Kavčič d Gorjanc
saloga koles in prodaja potrebščin: Gradišče it. 2.
ladajatelj la odgovorni urednik: Joaip Nolli.
Lastnina is tisk .Narodne TUsarne*.
84