PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. o 2 m 5 ¥ O 559 je) 23 co Hi £• 1> KPI zahteva Gasparijev odstop Minister Gaspari RIM Minister za civilno zaščito Remo Gaspari je bil te dni deležen izredno ostrih kritik. Prebivalci Valtelline mu zamerijo ker ni hitro sprejel vseh potrebnih ukrepov, njegov odstop pa so včeraj prvič uradno zahtevali tudi komunisti. S KPI se strinja tudi vodstvo Democ-razie Proletarie, ki ga krivi za »nesprejemljivo zamudo, s katero se je ukrepalo pri omejevanju posledic naraščanja vode v Polskem jezeru«. Do ministra za civilno zaščito so zelo kritični tudi socialisti, Frances-co Forte, član vsedržavnega vodstva PSI, je v izjavi od vlade zahteval, da nakaže finančna sredstva, kr bi omogočila obnovo hudo prizadetega gospodarstva. Ob ostrih kritikah in protestih liberalcev ter komunistov Vlada sprejela gospodarske ukrepe ki bodo hudo prizadeli potrošnike Podražitev bencina in trajnih dobrin ter zvišanje davčnih akontacij RIM — Že spet so nas po glavi: danes se podražijo bencin, motorno in kurilno plinsko olje, plin za vozila pa tudi — za 4 odstotke — avtomobili, hladilniki in televizorji. Primanjkljaj v državni blagajni hočejo odpraviti na račun prebivalstva, vendar tega ne povedo odkrito, ampak se skrivajo za alibijem, češ da je »notranje popra-ševanje "pregreto" v primerjavi z razvojem notranjega bruto, proizvoda«, kakor je izjavil podpredsednik ministrskega sveta in obenem zakladni minister Giuliano Amato. Z drugimi besedami, domača poraba se je bolj povečala kot pa bruto proizvod. To, da bo država s takšnimi ukrepi nabrala kakšnih 3.000 milijard lir, pa naj bi bilo povsem obrobno. Toda poglejmo, kaj nas pravzaprav čaka. Med petrolejskimi derivati se bo bencin podražil za 60 lir, kar pomeni, da bo super stal 1.350 lir proti dosedanjim 1.290 liram pri litru; plinsko olje za ogrevanje in motorna vozila (ne pa za industrijsko rabo) bo dražje za 20 lir, a cena utekočinjenega plina za motorna vozila se bo povzpela za 40 lir. Po Amatovem mnenju gre zgolj za novo »prikrojitev« cen, ki so se v poslednjih časih znižale v primerjavi s cenami drugih proizvodov. Ob tem so izdali zakonski osnutek, s katerim parlament pooblašča vlado, da v bodoče ne zviša cen petrolejskih izdelkov, ampak to prepusti davčnemu aparatu oziroma censkim spremembam, do katerih bo prišlo na mednarodnem tržišču leta 1988. Dodatek k davku IVA: ob nakupu avtomobila, video-snemalnih, foto-optičnih, avdio-vizualnih in gospodinjskih aparatov ter pohištva bo treba do 31. decembra letos plačati »izreden in začasen davek« v višini 4 odstotkov, ki pa bo za polovico nižji pri nakupu izdelkov, za katere je treba že sedaj odšteti potrošni davek v znesku 16 odstotkov. »To je opozorilo Italijanom, naj upočasnijo nakupovanje trajnih dobrin,« je rekel Amato. Povišanje davčnih akontacij: novembrski predujem na IRPEG (davek na dohodke pravnih oseb) in ILOR (krajevni davek na dohodke) se bo povzpel z 92 na 100 odstotkov, medtem ko bo davek na bančne obresti poskočil z 90 na 100 odstotkov. Davek na zakladne nakaznice (BOT): za to, da se utrdi finančno tržišče, bodo davek na nakup javnih vrednotnic zvišali s 6,25 na 12,50 odstotka že septembra, namesto oktobra, kot je bilo prvotno napovedano. Zaradi tega je emisijski zavod Banca dltalia povišal za pol odstotka — z 11,50 na 12 odstotkov — eskomptno mero. Vsi ti izrazito kazenski ukrepi so seveda sprožili celo vrsto polemik. Prvi so protestirali liberalci: njihov podtajnik Sterpa je ostro kritiziral besedilo zakonskega odloka že med sejo ministrskega sveta, potem pa, ko je bil odlok že odobren, se je oglasil še odgovorni za gospodarsko problematiko v PLI Beppe Facchetti. Trdi so tudi komunisti: zadolženi za gospodarska vprašanja v KPI Silvano Andreani je označil vladne ukrepe kot kaotične. G. R. Številne stranke pa tudi sindikati ostro kritizirajo državno oblast V rokah Maria Tutija še zmeraj 28 talcev Pozivi vladi, naj mu priskrbi helikopter Na sliki je Maria Rosaria Tarantino, žena ugrabljenega ravnatelja kaznilnice Cosima Giordana (AP) LIVORNO - »Sinočnja izpustitev jetniškega paznika Luciana Buona in treh bolnih jetnikov je dobro znamenje, ni pa še dovolj: če hočejo, da se začnemo pogajati o helikopterju, morajo dovoliti na prostost še drugim bolnikom, vsekakor pa socialni asistentki Rosselli Giazzi, edini ženski v njihovih rokah.« Tako je dejal včeraj novinarjem namestnik glavnega tožilca pri firenškem prizivnem sodišču Giacomo Randon, ki skuša doseči z namestnikom državnega pravdnika v Livornu Arturom Cindolom nekrvav razplet upora v kaznilnici pri Portu Azzurru na Elbi. Fašistični terorist Mario Tuti in njegovi pajdaši imajo zaprtih v bolniškem oddelku še 28 oseb: najtrša prede paznikom, ki jih tolpa po dva izmenično priklene k okenskim rešetkam, njuna stopala pa ovije s cunjami, premočenimi z bencinom, tako da bi se v primeru napada od zunaj v hipu spremenila v živi bakli. Pravzaprav ne bi ogenj prizanesel niti šestim ugrabiteljem, saj je Tuti ves oddelek v zadnjem nadstropju trdnjave »miniral« s steklenicami in ampulami, polnimi vnetljivih tekočin. Vpričo dejstva, da nima zločinska šesterica »ničesar izgubiti«, kot vztrajno ponavlja črni prevratnik, se iz ure v uro utrjuje domneva, da brez helikopterja ne bo šlo. »Ce ima Tuti politične cilje, jih je že dosegel, zato bi se lahko predal, če pa hoče za vsako ceno izza zapahov, ga ne bo nihče, ustavil,« trdi krajevni župan Maurizio Papi, ki se je menda pripravljen zamenjati š talci. Papi že od vsega začetka roti državo, naj ugodi zahtevi ugrabiteljev, za kar se je soglasno izrekel še občinski odbor in kar vse glasneje zahtevajo tudi svojci ugrabljenih in njihovih ječarjev. Župan, ki je drugače zdravnik v kaznilnici, je hudo jezen na svoje strankarske somišljenike, demokristjane, ker doslej še črhnili niso, medtem ko so številne druge stranke zavzele jasno stališče. Republikanci pravijo, da plačuje zdaj država davek za svoje napake pri upravljanju javnih ustanov in dodajajo: »Če ima republika sredstva za to, da sama ščiti svoje dostojanstvo, potem mora imeti tudi voljo do tega,« Radikalci nasprotujejo oboroženemu posegu od zunaj in podpirajo »dialog do skrajnosti«, ki naj omogoči Tutiju »dostojanstveno predajo«. Demoproletarci pritrjujejo s pripombo, da je treba najprej ohraniti pri življenju nedolžne, saj bo potem že še čas za lov na ugrabitelje. Komunisti prav tako priporočajo, naj se priskrbi tolpi helikopter, saj ima država dovolj adutov, da poračuna z neofašistom, drugače pa očitajo vladi odsotnost, češ da ji mora po kostanj v žerjavico sodstvo... Za mirno rešitev se zavzemajo tudi CGIL, CISL in UIL, ki napadajo vlado zaradi zamud pri reformi stražarskega aparata v jetnišnicah. D. G. Reagan: sporazum je na vidiku Napetost v ogroženi Valtellini NEW YORK — Ameriški predsednik Reagan je včeraj v govoru v Los Angelesu, ki je bil posvečen ameriško-sovjetskim odnosom izjavil »da sklep zahodnonemškega kanclerja Kohla, da bo ZRN uničila 72 raket tipa pershing 1A, omogoča hitro sklenitev sporazuma o uničenju raket srednjega dosega«, o katerem se obe veliki sili pogajata v Ženevi. Govor ameriškega predsednika je bil sicer namenjen skoraj izključno ameriško-sovjetskih odnosom. V govoru je predsednik Reagan pozval sovjetsko vodstvo naj potrdi tako-imenovano politiko »glasnosti« s tem, da bo objavilo višino sovjetskega vojaškega proračuna, velikost in sestavo armade in omogočilo, da bodo o tem odkrito razpravljali v vrhovnem sovjetu Sovjetske zveze. Ameriški predsednik je Sovjetsko zvezo včeraj tudi znova pozval naj zruši berlinski zid, umakne svoje enote iz Afganistana in preneha podpirati Nikaragvo. Ameriški predsednik je v svojem govoru sicer pazil, da ne bi pokvaril možnosti za sklenitev novega razoro-žitvenega sporazuma s SZ, kljub temu pa je na trenutke spominjal na Reagana iz prvega obdobja svojega predsed-ništva, ko je o SZ govoril izključno kot o »imperiju zla«. Ze v začetku govora je namreč SZ obtožil, da je takoj po vojni prekršila jaltske sporazume in izjavil, »da ZDA ne morejo več dovoliti, da bi imela SZ svojo interesno sfero, pol svobodnih držav«. Novo sovjetsko vodstvo je pozval naj omogoči obnovitev vseh političnih svoboščin v državah Vzhodne Evrope. Kot sodijo nekateri tukajšnji komentatorji je poskušal Reagan v svojem govoru omogočiti tako napredek sovjetsko-ameriških pogovorov o razorožitvi, hkrati pa zadostiti tudi konservativcem v republikanski stranki, ki trdijo, da je Reagan zato, da bi dobil NADALJEVANJE NA 2. STRANI V Valtellini se mrzlično nadaljujejo dela na plazu, preko katerega bi se moralo kmalu preliti Polsko jezero (Telefoto AP) Spodletel vojaški udar na Filipinih MANILA - Hudih težav, ki jih ima filipinska predsednica Cora-zon Aguino z Marcosovimi privrženci, še ni konca. Včeraj so namreč zabeležili že peti poskus državnega udara, odkar je Aguinova pred 18 meseci prišla na oblast. Poveljnik filipinske vojske general Fidel Ramos je v neposrednem prenosu iz generalnega štaba dejal, da vladne sile povsem nadzorujejo položaj. Uporniki so napadli predsedniško palačo v Ma-lacanangu, nedaleč od Manile in eno izmed vladnih televizijskih postaj, obe poslopji, kot je dejal general Ramos, pa so vojaške enote obkolile. Vse to se je zgodilo ponoči, zahodni novinarji pa pričajo, da je bilo slišati nekaj eksplozij in rafalov iz brzostrelk, a ni znano, če je prišlo tudi do oboroženih spopadov med uporniki in Aguinovi zvestimi enotami. Televizijska postaja Canale 4, ki navadno oddaja le do polnoči, je nadaljevala spored tudi po tej uri. Po prvih vesteh, ki so prišle iz Manile, so v spopadih umrle tri osebe, nekaj desetin pa je baje ranjenih. Predsednica Aguinova ni bila ranjena, državni udar pa naj bi izvedlo približno 300 vojakov. Golpe se je pričel ob 1. uri v noči med četrtkom in petkom (po filipinskem času), ko so vojaki, kot poroča dopisnik tiskovne agencije Reuter iz Manile, obkolili predsedniško palačo in pri tem uporabili strelno orožje. Manila je sicer te dni tudi prizorišče hudih pouličnih izgredov in demonstracij študentov; ti nasprotujejo zadnjim podražitvam bencina, ki jih je Aguinova pravzaprav potem preklicala. Stavka se je sicer razširila tudi na druga filipinska mesta, policija pa je včeraj aretirala Medarda Rodo, glavnega pobudnika stavkovnega gibanja. Corazon Aguino se mora istočasno boriti na dveh frontah: proti naraščajoči komunistični gverili in proti muslimanskim separatistom, ki zahtevajo osamosvojitev otoka Mindanao, kjer je večina prebivalcev muslimanov. Polskega jezera še niso spraznili, o »vodenem prelivu« bodo odločali danes Polemike med civilno zaščito in vodstvom AEM SONDRIO — Naravna katastrofa v Valteirini je žal zadobila razsežnosti srhljivke v nadaljevankah. Kar pa je morda še slabše, je dejstvo, da se naravna katastrofa sprevrača v bolj alf manj prikrito politično afero. Nekateri so namreč našli politično rešitev velikega in odkritega spora med tehniki civilne zaščite in vodstvom AEM (Milansko občinsko energetsko podjetje). Kamen politično-tehnične spotike je še vedno grozeče jezero, ki je nastalo nad plazom v Dolini Pola. Slabo vreme in nalivi so konec prejšnjega tedna povzročili nenadno poslabšanje stanja v Valtelli-ni. Narasle reke in deževnica so napolnile kotanjo nad bivšo vasjo SanfAntonio Morignone in jezero je bilo na tem, da se prelije čez plaz v dolino. Ko je bilo že prepozno za izvedbo načrtovanih ukrepov in je bilo vsem na dlani, da se bo moralo Polsko jezero izliti v Addo, je predsednik Dežele Lombardije Bruno Tabacci podprl načrt »vodenega preliva« jezera. Že tretji dan so na plazu odkopavali odpadni material z bagerji. Višino obronkov bi morali namreč čimprej in čimbolj znižati in tako pospe- šiti preliv. Obenem so z bagerji na delu tudi pod plazom, kjer pripravljajo manjšo kotanjo, v katero naj bi zgrmel slap, ki ga bo povzročila deroča voda. Vprašanje in neznanka naj bi bila pri tem predvsem vremenskega značaja, trdijo tehniki civilne zaščite in predstavniki komisije za velike nevarnosti, zato pa bi morali umetno pospešiti zvrhanje jezera, kar naj bi bilo mogoče le s prilivom vode iz dveh umetnih jezov. Oba rezervoarja pa priskrbujeta z vodo hidroelektrarni AEM. Vodstvo AEM, v osebi generalnega direktorja podjetja Augusta Scacchija, pa je odločno zavrnilo prošnjo tehnikov civilne zaščite, naj odpre zapore in spusti vodo v Polsko jezero. Socialistično vodstvo Milanskega občinskega energetskega podjetja, ki ga podpira milanski župan Pillitteri, je zavrnilo načrte demokristjana Tabaccija in ministra Gasparija. Svoj »ne« je AEM utemeljila s tremi postavkami: dela, ki so jih do danes opravil na plazu in tik pod njim so še nezadostna, tako da si dejansko nihče ne more predstavljati s kakšno silo bo voda »pljusknila« v dolino; plaz je preveč labilen, tako da tudi v tem primeru ni mogoče predvidevati, kako bo reagiral na »voden preliv«; v umetnih bazenih hidroelektrarn ni dovolj vodne rezerve na razpolago, kar pomeni, da bi bilo odprtje zapornic povsem neučinkovito. Pri tem moramo objasniti posledice, ki bi jih lahko imelo spraznjenje vodnih rezervoarjev umetnih bazenov AEM. Valtellina bi v tem primeru ostala brez električnega toka, saj je hidroelektrarna v Grosiu prvoten vir energije v spodnjem delu doline. Preliva, o katerem naj bi odločal človek torej tudi danes najbrž ne bo, čeprav so zagovorniki te variante trdno prepričani, da bo vodstvo AEM klonilo njihovim zahtevam. Direktor Scacchi pa je že sinoči odgovoril, da bo AEM odprla svoje zapornice le v primeru, ko bo država rekvizirala podjetje in si prevzela vso odgovornost načrta. Zaenkrat je voda v Polskem jezeru dosegla 1.100 metrov nadmorske višine, delavci pa so znižali obronke na 1.104 metre. Do preliva, »vodenega« ali »naravnega«, vsekakor ne bi smelo priti danes. V jutranjih urah bi morali vsekakor dokončno odločiti, kako bodo stvari stregli, ko bo napočil trenutek. • Sporazum na vidiku NADALJEVANJE S 1. STRANI sporazum z Moskvo, pozabil na antikomunizem in s svojim mirovnim načrtom o Srednji Ameriki obrnil hrbet antisandinističnim silam Nikaragve. Kljub temu da je Reagan razorožit-venim vprašanjem namenil najmanj pozornosti je po splošnem prepričanju ta del govora najpomembnejši. Ameriški predsednik Reagan je namreč včeraj prvikrat napovedal, »da je sklenitev zgodovinskega razorožitvenega sporazuma med obema velikima silama blizu«. Po mnenju funkcionarjev Bele hiše sta namreč v zadnjih dneh odpadli zadnji dve veliki oviri, ki sta onemogočali napredek na ženevskih pogovorih, to je usoda 72 zahodno-nemških raket tipa pershing 1A, ter vprašanje nadzorstva sporazumov. V torek je na primer ameriška delegacija na pogajanjih v Ženevi objavila nov predlog o nadzorstvu sporazumov, ki bo po tukajšnjem prepričanju zadostil sovjetskim pogojem. Ljubljanska banka bo skušala dobiti nazaj čim več denarja LJUBLJANA — Fikret Abdič je 13. julija letos poslal pismo poslovodnemu odboru Ljubljanske banke - Združene banke in vsem bankam v tem sistemu. V njem je zatrjeval, da je Agrokomerc zdrava firma, v kateri ni prav nobenih nepravilnosti. Med drugim je zapisal: »Uspelo nam je odmrzniti prekinjeno sodelovanje, ne pa tudi obnoviti njegov obseg. (...) V drugi dekadi junija se je začela serija nebuloznih zapisov o Agrokomercu. (...) Pravzaprav je odprta prava psihološka vojna. To je ponovno pripeljalo do popolne prekinitve sodelovanja vseh bank z Agrokomercem.« Abdič se jezi na časopise in prepričuje svoje poslovne sodelavce, kako je vse v najlepšem redu. Na to pismo mu je Metod Rotar, predsednik poslovnega odbora Ljubljanske banke - Združene banke odgovoril po teleksu. Obvestil je Abdiča, da se je pogovoril s predsednikom izvršnega sveta Bosne in Hercegovine Josipom Lovrenovičem, ki ga je prosil in priporočal, da ne bi motili stalnosti dela bank iz sistema Ljubljanske banke - Združene banke s Sozdom Agrokomerc iz Velike Kladuše. Če Josip Lovrenovič tudi v juliju še vedno ni vedel za malverzacije Agrokomerca, potem je njegovo zavzemanje razumljivo, manj pa je razumljivo, da bi republiški izvršni svet tako malo vedel o poslovanju tako velike organizacije. Da način poslovanja Agrokomerca vplivnim politikom v Bosni ni bil povsem neznan, daje slutiti drug primer. Banke Ljubljanske banke so namreč v juliju opozorili, naj bodo previdne v poslovanju z Agrokomercem, ker so že v maju zapadle in bile protestirane nekatere njihove menice. To so sicer še nekaj časa prikrivali, zato so v Ljubljanski banki za to zvedeli šele junija. Zmanjševanju sodelovanja bank Ljubljanske banke z Agrokomercem po tem opozorilu pa so sledile tudi druge intervencije: vodstvo banke so klicali Mate Andrič, predsednik predsedstva BIH, Josip Lovenovič, predsednik IS BIH, Žarko Kolenda, predsednik Gospodarske zbornice BIH in Radovan Makič, član zveznega izvršnega sveta. Vsi so vodstvo Ljubljanske banke obveščali, da so v Agrokomercu nekateri problemi, da pa gre za tako pomembno delovno organizacijo, da bodo pristojni v BIH storili vse, da se ekscesni položaji ustrezno odpravijo, v nobenem primeru pa naj ne bi smeli ogroziti poslovanja tega velepodjetja. Pri tem so posebej poudarjali obsežen izvoz in eksistenčno zvezo velikega dela bosanske krajine s to delovno organizacijo. Prosili so jih, naj ne izstopajo iz spremljave poslovanja Agrokomerca, da ne bi prišlo do prekinitve proizvodnje in poslovanja. To v bistvu pomeni: nadaljujte odkup nepokritih menic. Tako je povedal Leopold Maček, predsednik poslovodnega odbora Ljubljanske-banke - Gospodarske banke Ljubljana, ko so ga vprašali o mestu gospodarske banke v Agrokomercevi aferi in koliko vedo o vpletenosti najvišjih organov BIH in federacije. Pri tem je poudaril, da bodo pristojni državni organi, službe, sodišča in drugi čuvaji zakonitosti šele morali odkriti, kdo vse je vpleten in kakšna je teža kaznivih dejanj posameznikov. Verjame pa, da bodo klobčič odvili do konca, če želijo vrniti zaupanje v sodni, pravni in samoupravni sistem. Na včerajšnji tiskovni konferenci pa je predsednik poslovodnega odbora Ljubljanske banke - Združene banke Metod Rotar med drugim dejal, »da je prvi in zadnji cilj naše banke in njenih komitentov rešitev denarja, vloženega v nakup Agrokomercevih menic in ni zakona, ki bi bil iznad tega. »Prepričani smo, je še dejal, da denar lahko dobimo nazaj edino z novimi kreditnimi aranžmaji vendar ne z Agrokomercem in Bihaško banko, ampak z republiko BIH in Privredno banko Sarajevo.« Metod Rotar in njegovi sodelavci menijo, da prava rešitev ni v stečaju Agrokomerca in v prekinitvi poslovanja z gospodarstvom te republike, kot to neresno izjavljajo nekateri bančniki, temveč v čimvečjem vlaganju v to republiko, da bi bila tako sposobna vrniti sredstva. Skupaj s tem aranžmajem bi bilo nujno potrebno tudi rešiti vprašanje limita plasmajev bank, ki naj bi bil sicer izvirni greh celotne afere. Petrol d. o. ISTRA-BENZ KOPER čestita ob prazniku občine Sežana vsem delovnim ljudem, občanom ter poslovnim partnerjem KOMUNALA Sežana čestita občanom in delovnim ljudem ob prazniku občine Sežana V Južni Afriki se je položaj znova zaostril JOHANNESBURG — Položaj se v Južnoafriški republiki ponovno zapleta. Pred dnevi je izgledalo, da se bodo stavkajoči rudarji in predstavniki rudarskih družb končno le zmenili, včeraj pa je ta možnost zaenkrat propadla. Nacionalna zveza rudarjev (NUM) je predvčerajšnjim soglasno odklonila kompromisni predlog Južnoafriške rudarske zbornice, včeraj pa je grozila s splošno stavko, v podporo zahtevam črnskih rudarjev, še Južnoafriška sindikalna zveza Cosatu. Položaj se je včeraj nenadno zelo zaostril tudi spričo dejstva, da je družba Anglo-american, ki zaposluje vsaj polovico izmed 550 tisoč južnoafriških rudarjev, kot napovedano odpustila več tisoč delavcev v rudniku premoga. Anglo-american je drugim 50 tisoč rudarjem potrdila ultimat, ki ga je dala v prejšnjih dneh; če se delavci ne bodo danes vrnili v rudnike bodo ostali na cesti. Stavka dnevno povzroči premogovnim družbam okrog 8 milijonov dolarjev izgub, razumljivo torej, da so pri Anglo-american najbolj ostri. Jugoslavija v OZN o razvoju NEW YORK — Sklic mednarodne konference o razorožitvi in razvoju je sad dozorevanja spoznanja o medsebojni globoki prepletenosti teh dveh bistvenih vprašanj, kot tudi naraščajoče potrebe, da ju obravnavamo povezano. To je izjavil stalni jugoslovanski predstavnik v OZN, veleposlanik Dragoslav Pejič V govoru na konferenci OZN je dramatično opozoril na poslabšanje položaja držav v razvoju in odsotnosti kakršnegakoli pomembnega napredka pri razoroževanju, kar je posledica dolgoročnega neugodnega razvoja mednarodnih odnosov, ki se med drugim kaže v splošnem vzdušju negoto- vosti, sumničenj in nasprotujočih si interesov, oboroževalni tekmi in kopičenju orožja. Po njegovi oceni je nemogoče, da v takem razvoju ne bi videli tudi ene od najresnejših groženj mednarodnemu miru in varnosti. Posledice oboroževalne tekme se, kot je dejal Pejič, kažejo v različnih oblikah in praviloma upočasnjujejo gospodarsko rast, kar zdaj občutijo tudi najmočnejše države. V zvezi s tem je kot eno najresnejših groženj mednarodni varnosti omenil, problem dolgov, katerih breme po njegovih besedah države v razvoju ne morejo več vzdržati.(dd) Trije mrtvi v železniški nesreči KONJIC — V železniški nesreči, ki se je pripetila včeraj zjutraj ob 3.15 v Ovčarih pri Konjiču, so tri osebe izgubile življenje, tri pa so bile huje ranjene. Po besedah preiskovalnega sodnika je do nesreče prišlo zaradi velike količine zemlje, ki se je utrgala s hriba na progo. Potniški vlak, ki je vozil iz Sarajeva proti Kardeljevu se je iztiril. V njem je bilo 200 potnikov. vsem občanom čestitamo ob prazniku občine Sežana SOZD ELEKTROTEHNA proizvodnja in trgovina Ljubljana, Titova 51 telefon 061 320-241 telex 31-130, 31-184 yu etehna — proizvodnja glasbil in učil — trgovina na debelo, skladiščenje in transport — zunanja trgovina: izvoz, uvoz, zastopanje tujih firm, maloobmejni promet, kooperacije — trgovina na drobno v 51 prodajalnah v Sloveniji in Hrvaški L ELEKTROTEHNA Na seji deželnega odbora F-JK Danes prvi nujni ukrepi za odpravo posledic neurja TRST — Danes se bo pod predsedstvom Adriana Biasuttija sestal deželni odbor Furlanije-Julijske krajine in sprejel prve nujnostne ukrepe za odpravo posledic, ki jih je povzročilo hudo neurje teh zadnjih dni, predvsem v videmski in pordenonski pokrajini. Ta sklep je predsednik deželne vlade sprejel na operativnem sestanku, ki je bil v sredo v Vidmu in na katerem je skupno s pristojnim deželnim odbornikom Di Benedettom, župani iz Mužca, Paulara, Arte in Latisa-ne ter deželnimi tehniki skušal ugotoviti in kvantificirati nastalo škodo, ki ni prizanesla skoraj nobenemu produktivnemu sektorju, poleg tega pa je močno prizadela tudi številne javne strukture. Trenutno se torej preverja nastalo škodo, ki po prvih in nepopolnih ocenah krepko presega 10 milijard lir. Po občutnem izboljšanju se je vreme v včerajšnjih popoldanskih urah nad temi področji zopet poslabšalo, kar je prineslo dodatno skrb že itak prizadetemu prebivalstvu. Najbolj kritično je zaenkrat v Karniji. Iz Mužca poročajo, da so nekateri zaselki v dolini Aupa še vedno odrezani od sveta; iz Mužca je vsekakor ni mogoče doseči, ker so razdivjane vode hudo poškodovale most v kraju Pradis; poleg tega je tudi cesta v gornjem delu doline močno poškodovana. Dolino je mogoče doseči le iz Pontab-Ija. Sicer pa je v pontabeljski občini stanje še dokaj kritično; vas Stu-dena Bassa je bila včeraj popoldne še odrezana od sveta in nadaljevala so se dela, da bi ponovno vzpostavili prometne zveze. Iz kraja San Daniele pa poročajo, da je župan Floramo zahteval, da bi občini priznali status naravno prizadetega področja. Vsi nastali problemi ob tem hudem neurju postavljajo ponovno v ospredje vprašanje zaščite teritorija; na prej omenjenem sestanku je Biasutti med drugim dejal, da je napočil čas, da bi na vsedržavni ravni parlament v najkrajšem času odobril zakon o zaščiti teritorija, na krajevni pa je že vse zrelo za ureditev struge Tilmenta. Predstavili načrt o ureditvi Marine PORTOROŽ — Devet v svetu že uveljavljenih kiparjev, udeležencev letošnjega 21. mednarodnega kiparskega simpozija portoroške Forme vive, je včeraj novinarjem predstavilo načrt, kako so si zamislili skupno obliko umetniškega izdelka, s katerim bodo skušali do srede oktobra urediti majhno zelenico trikotne oblike pri Luciji. Tako urejeno zelenico je predsednik umetniškega sveta Forme vive Stane Bernik ocenil kot neke vrste »portal« - kažipot do slovite galerije kipov na prostem in hkrati kot uresničitev zamisli, da bi naj nekatere umetniške stvaritve našle mesto tudi zunaj obstoječe galerije na prostem. Kiparji Mathias Thietz iz Avstrije, Jun Ohara, Harunori Fujimoto, Masayuki Naga-se, vsi trije iz Japonske, Zmago Posega iz Nove Gorice, Bata Marianov iz Jugoslavije, Dimčo Pavlov iz Bolgarije, Peter Roller iz ČSSR in Zoltan Pal iz Madžarske so se odločili, da bodo za temelj svoji izpovedi uporabili štiri osnovne elemente: ogenj (naj bi ponazarjali navpične oblike), zemljo (vodoravne oblike), zrak oziroma veter (oblike, ki spominjajo na gibanje) in vodo, ki bo ravno tako sestavni del umetniško obogatenega parka ob portoroških teniških igriščih. Kiparji so že izbrali kamen in bodo danes tudi zares zavihteli svoja orodja. BORIS ŠULIGOJ Tonel v Opatiji TRST — V prejšnjih dneh je bil v Voloskem (v bližini Opatije) drugi mednarodni slikarski natečaj, ki ga je priredila Skupnost Italijanov iz Opatije. Otvoritve razstave se je udeležil tudi podpredsednik deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine Claudio Tonel, z njim pa tudi podpredsednik sabora socialistične republike Hrvatske. Prisoten je bil tudi italijanski generalni konzul v Kopru dr. Felice Scauso. Ob tej priložnosti se je podpredsednik skupščine F-JK Tonel sestal z Nikolo Slavičem, predsednikom občinske skupščine iz Opatije. V Politiki kritično o ribolovnem sporazumu v Tržaškem zalivu BEOGRAD — Beograjski dnevnik »Politika« je v včerajšnji številki objavil reportažo, ki podčrtuje protest in nezadovoljstvo slovenskih ribičev zaradi sporazuma o ribolovu v Tržaškem zalivu. To je včeraj sporočila tiskovna agencija ANSA, po kateri se v dnevniku med drugim poudarja, da so jugoslovanski ribiči »zagrenjeni« zaradi sporazuma, ki nudi — pravijo — vse prednosti njihovim italijanskim kolegom, jim »daje v najem« najbolj bogate vode na jugoslovanski strani in je sad nevednosti ali pa pomanjkanja volje, da bi beograjske oblasti doumele probleme tega področja. Opirajoč se na misli ribičev beograjski dnevnik med drugim tudi piše, da »kot je bilo italijanskim ribičem dano v najem jugoslovansko morje, tako bi lahko Vojvodino dali v najem Japoncem«, ki bi želeli izkoriščati z žitom bogato obdelana polja tega področja. Protest slovenskih ribičev je uperjen tudi v »nezmožnost« (tako jo namreč imenujejo) obrambe teritorialnih mej jugoslovanskih voda. In v članku dodajajo, da so sami želeli poskrbeti za to obrambo, kar pa jim je preprečila policija. Od začetka tega leta pa do konca meseca julija — dodajajo še jugoslovanski ribiči — je v jugoslovanske teritorialne vode priplulo okrog 670 italijanskih ribiških bark. V istem članku je navedeno, da je funkcionar iz Kopra izjavil, da za jugoslovanske patrolne čolne, ki niso najbolj hitri, ni lahko zasledovati italijanske ribiške barke. Sedaj pa se misli — piše še »Politika« —, da bi posegla enota vojne mornarice. Splet privlačnih prireditev bo sklenil praznik v Sežani Program tridnevnih prireditev DANES, 28. AVGUSTA — ob 8.00 republiško prvenstvo v streljanju na glinaste golobe na strelišču v Kazljah; — ob 13.00 otvoritev novih skladiščnih prostorov DO Preskrba — TOZD Grosist Sežana; — ob 14.00 bolšji trg na sejmišču v Sežani; — ob 17.00 otvoritev spominskega obeležja NOB v Merčah; — ob 17.00 igre brez meja na sejmišču v Sežani — nastopajo ekipe OOZSMS občine Sežana; — ob 20.00 nastop plesne šole standardnih latinskoameriških plesov KD Prešeren iz Boljunca; v odmoru otvoritev prenovljenega sejmišča v Sežani in predstavitev mladega kan-tavtorja Roberta Nemaniča; — ob 21.00 zabava s plesom na sejmišču, igra skupina EKSOTIK iz Sežane. JUTRI, 29. AVGUSTA — ob 8.00 tradicionalno tekmovanje v streljanju z vojaško puško M48 za prehodni pokal »28. avgust« na strelišču v Divači; — ob 9.00 začetek tradicionalnega kraškega sejma v Sežani; — ob 9.00 ženski in moški košarkarski turnir na odprtem igrišču v Sežani; — ob 9.00 občinsko prvenstvo v tenisu v Lipici; — ob 9.30 promenadni koncert godbe na pihala iz Divače v Sežani; — ob 10.00 SLAVNOSTNA SEJA ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE SEŽANA; — ob 10.30 risanke v kinodvorani Sežana; — ob 13.00 otvoritev vodovoda na Kozini; — ob 16.00 40-letnica LD Sežana — razvitje prapora na sejmišču; — ob 17.00 nastop maržoretk iz Logatca v Sežani; — ob 18.00 lovski srečelov v Sežani na dvorišču Mohorčič; — ob 18.00 nastop Godbe na pihala s Proseka na sejmišču; — ob 19.00 javna radijska oddaja Radia Koper—Capodistria na sejmišču; — ob 20.00 modna revija UTOK Kamnik na sejmišču; — ob 21.00 zabava s plesom, igra ansambel prizma. NEDELJA, 30. AVGUSTA — ob 9.00 nadaljevanje tradicionalnega kraškega sejma v Sežani; — ob 9.00 občinsko tekmovanje v balinanju v Sežani; — ob 13.00 8. tradicionalni turnir »Jožeta Benčiča« v malem nogometu v Vrhpolju; — ob 16.00 2. srečanje harmonikašev Primorske v Senožečah; — ob 20.30 ples — igra ansambel »NON STOP« SOBOTA, 5. SEPTEMBRA — ob 17.00 otvoritev vodovoda v Slivju. SEŽANA — Splet privlačnih prireditev ob sežanskem občinskem prazniku bo jutri dosegel vrhunec s slovesno sejo občinske skupščine, otvoritvijo zadnjega dela glavnega voda Kraškega vodovoda na Kozini in seveda z dogodki okrog tradicionalnega Kraškega sejma, ki se bo začel jutri in se bo nadaljeval tudi v nedeljo. Podroben program prireditev objavljamo tukaj ob strani. Res bogat zaključek tedna za prebivalce občine Sežana, ki so se s tem praznikom — kot vsako leto — spomnili na prihod prve partizanske skupine na Kras. Sicer pa se je splet prireditev začel že pred tednom dni s slovesno otvoritvijo prenovljene ceste Kazlje-Ponikve, dan pozneje pa so slovesno predali svojemu namenu obnovljeno cesto Sela-Stomaž. Sicer pa so se doslej zvrstile tudi že nekatere športne in kulturne prireditve, ki so pritegnile pozornost občanov. Zelo živahno je bilo v soboto in nedeljo v Dutovljah na prazniku terana in pršuta, ki je pritegnil okrog 8.000 obiskovalcev. Sicer pa se bo praznik občine Sežana zaključil z otvoritvijo vodovoda v Slivju, ki bo naslednjo soboto. Vsem občanom in delovnim ljudem čestitamo ob prazniku sežanske občine Skupščina občine Sežana in družbenopolitične organizacije ISKRA TOZD ELEKTR. AKUSTIKA SEŽANA Ob 28. avgustu prazniku občine Sežana čestitamo delovnim ljudem in občanom Koper o. sol. o. proizvodnja, trgovina in turizem 66000 Koper, Cesta JLA 12 — Tel. (066) 22-090 22-088 — Teleks: 34202 AGROSERVIS Koper DROGA Portorož INTERNA BANKA Koper JADRAN lmport-export Sežana PRESKRBA Koper TOP Portorož čestita vsem delovnim ljudem ob prazniku občine Sežana! Tovarna KRASMIETAL - Sežana vam čestita ob prazniku občine Sežana Predlog osvojil sedanji lastnik - Slovenski visokošolski sklad »S. Tončič« V nekdanji vili Tomažičevih v središču mesta naj bi Občina uredila jasli za slovenske otroke Med slovenskimi starši je, še zlasti v mestu, že od nekdaj občutena potreba po otroških jaslih. Od časa do časa jo izražajo posamezniki ali skupine in iznašajo tudi bolj ali manj izdelane predloge o tem, kje in kako naj bi jih uredili. V zadnjem letu pa se je osnoval neformalni odbor, ki je zadevo vzel temeljiteje v roke in predlagal zanimivo rešitev: jasli naj bi odprla Tržaška občina, in sicer v vili Tomažičevih, ki je zdaj last Slovenskega visokošolskega sklada ' Sergij Tončič". Resnici na ljubo to ni prva rešitev, s katero se je neformalni odbor pojavil. Skupina staršev in šolnikov, ki jo vodi učiteljica v pokoju Ondina Pavletič, se je pred časom zavzemala za to, naj bi jasli uredili v prostorih Dijaškega doma "Srečko Kosovel". Idejo je občinski odbornik Lokar posredoval svojemu kolegu Tomizzi, pristojnemu za šolstvo, ki se je že poprej povoljno izrekel o možnosti, da bi ustanovili občinske jasli za slovenske otroke. In dejansko je strokovna občinska komisija pred meseci obiskala Dijaški dom. A izkazalo se je, da bi v njem razpoložljivi prostori ne bili ustrezni, tako da bi po vsej verjetnosti zadeva spet obstala na mrtvi točki, ko se ne bi kdo spomnil na — vilo Tomažičevih. Ta gosposka dvonadstropna hiša v Ul. dei Porta 16.je v srcu tržaških Slovencev že od nekdaj zgodovinski spomenik. Takoj po prvi svetovni vojni jo je zgradil gostilničar Pepi Tomažič, v njej pa sta zrasla Pinko in Dani, ki sta v naši zgodovini oba zapisana s krava-vimi črkami, on kot narodni heroj, ona kot žrtev neznane zločinske roke, ki jo je umorila skupno z možem Stankom Vukom. V vili je nato do svoje snirti 20. maja 1981 živela njuna mati Ema, in to vseskozi samotno, saj ji je vojna vzela tudi moža. Kot rečeno, hiša danes pripada Slovenskemu visokošolskemu skladu "Sergij Tončič". Tako je namreč gospa Tomažič določila v svoji oporoki. Vprašanje lastništva v resnici še ni docela urejeno. Sklad je zaenkrat zakoniti posestnik, ne pa polnopravni lastnik, ker je za to potreben še posebni odlok predsednika republike. Prošnja je bila vložena že pred časom, a zataknila se je nekje med tržaško preturo in prefekturo, ki se menda ne moreta sporazumeti, katera mora prej in katera potem izraziti svoj formalni pristanek. Sicer pa Sklad lahko v določenih mejah z nepremičnino že razpolaga in njegov upravni odbor si je že večkrat zastavil vprašanje, kako vilo najprimerneje uporabiti. Do pravega odgovora pa ni prišel, dokler se ni pojavil predlog, naj bi v njej uredili — otroške jasli. Predlog je članom Sklada obrazložila Pavletičeva, in sicer na občnem zboru, na katerem so se zbrali 19. junija letos. Ideja je na kratko tale: Sklad naj bi poslopje dal Občini v najem pod pogojem, da tam nastanejo občin- ske jasli za slovenske otroke: stroški za preureditev prostorov v novi namen naj bi krile občinske blagajne. Predlog je naletel na popolno soglasje občnega zbora, zdaj pa bo treba še počakati, kaj poreče občinska uprava. Novi predsednik Sklada Boris Kuret je medtem že pripravil osnutek pogodbe in ga namerava v najkrajšem času predstaviti občinskemu odborniku za solstvo Tomizzi. Do sestanka bo predvidoma prišlo prihodnji teden. Vila Tomažičevih je dokaj velika. V njej je šest prostornih sob, ki jih ne bi bilo težko preurediti in opremiti za otroške jasli. Poleg tega je tudi njena lega nadvse primerna, saj stoji v središču mesta, hkrati pa v dovolj odmaknjenem oziroma mirnem kraju. Od prometne Ulice Rossetti jo loči park Engelmann, pa tudi njo samo obkroža vrt. Zdaj semkaj prihaja edinole priletni Emin Brat Just Colja, ki sploh skrbi za vzdrževanje poslopja. Kdo ve, mogoče bo že čez kak mesec iz vile slišati vriskanje in vekanje otrok, (mb) Manifestacija sindikatov za Južno Afriko Spričo čedalje bolj dramatičnih razmer v Južni Afriki in grobe represije multinacionalnih družb nad črnopoltimi rudarji, ki se borijo za osnovno pravico do človeškega dostojanstva in za skromne prejemkov-ne izboljšave, so pokrajinska tajništva sindikatov CGIL, CISL in UIL sklenila prirediti v sredo, 2. septembra, ob 18. uri na Borznem trgu javno manifestacijo pred južnoafriškim konzulatom. Sindikati vabijo na manifestacijo delavce in vse prebivalstvo ter so pozvali k sodelovanju tudi demokratične politične, družbene in verske sile, krajevne uprave in parlamentarce. Predsedniku vlade Gorii in zunanjemu ministru Andreottiju pa so poslali brzojavko, v kateri zahtevajo, naj se vlada prizadeva za politično in gospodarsko osamitev južnoafriškega režima, ki se upira vsaki demokratizaciji notranjih odnosov in dejansko ohranja izkoriščanje in suženjstvo milijonov ljudi. ■ Sekcija Slovenske skupnosti iz dolinske občine sporoča, da bo njen letošnji tradicionalni Naš Praznik v dneh 5., 6. in 7. septembra na prostoru pri občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu. V teku so zadnje priprave kulturnega programa za nedeljo, 6. septembra popoldne, v okviru katerega bosta nastopili godba na pihala iz Pazina in 50-članski mladinski pevski zbor Vesela pomlad z Opčin ob spremljavi glasbenega ansambla Zvezde. Sredi tedna bo objavljen celoten razpored Praznika. Prihodnji teden 7. mednarodni kongres jamarskega reševanja Gostili bomo jamarje iz vsega sveta Prihodnjj teden bo naša dežela, natančneje Čedad in Trst, v središču svetovne speleološke javnosti. Od 30. avgusta dp 5. septembra bo namreč najprej v Čedadu, nato pa v Trstu, potekal 7. mednarodni kongres jamarskega (ali speleološkega) reševanja, svetovno srečanje, ki ga vsaka štiri leta na najrazličnejših koncih zemeljske oble prireja Union Internationale de Speleologie, združenje, ki je včlanjeno v organizacijo OZN Unesco. Zakaj tako pomembna in velika prireditev prav v naših krajih? Na vprašanje so na včerajšnji tiskovni konferenci odgovorili predstavniki prirediteljev, deželni predstavnik speleološke sekcije italijanske gorske reševalne službe (Sezione Speleologica del Cor-po Nazionale Soccorso Alpino) Sergio Dambrosi, Mario Gerbaz, ki je zadolžen za organizacijo kongresa, in pooblaščeni upravitelj kompjuterske družbe IBC, ki prireditev sponsorizira, Paolo Bagato. Na zadnjem kongresu, ki je bil na Madžarskem, so za prireditelja naslednjega kongresa izbrali Italijo, italijanski speleologi pa so nalogo poverili svoji II. skupini, se pravi speleologom Furlanije-Julijske krajine, ki imajo velike organizacijske izkušnje. Na tej osnovi je skupina že dve leti krepko na delu: opravila je vrsto sestankov, razprav, obiskov in potovanj, predvsem pa je izdelala in razposlala po vsem svetu na tisoče okrožnic, prevedenih v 5 uradnih jezikov mednarodnega reševalnega združenja. Na ta način si je za kongres zagovotovila okrog 300 udeležencev iz (za sedaj) 18 držav, in sicer iz Argentine, Avstrije, Belgije, Češkoslovaške, Francije, Jugoslavije, iz obeh Nemčij, Velike Britanije, Grčije, Poljske, Romunije, Santo Dominga, Španije, ZDA, Švice in Madžarske. O pomenu kongresa priča že podatek, da bo tokrat prvič potekal v Italiji in da bo glede na 4-letno razdobje med enim in drugim kongresom Italija prišla znova na vrsto komaj čez kakih 20 do 30 let. Prireditelji se zavedajo, da bo kongres za našo deželo v tem smislu nedvomno neponovljiva priložnost, zato so ga pripravili do najmanjših podrobnosti in v veliki skrbi, da bi udeleženci odnesli z njega čim popolnejši vtis o brezhibni organizaci- ji, o plodnem poteku dela in o gostoljubnosti domačinov. Jasno je, da srečanje na tako visoki ravni zahteva tudi visoke finančne žrtve. Več kot 40 milijonov lir je prispeval Italijanski alpinistični klub, v mejah svojih proračunov pa so prireditev z velikim razumevanjem podprle tudi javne uprave. Za svojo udeležbo bodo prispevali tudi sami kongresisti, čeprav bo njihov delež razumljivo nizek glede na to, da si bodo morali kriti tudi potne stroške. K temu gre dodati, da bodo nekateri udeleženci tudi gostje v pravem pomenu besede, saj so jih prireditelji povabili na svoje stroške: gre za predstavnike oddaljenih dežel, kjer je speleologija komaj v povojih in kjer tudi na tak način želijo spodbuditi njen razmah. Prav zato omenjeni finančni prispevki niso mogli zadostovati za organizacijo kongresa, tako da se je bilo potrebno obrniti na zasebne sponsorje. In treba je reči, da so nekatera podjetja pokazala izredno občutljivost in konkretno omogočila prireditev kongresa. Prihodnji teden bodo torej speleologi iz vsega sveta spoznali našo deželo in prinesli vanjo živahnost posebne vrste, v katero bodo — z razstavami, filmskimi projekcijami in s spektakularnimi vajami — vpletli tudi domače prebivalstvo. Napovedana udeležba številnih italijanskih in tujih novinarjev in televizijskih ekip pa bo podobe naše dežele ponesla v hiše milijonov ljudi po vsem svetu. Vsekakor bomo naše bralce z natančnim programom kongresa seznanili v prihodnjih dneh. Kako odpraviti nezakonita odlagališča smeti na Krasu? Naš fotograf je naredil zgornji posnetek v bližini Bazovice. Žal je podobnih nezakonitih odlagališč smeti na Krasu veliko. Ekološko dovzetni občani se sprašujejo, ali pristojne oblasti sploh skušajo rešiti to odprto vprašanje. Montanari, inšpektor šestega oddelka mestnih redarjev, odgovoren za kraški predel občine Trst, nam je povedal, da redarji večkrat brskajo po teh nezakonitih odlagališčih, da bi dobili kako kuverto ali kak naslov, ki bi izdal neolikanega mazača. Sreča pa se jim poredko nasmehne. Dr. Cavani od Gozdne uprave nam je obrazložil, da tudi gozdni čuvaji podobno ukrepajo. »Žal nimamo zadosti osebja,« pravi Cavani, »da bi lahko postavljali zasede na vsakem odlagališču. Nekajkrat se je zgodilo, da so čuvaji zasledovali tovornjake, ki so prevažali smeti, in so tako rekoč zasačili prevoznike z "rokami v Žaklju". Ti so se ponavadi bridko kesali svojega obnašanja. Zakon predvideva, da se tovrstne prekrške kaznuje z globo od 60.000 do 600.000 lir. Poleg tega smo pripravili seznam vseh teh odlagališč in ga poslali vsem občinskim upravam v naši pokrajini.« Očitno tega vprašanja ne bo rešila nobena policijska akcija. Redarji in čuvaji niso krivi, če je na svetu toliko neolikanih ljudi. Prav bi pa bilo, da bi Tržaška občina poskrbela, da bi bila smetarska služba bolj učinkovita. Tako bi vsaj preprečili, da bi se neotesanci opravičevali z izgovorom, da niso vedeli, kam s smetmi. Skupina prostovoljcev očistila tržaške plaže Pretekli konec tedna je skupina prostovoljcev, v sodelovanju s pokrajinsko upravo in Občino Devin-Nabrežina, temeljito očistila tržaške plaže. Akcija, ki med drugim ne spada v pristojnost Pokrajine, je poleg čistoče, namenjena tudi prebivalstvu, ki prepogostoma zanemarja skupno lastnino in ne skrbi za čisto in prijetno okolje. Prostovoljci so namreč nabrali več stotov najrazličnejših odpadkov, ki jih kopalci puščajo za sabo. Najtežje je bilo delo v predelu med Grljanom in Sesljanom, saj je pot do nekaterih plaž težko dostopna, kar je še bolj otežko-čalo odnašanje vreč z odpadki. Največ vreč so zato natovorili na posebno plovilo, nakar so jih s tovornjaki občinske smetarske službe odnesli na odpad. Akcije, ki sta jo koordinirala pokrajinski odbornik Dini in inž. Fabris, se je udeležilo približno 20 prostovoljcev, prisotna pa sta bila odbornika devinsko-na-brežinske občinske uprave Igor Tuta in Marino Vocci. ___________________pismo uredništvu________________ Šagre in osmice - prizorišča nestrpnosti Slovenci smo navajeni, da že od mladih nog obiskujemo vaške šagre in osmice, pa naj bo to iz radovednosti ali zgolj iz zabavnega navdiha. Tja pridemo veselo razpoloženi, sedemo za mizo in ob kozarčku pristnega domačega vina v družbi kaj zapojemo, tako da pozabimo na vsakdanje probleme. V teh prilično kulturno-prosvetnih prostorih se torej posameznik lahko sreča s svetom, ki je totalno različen od tistega, s katerim se vsak dan sooča. Resnici na ljubo bi človek ob vsem tem dejal, da v slovenskem okolišu lahko dobi kraje, kjer si odpočije živce in si opomore od vsakdanjega stresa. V zadnjem času pa so se žal pripetili razni dogodki, ob katerih je bolje, da se človek zamisli in trezno presodi položaj in pomen, ki ga tovrstne prireditve imajo v zadnjem času na našem Krasu. Dandanes gremo na šagro (oz. osmico), da bi bili s prijatelji malce skupaj, da se pogovorimo, opazujemo ljudi okoli nas. Ob šanku pa opazimo mladeniče, ki se neutrudno zalivajo z vinom ali s pivom, kričijo, tulijo, se režijo, ne glede na ljudi okrog sebe. Podobnih prizorov smo žal na takih prireditvah že navajeni, kar priča o dejstvu, da del dorašča-joče mladine ne najde nič boljšega, kot da se ga konec tedna pošteno napije (nekateri izmed njih ob alkoholu zaužijejo tudi večje količine tablet, od uspavalnih sredstev do raznih dražil) in cel večer razgraja brez vsakršnega spoštovanja do sočloveka. Toda kje iskati vzroke za takšno vedenje? Nedvomno je vse to v prvi vrsti odvisno od posameznikovih morebitnih težav in problemov, s katerimi se morda vsak dan sooča in ki jih skuša na ta način za trenutek pozabiti. To pa ne more biti povod za tak položaj; razloge moramo morda poiskati tudi v družbi, v kateri posameznik živi. Mladoletnik, ki je po končanem obveznem šolanju prepuš- čen samemu sebi, se še neizkušen kar naenkrat znajde v svetu odraslih, čestokrat brez družinske opore, in se v njem lahko zgubi, če ni dovolj samozavesten. Ko se postara in ni več lahkomiseln ter brezbrižen najstnik, se večkrat kesa, da ni nadaljeval s študijem in je nevoščljiv svojim prijateljem, ki razpolagajo z bogatejšo kulturo. Zaveda se, da jih ne bo nikoli "dohitel" in se zato zapre vase. Taki introvertirani osebi pa "očitno" ne ostane drugega, kot da se ne "reši" in da postane "mlad alkoholik"... To se dogaja seveda tudi z italijansko nacionalistično odnosno šovinistično mladino in žalostno je dejstvo, da v zadnjem času zahaja prav v slovenske kraje dajat duška svojim problemom in si hladit živce. Pred nekaj tedni smo v tržaškem lokalu slišali "frontina", ki se je s svojimi pajdaši pripravljal na obisk šagre: »...cio, muli, andemo su in sagra a tirar un do' longhi...« Simptomatično, kajne? Res, saj je na šagri v Ricmanjih nekaj dni kasneje prišlo do hudih izgredov prav zaradi gruče črnih zlonamernežev (ki pa jo je, kot je znano, skupila), ki je s svojimi šovinističnimi gesli skušala ovirati miren potek praznika. Obvezno je tu pomisliti na vzroke takšnega dejanja. Mar si določeni ljudje predstavljajo, da lahko še vedno zahajajo v naše kraje in tam zagospodarijo? Ali še vedno mislijo, da potrpežljivo in trpno sledimo njihovim križarjenjem po naših vaseh? Očitno so nekateri še tega mnenja, saj je njihovo vedenje popolnoma nelogično in brezvezno. Upajmo, da jih bo nekdo seznanil s stvarnostjo, v kateri živijo, ker njim samim to očitno ne uspe... Moramo sicer tudi mi paziti, da ne prekoračimo določenih mej: kaj bi če ne lahko mislila javnost o nas Slovencih, ki napadamo nebogljene, brezmadežne in nedolžne otroke? AG Kraška ohcet je imela sinoči na sporedu dekliščino in fantovščino Dekleta so se zbrala na Colu fantje pa na ženinovem domu Darila za novoporočenca Objavljamo dopolnjeni seznam daril ustanov in zasebnih podjetij paru, ki se bo poročil na letošnji 13. kraški ohceti: narodna noša za nevesto — s prispevkom repentabrske občinske uprave; narodna noša za ženina — dar Slovenske kulturno-gospodarske zveze; zlata poročna prstana — dar zadruge Naš Kras; poročno potovanje na Palmo de Mallorca darilo agencije Auro-ra/Atlas; obutev za nevesto in ženina — dar trgovine čevljev Malalan; poročni šopek in nageljni — dar cvetličarne Švagelj; usnjen album za slike — dar Foto Egon; 10 kg konfetov — dar trgovine jestvin Škabar; poročni kolač — dar pekarne Č0k; električni aparat za pripravo sladoleda (Philips) — dar trgovine Vatovec; srebrna slika Ottaviani dar draguljarne Malalan; enoletna naročnina na Primorski dnevnik — dar ZTT; knjižna zbirka — dar Tržaške knjigarne; hranilna knjižica z 250.000 lirami — dar Hranilnice in posojilnice na Opčinah; hranilna knjižica z 250.000 lirami — dar Tržaške kreditne banke; pručka z narodnim motivom (izdelek galerije Bor) — dar Zveze slovenskih kulturnih društev; prt za kraško skrinjo — dar Galerije kraške umetne obrti Bor; 150 litrov vina — dar Kmečke zveze; umetnostna slika — dar Stana Žerjala iz Boljunca; 24 steklenic terana — dar kmetije Lupine iz Praprota; zibelka — dar trgovine pohištva Koršič; 24 steklenic terana DOC dar kleti Riolino; srebrna slika s kraškim motivom — dar urarne in zlatarne Mi-kolj; majolka z buteljko vina (izdelek Gabrijele Ozbič) — dar Zora Štoklja od Piščancev; usnjeni ovitek za telefonski imenik (izdelek Silve Bogateč) — dar trgovine Pri kostanju v Križu; 20 kg pralnega praška — dar pralnice Roiano (Paolo Calzi); gledališki abonma za sezono 87/88 — dar Bogdane Bratuž in Antona Peljeta; keramična vaza (izdelek Gabrijele Ozbič) — dar trgovine Ars Cretaria; kristalna skleda in vaza ter prtička s slovenskim narodnim motivom — dar repentabrskih deklet, zbranih na dekliščini. Najavo morebitnih novih daril sprejema Primorski dnevnik (telefon 764832) ali pa potovalni urad Aurora (telefon 60261). Kraška nevesta je nazdravila dekliščini na Colu »Rom, pom, pom, še ne gremo domov!« je sinoči odmevalo vsepovsod po Repnu. Vzradoščeni fantje in dekleta se kar niso mogli ločiti. Plesati, peti in veseliti so se začeli že ob mraku, ko so se dekleta zbrala na Colu v gostilni Pod Tabrom, medtem ko so fantje prihajali na fantovščino na ženinov dom. Na obeh zbirnih mestih veselja ni zmanjkalo, kljub skoraj enournemu black outu v Repnu. Pri ženinu so si takoj pomagali, seveda s svečami. Godci so kar naprej širili meh in brenkali na kitaro, dekleta in fantje pa so se »trudili«, da bi Anamarijino in Pavlovo slovo od »ledih stana« bilo čimbolj prijetno in nepozabno. Po obrazih in smehu sodeč, jim je to povsem uspelo. Dekleta so nekaj pred 23. uro posadila Anamarijo na okrašen voziček ter jo nato ob petju in splošni radosti popeljala do repenskega trga, kjer sta se zaročenca končno srečala in zaplesala v krogu, ki so ga njuni prijatelji sklenili na repen-skem plesišču pod radovednimi očmi obiskovalcev, ki so prihiteli v Repen za to priložnost. Dekleta in fantje so se kasneje množično odpravili na Pavlov dom, k »Muhčevim«, kjer sproščene zabave in petja ni in ni hotelo biti konca. Nocoj bo Pavel zbral vso korajžo in na dvorišču nekoliko stran od repenskega trga zapel svoji izvoljenki podoknico s pomočjo nekaterih prijateljev. Nevestino srce bo gotovo močneje utripnilo in zaželela si bo stopiti iz spalnice na »gank«, vendar materinim ušesom ne uide niti najmanjši šum, kaj šele petje in vriskanje na dvorišču... Podoknici bo sledilo predvajanje filmov o prvih Kraških ohcetih, ki jih je posnela RTV Ljubljana. Organizatorjem je za to priložnost priskočila na pomoč Devinsko-nabrežinska občina, ki je v znak sodelovanja z zadrugo Naš Kras posodila projektor in projekcijsko platno. Obiskovalci se bodo nato lahko pogostili z dobrotami, ki jih v teh dneh domačini nudijo v svojih osmicah. Hkrati pa se bodo ljubitelji plesa lahko na repen-skem trgu zavrteli ob zvokih ansambla Lojzeta Furlana. Jutri bo vendarle prispel dolgo pričakovani vol iz Ivanjega grada pri Komnu, tako da bodo balarji v jutrišnjih večernih urah imeli polne roke dela. Na Colu bodo morali naložiti na voz z volovsko vprego nevestino balo in jo prepeljati v Kraško hišo v Repen, kjer jih bosta pričakala ženinov »oče« in »mati«, ki si bosta balo pazljivo ogledala, nato pa balar-jem postregla z vinom in slaščicami. Na predvečer 13. kraške ohceti si bodo obiskovalci lahko ogledali razstavo Človek in trta v pokrajinskem Kraškem muzeju in razstavo umetne obrti v Kraški galeriji, gotovo bodo obiskali repenske osmice in dan zaključili s plesom na trgu v središču vasi ob igranju Celjskega instrumentalnega ansambla. Program 13. kraške ohceti do slavja na Repentabru Danes, 28. avgusta: Ob 20.30 za ples igra ansambel Lojze Furlan. Ob 21.30 podoknica v Repnu. Predvajanje filmov prvih kraških ohceti na dvorišču pokrajinskega Kraškega muzeja. Jutri, 29. avgusta: Ob 20.30 prevoz bale s Cola v Kraško hišo v Repen. Ob 20.30 za ples igra Celjski instrumentalni kvintet. Nedelja, 30. avgusta: Ob 8.45 svatovska povorka iz Repna na Col. Ob 9.30 zborno mesto narodnih noš pri cerkvi na Repentabru. Ob 9.45 svatovska povorka s Cola na Repentabor. Ob 10. uri svečana poroka v cerkvi na Repentabru. Ob 11.15 »žvacet« za narodne noše v restavraciji Furlan na Poklonu. Ob 12.30 svatovska povorka s Poklona v Repen. Ob 13.30 »predaja neveste« v Kraški hiši v Repnu. Ob 14.30 poročno kosilo v restavraciji Križman v Repnu. Ob 17.00 novoporočenca odpreta ples ob sodelovanju Tržaške folklorne skupine »Stu ledi«. Do polnoči bo igral Celjski instrumentalni kvintet. V času 13. kraške ohceti bo v Kraškem muzeju v Repnu odprta razstava »Človek in trta« (danes in jutri od 17. do 23. ure, v nedeljo pa od 9. do 24. ure), v Kraški hiši pa razstava umetne obrti (danes in jutri od 18. do 23. ure in v nedeljo od 10. do 12. ure ter od 17. do 21. ure). KD Kraški dom bo nudilo kuhane štruklje pri »Tevčevih« (Repen št. 60), pijačo pa pri »Štefkovih« (Repen 34). Na dvorišču pri »Štefkovih« bodo člani Lovskega društva Doberdob prodajali lovski »golaž«, klobase in zelje ter sir in pršut. V domačiji pri »Stršinovih« (Repen 71) bodo člani Repentabrske župnijske skupnosti stregli z joto, klobasami in zeljem, kuhanimi štruklji in pijačo. Člani ŠD Breg bodo odprli svoj kiosk kar na repenskem trgu. Dušan Guštin bo imel osmico na svojem domu pri »Žvanovih« (Repen št. 22), kjer bo nudil surov pršut in sir, zelje in klobase ter domače belo in črno vino. Osmice in kioski bodo odprti danes in jutri od 18. do 23. ure, v nedeljo pa od 9. do 23. ure. Samo osmica Pod lipo, pri »Buorgnih« (Repen št. 130), bo ohranila svoj običajni urnik: vsak dan od 8. do 23. ure. Močan plamen iz roštilja hudo oplazil Nabrežinca V videmski bolnišnici se v Centru za hude opekline bori s smrtjo 51-letni Francesco Adam iz Nabrežine 76. Po zgornjem delu telesa ga je oplazil ogenj iz roštilja. V sredo zvečer okrog 19. ure je Adam pekel ribe na svojem vrtu in je hotel poživiti žerjavico z alkoholom. Nenadoma pa mu je steklenička z lahko vnetljivim alkoholom počila v roki. Tekočina je padla na ogenj in močan plamen je v hipu zajel Adama ter ga nevarno ožgal po vsem telesu. Rešilec je ponesrečenca takoj odpeljal v videmsko bolnišnico, kjer razpolagajo z boljšimi zdravstvenimi strukturami za zdravljenje hudih opeklin kot v Trstu. Kaže, da so Adama včeraj odpeljali na oddelek za plastično kirurgijo, saj ga je ogenj povsem iznakazil. Zdravniki trenutno ne dajejo veliko upanja za njegovo ozdravljenje, ker so opekline druge stopnje izredno nevarne. Pozabila je na ročno zavoro... Z Nabrežja Maksimilijana in Šarlote v Grljanu je včeraj dopoldne zdrsel v morje A 112, ki ga je bila tamkaj parkirala Marinella del Ponte. Avto je najprej oplazil in poškodoval tamkaj privezano ribiško ladjo, last Antonia Ragaua iz Naselja sv. Nazarija, in se nato potopil. A 112 je last Bojana Smrke, ki stanuje pri Sv. Jakobu. Včeraj se je njegova žena z njim odpeljala do Grljana, kjer ga je parkirala na Nabrežju. Pri parkiranju pa je pozabila potegniti ročno zavoro... Nocoj v Devinu zaključni večer mladinskega raziskovalnega tabora Mladinski raziskovalni tabor v Devinu se bliža koncu. Mladi raziskovalci in njihovi mentorji bodo prve rezultate svojega skoraj dvotedenskega dela predstavili javnosti nocoj na zaključnem večeru v prostorih devinske osnovne šole "Josip Jurčič". Svoja poročila bodo popestrili z diapozitivi in filmskimi posnetki, iz katerih nameravajo sestaviti video kaseto. Večer se bo pričel ob 20.30, nanj pa so še posebej vabljeni Devinčani. Le-ti bodo imeli med drugim možnost, da s svojimi pripombami dopolnijo predstave, ki so si jih raziskovalci izoblikovali o zgodovinskih, socioloških, geografskih, naravnih in drugih značilnostih njihovega kraja. Tabor se je pričel 18. avgusta, prireja pa ga Društvo mladih raziskovalcev v sodelovanju z Društvon slovenskih naravoslovcev in tehnikov "Tone Penko", Odsekom za zgodovino pri NŠK in SLORI ter pod pokroviteljstvom Občine Devin-Nabre-žina. Nova javna razsvetljava za Miramar in Grljan Tržaški občinski odbor je nedavno odobril tri projekte podjetja Acega o namestitvi in obnovi naprav za javno razsvetljavo na območju Miramara in Grljana. Gre za postavitev 98 novih lampijonov vzdolž obalne ceste, od odcepa za Miramar do bližine hotela Riviera, ter vzdolž stopnišča, ki pelje na Ul. Beirut, nadalje za 130 novih lampijonov na ulicah Pucino, Plinio in Livia ter železniških podhodih postaj Grljan in Miramar in končno, za 39 lampijonov ob cesti proti Miramarskemu gradu. Te zadnje bodo umetniške svetilke na stebrih "v stilu", ki bodo v skladju s splošno podobo miramarskega okolja. Na čimprejšnjo odobritev čaka še zadnji, četrti projekt, ki predvideva razsvetljavo obalnega območja v Grljanu, se pravi Nabrežja Maksimilijana in Šarlote, Ul. Junker in stranskih uličic. Vsa navedena dela, ki jih bodo začeli takoj, ko bodo odobrena posojila, bodo v skupnem znesku veljala 624 milijonov lir. V Miljah praznik Unita in Dela Od danes, 28. avgusta, do nedelje, 6. septembra, bo praznik komunističnega tiska na prostoru bivše ladjedelnice v Miljah. Začel se bo z nastopom skupine Bulli e Puppe, jutri, 29. avgusta, pa bo ob 18.30 razprava z naslovom "Slovenci, kje je problem?", ki ga bo vodil Miloš Budin. V nedeljo, 30. avgusta, ob 19.30 bo razprava o glasbenih strukturah za mlade v Miljah, v torek, 1. septembra, ob 19. uri pa razprava o miljskem zelenju. V sredo, 2. septembra, bo ob 17. uri razprava z naslovom "Živeti dolgo — živeti boljše", uro kasneje pa ji bo sledila okrogla miza o tem, kako ostati mladi. Tudi v četrtek, 3. septembra, bosta ob 17. in 18. uri razpravi o problemih ostarelih ljudi: prva nosi naslov "Mesto in ostareli", druga pa "Pokojnine v letu 2000?". V petek, 4. septembra, bosta ob 19. oziroma ob 20. uri razpravi "Milje: kakšna sedanjost in katera prihodnost?" in "Razvoj tržaške pokrajine". Na tej razpravi bo sodeloval poslanec VViller Bordon. Sobotna razprava boposvečena jedrskim dilemam, zadnja pa bo v nedeljo, 6. septembra, ko bo posl. Maria Luisa Sangiorgio govorila o ženskah v parlamentu. Suzuki v pešce Iz še nepojasnjenih razlogov je 36-letni Gianpaolo Trevisan iz Benetk sinoči v Ul. Carducci nenadoma izgubil nadzorstvo nad svojim suzukijem in povozil štiri pešce ter se nato zaletel v izložbo trgovine optike Visus. Motorist je vozil proti železniški postaji; na križišču z Ul. Battisti je podrl dva pešca, ki sta prečkala cesto, pri tem izgubil nadzorstvo nad vozilom in zavozil na pločnik. Tu je povozil še 2 osebi. Vse ranjence je rešilec RK odpeljal v bolnišnico. Štiri pešce, Gabriello De Marchi (29 let, Ul. Galilei 28), Lucia Tognuttija (34 let, iz Čedada), Rosanno Cuppo (28 let, UL Pasteur 23) in Dina Dal Masa (72 let, Ul. Torrebianca 10), so sprejeli na Katinari. De Marchijeva bo okrevala v 2 mesecih, ostali se bodo morali zdraviti od 8 do 10 dni. Trevisan se je v nesreči le lažje poškodoval. V dveh nesrečah štirje ranjeni V zgodnjih jutranjih urah sta se včeraj pripetili dve prometni nesreči s štirimi ranjenimi. Žrtev prve nesreče, ki se je pripetila okrog 3. ure zjutraj, je bil 23-letni Giorgio Obat iz Ul. Giaggioli 15. Mladenič je prečkal cesto na Ul. Com-merciale, ko je izza ovinka pripeljal Y10, ki je Obata zbil na tla. Voznik je po nesreči pobegnil. Povoženca je v bolnišnico na Katinari pripeljal rešilec RK. Zaradi raznih poškodb se bo moral zdraviti 20 dni. Čez nekaj ur se je javil karabinjerjem oče Roberta Giannettija, mladega voznika avtomobila Y10, ki je v trenutku panike odbrzel s kraja nesreče. Štiri ure kasneje se je 48-letni Emilio Trevisan iz Ul. Donaggio 17 s fiatom 127 peljal proti Naselju sv. Sergija. Ob njem je sedela njegova 10-letna hčerka Ales-sandra. Pri bencinski črpalki se je v zadnji del fiata 127 zaletel fiat 500, ki ga je upravljala 27-letna Daniela Nardo iz Ul. Primule 3. Vse tri ranjence je rešilec RK odpeljal v katinarsko bolnišnico. Voznik fiata 127 in njegova hčer se bosta morala zaradi raznih odrgnin in udarcev zdraviti 10 dni. Nardova se je pri trčenju udarila v čelo in si poškodovala levo stegno. Okrevala bo v 15 dneh. V Grčiji obsojen na 4 leta zapora V sredo so v Grčiji sodili trem Tržačanom, ki jih je pred 10 dnevi aretirala policija na otoku Mykonos. Sodišče je 25-letnega Guida Aghema obsodilo na 4 leta in 2 meseca ječe zaradi fizičnega napada in povzročitve nevarnih poškodb. Fant je v pretepu hudo ranil mladega turista iz Emilije Romagne. Kaže, da bo moral Aghemo prestati kazen v enem od najslabših zaporov ob meji med Grčijo in Turčijo. Njegova tovariša, 22-letni Cristi-ano Marcuzzi in 23-letni Roberto Dapin-guente, bosta morala plačati globo in se bosta nato lahko vrnila domov. t Sporočamo žalostno vest, da nas je dne 26. avgusta 1987 zapustila naša draga mama Antonija Kralj Pogreb bo jutri, 29. avgusta, ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Trebče. Žalujoča sin Bruno z družino in hči Veronika z družino Trebče, 28. avgusta 1987 (Pogrebno podjetje Zimolo) t Sporočamo žalostno vest, da nas je 25. avgusta zapustil naš dragi mož, očka in nono Venceslao Čok Lauči Pogreb bo jutri, 29. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v katinarsko cerkev. Žalostno vest sporočajo žena Gio-vanna, hči Nadia z možem Frankom, sin Fabio z ženo Doriello ter vnukinji Tanja in Marina, brata Svetko in Ljubo, svak Angel z družinami ter drugo sorodstvo. Trst, Katinara, 28. avgusta 1987 Ob izgubi dragega očeta izrekajo Fabiu Čoku in družini iskreno sožalje člani zadruge Expedit t Zapustila nas je naša draga Marija Andrejasič vd. Tul Pogreb bo danes, 28. t. m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev v Mačkolje. Žalostno vest sporočajo sestra Jožefa, Amalija, Kristina, Nino in drugo sorodstvo. Mačkolje, 28. avgusta 1987 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3) Razprodaje se bližajo koncu Konec avgusta pomeni -nekako konec poletja, pa tudi konec vsakoletnih razprodaj, ki se v glavnem začenjajo z nastopom počitnic in se z njimi tudi zaključujejo. V izložbah trgovin, ki so v tem času odprte, so še vedno napisi »Razprodaja« ali »Promocijska prodaja«, kar vse pomeni prodajo artiklov po znižanih ali vsaj ugodnejših cenah. Včasih so razprodaje trajale manj časa ter so se trgovci kar na hitro rešili sezonskih artiklov. Sedaj trajajo razprodaje veliko dlje, pa ni rečeno, da so vsi trgovci z njimi zadovoljni. »Čevlji so bili vedno tisti, ki so ob razprodajah šli najbolje in najlaže v promet,« nam je povedala lastnica trgovine s čevlji v D'Annunziovem drevoredu. »Včasih smo dajali v razprodajo v glavnem tiste številke čevljev, ki so nam ostajali - številke 40, ali pa manjše od 36. To je bilo v tistih časih, ko so bili čevlji bolj klasičnih oblik pa tudi barv. Sedaj so čevlji močno modni, kar pomeni, da sledijo modi oblačil. In takšne čevlje ne moremo hraniti za prihodnje poletje, ker jih ne bi mogli več prodati. Zato jih damo kar v razprodajo, čeprav dobimo zanje morda le polovico tega, kar so veljali v glavni sezoni.« »Do likvidnega denarja moramo priti čimprej, ker je treba plačati naročila novih kolekcij že vnaprej,« nam je povedala lastnica trgovine z oblačili na Carduccijevi ulici. »Razprodajo smo začeli z manjšimi popusti - od deset do dvajset odstotkov. Ker nismo prodali toliko, kolikor smo mislili, smo sedaj znižali cene tudi za 50 in celo 80 odstotkov. In še s tako velikim znižanjem ne moremo govoriti o zelo ugodni prodaji. Ženske, pa tudi moški, se odločajo za nakupe oblačil na začetku sezone, ker pač želijo biti po modi. Ob koncu sezone dobro vedo, da prihodnje leto vsi dosedanji artikli ne bodo več moderni. Moda se zelo hitro spreminja tako glede krojev, kot tudi izbire barv. Trgovci moramo željam klientov slediti, če nočemo ostati s polnimi policami.« Razprodaje in znižane cene so se pojavile v juliju in avgustu tudi na raznih prehrambenih artiklih, kot so kava, razne žgane pijače itd. »Tudi kava je artikel, ki ga trgovec ne more dolgo hraniti, posebno če gre za praženo kavo,« nam je povedal lastnik trgovine s kavo v središču mesta. »Računali smo na večje število jugoslovanskih turistov, pa jih v poletnem času ni bilo toliko, kot na primer v lanskem letu. Ti turisti pa so bili tudi naši najboljši kupci. Tako smo ceno kavi precej znižali in je šla hitreje v promet.« Čez nekaj dni bodo začele izložbe že spreminjati svoj videz. Trgovci pričakujejo pošiljke jesenskih artiklov, ki so jih že pred meseci naročili. »Vse bo precej drago,« nam je še dejala lastnica trgovine s čevlji v Ul. Imbriani. »Ljudje hočejo čevlje z usnjenimi podplati in tudi sicer dobre kvalitete. Takšni čevlji pa stanejo in jih bomo prodajali kar po precej visokih cenah. Nekateri bodo morda čakali na prihodnje razprodaje. Lahko bodo pametno ukrepali, lahko pa tudi ne.« Še nekaj dni razprodaj torej, potem bodo nastopile jesenske cene. (N. L.) razne prireditve KD Rdeča zvezda In Glasbena zadruga Ars Nova vabita na predstavo Alda Nicolaja 'BLAGI POKOJNIK, DRAGI MOŽJE '. Igra Polona Vetrih, režija Boris Kobal, produkcija Festival Ljubljana. Premiera 1. septembra, ponovitvi 2. in 3. septembra ob 20.30 na Županovem dvorišču v Zgoniku, v primeru slabega vremena pa v športno-kulturnem centru v Zgoniku. Predprodaja vstopnic na ZSKD in v knjigarni Terčon v Nabrežini. Glasbena matica - Trst. Jutri, 29. avgusta, ob 20. uri v evangeličansko-lute-ranski cerkvi na Trgu Panfili KONCERT dekliškega pevskega zbora HUMANIO-RA VIRGA JESSE iz Belgije. Dirigent Leo Schepers. Vabljeni! Bazovske vaške organizacije priredijo jutri, 29., in v nedeljo, 30. avgusta, VAŠKI PRAZNIK v prostorih Gospodarske zadruge v Bazovici. Čisti dobiček je namenjen Bazoviškemu domu. Danes, 30., in jutri, 31. avgusta, od 18. do 24 ure bo na vrtu pri Rumeni hiši (Furlanska cesta 293) PRAZNIK KOMUNISTIČNEGA TISKA. Otvoritev danes, 28. avgusta, ob 20. uri z nastopom proseš-ke godbe na pihala. Razstava in prodaja knjig ter komunističnega tiska. Delovali bodo dobro založeni kioski. KD F. Prešeren prireja ZAKLJUČNI VEČER RAZISKOVALNEGA TABORA BOLJUNEC '87 jutri, 29. avgusta, ob 20.30 v občinskem vrtcu v Boljuncu. Vabljeni! kino LETNI KINO - ARISTON - 21.00 I love you, dram., It./Fr. 1986; r. Mar-co Ferreri; i. Christopher Lambert, Eddy Mitchell. LETNI KINO - LJUDSKI VRT - 21.00 Una perietta coppia di svitati, kom., ZDA 1986; r. Peter Hyams; i. Gregory Hines, Billy Crystal. EKCELSIOR II - 18.30, 21.45 Radio days, kom., ZDA 1987, 88’; r. Woody Allen; i. Mia Farrow, Seth Green. GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Missis-sippi Adventures, dram., ZDA 1986, 99’; r. Walter Hill; i. Ralph Macchio, NAZIONALE I - 16.30, 22.00 Pregled srhljivke: Creepshosv 2. EDEN - 16.00, 22.00 Taboo n. 4 - La degenerazione, pom., □ □ FENICE - 17.30, 22.15 Emmanuelle 5, er. Fr. 1986; r. Walerian Borowczyk; i. Monigue Gabrielle, NAZIONALE II - 16.30, 22.00 Mr. Crocodile Dundee, kom., Avstral. 1986, 102'; r. Peter Fairman; i. Paul Hogan, Linda Kozlowsky. NAZIONALE ID - 16.15, 22.00 L’ange-lo del sesso, pom. □ □ MIGNON - 16.00, 22.15 II bacio della donna ragno, dra., ZDA/Braz. 1985; 119’; r. Hector Babenco, William Hurt. EXCELSIOR I - 18.45, 22.15 Se ti mor-do sei mio, kom., ZDA 1985 r. Ho-ward Storm; i. Lauren Hutton. CAPITOL - 16.00, 22.00 Highlander, dram., Avstral. 1986, 115'; r. Russel Mulcahy; i. Christopher Lambert, Roxanne Hart. LUMIERE - zaprto zaradi počitnic. VITTORIO VENETO - 16.30, 22.00 Tentazioni, r. Bergonzelli; i. K. Mic-helsen, A. Marsina, □ □ RADIO - 15.30, 21.30 Fantastica Moa-na, porn., □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □ šolske vesti Državno učiteljišče A. M. Slomšek s priključeno vzgojiteljsko šolo sporoča, da se bodo popravni in vstopni izpiti začeli v torek, 1. septembra, ob 8.30 s pismeno skušnjo iz italijanščine in slovenščine. Razpored izpitov je objavljen na oglasni deski v šoli. Ravnateljstvo DTTZ Ž. Zois in oddelka za geometre v Trstu sporoča, da se bodo popravni izpiti začeli v torek, 1. septembra, z naslednjimi pisnimi in grafičnimi skušnjami: torek, 1. septembra, na sedežu DTTZ ob 8.30 - slovenščina: 1. a, 1. b, 1. c in 1. raz. geom.; italijanščina: 2. a, 2. c, 2. raz. geom.; knjigovodstvo: 3. a, 3. c, 4. a; torek, 1. septembra, na oddelku za geometre ob 8.30 - tehnično risanje: 1. raz. geom.; gradb. teh.: 3. raz. geom., 4. raz. geom. Razpored pisnih in ustnih izpitov za naslednje dni je izobešen na oglasni deski zavoda. Glasbena matica obvešča, da je vpisovanje novih gojencev za šolsko leto 1987/88 za Trst in podružnice od 1. do 10. septembra vsak dan, razen sobote, od 9. do 12. ure v tajništvu šole - Ul. R. Manna 29, tel. 418605. prispevki V počastitev spomina drage žene in mame Marije Carli darujejo mož Angel, sin Enzo in hči Livija z družino 20.000 lir za Godbeno društvo V. Parma, 20.000 luža ŠD Primorec in 20.000 lir za KD Primorec. Ob 19. obletnici smrti Edkota daruje Pepi 15.000 lir za ŠD Polet in 15.000 lir za SKD Tabor. V spomin na gospo Roso Počkar in na Vilka Batiča daruje Malka Kosmina 20.000 lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje. V spomin na Slavka Pirjevca darujeta žena Iva 50.000 lir in brat Karlo 30.000 lir za pevski zbor V. Mirk. V spomin na Guerrina Husuja daruje družina Kalc 10.000 lir v isti namen. V spomin na Vilka Batiča in Lino Pe-taros darujeta družini Gombač in Kuret 15.000 lir za KD Lonjer-Katinara in 15.000 lir za TPPZ P. Tomažič. V spomin na Vilka Batiča daruje Bojana Modrijan 10.000 lir za Krožek za rekreacijsko udejstvovanje na Tržaškem KRUT. V počastitev spomina Guerrina Husuja darujeta Vojka in Ivan Ukmar 15.000 lir za VZPI-ANPI Prosek. V spomin na Alojza Pirca daruje družina Zidarič (Praprot 10/a) 30.000 lir za ŽPZ Rdeča zvezda. V počastitev spomina Vilka Batiča daruje Milka z družino 25.000 lir za KD Lonjer-Katinara in 25.000 lir za Skupnost družina Opčine. Namesto cvetja na grob Vilka Batiča daruje Giorgio Pošega 20.000 lir za ŠD Adria. Namesto cvetja na grob Vilka Batiča daruje družina Donati 20.000 lir za Kulturni dom v Lonjerju. V spomin na Guerrina Husuja daruje Vinko Furlan 10.000 lir za Godbeno društvo Prosek. V spomin na tov. Guerrina Husuja darujeta Dinči z družino 50.000 lir in Anica Kralj 10.000 lir za spomenik padlim v NOB na Proseku. Za sekcijo VZPI-ANPI Prosek-Konto-vel so darovali Žarko Prašel 5.000 lir, Bruno Pertot 5.000 lir, Franco Magnani 5.000 lir, Karel Kriščak 5.000 lir, Marcello Ziani 5.000 lir, Emil Martellani 5.000 lir, Valentin Peric 5.000 lir, Gino Verginella 5.000 lir, Attilio Albi 5.000 lir, Giorgio Bordon 5.000 lir, Fabio Starc 5.000 lir, Dušan Križman 10.000 lir, Karel Pertot 5.000 lir in Andrej Starc 5.000 lir. OBČINA TRST XIII. ODDELEK URBANISTIKA IN PROMET Upravni odsek Prot. št. XIII-81/135/91 Podrobni načrti za kraške vasi Križ, Prosek in Kontovel Odobritev ŽUPAN, v smislu 16. člena zakona št. 1150 z dne 17. avgusta 1942, kasnejših sprememb in dopolnil, 22. člena deželnega zakona št. 23 z dne 9. aprila 1968 in 43. člena deželnega zakona št. 45 z dne 24. julija 1982, obveščam - da je občinski svet s sklepom št. 229 z dne 20. februarja 1987 -sklep je pokrajinski nadzorni odbor spoznal za zakonit na seji dne 23. marca 1987 (št. 2480/2763 c. c.) - odobril podrobni načrt za Križ, sprejet s sklepom občinskega sveta št. 567 z dne 15. julija 1985; - da je občinski svet s sklepom št. 228 z dne 20. februarja 1987 -sklep je pokrajinski nadzorni odbor spoznal za zakonit na seji dne 23. marca 1987 (št. 2471/2764) -odobril podrobni načrt za Prosek, sprejet s sklepom občinskega sveta št. 566 z dne 15. julija 1985; - da je občinski svet s sklepom št. 227 z dne 20. februarja 1987 -sklep je pokrajinski nadzorni odbor spoznal za zakonit na seji dne 23. marca 1987 (št. 2472/2765 c. c.) - odobril podrobni načrt za Kontovel, sprejet s sklepom občinskega sveta št. 568 z dne 15. julija 1985; - da je izvleček omenjenih ukrepov objavljen v uradnem vestniku dežele Furlanije-Julijske krajine št. 60 z dne 16. maja 1987. Omenjeni sklepi bodo skupno z načrti deponirani v občinskem tajništvu in na prost ogled vsakomur (XIII. oddelek - URBANISTIKA IN PROMET, soba št. 607, 6. nadstropje občinske palače, Cos-tanzijev prehod št. 2). Vse zainteresirane osebe imajo možnost, da si jih v uradnih urah ogledajo (ob delavnikih od 12. do 13. ure). Trst, dne 29. julija 1987 GLAVNI TAJNIK prof. dr. Desiderio De Petris ŽUPAN kap. Giulio Staffieri Nova trgovina čevljev L’ALT RA PELLE v Ul. Madonnina 8. Xenia in Tino vabita na OTVORITEV jutri, 29. avgusta, ob 17. uri. razstave V občinski galeriji - Trg Unita bodo v nedeljo, 30. t. m., odprli razstavo slikarja Romola Bertinija. Razstava bo odprta do 11. septembra po običajnem urniku. V prostorih bivše konjušnice pri Mi-ramaru je do 30. septembra odprta monografska razstava, posvečena Gustavu Pulitzerju Finaliju. Razstava Človek in trta v Kraškem muzeju v Repnu bo odprta do 16. oktobra. Urnik ob priliki Kraške ohceti do 30. avgusta: danes - 17.00—23.00, jutri -11.00—24.00 in v nedeljo - 9.00—24.00. čestitke V Kopru praznujeta danes, 28. avgusta, 80. rojstni dan mama MARIJA in teta VERA. Vse najboljše, predvsem zdravja, jima želi hčerka in nečakinja Violetta z družino. Čestitkam se pridružuje vnukinja Suzana z družino. SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE obvešča vse kandidate, ki so vključeni v pokrajinske lestvice suplentov za poučevanje v šolskem letu 1987/88, da bo DANES, 28. t. m., razobešen na oglasni deski na skrbništvu prvi seznam prosilcev. OBČINA TRST XIII. ODDELEK URBANISTIKA IN PROMET Upravni odsek Prot. št. XIII-86/l 16/38 PREDMET: varianti št. 45 in 46 splošnega občinskega regulacijskega načrta - hitre ceste, odsek Padriče-Opči-ne - področje za znanstvene in tehnološke raziskave - sinhrotronski generator ŽUPAN, na osnovi odloka predsednika deželnega odbora št. 0217/Pres. z dne 5. junija 1987, v izvlečku objavljenega v uradnem vestniku avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine št. 80 z dne 4. julija 1987, s katerim je bila odobrena varianta št. 45 splošnega občinskega regulacijskega načrta za hitre ceste, odsek Padriče-Opčine, ter namenitev bivšega begunskega taborišča v Padričah Področju za znanstvene raziskave, sprejeta s sklepom občinskega odbora št. 1740 z dne 26. junija 1986, potrjenim s sklepom občinskega sveta št. 463 z dne 4. novembra 1986; na osnovi odloka predsednika deželnega odbora št. 0218/Pres. z dne 5. junija 1987, v izvlečku objavljenega v uradnem vestniku avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine št. 80 z dne 4. julija 1987, s katerim je bila odobrena varianta št. 46 splošnega občinskega regulacijskega načrta za Področje za znanstvene raziskave - določitev kraja za namestitev sinhrotronskega generatorja -sprejeta s sklepom občinskega odbora št. 1741 z dne 26. junija 1986, potrjenim s sklepom občinskega sveta št. 464 z dne 4. novembra 1986; na podlagi 10. člena zakona št. 1150 z dne 17. avgusta 1942, obveščam - da sta od dneva objave tega razglasa ter za vso dobo veljave varianti št. 45 in 46 splošnega občinskega regulacijskega načrta z odobritvenimi ukrepi deponirani in na prost ogled vsakomur v občinskem tajništvu, soba št. 607 -XIII. oddelek, Costanzijev prehod št. 2, IV. nadstropje. Zainteresirane osebe imajo možnost, da si ju v uradnih urah ogledajo (ob delavnikih od 12. do 13. ure). Trst, dne 13. avgusta 1987 GLAVNI TAJNIK prof. dr. Desiderio De Petris ŽUPAN kap. Giulio Staffieri menjalnica razna obvestila TPPZ "P. Tomažič" obvešča, da bo v torek, 1. septembra, ob 20.30 v Partizanskem domu v Bazovici PRVA VAJA ORKESTRA IN ZBORA v sezoni 1987/88. Program: obnovitev Simonitijevih pesmi za nastop v Novi Gorici, ki bo 13. septembra ob odkritju doprsnega kipa partizanskemu skladatelju Radu Simonitiju. Obenem vabi nove pevce, naj se javijo, da se dogovorijo za sprejem v ansambel. včeraj - danes Danes, PETEK, 28. avgusta AVGUŠTIN Sonce vzide ob 6.21 in zatone ob 19.52 - Dolžina dneva 13.31 - Luna vzide ob 10.21 in zatone ob 21.17. Jutri, SOBOTA, 29. avgusta JANEZ PLIMOVANJE DANES: ob 5.51 najnižje -44 cm, ob 12.19 najvišje 49 cm, ob 18.40 najnižje -34 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 25,8 stopinje, zračni tlak 1016,5 mb narašča, veter 18 km na uro jugozahodnik, vlaga 55-odstotna, nebo rahlo pooblače-no, morje razgibano, temperatura morja 24,7 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Anna Delise, Frances-co Marturano, Sara Marmori, Valentina Grisonich. UMRLI SO: 72-letna Giuseppina Kaučič por. Susmel, 72-letni Gerardo Di Noia, 90-letni Giovanni Erne, 83-letna Bianca Delena, 89-letna Angela Besedni-ak, 76-letna Emilia Taurian vd. Scelli, 69-letna Pietrina Prodan vd. Blasco, 83-letna Emma Parodi vd. Micheletti, 83-letna Rosa Nernini, 71-letni Giovanni Costa, 66-letni Ettore Garofalo, 70-letni Ervino Boschi. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 24. avgusta, do sobote, 29. avgusta 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Bor-go S. Sergio), Lungomare Venezia 3 (Milje). FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Ul. Commerciale 21, Trg'XXV. aprila 6, Drevored XX. septembra 4, Ul. Bemini 4, Lungomare Venezia 3 (Milje). FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Drevored XX. septembra 4, Ul. Bemini 4, Lungomare Venezia 3 (Milje). FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. _________mali oglasi________________ IZREDNE CENE. Trgovina čevljev Mara - Ul. Vasari 10 - obvešča cenjene odjemalce, da bo v teku septembra premeščena na št. 8 v isti ulici. DRUŽINA Z OTROKOM išče stalno gospodinjsko pomočnico. Tel. 412340 od 19. do 21. ure. KUPIM 4-sobno hišo z vrtom ali stanovanje s teraso. Tel. 412340 od 19. do 21. ure. AVTO peugeot 304 (familiare) v dobrem stanju prodam po ugodni ceni. Tel. 51837. MOTOR cagiva electra 125 (avgust 1986) prodam po izredno ugodni ceni, prevoženih 1.300 km. Tel. v večernih urah na št. 0481/87711. NUJNO iščem v najem že opremljeno hišo ali stanovanje na Opčinah ali v okolici: 3 spalnice s 6 posteljami, kuhinja, dnevna soba in kopalnica. Samo za resne ponudbe telefonirati v večernih urah na št. 225946. NUJNO iščem v najem prostor za tiskarno - 250 kv. m, najraje v bližini Opčin ali v okolici. Telefonirati v večernih urah na št. 225946. OSMICO ima odprto Mulič Karlo v Repnu na št. 50. Toči teran. OSMICO je odprl v Nabrežini Ivan Ušaj. OSMICO je odprl Venceslav Legiša v Mavhinjah. OSMICO je odprl Marjo Milič v Repni-ču. Toči belo vino in teran. ŽERJAV - VLAČILEC do višine 15 m, rabljen, kupim. Tel. 54390. PRODAM audi 80 diesel, 1600, letnik '82 in renault 6, 850, letnik '79. Tel. 228145. IMPORT-EXPORT išče knjigovodjo za vodenje kompjuteriziranega knjigovodstva. Telefonirati v večernih urah na št. 52277. IŠČEMO osebo, staro nad 25 let, razpoložljivo v večernih urah za honorarno delo v društvenem bam. Ponudbe poslati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod šifro "Zanesljiv". 27. 8. 1987 Ameriški dolar............. 1308.— Nemška marka .............. 722.— Francoski frank.............. 214,50 Holandski florint.......... 640.— Belgijski frank............... 34,40 Funt šterling.............. 2120- Irski šterling............... 1910.— Danska krona............... 185.— Grška drahma .............. 9.— Kanadski dolar ............... 970.— Japonski jen............... 8.— Švicarski frank ........... 875.— Avstrijski šiling............ 102,50 Norveška krona ............ 195.— Švedska krona.............. 204.— Portugalski eskudo............. 8,50 Španska peseta............. 10.— Avstralski dolar .......... 900.— Debeli dinar................... 1,50 Drobni dinar................... 1,50 nr|i/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel Sedež 67001 - 68881 DUIVD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131 filmi na tv zaslonu kinoatelje SETTE SPOSE PER SETTE FRATELLI - »Seven Brides for Seven Brothers« - Sedem nevest za sedmero bratov. ZDA 1954. Režija: Stanley Donen. Igrajo: Howard Keel, Jane Pobeli, Jeff Richards, Russ Tamblyn, Tommy Rali. Drevi, 28. avgusta, ob 20.30 na Rete 4. Sedmero samskih bratov, ki se preživlja z gozdarstvom v gorah Oregona, se spusti v dolino, da bi dobilo neveste v mestu. Navihane meščanke začetka ne nasedejo njihovemu dvorjenju, zato jih domiselni gozdarji, po zgledu starih Rimljanov, kar ugrabijo in odpeljejo v svojo osamljeno kočo... Novodobne »Sabinke« se po začetnem tarnanju in upiranju končno le vdajo »robatemu«, a simpatičnemu in nevzdržnemu šarmu razboritih bratov. Domenov muzikal, ki je postavljen v nekakšno karikatu-ralno vesternsko okolje, se odlikuje po nekaj zelo lepih skladbah in sijajnih plesnih točkah in gotovo spada med najboljše dosežke te zvrsti. Po bogastvu in spektakularnosti koreografij ga lahko upravičeno postavimo ob mojstrovine kot »Singin' in the Rain«, »Brigadoon«, »Gigi«, »Bandwa-gon« itd. F.F.S.S. CIOE’ CHE MI HAI PORTATO A FARE A POSIL-LIPO SE NON MI VUGI PIU' BENE - F.F.S.S. oziroma zakaj si me peljal v Posillipo, če me nimaš več rad. It. 1983. Režija: Renzo Arbore. Igrajo: Luciano De Crescenzo, Roberto Benigni, Renzo Arbore, Pietra Montecorvino. V torek, 1. septembra, ob 20.30 na Italia 1. Arbore in De Crescenzo vročično iščeta izvirno idejo za nov film. Ko čakata na navdih pred Fellinijevim stanovanjem, čudežno prileti prav iz Maestrovega okna scenarski rokopis z naslovom »Federico Fellini South Story«, ki pripoveduje o tragikomičnih peripetijah mladega dekleta, ki je zaposlena kot čistilka v piceriji, rada pa bi postala tv subretka. Arbore, ne bodi len, postane njen menedžer in jo skuša na vsak način uveljaviti kot novo zvezdo malega ekrana... Tako se za pisano južnjaško druščino začne pravcato romanje po najznačilnejših postojankah italijanskega spektakla: od studia milanske zasebne tv do sanremskega festivala, od obveznih srečanj s Pippom Baudom, Robertom Be-nignijem, Giannijem Minajem, Troisijem, Gazzellonijem idr. do stanovanja Giulia Andreottija (najznačilnejšega predstavnika italijanskega političnega spektakla!), kjer bo brhka lepotica kar ostala kot hišna pomočnica... CONAN IL BARBARO - »Conan the Barbarian« - Barbar Konan. ZDA 1982. Režija: John Milius. Igrajo: Arnold Schwarzenegger, James Earl Jones, Max Von Sydow, Sandahl Bergman, Mako. V torek, 1. septembra, ob 20.40 na Ral 2. Toto v filmu Slamo uomini o caporali: zabava in istočasno spodbuda k razmišljanju Ameriški scenarist in režiser John Milius je avtor »par excellance« pustolovskih in vojnih filmov ali kriminalk, v katerih imajo glavno besedo fizična moč in pogum, spektakularnost in moška sla po neprestanem boju. Napisal je npr. scenarij za film o inšpektorju Challaganu (s Clintom Eas-tvvoodom), prvo verzijo Coppolove Apokalipse, sam pa je režiral gangsterski klasik »Dillinger«, pustolovska filma Veter in lev ter Velika sreda... Zato je tudi Gonan neustrašen in mišičast junak, ki le delno spominja na romantičnega protagonista fantastičnih zgodb Roberta H. Howarda, saj je predvsem »nadčlovek« moči in oblasti, ki se ne ustavi pred nikomer in ničemer v svoji žeji po maščevanju. BLEDO MODRA ŽENSKA PISAVA - »Eine blassblaue Frauenschrift«. Avstrija 1984. Režija: Axel Corti. Igrajo: Friederich von Thun, Gabriel Barylli, Krystyna Janda, Frederike Kammer. V sredo, 2. septembra, ob 20.00 na RTV Ljubljana. Ljubljanski tv studio namenja kratki ciklus petih filmov avstrijskemu režiserju Axelu Cortiju. To je zanimiv lik časnikarja, gledališčnika in filmarja, ki je živel vsepovsod po Evropi in je večidel svojega opusa posnel za tv. Corti je tudi eden izmed najbolj odmevnih sodobnih avstrijskih cineastov, njegovo Odklonitev so npr. nagradili leta 1972 v Benetkah, »Welcome in Vienna« iz 1986 v Cannesu, film, ki ga tokrat predvaja RTV Ljubljana, pa je prejel leta 1984 prestižno priznanje »Prix Italia«. Bledo modra ženska pisava je filmska priredba istonas-lovljene novele Franza Werfla, protinacističnega pisatelja, ki je pred vojno pribežal v ZDA. Glavni protagonist te subtilne zgodbe je visoki funkcionar avstrijskega ministrstva za prosveto, ki po mnogih letih dobi pismo svoje nekdanje ljubezni — Židinje. Poznana pisava sproži v protagonistu val spominov, ki jih režiser zelo učinkovito prikaže v sugestivnih »flash-backih«. DETECTIVE HARPER: ACQUA ALLA GOLA - »The Drowning Pool«. ZDA 1975. Režija: Stuart Rosenberg. Igrajo: Paul Newman, Joanne Woodward, Tony Franciosa, Murray Hamilton. V sredo, 2. septembra, ob 20.30 na Canale 5. Šarmantni sinjeoki Paul Newman je že poosebil detektiva Lowa Harperja v Smightovem filmu »Detectivejs Story«. Tokrat pa mora razkrinkati avtorja anonimnih pisem, ki izsiljuje lepo Joanne Woodward zaradi njene nezvestobe... Lik, ki ga interpretira Newman, je na las podoben arhetipu zasebnega detektiva, ki je zrasel in se izkristaliziral v detektivskih zgodbah ali Hammeta ali Chandlerja in ga je nepozabno upodobil na filmskem platnu Humphrey Bogart. Svojstveno etiko tega lika najlepše opredeli prav Newman v filmu, ko pravi: »Ne zanima me pravica, ampak resnica, vendarle ne tista filozofska, pač pa ona iz vsakdana: kdo, kdaj, zakaj...« SIAMO UOMINI O CAPORALI? - Smo ljudje ali desetarji?. It. 1955. Režija: Camillo Mastrocingue. Igrajo: Totd, Paolo Stop-pa, Fiorella Mari, Nerio Bernardi. V četrtek, 3. septembra, ob 21.25 na Rai 1. Državna tv nam že spet ponuja Totoja, vendar tokrat se ciklus imenuje »Toto dvajset let pozneje«, to pomeni, da gre za filme do polovice 50. let, se pravi v njegovem najbolj bleščečem in srečnem obdobju. To potrjuje tudi pričujoči naslov, ki se je tako udomačil v italijanskih kulturi in jeziku, da je že postal pravi rek! Naš junak se znajde v psihiatrični bolnici in razlaga zdravniku svojo življenjsko filozofijo, kako se svet deli v glavnem na dve kategoriji: na tiste, ki trpijo in garajo vse življenje (ljudje), in na one, ki samo ukazujejo in imajo prve v oblasti (desetarji)... Pripravlja: Boris Devetak Nove plošče G0 WEST - DANCING ON THE COUCH LP Skupina Go West je poskusila vsaj delno ponoviti začetni uspeh, vendar ji to ni uspelo, ker so člani skupine kratkomalo zaspali, namesto da bi, kot pravi naslov plošče, zaplesali po kavču. Kaj to pomeni? Go West so s svojim prvim albumom osvojili kritiko prav zaradi svojega modernega in naprednega načina upravljanja tako imenovanega Fairlighta. Sedaj pa zgleda, da jim preostaja samo še spanje na divanu (?). Richard Drummie in Peter Cox sta se sicer zelo potrudila, da bi ponovno začarala fanse z inovativno glasbeno tehniko, vendar sta se uštela, kajti v bistvu sta ponovila popolnoma isti repertoar in, kar je še naj slabše, nista dodala prav nič novega. Glasbi primanjkuje ritmične agresivnosti, pa čeprav sta pesmi The King Is Dead in Chinese Whispers na dostojni kvalitetni ravni. Vsekakor sta v primeri z £ye to Eye le skromni senci. Po akordih in melodijah kaže, da sta Drummie in Cox res imela nekaj pametnih idej, vendar jih nista znala predstaviti in aranžirati na pravi način in vse to je privedlo do Z nagradami sodelujejo: te nove plošče, ki absolutno ne blesti po svoji kvaliteti, nasprotno, je realen izraz neke slabo izkoriščene inovativne misli. Nekoliko «Cr4 O »d* *-♦ boljša je sicer pesem From Baltimore To Pariš, ki bo s svojo otožnostjo le obdržala nekaj fansov te skupine, ki so si verjetno pričakovali še en exploit, vendar grupi Go West manjka poleg idej in vidnih aranžerskih zmožnosti tudi nekaj dobre volje in zagrizenosti. Zotoibo Lipo Kop« L J Zolomliivo -rg trio*K«*o r ^ IMko Tr«l /O Glasovnica za Vročih 10 Ime in priimek:..... Naslov:............. Glasujem za:........ Moj predlog:........ današnji televizijski in radijski sporedi ■isiiii lil : n rai i___________________________ 11.55 Vremenska napoved 12.00 Dnevnik - kratke vesti 12.05 Variete: Portomatto (1. del) 13.30 Dnevnik 13.55 Dnevnik - tri minute 14.00 Film: Le motorizzate (kom., It. 1963, r. Marino Girolami, i. Wal-ter Chiari, Raimondo Vianello) 15.40 Risanka: Rosaura 16.05 Nanizanka: Taxi 16.30 Dokumentarec: II gioco della caccia 17.15 Nadaljevanka: Piccolo mondo antico (4. del) 18.30 Variete: Portomatto (2. del) 19.40 Almanah in vremenska napoved 20.00 Dnevnik 20.30 Film: Totd terzo uomo (kom., It. 1951, r. Mario Mattoli, i. Totd, Franca Marži, Carlo Campanini) 22.10 Dnevnik 22.20 Aktualno: Venezia Cinema '87 22.30 Glas. odd.: Concerto Italia (prenos iz Riminija) 0.30 Dnevnik - zadnje vesti 0.40 Šport: košarka (prenos iz L' Aguile) ^ RAI 2_________________ n 12.00 Dok.: Emma e il nonno 12.10 Nad.: Una storia viennese 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.25 Dnevnik - šport 13.30 Nanizanka: Saranno famosi 14.20 Zabavna oddaja: Arcobaleno, vmes dokumentarec o živalih, risanka in nanizanka 17.05 Film: I colpevoli (dram., It. 1957, r.~ Turi Vasile, i. Isa Miranda, Carlo Ninchi, Vittorio De Sica) 18.30 Športne vesti 18.45 Nanizanka: Le strade di San Francisco 19.30 Vreme in dnevnik 20.15 Športne vesti 20.30 Film: Bronx 41. Distretto di poli-zia (dram., ZDA 1981, r. Daniel Petrie, i. Paul Newman, Ken VVhal, Rachel Ticotin) 22.30 Dnevnik 22.45 Aktualno: Poletni almanah 23.35 Dnevnik - zadnje vesti 23.50 Nočni film: Sbirri bastardi (dram., VB 1978, r. Tom Gleg, i. John Thaw, Dennis VVaterman, Denholm Elliot) RAI 3 17.55 Šport: svetovno prvenstvo v kolesarstvu (prenos z Dunaja) 19.00 Dnevnik 19.20 Deželne vesti 21.30 Dnevnik 21.45 Aktualna oddaja: Anteprima Venezia Cinema (ob otvoritvi letošnjega beneškega filmskega festivala XLIV Mostra Internaziona-le del Cinema; oddajo v neposrednem prenosu za RAI 3 vodijo filmski izvedenci Irene Bignardi, Patrizia Carrano in Enrico Ghezzi. RAI 1 bo oddajo predvajala ob 22.20, komentiral, pa jo bo novinar Enrico Mentana.) 21.55 Film: Gli uomini della terra sel-vaggia (vestern, ZDA 1958, r. Delmer Daves, i. Alan Ladd, Ernest Borgnine, Katy Jurado) 23.20 Dnevnik - zadnje vesti 23.25 Deželne vesti 23.35 Poletna glasbena oddaja: Tra mušica e teatro (v okviru oddaj Quesf estate a..., pripravil Nico Garrone, prenos iz Polverigija pri Anconi) IT RTV Ljubljana_________________ 18.40 Poročila 18.45 Otroška nadaljevanka: Dr. Who -Ladja v vesolju (4. del) 19.10 Risanka 19.26 Vremenska napoved 19.30 Dnevnik 20.00 Nadaljevanka: Brezčasna dežela (5. del) 21.00 Dokumentarna serija: Ljubitelji narave 21.25 Dnevnik 21.40 Zabavna oddaja: Poletna noč, nato film Tik pred nočjo (krim., Fr.-It. 1970, r. Claude Chabrol, i. Michel Bouguet, Francois Pe-rier, Jean Carmet, Stephane Audran; nocojšnji film nadaljuje režiserjevo tradicijo, da zastavi zgodbo kot kriminalko, nato pa se posveti psihološki drami. Kot vsa njegova dela tudi ta film igra na posebnostih, ki ga ločujejo od celotnega Chabrolovega opusa. Osrednji motiv je občutek krivde, ki ga Chabrol razpleta tako, da se prelevi v problem razdvojene osebnosti.) | TV Koper 17.00 Otroški spored: Il sabato dello Zecchino 18.00 Nadaljevanka: Vite rubate 19.00 Odprta meja V današnji Odprti meji bodo med drugim naslednji prispevki: REPENTABOR — Vse je pripravljeno za Ičraško ohcet NABREŽINA — Tečaj oceanografije pri Inštitutu za morsko biologijo TRST — Seminar za vzgojitelje v dijaških domovih BOLJUNEC — Mladi raziskujejo TRST — Problemi ostarelih v poletnem času 19.30 TVD Stičišče 19.45 Nadaljevanka: Veronica 20.30 Koncert: Brahmsove simfonije z Leonardom Bernsteinom in Dunajsko filharmonijo 21.50 TVD Vsedanes 22.05 Večer z Royal Balletom (2. del) 23.00 Dokumentarec: Dokler še spomin živi - pričevanja o preteklosti z intervjuji znanih osebnosti CANALE 5 8.30 Jutranja telovadba 8.40 Nanizanki: La grande vallata, 9.30 Aliče 10.00 Film: Le impronte della vita (dram., ZDA 1983, r. Joseph Šarent, i. Melissa Gilbert, Martin Sheen) 11.30 Nanizanki: Lou Grant, 12.30 Bonanza 13.30 Nadaljevanka: Colora-do 14.30 Film: Rivkin il caccia-tore di taglie (akcij., ZDA 1981, r. Harry Harris, Ron Leibman, Harry Morgan) 16.30 Nanizanke: L'uomo di Atlantide, 17.30 L'al-bero delle mele, 18.00 Una famiglia america-na, 19.00 I Jefferson, 19.30 Love Boat 20.30 TV film: Ritorno a Eden (9. del) 22.20 Nanizanke: Top Sec-ret, 23.20 Lottery, 0.20 Sceriffo a New York ^ RETEOUATTRO 8.30 Nanizanke: Gunsmo-ke, 9.15 Lancer, 10.00 Lobo, 11.00 La squa-driglia delle pecore nere, 12.00 Due onesti fuorilegge 13.00 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Banana Split, Chappy, La corsa senza limiti, Masters 14.30 Nanizanke: Detective per amore, 15.30 Mary Benjamin, 16.15 I gior-ni di Brian 17.00 Dokumentarna serija: Ouaderni della natura 17.30 Nanizanke: Il Santo, 18.30 Switch, 19.30 New York New York 20.30 Film: Sette spose per sette fratelli (glasb., ZDA 1954, r. Stanley Donen, i. Howard Keel, Jane Powell, Jeff Richards) 22.30 Nadaljevanka: Peyton Plače 23.30 Nanizanki: Mod Sguad, 0.30 Mistery Movies - Le sorelle Snoop ITALIA 1 8.30 Nanizanka: La strana coppia 9.00 Film: Angeli senza Pa-radiso (glasb., It. 1970, r. Ettore Fizzarotti, i. Romina Power, Al Bano, Agostina Belli) 10.30 Nanizanke: Gli eroi di Hogan, 11.00 Ralph su-permaxieroe, 12.00 L’-uomo da sei milioni di dollari, 13.00 Hardcas-tle and McCormick 14.00 Glasbena oddaja: Dee-jay Beach 15.00 Nanizanki: I forti di Forte Coraggio, 15.30 Furia 16.00 Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Lotti, Flo la piccola Robinson, Nana Su-pergirl 18.00 Nanizanke: Rin Tin Tin, 18.30 Flipper, 19.00 Chips 20.00 Risanka: Pollyanna 20.30 Film: Gli avvoltoi han- no farne (vestern, ZDA 1970, r. Don Siegel, i. Shirley Mac Laine, Clint Eastwood) 23.10 Šport: poletni nogomet 23.10 Nanizanke: Ai confini della realta, 23.40 Giu-dice di notte, 0.10 Sa-murai TELEPADOVA 13.00 Risanki: lo sono Tep-pei, Judo Boy 14.00 Nadaljevanki: Happy end, 15.00 Signore e padrone 16.30 Risanke 19.00 Nanizanki: Sanford and Son, 19.30 Insiders 20.30 Film: Ouattro marmit-toni alle grandi ma- nevre (kom., It. 1974, r. Franco Martinelli, i. Gianfranco DAngelo, Sergio Leonardi) 22.30 Film: Delitto in pieno sole (dram., Fr. 1959, r. Rene Clement, i. Alain Delon, Marie Laforet) 24.00 TV film: Solo una dol-ce vecchia canzone (kom., ZDA 1976, r. Robert Ellis Miller, i. Ci-cely Tyson) | ^ TELEFRIULI 12.30 Nanizanka: George 13.00 Medicinska rubrika 13.30 Nadaljevanka: Marta 14.30 Nanizanka: Brothers and Sisters 15.00 Dražba: Roberta Pelle 15.30 Glasbena oddaja: Musič Box 17.45 Nanizanka: Scacco matto 19.00 Dnevnik 20.00 Dnevnik v nemščini 20.30 Variete: Čari amici vi-cini e lontani 22.30 Dnevnik 23.30 Nadaljevanka: I fratelli Karamazov 0.30 Informativna oddaja: News dal mondo [ ^ TELEOUATTRO (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Ne prezrimo; 8.45 Mozaik; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert v Mali dvorani gledališča Verdi v Trstu: kitaristka Carla Minen (Frescobaldi, Brouwer, Paganini, Tansman, Villarubi, Lobos); 11.00 Mozaik; 12.00 Na počitnice; 13.20 Mešani zbor Obala iz Kopra, vodi Mirko Slosar; 13.40 Glasbene skice; 14.10 Naš popoldan z glasbo in besedo; 15.00 Iz filmskega sveta; 16.00 Razmišljanja ob slovenskih ljudskih pravljicah; 17.10 Klasični album; 18.00 Kulturni pregled; 18.30 Glasbene skice. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 8.05 Dober dan z; 8.35 Mladina poje; 9.05 Z glasbo v dober dan; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Komorna glasba; 12.10 Pod domačo marelo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Iz glasbene tradicije; 13.30 Melodije; 14.05 Mozaik; 14.50 Človek in zdravje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Ansambel Fantje z vseh vetrov; 18.15 Gremo v kino; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Pojemo in godemo; 20.00 Mladi mostovi; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 O morju in pomorščakih. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Mladi val Radia Koper; 14.40 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Šlovenijales; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Glasbeni utrinki iz zamejstva; 18.35 Popevke po telefonu; 19.00 Zaključek. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.40 Summers ago; 7.00 Dobro jutro; 8.00 Prisrčno vaši; 8.40 Po vašem izboru; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.05 Hit parade; 10.35 Vstop prost; 11.00 Jezikovni pogovori; 11.15 Lepi Rovinj; 11.30 Reportaže; 11.35 Ansambel Casadei; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Glasba; 14.45 Plesna glasba; 15.00 Kultura in umetnost; 15.45 Sintonizirani; 16.33 Blitz; 17.00 Bubbling; 17.33 Summers ago; 18.00 Pulj kliče Koper. RADIO OPČINE 10.30 Za vsakogar nekaj; 20.30 Nočni val; oddaje podnevi in ponoči povezuje glasba. Načrt izdelal Piero Pizzul po naročilu AN ED Pred postajo spomenik internirancem v taboriščih Na tem nasipu bo postavljen spomenik internirancem v nacistična taborišča Tisoče ljudi so nacisti v nekaj več kot dvajsetih mesecih oblasti odpeljali iz Goriške v nacistična taborišča. Dachau, Buchenwald, Auschwitz, Belsen so med drugimi imena krajev, ki so ostala v spominu tistih, ki so se iz njih sestradani, bolani in izmučeni vrnili domov. Mnogi, veliko jih je bilo, so umrli v teh uničevalnih taboriščih. Kdor se je vrnil domov ni pozabil na tiste grozne dni. Zaradi tega so ti ljudje iz Goriške dežele tistim, ki tega niso doživeli, venomer pravili: »Nikdar več!«. Največ ljudi, ki so jih nacisti odpeljali, je bilo Slovencev. Precej je bilo tudi Italijanov in Furlanov, seveda predvsem tistih, ki so med vojno sodelovali s slovenskim partizanskim gibanjem. Nacisti pa so hoteli iztrebiti Jude. Iz Gorice so neko noč konec leta 1944 odpeljali skoro vso judovsko skupnost. Vsako leto se preživeli interniranci zberejo na pokrajinski kongres svoje organizacije ANED. V njej aktivno delujejo tudi številni Slovenci. Lani junija so se v Gorici na gradu zbrali bivši interniranci iz vseh dežel Severne Italije. Sem so prišli tudi vodilni člani vsedržavnega združenja ANED. Takrat je bila dana zamisel, da bi v Gorici postavili spomenik interniran- cem v nacističih taboriščih. Postavili naj bi ga na trgu pred glavnim kolodvorom, odkoder so po videmsko-trbis-ki progi v Nemčijo odhajali vlaki z našimiljudmi, namenjenimi v tabonš- Načrt za izdelavo spoemnika je ANED poverila Goričanu Pieru Pizzu- lu, ki je naredil, med drugim, načrt za vodnjak na mejnem postajališču pri Štandrežu. Osnutek načrta so poslali na goriško županstvo; letos maja, 16. julija, je prišlo z županstva dovoljenje, da se spomenik lahko prične postavljati. Spomenik bo postavljen na nasipu tik nasproti postaje, pod stavbo, kjer je nekoč bil hotel. Vgradili ga bodo v nasip pred parkiriščem. To bo spomenik širok pet metrov in visok prav tako pet metrov. Na zgornjem pročelju spomenika bodo v vodoravni črti imena koncentracijskih taborišč, v katerih so bili naši ljudje: DACHAU — BUCHENVVALD — AUSCHVVITZ — MAUTHAUSEN — NATZWEILER -RAVENSBRiiCK — RIŽARNA. Pod tem napisom bodo v vsej dolžini petih metrov do tal spuščene verige. Simbolizirale bodo zaprtje ljudi v taboriščih. V ospredju spomeniškega kompleksa pa bo nadstavek, na katerem bo spominska plošča z napisom v treh jezikih, italijanščini, slovenščini in judovskem jeziku. Napis bo tale: »E' acca-duto, potrebbe di nuovo succedere. Non si deve dimenticare — Zgodilo se je, lahko bi se ponovilo. Ne smemo pozabiti.« Tako v italijanščini ter slovenščini. Temu seveda sledi še napis v jiddischu. S kockami, podobnimi tistim, s katerim je bilo tlakovano taborišče v Mauthausnu, bodo tlakovali tla spomenika kot tudi del pločnika pred njim. Spomenik bodo odkrili prihodnjega leta spomladi. 80 let Leopolde Škorjanc Pred 80. leti se je na Bukovju v Šte-verjanu rodila Leopolda Škorjanc, predzadnja iz družine 11 otrok. Leopolda in nekaj bratov ter sester je morala, kot sicer mnogi drugi naši rojaki, med prvo svetovno vojno v begunstvo na Bruck ob Litvi, očeta in mater pa so z otroki odposlali v Italijo. Slavljenka se je leta 1933 poročila z Jožefom Korenom in se je preselila na drugi del Števerjana k Aščevim. Zakonca sta imela štiri otroke, preživljala pa sta se s trdim delom na zemlji, last baronice Tacco, nikoli nista imela namreč svoje zemlje. Med drugo svetovno vojno je mož, vselej zavedni Slovenec, odšel k partizanom, med vojno pa so ga ujeli italijanski vojaki in ga odposlali v tržaške koronejske zapore. Ko ji je mož leta 1950 umrl je morala Leopolda sama preživljati družino, že nekaj pa je v zasluženem pokoju. Kljub temu pa ona ne miruje, med delom v gospodinjstvu in v vrtu pa vselej najde čas, kot nam je sama povedala, da z veseljem prebere naš dnevnik. Umrl je kipar Negovan Nemec Ko smo v sredo zvečer zvedeli, da je v ljubljanskem Kliničnem centru prenehalo biti srce akademskega kiparja Negovana Nemca, je ugasnilo tudi naše upanje, saj smo na tihem le mislili, da bo njegovo telo premagalo posledice težkih poškodb in da si bo od njih opomogel. Odkar se človek zaveda samega sebe, se zaveda tudi dejstva, da je neponovljivo bitje, in toliko bolj velja to za umetnika, saj za njim ostaja umetnostni opus, ki bo trajno pričal o njegovih ustvarjalnih naporih. V tem žalostnem trenutku nam prihajajo pred oči Nemčeve skulpture iz snežnobele-ga carrarskega marmorja, ki so kot okameneli cvetovi ali rastlinski brsti, v njih pa občutimo skrivnost upanja in notranjo energijo večno presnavljajoče se narave. Kiparjevo dleto se je za vedno ustavilo, njegov opus, viden našim zunanjim očem, pa je postal del neskončnega kozmosa. Kratka je bila življenjska pot kiparja Negovana Nemca, saj se je rodil pred štiridesetimi leti v Biljah, kjer je obiskoval tudi nižje razrede osnovne šole, nadaljeval in dokončal pa jo je v Mirnu. Tu je takrat poučeval lilkovni pouk žal tudi že umrli slikar Silvester Komel, ki je s svojim življenjskim podajanjem učne snovi marsikoga in tako tudi Nemca navdušil za umetnost. V Ljubljani je obiskoval šolo za oblikovanje, kiparstvo pa je študiral na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, kjer je diplomiral pri prof. Slavku Tihcu. Krajši čas je deloval kot učitelj likovnega pouka, od leta 1980 pa je bil svobodni umetnik in si je v rojstnih Biljah postavil tudi atelje. Na tem kraju je odslej preživljal večino svojega časa ter neutrudno klesal in oblikoval v glini, lesu in železu. Ukvarjal se je zlasti z dvema umetnostnima nalogama, s plastiko manjših dimenzij, s katero je utiral nova ustvarjalna pota, ta spoznanja pa je nato prenašal na skulpture monumentalnih dimenzij, predvsem spomeniškega značaja. Od večjih spomenikov, ki jih je ustvaril na Primorskem, bi omenil le nekatere, npr. na Gradišču nad Prvačino, spomenik gradbincem v Renčah, spomenike padlim na Trnovem, v Rožni dolini—Ajševici in Šempetru pri Gorici. Posegel je tudi v zamejstvo, saj je skupaj z arhitektom Jožetom Gejem oblikoval spomenik NOB v Podgori, za osnovni šoli v Sovodnjah in Rupi pa je izdelal doprsna kipa Petra But-koviča—Domna in Ivana Preglja. Pogreb kiparja Nemca bo danes, v petek, 28. avgusta ob 18. uri iz ateljeja v Biljah na domače pokopališče. MARKO VUK Med zemeljskimi deli pri Romansu naleteli na grob iz pozne antike Fragmenti lončene posode in ostanki človeških kosti Že dosedanje pretežno priložnostne arheološke najdbe v Romansu in neposredni okolici dokazujejo, da je bilo območje naseljeno že v starem veku. Srednjeveška nekropola, ki so jo odkrili lani med kopanjem temeljev za vodni hranilnik, in najdba langobardskega orožja govori o pomembnosti kraja v zgodnjem srednjem veku. Izkopavanje nekropole se bo, po lanski prekinitvi, obnovilo v prihodnjih dneh. Prav te dni pa so pri Romansu, v kraju, ki mu domačini pravijo Duline, oziroma Doline, našli fragmente amfore, ostanke človeških kosti, kose strešnih korcev in opek. Po prvih ugotovitvah naj bi šlo za material iz obdobja pozne antike, iz 3. ali 4. stoletja. Fragmente so našli 25. t. m., tudi tokrat med zemeljskimi deli, ki jih opravlja podjetje Fornaci Giuliane. Takoj so bili o najdbi obveščeni sodelavci Zavoda za spomeniško varstvo in karabinjerji, dela pa so začasno prekinili. Arheologi in sodelavci Zavoda za spomeniško varstvo, ki imajo v zadnjem času v naši deželi obilico dela — naj opozorimo samo na najdbo rimske ladje in poskus njenega dviga iz morja, ki se te dni izvaja na morju pred Gradežem — bodo podrobneje Športni park v Tržiču Vedno večja je potreba po prostorih, kjer bi se športno in rekreacijsko udejstvovala mladina, pa tudi kjer bi lahko počivali starejši ljudje, ki jih je vedno več. To velja še zlasti za Tržič, kjer so se gradnje ter urejevanja takih naprav lotili šele pred nekaj leti. V nedeljo, 30. avgusta popoldne, bodo izročili namenu širši prostor v Ulici Boito. Dali so mu naslov »Area verde«. Tam bodo igrišča za tenis, košarko, kotalkanje. Dopolnjen bo prostor, kjer so že nekatere druge športne naprave, kot tudi dve telovadnici. Istočasno pa bo tam tudi prostor za počitek upokojencev, saj bodo uredili bifeja in tudi druge naprave. To bo prava zelena oaza v samem središču Tržiča. raziskali najdišče in skušali ugotoviti, če gre za manjše arheološko najdišče, oziroma osamljen grob, ali če so pod zemljo ostanki večjega objekta. Okolica Romansa, kakor nekaterih drugih krajev v osrednjem delu Furlanije, je bila v srednjem veku poseljena s slovanskim življem. Prisotnost slovanskih (slovenskih) kolonij je bila močnejša ob koncu 10. in 11. stoletja. O tem poselitvenem valu pričajo da nes še zmeraj ohranjena slovenska le dinska imena. Tudi kraj Duline/Doli-ne, na obrobju današnjega Romansa, v smeri proti Versi je dokaz nekdanje prisotnosti slovenskega življa. O slovenski kolonizaciji je pisal zgodovinar dr. Milko Kos. Že nastanek imena Ro-mans je mogoče pojasniti s prisotnostjo slovenskega življa v neposredni okolici kraja, kjer se je, tudi po propadu rimskega imperija in po viharnem obdobju preseljevanja narodov, ohranilo romansko prebivalstvo. Čeprav je bila slovenska kolonizacija krajev Furlaniji močnejša v 10. in 11. stoletju, zgodovinarji ne izključujejo možnosti, da je bil prvi poselitveni val že kakih dvesto let prej. Tudi letos čipkarski tečaji Tudi v prihodnji sezoni bo Deželna ustanova za čipkarstvo priredila tečaje v raznih okoliških krajih. Začeli so bodo predvidoma konec septembra istočasno s pričetkom novega šolskega leta. Tečaji so popolnoma brezplačni, saj poskrbi za orodje in druge potrebščine šola sama. Na tečaje se lahko vpišejo osnovnošolski otroci od 3. razreda naprej, namenjeni pa so tudi odraslim. Deželna ustanova za čipkarstvo ima svoj sedež na raznih osnovnih in srednjih šolah v goriški pokrajini, med katerimi tudi v Doberdobu. Tudi Rezijanska folklorna skupina na goriškem festivalu '»S Tudi folklorna skupina iz Rezije bo nastopila na folklornem festivalu, ki se je sinoči pričel v Gorici, zaključil pa se bo v ponedeljek. Tekmovalni del festivala se prične danes, nadaljuje in zaključi pa se jutri, obojekrat z začetkom ob 21. uri. Drevi nastopijo Sardinci, Španci, Francozi, Madžari in Jugoslovani. Jutri pa bodo na vrsti Avstrijci, Grki, Cehoslovaki, Turki in folkloristi iz Rezije, ki jih vidimo na naši sliki. Rezijane Goričani poznamo že dolgo vrsto let, saj so na ljudskem taboru v Sovodnjah nastopili v začetku petdesetih let, pa tudi kasneje smo jih pri nas videli na festivalih folklore v mestu. Nastopili pa so tudi v raznih krajih sveta, večkrat tudi v Sloveniji. Loto bo v kratkem moč igrati tudi v goriških trafikah »Dober dan! Repubblico, prosim, pa še Espresso in "ambo" 33-79 na Beneškem žrebu lota.« Tak naj bi postal v letošnjem letu primer pogovora v raznih trafikah, kjer bomo poleg običajnega nakupa časopisov in tobaka lahko tudi igrali na državno loterijo — loto. Italijani so znani po celem svetu kot strastni igralci vseh mogočih dobičkonosnih iger, saj, kot pravi sam pregovor, "la speranza e 1' ultima a morire" (prevod naj bi se glasil: upanje umre kot zadnje). Ena izmed teh je tudi loto, ki vsako leto polni državno blagajno s težkimi milijardami. Temu je predanih največ prebivalcev italijanskega juga, samo mesto Neapelj pa slovi kot prestolnica lota. Tu je vsakotedenski sobotni žreb pravi praznik, dvorana, v kateri se vrši žreb, je vedno nabito polna, igralci pa na pravi športni način, s hrupnim navijanjem za to ali ono številko, nestrpno pričakujejo vseh pet številk. Pri nas takih zanimivih "zabav" ni, kljub temu tudi tukajšnji ljudje radi zahajajo v lotove kioske. Večkrat postane to igranje prava božja pot. Že pred vhodom v kiosk se večkrat vije prava človeška kača, ki nestrpno pričakuje trenutek, ko bo lahko narekovala državni uslužbenki "gotove" številke. Stanje se je v zadnjih časih še poslabšalo, saj je npr. v našem mestu število kioskov znatno padlo, kar gotovo ne zadošča velikemu povpraševanju po tej igri. Kaže, da bo v kratkem tudi na Goriškem možno igrati loto v nekaterih trafikah. Teh naj bi bilo, po besedah predsednika prodajalcev časopisov Antonina Costanza, v samem mestu štiri. Katere bodo te in kdaj bodo točno začele nuditi igralcem lota svoje usluge, se še točno ne ve, saj je trenutno stanje precej zapleteno. Poleg teh štirih kioskov bo v goriški pokrajini še drugih deset lotovih trafik, ki boder tako porazdeljene: dve bosta delovali v Gradežu, po dve bosta v Škocjanu ob Soči, v Krminu in v Tržiču, en kiosk pa bodo imele še Ronke in Gradišče ob Soči. Berite »Novi Matajur« Natečaj za mesto fizioterapevta Pokrajinski konzorcij za oskrbo in rehabilitacijo prizadetih otrok je razpisal javni natečaj, na podlagi naslovov in izpitov, za mesto fizioterapevta. Rok za predložitev prošenj za sodelovanje pri natečaju zapade 9. oktobra. Za podrobnejša pojasnila je na razpolago tajništvo Konzorcija, Gradišče ob Soči, Trg Unita 3, tel. 99133/92901. čestitke V Števerjanu praznuje danes 80. letnico Leopolda Škorjanc. Še na mnoga leta ji želijo sin Davorin in hčerke Marija, Milena in Branka z družinami. šolske vesti Slovenski dijaški dom S. Gregorčič -Gorica sprejema prijave za šolsko leto 1987/88. Vpišejo se lahko kot notranji ali zunanji gojenci šoloobvezni učenci ter dijaki slovenskih šol. Gorica, Svetogor-ska 84, tel. 83495 — UPRAVA izleti Društvo slovenskih upokojencev priredi v soboto 12. septembra celodnevni izlet s piknikom na Jezersko. Vpisovali bodo v sredo 2. septembra ter v četrtek 3. septembra od 10. do 12. ure na sedežu v Ulici della Croce kot tudi pri poverjenikih. razna obvestila Pred Kulturnim domom v Sovodnjah bo v nedeljo zjutraj po maši nastopila folklorna skupina iz Košič na Češkoslovaškem. Košarkarska sekcija ŠZ Dom organizira priprave v Bovcu od 13. do 19. septembra za letnike '74 in mlajše. Zainteresirani se lahko javijo v Ul. Malta 2, tel. 33029 vsak dan od 9. do 12. ure do vključno danes, 28. avgusta. Kmečka Zveza obvešča, da 5. septembra zapade rok za prijavo ostankov vina. Nadalje opozarja vse kmetovalce, da do 10. septembra morajo vplačati 2. obrok socialnih dajatev (SCAU). Uradi so na razpolago strankam vsak delavnik v jutranjih urah. UGG pričenja z aktivnostjo 31. avgusta v vseh svojih sekcijah. Informacije dajejo v tajništvu ob delavnikih med 16. in 20. uro. kino Gorica CORSO 17.30-22.00 »II nome della rosa«. VERDI 17.30-22.00 »Ultimo tango a Pari-gi«. Prepovedan mladini pod 18. letom. VITTORIA 17.30-22.00 »Teenage games«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Nova Gorica in okolica SOČA 18.30-20.30 »Lepotica v rožnatem«. DESKLE 19.30 »Plačanec«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Bassi Rita, Ul. Don Bosco 175, tel. 32515. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Rismondo, Ul. E. Toti 52, tel. 72701. POGREBI Danes ob 11. uri Marta Saksida vd. Re-cupito iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Ignacija in na glavno pokopališče. Razgovor z A, Persoljo, tajnikom ZKO iz Sežane »Vilenica« želi preraščati srednjeevropski kontekst Še dobrih štirinajst dni nas loči od letošnje mednarodne literarne prireditve »Vilenica 87«, kj so jo lani Se-žanci prvič priredili. Če lanska prireditev ni šla preveč v širino, pa lahko za letošnjo »Vilenico« trdimo, da prerašča prvotno začrtane okvire in se iz tako imenovanega srednjeevropskega kulturnega prostora širi tudi na ostali evropski kulturni prostor, obenem pa poleg same prireditve ponuja tudi nekaj novosti. In prav o samem nastanku »Vileni-ce«, o izkušnjah prve prireditve in novostih, ki jih letos prinaša, je tekla beseda z Aleksandrom Peršoljo, tajnikom Zveze kulturnih organizacij v Sežani in enim glavnih organizatorjev lanske in letošnje »Vilenice«. Pred nami je druga izvedba mednarodne literarne nagrade »Vilenica 87«. Kako je do prve prireditve sploh prišlo in kaj ta nagrada predstavlja? Zamisel o »Vilenici« je nastala pred dvema letoma ob tradicionalnem večeru slovenske poezije v jami Vilenica pri Sežani, kjer je od leta 1980 pa do 1985 ZKO Sežana organizirala vsakoletno srečanje slovenskih pesnikov z obeh strani meje. Želja vseh je bila, da bi to srečanje čim bolj razširili in tako so že leta 1985 nastopili v Vilenici tudi pesniki iz Hrvaške, s Kosova in pesnik italijanske manjšine z Reke Gi-acomo Scotti. Na pobudo Društva slovenskih pisateljev in osebno pobudo Vena Tauferja smo nato leto kasneje pristopili k srednjeevropskemu kulturnemu prostoru in tako je prišlo do prve »Vilenice«, ki jo je lani dobil tržaški pisatelj Fulvio Tomizza. Gre za mednarodno literarno nagrado, s katero naj bi nagradili najboljšega literarnega ustvarjalca iz srednjeevropskega kulturnega prostora. Kdo podeljuje nagrado »Vilenica« in kako je sestavljena žirija, ki določi najboljše delo ? Nagrado podeljuje izključno slovenska žirija pri Društvu slovenskih pisateljev. Žiriji pa pri delu pomagajo poznavalci literatur s širšega evropskega prostora. Ti sodelavci so ugledni ustvarjalci v posameznih državah, ki s svojimi literati sodelujejo na »Vilenici«. Naslednik Fulvia Tomizze je že izbran, vendar pa naj njegovo ime ostane do 10. septembra, ko se bo letošnja prireditev tudi začela, neznano. Na letošnji prireditvi bo sodelovalo precej več literarnih ustvarjalcev kot lani, poleg tega pa ste na podlagi lanskih izkušenj napovedali tudi precej novosti. Za katere novosti gre? Potem ko se je lani našemu vabilu odzvalo 25 pesnikov, pisateljev in literarnih kritikov, pričakujemo letos približno 80 udeležencev iz vseh držav, ki sodijo v tako imenovani širši srednjeevropski kulturni prostor, pričakujemo pa, da se bo naše prireditve udeležil tudi en pisatelj iz ZDA. Doslej smo si že zagotovili prisotnost mnogih znanih peres in uglednih poznavalcev literarnega in drugega kulturnega dogajanja v tem prostoru in zato sem prepričan, da bo letošnja »Vilenica« presegla lansko. Prisotno bo tudi lepo število ustvarjalcev iz zamejstva, po številu udeležencev pa bo Italija na splošno najmočnejša. Lanska prireditev nam je dala pobude za nove širine, ki jih lahko kot gostitelj pomembnih evropskih literarnih imen ponudi ta mednarodni kulturni dogodek. Referat za razpravo na »Vilenici« je letos pripravil tržaški pisatelj Claudio Magris in približno 20 udeležencev bo na okrogli mizi razpravljalo o vplivu germanizacije na srednjeevropsko literaturo. Ob tem pa letos kot novost pripravljamo še dve srednjeevropski literarni matineji v Sežani in na dvorcu Zemono, kjer bodo literati, ki so prišli v ožji izbor za letošno nagrado »Vilenica 87«, brali svoja dela. Podelili bomo tudi simbolično nagrado »kristal Vilenice«, ki naj bi v bodoče postala tradicionalna. To nagrado bo podelila mednarodna žirija. Tudi letos bomo kot lani izdali posebno publikacijo s prispevki sodelujočih literatov, ki so prišli v ožji izbor za nagrado. Kako poteka organizacija letošnje prireditve in kako si zagotavljate finančna sredstva zanjo? Celotno prireditev skupaj organizirajo Sežana, Društvo slovenskih pisateljev in pa Kulturna skupnost Slovenije. Letošnji program je izredno obsežen in zahteva veliko organizacijskih naporov in tudi samoodpovedovanja, saj vemo, da je denarja za kulturne manifestacije premalo. Rad pa bi poudaril, da letos cela Sežana optimistično gleda na »Vilenico« in jo čuti kot možnost za uveljavitev tega prostora ne samo v slovenskem prostoru temveč tudi drugod. Moram povedati tudi to, da celotna organizacija ni v mojih rokah, pa čeprav to marsikdo misli, temveč sem sam le del dobro utečenega kolesja, ki ga sestavljajo veliki, delovni kulturni entuziasti iz Sežane in preveč je imen, da bi jih lahko vsa naštel, vendar bo dovolj, da smo prisotni na letošnji »Vilenici«, ki nam bo pokazala tudi te skrite delavce. Ob koncu še nekaj besed o programu... Uradni program se bo začel 10. septembra z morebitno predstavitvijo knjige Lokev skozi čas, ki je nastala v sodelovanju krajevne skupnosti Lokev, ZKO Sežana in Filozofske fakultete iz Ljubljane. Naslednji dan bo v Sežani prva literarna matineja, popoldne pa okrogla miza o Magrisovem referatu. Drugi del matineje bo 12. septembra v dvorcu Zemono, zvečer pa bo v jami Vilenica svečana podelitev letošnje nagrade »Vilenica 87«. Za konec bi rad še povedal, da »Vilenica« ni namenjena le ozkemu krogu, temveč je namenjena vsem, ki ljubijo literaturo, saj ta prireditev predstavlja priložnost, da se neposredno seznanijo s številnimi literarnimi ustvarjalci. Zato ponavljam, da »Vilenica« s široko odprtimi rokami vabi vse ljubitelje lepe besede in kraških lepot, med katere jama Vilenica nedvomno sodi. RADO GRUDEN Louise Erdrich ZDRAVILO ZA LJUBEZEN str. 230, lir 18.000 Roman mlajše ameriške pisateljice indijanskega rodu pripoveduje o življenju Indijancev iz rezervata v Severni Dakoti. V knjigi se prepleta več zgodb, ki pa so med seboj povezane in tkejo skupno usodo Indijancev, ki jih preseljujejo in preštevajo... »samo zato, da vejo, koliko se jih morajo še znebiti...« Naprodaj v: TRŽAŠKI KNJIGARNI, KNJIGARNI TERČON, Nabrežina in KATOLIŠKI KNJIGARNI, Gorica V dvorcu Zemono tekmovanje mladih pianistov iz Jugoslavije Dvorec Zemono pri Vipavi, ki je od 11. avgusta gostil preko 70 mladih pianistov na prvi mednarodni klavirski šoli in tekmovanju, ponovno "sameva1'. Klavirski zvoki, ki so od jutra do večera zapolnjevali ta prečudoviti ambient, so v nedeljo še slednjič zazveneli pod prsti najuspešnejših mladih pianistov. Zaključni koncert tekmovalcev (udeležilo se ga je 10 glasbenikov iz Jugoslavije in Aljoša Starc iz Trsta) je tako sklenil uspešno glasbeno izpopolnjevanje, ki ga je vodil prof. Arbo Valdma. Petkov zaključni koncert šole se je v soboto in nedeljo nadaljeval v tekmovanje, ki je potekalo v dveh etapah. V finale se je uvrstilo 6 pianistov, ki smo jim lahko prisluhnili tudi na koncertu v nedeljo zvečer. Ob tej priložnosti je spregovoril tudi predsednik skupščine Kulturne skupnosti Slovenije Sergij Pelhan, ki je poudaril pomembnost glasbenega srečanja na Zemonu in mu zaželel tudi njegovo nadaljevanje. Velika prizadevanja pobudnika, programskega in umetniškega vodje Benjamina Šaverja po privlačnosti, ekskluzivnosti in hkratni dosegljivosti za vse so se odražale ne samo v poteku šolanja, temveč tudi v samem tekmovanju. Posebnost le-tega je bila v sestavi žirije, ki je bila sestavljena iz sedmih mladih pianistov, udeležencev šole in sicer v razmerju tujci—Jugoslovani 2:1. Člani žirije so določili na osnovi podatkov, ki so jih dobili iz rezultatov dveh testov za Mednarodno tekmovanje na Zemonu. Ocenjevanje je bilo opisno in se je navezovalo na podatke, dobljene s pogovori žirije s poslušalci in izvajalci. Člani žirije naj bi torej predstavljali le nekakšno podaljšano roko poslušalcev, ki se nikakor ne počutijo izolirano ali v nekem posebnem položaju proti tekmovalcem. Zamisel in realizacija drugačnega ocenjevanja glasbe je dosegla svoj namen. Tekmovanje je potekalo v sproščenem vzdušju, ki ga tako Danes radijska oddaja o slovenskih pesnikih Danes bo ob 13.30 italijanska deželna radijaka postaja RAI predvajala oddajo z naslovom »Trije letni časi za smrt pri dvajsetih letih«. Oddaja je posvečena slovenskim pesnikom, pripravila pa jo je Lilla Čepak. Naj zapišemo, da je oddaja uvrščena v daljši ciklus »Čemu pošteni verzi«. Program se bo pričel s Prešernom, nato pa bo obravnaval slovensko moderno. Izbor je padel na Dragotina Ketteja, ki je bil za določen čas tudi v Trstu in prav o Trstu napisal nekaj svojih najboljših pesmi. Govor bo tudi o Ivanu Cankarju in njegovi pesniški zbirki »Erotika«. Oddaja se bo nato poglobila v delo Srečka Kosovela. Izpostavljena bosta predvsem dva aspekta njegove poezije, in sicer navezanost na Kras in pa grozeč občutek o umiranju Evrope. Oddaja se bo zaključila s tragedijo Rižarne. Boris Kobal bo zapel pesem Miroslava Košute Fumarela, podali pa bodo tudi neobjavljeno narečno pesem Marije Mijot Rižarna. zelo pogrešamo na podobnih pianističnih srečanjih. In rezultati? So preizkus poskusa drugačnosti. Uspeli v motivaciji tekmovalcev, ko ob svojem igranju niso začutili pritiska "strogih mojstrov klavirja" in je bil njihov nastop zato veliko bolj privlačen. Neuspeli pa v končni proglasitvi nagrad, ki so se razhajale z odločitvami poslušalcev. Žirija je namreč najvišje priznanje (250.000 din in solistični koncerti v Beogradu, Ljubljani, Novem Sadu, Dubrovniku, Subotici, Splitu... in koncerti z orkestrom v Beogradu in Novem Sadu) podelila Vladimi-ru Mlinariču iz Pulja. Vsekakor je Vladimir (letos je zaključil študij klavirja na ljubljanski akademiji pri prof. Novakovi) obetaven pianist, ki se odlikuje po zaokroženi glasbeni pripovedi, z njo pa še ne dosega vib-rantne duhovne atmosfere, ki smo jo začutili pri igri šele drugonagrajene Lidije Stankovič. Pianistka iz Beograda nas je navduševala na vseh koncertih v času šole na Zemonu in s svojo zrelostjo daleč prekašala ostale pianiste. Očitno tudi tekmovanje "Zemono '87" ni uspelo poenotiti tekmovalnega heroja z resnično najboljšim pianistom. 3. nagrada ni bila podeljena, diplome pa so prejeli Peter Zoltan (Subotica), Aleš Puhar (Ljubljana), Dražen Domjanič (Čakovec) in Vedra-na Subotič (Beograd). Prvi zemonski klavirski dnevi so torej za nami. Trinajstdnevno odkrivanje zvoka orkestralnih razsežnosti klavirja v romantičnem vzdušju dvorca Zemono pri Vipavi je postavilo temelje poletni klavirski šoli, ki bo s svojo tradicijo, in vanjo moramo verjeti, prav gotovo dvignila raven klavirske igre pri nas. TATJANA GREGORIČ Razstavna dejavnost v Benetkah BENETKE Tudi v letošnjem poletju si je precej ljudi ogledalo razstave, ki so bile in so še tačas odprte v Benetkah. Turisti, domači in tuji, združijo ogled lepot mesta sredi lagune z ogledom raznih razstav, ki jih tam prirejajo Občina ter njeni muzeji kot tudi druge kulturne ustanove. V muzeju Correr na Trgu sv. Marka je še vedno odprta nadvse zanimiva razstava del Henrija Matissa, v Doževi palači pa razstava zaklada sv. Marka. V Palači Grassi je na ogled razstava Jeana Tin-guelyja, na otoku Burano pa razstava o nevestini bali. Že v prihodnjih dneh pa bodo odprli še dve drugi razstavi. Za obe skrbi Odborništvo za kulturo beneške občinske uprave. V soboto, 5. septembra, ob 11. uri, bodo v cerkvi San Stae odprli razstavo z naslovom »Africa di Sa-verio Barbaro«, ob 12. uri istega dne pa v galeriji sodobne umetnosti Ca Pesaro pa razstavo šestih umetnikov londonske šole. Razstava del beneškega umetnika Saveria Barbara bo odprta mesec dni tja do 11. oktobra. Umetnik se je tokrat lotil slikanja Afrike. Dela šestih sodobnih umetnikov londonske šole pa bo v Ca Pesaro odprta do 18. oktobra. Gre za razstavo, ki kroži po svetu. Razstavljena bodo dela Michaela Andrewsa, Franka Auerbac-ha, Francisa Bacona, Luciana Freuda, Ronalda B. Kitaja in Leona Kossoffa. Pri ureditvi razstave, za katero je poskrbel British Council, so sodelovale Tate Gallery iz Londona, National Museum of Wales iz Cardiffa, Muzej sodobne umetnosti iz Pariza in Thys-sen-Bornemisza muzej iz Lugana. MARKO VVALTRITSCH -------------- Angelos Baš ------------- Oblačilna kultura med Slovenci -------------- IV. ______________ Ne glede na ugotovljeno zamudniš-ko in nižjo raven je bil oblačilni videz plemiškega, meščanskega in kmečkega prebivalstva na Slovenskem v 16. stoletju na osrednjem ozemlju v poglavitnem izenačen z oblačilnim videzom v avstrijskih in južnonemških deželah. To je razvidno iz zapisa Primoža Trubarja: »Prebivalci Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške /.../ se nemško oblačijo, le da nosijo ženske posebne, dolge tančice na glavi« (s tem je Trubar mislil peče). Zamudništvo v oblačilnem videzu naših plemičev in premožnejših meščanov je za 17. stoletje najdrobneje razčlenjeno. Andreja Vrišer sodi, da so tedaj na Slovenskem trajala posamezna obdobja v razvoju tega oblačilnega videza dlje časa in da so se naslednja začenjala pozneje kakor drugje v Srednji Evropi. Ko pa se je neka moda v obravnavanem oblačilnem videzu uveljavila, je bil ta »pri višku nekega obdobja pri nas in zunaj naše dežele precej izenačen«. In t. i. španska oblačilna moda, ki se je na Slovenskem ohranila »daleč v 17. stoletje«, je bila samo »nemška različica tega modnega pojava«, prav kakor so nato vplivi oblačilnega videza francoskega plemstva prihajali do nas »po posredovanju nemških dežel«. Stičišča oblačilnega videza naših plemičev in meščanov z zadevnim oblačilnim videzom drugod v Srednji Evropi in na drugih evropskih ozemljih v 18. stoletju še niso preučena. Zato do nadaljnjega domnevamo, da je v tistem času ta oblačilni videz na Slovenskem hitreje prevzemal novos- ti oblačilne mode kakor v 17. stoletju. Kajti v avstrijskih deželah so se v terezijanski dobi znatno izboljšale pomembnejše prometne zveze, poleg tega pa našemu ozemlju, tj. obmejnemu ozemlju avstrijske države, v 18. stoletju niso več grozile zunanje nevarnosti. Zato so bile takrat njegove povezave z Dunajem kot s središčem srednjeevropske oblačilne mode nedvomno pogostnejše in hitrejše kakor prej. Po primerjavi s prvo polovico 19. stoletja je nadalje mogoče domnevati, da so novosti oblačilne mode, ki so izvirale zunaj Srednje Evrope, vplivale na oblačilni videz naših plemičev in premožnješih meščanov tudi v 18. stoletju posredno, torej prek Dunaja in avstrijskih dežel. Ta oblačilni videz je nekoliko raziskan za prvo polovico 19. stoletja. Tedaj je bil še naprej popolnoma podrejen oblačilni modi, ki se je v Srednji Evropi oblikovala praviloma po zgledih z Dunaja in po zgledih, ki jih je Dunaj posredoval (nekaj drugače je bilo v štiriletnih Ilirskih provincah, 1809-1813). V temeljnem oblačilnem videzu ni v prvi polovici 19. stoletja IV. navedeno prebivalstvo na Slovenskem kazalo nikakršnih posebnih potez; te so bile razvidne edinole iz redkih in zvečine nepomembnih nadrobnosti v oblačilnem videzu. Plemiči in premožnejši meščani so se nosili v poglavitnem enako,- manjši razločki so bili v oblačilnih materialih, nedvomno pa tudi v izdelavi oblačil, saj so plemiči imeli na splošno boljše krojače. Prva polovica 19. stoletja obsega pri nas empirsko in bidermajersko oblačilno modo, od katerih vsaka pomeni ustrezni del določenega sloga. Em-pirska oblačilna moda zajema na Slovenskem obdobje od začetka 19. stoletja do nekako leta 1820, bidermajerska oblačilna moda naslednje obdobje, do srede 19. stoletja, ko se je nato polagoma končala. Za bidermajerski oblačilni videz naših plemičev in premožnejših meščanov smo ugotovili, da se je v 40. letih spreminjal razmeroma hitro, in sicer v določenem obsegu skorajda vsakega pol leta, medtem ko za zadevni empirski oblačilni videz pogrešamo vire o tem vprašanju. V bidermajerskem oblačilnem videzu plemičev in premožnejših meščanov na Slovenskem zato ne zasledimo več zamudništvo, vsaj v omembe vrednem obsegu ne. Zdi pa se, da ni bilo omembe vrednega zamudništva tudi že v našem empirskem oblačilnem videzu te vrste, saj je v vsem tistem obdobju zunanja podoba oblačenja pri navedenem prebivalstvu dovolj natančno odsevala empirsko oblačilno modo v Srednji Evropi. Kar smo povedali o plemiškem in meščanskem oblačilnem videzu pri nas v prvi polovici 19. stoletja, velja v bistvu tudi za drugo polovico 19. stoletja in nato za leta do konca prve svetovne vojne. Ker poteka razvoj obT ločilne mode posebej v novejšem času do neke meje tudi vzporedno s političnim razvojem, se je na Slovenskem po razpadu avstro-ogrske monarhije precej zmanjšal vpliv Dunaja kot središča oblačilne mode v Srednji Evropi. Hkrati so v tistih letih naša mesta tudi že neposredno dosegali oblačilni vplivi Pariza in Londona, se pravi, zahodnoevropskih središč oblačilne mode, po malem pa tudi vplivi italijanske oblačilne mode. To se je zvesto izražalo v takratnem oblačilnem videzu slovenskega meščanstva. Po drugi svetovni vojni se je oblačilna moda v Srednji in Zahodni Evropi in v Ameriki, pa tudi v Vzhodni Evropi temeljno poenotila, tako da se je temeljno poenotil tudi tamkajšnji oblačilni videz. Ta lahko tod komaj še zamuja, saj dandanes srednjeevropski in zahodni tisk, film in televizija predstavljajo posamezne novosti oblačilne mode ne le kaki državi, temveč tako rekoč vsemu svetu v pičlih nekaj mesecih. Naš kmečki oblačilni videz se je v 70. in 80. letih 19. stoletja tolikanj spremenil, da odtlej Lni več mogoče govoriti o kmečkem oblačilnem videzu, kakršen se je razločeval po določenih območjih, temveč samo o kmečkem oblačilnem videzu, ki se je v svojem okviru bolj ali manj poenotil pod oblačilnimi vplivi iz mest. Ti vplivi so prihajali na slovensko podeželje z različnimi zamudami in niso odpravili razločkov med kmečkim in mestnim oblačilnim videzom. Vendar so se takšni razločki tedaj občutno zmanjšali, še naprej pa so se zmanjševali pred prvo svetovno vojno, med svetovnima vojnama in zlasti še po drugi svetovni vojni, ko so se vplivi našega mestnega oblačilnega videza, kakor smo ga označili za to obdobje, na kmečki oblačilni videz tako zelo okrepili, da se razločki med njima, posebej pri mlajših ljudeh, čedalje bolj zabrisujejo ali jih sploh ni več. KONEC Kolesarstvo: SP v dirkališčnih vožnjah Včeraj slavje Sovjetov Atletika: jutri se začne svetovno prvenstvo V Rimu že polemika Johnson - Lewis DUNAJ — Včerajšnji dan svetovnega prvenstva v dirkališčnih vožnjah je potekal v znamenju sovjetskih kolesarjev, popolnoma pa so izginili Japonci. Sovjeti so bili premočni v zasledovalni vožnji za amaterje, v ženskem sprintu pa je vse presenetila odlična Salumiaeejeva. Včerajšnjo prvo zlato odličje je osvojil že 33-letni danski kolesar Oer-sted, ki se bo udeležil naslednje trofeje Baracchi z Giovannettijem. Danes je osvojil najžlahtnejše odličje povsem zasluženo, saj mu drugouvrščeni rojak Vorre, ki je že lani osvojil bron, ni bil dorasel nasprotnik. Zasledovalna vožnja za amaterje je bila prava sovjetska domena, saj se le redko zgodi, da neka država osvoji popoln komplet kolajn. Sovjetsko slavje je na zadnjem sinočnjem finalu v treh sprintih dopolnila mlada Erika Salu- miaeejeva. Sovjeti so s sinočnjimi podvigi tudi prevzeli vodstvo v skupnem seštevku kolajn. Dodali bi še, sa sledi prvenstvu nezadovoljivo število gledalcev. VČERAJŠNJI IZIDI Zasledovalna vožnja za profesionalce: 1. Oersted (Dan.); 2. Vorre (Dan.); 3. Doyle (VB); 4. Vandenbrouc-ke. Zasledovalna vožnja za amaterje: 1. Umaras (SZ); 2. Ekimov (SZ); 3. Kas-putis (SZ); 4. Woods (Avs.). Hitrostna vožnja na 200 m ženske: 1. Salumiaee (SZ); 2. Rothenburger (NDR); 3. Paras-kevin (ZDA); 4. Kruchelnitskaja (SZ). KOLAJNE SZ 2 zlati, 1 srebrna, 2 bronasti; Danska 1, 1, -; Japonska 1, 1, Avstralija 1, -, -; NDR -, 2, Velika Britanija -, -, 1; Italija -, -, 1; ZDA -, -, 1. Svetovno prvenstvo v veslanju na Danskem Deset italijanskih posadk v finalu KOPENHAGEN — Svetovno prvenstvo v veslanju se nagiba proti svojemu izteku, vendar pa morajo podeliti še vse kolajne. Na sporedu so že bile vse kvalifikacije, Italijani pa so se kar izkazali, saj se je v finale od prvega do šestega mesta uvrstilo kar deset posadk, druge tri pa v finale od sedmega do dvanajstega mesta. Od skupno 14 italijanskih posadk se torej le ena ni uvrstila v kak finale. Sedaj pa gre končno zares. Avtomobilizem: Patrese v Imoli poskušal vvilliams IMOLA — Glavno presenečenje včerajšnjega tretjega dne poskusnih voženj pred veliko nagrado Italije formule ena, ki bo v Monzi 6. septembra, je pripravil italijanski pilot Riccardo Patrese, ki je poskušal williams in s tem bolidom tudi dosegel drugi jutranji najboljši čas za Piguetom. I .............. kratke vesti - kratke vesti ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::: Košarka: zagrebški Giboni 1. mesto na turnirju v Sieni SIENA — Zagrebška Gibona je osvojila prvo mesto na košarkarskem turnirju v Sieni, s tem da je v velikem finalu premagala Boston iz Livorna s 94:91 (53:56). Najboljši igralec in tudi najboljši strelec srečanja je bii Dražen Petrovič, ki je dal kar 42 točk. Naj omenimo, daje za Boston Tržačan To-nut dal 10 točk. V finalu za 3. meto pa je Jolly iz Forlija premagal ekipo Mis-ter Day iz Siene s 105:87 (57:37). Tenis: Ivan Lendl v četrtfinalu JERICHO — Čehoslovaški teniški igralec Ivan Lendl se je uvrstil v četrt- finale mednarodnega turnirja v ameriškem mestu Jericho. Lendl je namreč s 6:0, 6:2 premagal Američana Jaya Bergerja. Renata Sašak v finalu balkanskega prvenstva BEOGRAD — Jugoslovanska teniška igralka Renata Sašak se je uvrstila v finale balkanskega prvenstva. Renata je v polfinalu premagala rojakinjo Sanju Beksu s 7:5, 1:6, 6:2 in se bo v finalu pomerila z Romunko Diano Sa-mungi. Le-ta je namreč povsem nepričakovano izločila Grkinjo Olgo Sarpa-polou s 6:3, 3:6, 6:4. Ameriški šprinter Carl Lewis in njegov kanadski tekmec Ben Johnson sta situdi včeraj segla v lase. Lewis je sklical že v popoldanskih urah tiskovnokonferenco, na kateri je govoril prav o svojem nastopu na svetovnem prvenstvu. Povedal je, da se bo udeležil teka na 100 metrov in tekmovanja v skoku v daljino, ker hoče braniti naslov svetovnega prvaka v teh disciplinah. Po Lewisovem mnenju bo izid teka na 100 metrov izredno negotov, medtem ko bo mogoče v skoku v daljino celo izboljšati svetovni rekord. Na vprašanje, kaj meni o Johnsonu, je Lewis odgovoril, da ga govorice in polemike absolutno ne zanimajo in da bo šele po tekmovanju znano, kdo izmed njiju je boljši. Vsekakor je pripomnil, da je trenutno v odlični formi in da se bo poskusil čimboljše odrezati. Napovedal je tudi izid svoje plošče v naslednjih mesecih. Takoj po Lewisovi tiskovni konferenci je sklical Johnson svojo konferenco, ki je potekala v čisto drugačnih in mnogo bolj agresivnih tonih. Johnson je odkrito povedal, da se Lewisa ne boji in da je on najboljši šprinter na svetu. Johnson se bo, poleg teka na 100 metrov, udeležil tudi štafete 4 x 100 metrov. Vsekakor se bo toliko pričakovani dvoboj med tema dvema asoma ponovil na mitingu v Rietiju, saj je Johnson (kot že Lewis) napovedal svojo udeležbo. Jugoslovanski tabor veliko pričakuje od tekačice Čolo-vičeve. Zagrebčanka je trenutno med najboljšimi svetovnimi atletinjami v teku na 800 metrov in lahko mirne duše računa na eno izmed kolajn, morda celo na zlato. Na zadnjih tekmovanjih so jo sicer njene_ neposredne tekmice nekajkrat prehitele, vendar se lahko Čolovičeva od teh porazov lahko marsikaj nauči... Medtem je prišla vest, da bodo na atletskem svetovnem prvenstvu sodelovala, seveda kot tehnična sponsorja, Fiat auto in Iveco. Prvi bo nudil organizatorju 180 avtomobilov, drugi pa, za prevoz raznih ekip, 58 zelo udobnih avtobusov. JUTRI, 29. AVGUSTA 9.30 100 m M predteki Ž kvalifikacije 10.00 višina 10.20 100 m Ž predteki 10.30 krogla M kvalifikacije 11.00 800 m Ž predteki 11.35 400 m Ž predteki 16.00 slovesna otvoritev 16.55 maraton Z start 17.00 kopje 100 m M kvalifikacije 17.10 Ž četrtine 17.30 krogla M finale 17.40 100 m M četrtine 18.10 800 m M predteki 18.30 3000 m Ž predtek 19.20 maraton Ž prihod 19.40 3000 m Z predtek 19.55 3000 m Ž predtek 20.10 10000 m M predtek 20.50 10000 m M predtek 9.30 9.45 10.00 10.40 16.30 16.30 16.50 17.20 17.30 18.00 18.15 18.40 19.00 NEDELJA, 30. AVGUSTA disk troskok 400 m disk 100 m višina 100 m 400 m ovire kopje hoja 20 km 400 m 100 m 100 m Ž kvalifikacije M kvalifikacije M predteki Ž kvalifikacije M polfinale Ž finale Ž polfinale M predteki M finale M start Ž polfinale M finale Ž finale 19.15 hoja 20 km M prihod 19.30 800 m M četrtine 20.05 800 m Ž polfinale PONEDELJEK, 31. AVGUSTA 9.30 sedmeroboj Z 10.00 10000 m Ž predtek 10.45 10000 m Ž predtek 11.15 kladivo M kvalifikacije 16.30 400 m ovire Ž predteki 16.40 troskok M finale 17.10 400 m ovire M polfinale 17.10 sedmeroboj Ž 17.40 800 m M polfinale SPORED SP 18.00 400 m Ž finale 18.00 disk Ž finale 18.15 800 m Ž finale 18.30 400 m M četrtine 19.30 10000 m M finale TOREK, 1. SEPTEMBRA 9.30 110 m ovire M predteki 10.10 200 m Ž predteki 10.50 sedmeroboj Ž 10.50 200 m M predteki 15.00 kladivo M finale 16.30 400 m ovire Ž polfinale 16.45 sedmeroboj Ž 16.50 400 m ovire M finale 17.05 200 m Ž četrtine 17.30 200 m M četrtine 18.00 hoja 10 km Ž start 18.15 400 m M polfinale 18.30 800 m M finale 18.45 hoja 10 km Ž prihod 19.05 110 m ovire M polfinale 19.25 3000 m Ž finale 19.45 sedmeroboj Ž zaključek 20.05 3000 m zapr. M predteki SREDA, 2. SEPTEMBRA počitek ČETRTEK, 3. SEPTEMBRA 9.30 deseteroboj M 10.00 1500 m M predteki 10.00 disk M kvalifikacije 10.45 100 m ovire Ž predteki 11.30 disk M kvalifikacije 16.30 200 m Ž polfinale 16.30 palica M kvalifikacije 17.00 deseteroboj M 17.05 200 m M polfinale 17.20 400 m M finale 17.40 400 m ovire Ž finale 17.50 110 m ovire M finale 18.10 200 m Ž finale 18.25 200 m M finale 18.25 daljina Ž kvalifikacije 18.40 1500 m Ž predteki 19.10 3000 m zapr. M polfinale 20.00 5000 m predteki PETEK, 4. SEPTEMBRA 9.30 deseteroboj M 10.00 daljina M kvalifikacije 10.30 krogla Ž kvalifikacije 15.00 deseteroboj M 16.30 100 m ovire Ž polfinale 16.50 17.30 1500 m daljina M polfinale Ž finale 17.30 18.10 5000 m disk M polfinale M finale 18.20 100 m ovire Ž finale 18.30 10000 m Ž finale 19.15 deseteroboj zaključek SOBOTA, 5. SEPTEMBRA 7.30 hoja 50 km M start 9.30 4 x 100 m Ž predteki 9.30 kopje Ž kvalifikacije 10.00 4 x 100 m M predteki 10.30 4 x 400 m M predteki 10.40 kopje Ž kvalifikacije 11.10 hoja 50 km M prihod 15.30 palica M finale 17.00 4 x 100 m Ž polfinale 17.00 višina M kvalifikacije 17.30 4 x 100 m M polfinale M finale 17.30 daljina 18.00 4 x 400 m Ž predteki Ž finale 18.00 krogla 18.40 3000 m zapr. M finale 19.00 1500 m Ž finale 19.20 4 x 400 m M polfinale NEDELJA, 6. SEPTEMBRA 16.30 višina M finale 16.30 maraton M start 17.00 4 x 100 m Ž finale 17.20 4 x 100 m M finale 17.30 kopje 1500 m Ž finale 17.50 M finale 18.15 4 x 400 m Ž finale 18.40 maraton M prihod M finale 19.00 5000 m 19.30 4 x 400 m M finale 20.10 zaključna slovesnost Nogomet: po drugem kolu italijanskega pokala Favoriti upravičili pričakovanja Drugo kolo italijanskega nogometnega pokala je potrdilo vtis, ki smo ga imeli že takoj po prvih tekmah, ki so bile v nedeljo. Nova formula z enajstmetrovkami in tremi točkami je (vsaj za to poletno obdobje) še kar posrečena, saj so tudi v sredo zvečer gledalci videli celo vrsto zadetkov, tudi tokrat so se, kot že v prvem kolu, izkazali tujci. Skoraj na vseh igriščih, kjer so igrali, so bili najboljši ali med najboljšimi, dosegli pa so tudi mnogo golov. Očitno je torej, da so sedaj društva pri nakupih tujcev vse bolj previdna in da je tako možnost najetja povprečnega asa vse manjša, saj se, predvsem zaradi visokih cen le-teh, vodstva klubov še kako informirajo in dokumentirajo o igralcu, za katerega morajo nato odšteti težke milijarde. V sredo je tudi padel en rekord, saj je Interjev napadalec Altobelli med tekmo proti Catanii dosegel kar tri zadetke ter tako prehitel Boninsegno na najvišji stopnički danih golov v tekmah italijanskega pokala vseh časov. Gullit in Van Basten sta bila spefod- Voeller je v sredo proti Triestini dosegel »evrogol« lična, pa tudi Maradona in Careca. Trenutno najmočnejši nogometaš na svetu je z dobro igro dokazal, da so natolcevanja o »trebuščku« in o »lagodnem življenju« iz trte izvita. V Monopoliju se je z dvema zadetkoma v dresu Pescare spet izkazal Blaž Sliškovič, ki je dokazal, da mu italijansko prvenstvo vsekakor odgovarja. Osim izbral nogometaše za tekmo proti SZ BEOGRAD — Zvezni trener jugoslovanske nogometne reprezentance Ivica Osim je izbral nogometaše za prijateljsko srečanje proti SZ, ki bo na sporedu jutri v Beogradu. Le-ti so: Ivkovič, Ravnic, Bajič, Kasalo, Zvezdan Cvjetkovič, Lulič, Smajič, Škoro, Stojkovič, Janevski, Mihajlovič, Tuce, Vo-krri, Marovič. Za ostala dva nogometaša bo Osim izbral med naslednjimi igralci: Milojevič, Čulič in Kajtaz. Jugoslovanski zvezni trener je v velikih težavah, saj je precej nogometašev, potencialnih reprezentantov, poškodovanih, poleg tega ni mogel računati niti na doprinos igralcev, ki nastopajo v inozemstvu (razen Ivkoviča). Sovjetski nogometaši bodo danes dopoldne dopotovali v Beograd. Drevi v Gorici pomembna dogodka Najprej nastop jadranovcev nakar Valovih odbojkarjev Telovadnica goriškega Kulturnega doma bo drevi prizorišče dveh pomembnih športnih prireditev. V 5. kolu košarkarskega turnirja Alpe-Jadran se bosta namreč srečali ekipi Jadrana in Nove Gorice, kasneje pa se bosta v prijateljski tekmi pomerili odbojkarski postavi Vala in Rijeke. Izbira Gorice za »domače« tekme zamejske združene peterke ni naključna. S tem namreč vodstvo Jadrana hoče potrditi deželni značaj postave, obenem daje možnost tudi goriškim ljubiteljem košarke, da si ogledajo srečanje, ki bo vsekakor na visoki tehnični ravni. Jadranovci so v prvih dveh srečanjih doživeli nerodna poraza in računati je, da bodo tokrat dali vse od sebe, da premagajo novogoriško moštvo. S tem bi tudi povečali možnosti, da bi se vključili v končnico turnirja. Srečanje med Jadranom in Novo Gorico se bo pričelo ob 19. uri. Po dvotedenskih pripravah bodo odbojkarji združene ekipe Val iz Štandreža odigrali prvo tekmo v novi sezoni. Srečali se bodo s postavo z Reke, ki igra v 2. jugoslovanski zvezni ligi. Drevišnja preizkušnja valovcev (tekma naj bi se začela ob 20.30) prihaja v pravem času, saj bo z njo trener Brožič preveril formo posameznih igralcev. Na žalost pa ne bo imel na razpolago vseh odbojkarjev. Zaradi poškodbe namreč Allesch in Palin ne bosta igrala. Njuna odsotnost pa bo dala možnost mlajšim igralcem, da se izkažejo in si zagotovijo zaupanje trenerja. danes igra za vas - danes igra za vas Bojan Makuc __*___ Jf _ totocutcio Arezzo - Torino Bari - Barletta Bologna - Verona Brescia - Inter Campobasso - Cesena Casertana - Piša Empoli - Cremonese Lazio - Lecce Vicenza - Sampdoria Modena - Fiorentina Monza - Milan Pescara - Roma Udinese - Napoli X 1 1 2 1 2 1 1 2 2 2 2 X X 2 Bojan Makuc (letnik 1950) je kot deček začel igrati nogomet pri štandreški Juventini. Za ekipo je igral skoraj 12 let, nakar je moral, zaradi poškodbe, prekiniti z aktivno dejavnostjo. To pa ni pomenilo, da je popolnoma opustil telesno kulturo, saj je bil v Štandrežu med pobudniki številnih rekreacijskih prireditev (med zadnjimi sodita kajakaštvo in tenis). Zadnja leta sodeluje tudi kot vaditelj pri Domovi sekciji za orodno telovadbo. Prejšnji teden je Corrado Čuk pravilno napovedal 9 izidov. V Ceseni bo dirka zelo zanimiva, saj bo nastopilo mnogo dobrih konjev. Mi poskusimo s sk. 1, kjer je v formi Bejak OM. V sk. X verjamemo v konja Demetza, v sk. 2 pa se je v zadnjem času zelo izkazal Elonnir. V Neaplju je verjetno najboljši Cidec (sk. X), čeprav nima dobrega izhodiščnega položaja. Omenili bi še Eteraneca (sk. 1), ki je zelo regularen med svojim nastopom, v sk. 2 pa lahko preseneti Defiant Gar. Na dirki v Rimu lahko poskusimo z bazo v sk. 1, kjer je najboljši konj Belbaoio Fo, ki je tudi favorit dirke. V sk. X ima Apropos zelo dober izhodiščni položaj. V sk. 2 pa lahko Agnone postane protagonist, pa čeprav ima izhodišče v drugi vrsti. V Montecatiniju bo dirka zelo komplicirana. Mi poskusimo s sk. X, v katero je uvrščen Abitibi Gis. V sk. 2 bi poskusili s konjem Estro del Mare, v sk. 1 pa Duti LG dirka vedno zelo dobro. V Tarantu verjamemo v Misanzia (sk. X), saj ima dober sprint, v sk. 2 pa bi omenili Contatoreja, ki je do- bro pripravljen. Kot alternativo bi predlagali močnega Ergosa. Kot vedno bo dirka v Trstu zanimiva. V sk. 1 je dober Epis, ki je v formi, v sk. X se lahko Edredone povzpne iz druge vrste, v sk. 2 pa je Bottaccio, ki je tu že nastopal. Dirka tris Naši favoriti dirke tris: Drimat (4), Eguiseta (14) in Estes OM (17). Dodatek za sistemiste: Davvsonite (18), Day CM (9) in Encina (1). 1. — prvi 1 X drugi X 2 2. — prvi X drugi 1 2 3. — prvi 1 2 drugi X 4. — prvi X drugi 2 1 5. — prvi X drugi 1 2 6. — prvi 1 drugi X 2 Košarka: turnir Alpe-Jadran Smelt Olimpija navdušila Smelt Olimpija - Segafredo 130:90 (66:46) SMELT OLIMPIJA: Petrovič 15 (1:1), Zdovc 23, Besedič 4, Tovornik 18 (1:2), Hauptman 19 (5:5), Todorovič 4, Vilfan 22 (1:2), Čurčič 6, Kotnik 6, Djurišič 13 (1:1). SEGAFREDO: Devetti 2 (2:2), Corpacci 4, Marušič 10 (2:2), Braini 4, Meents 27 (5:5), Marega, Esposito 14 (4:5), Urši, Vitez 16 (4:5), Pešič 11 (5:8), Buhara 2. Za svoj krstni nastop pred domačim občinstvom so si košarkarji Smelt Olimpije privoščili izdatno zmago proti goriš-kemu Segafredu. Moštvi sta si bili enakovredni le do 8. min. prvega polčasa, nakar so domačini uveljavili svojo višinsko in fizično premoč pod košema. Razlika med postavama je bila očitna že sredi prvega dela tekme in ljubljanski trener Jelovac si je lahko privoščil tudi eksperimentiranje. Tako je novi nakup Olimpie Boban Petrovič skupaj z Vilfanom vstopil le v drugem polčasu. Ostali izidi: Kuki Mestre - Gradine Pulj 102:95; Hitachi Benetke - Kvarner Reka 114:80; Benetton Treviso - Fantoni Videm 100:79 (53:35). PETER FURLAN Pogovor ^predsednikom naše združene ženske odbojkarske ekipe Meblo M. Šušteršič: »Zopet v mestu« S predsednikom slovenske zamejske združene^ odbojkarske ekijse Meblo Mariom Šušteršičem smo se pogovorili o novostih pri ekipi, o poteku pred-prvenstvenih priprav in o pričakovanjih za novo sezono. Je prišlo letos do sprememb, tudi zunaj same sestave ekipe?« »Glede ekipe bi povedal, da jo sestavljajo v glavnem iste igralke kot lani. Izjemo predstavlja odhod Perto-tove in pa prihod Brežanke Ksenije Slavec in mlade podaj ačice Marine Knez. Do bistvenih novosti je prišlo pri trenerskem kadru s prihodom novega trenerja Edija Dolinška in Gian-nija Furlaniča, ki bo kot pomožni tre- ner v glavnem vodil atletske priprave. Prihod novega trenerja je sad plodnih pogovorov med Meblom in mariborsko Palomo Branik. Še najprijetnejšo novost pa predstavlja pridobitev telovadnice Suvich (Ul. Giulia). Po tolikih letih se bodo tekme ženske odbojkarske B lige zopet odvijale v mestu. Zelo pomembno je, da bo na teh tekmah igrala prav naša združena ekipa, saj bomo s tem dokazali, da ne zastopa Meblo zgolj kraške planote, ampak celotno mesto.« Kako ste organizirali predprven-stvene priprave ? »Program pred začetkom prvenstva je zelo pester, saj je v načrtu veliko prijateljskih srečanj in gostovanj, do katerih bo prišlo predvsem zaradi odlične notranje meddruštvene organizacije. Trenutno se nahaja ekipa v Mariboru na enotedenskih pripravah, ki so prve v zgodovini združene ekipe. Za to gre velika zahvala podjetjem, pri katerih so Meblove igralke zaposlene, saj so jim omogočila odhod na enotedenske priprave. Po vrnitvi iz Maribora se bodo pričeli redni treningi, ki se bodo vrstili od ponedeljka do petka (razen ob torkih). 5. in 6. septembra bo združena ekipa nastopila na turnirju Bazoviških junakov (v organizaciji Sloge), nakar bo že naslednji teden odpotovala na Madžarsko, kjer se bo v bližini Budimpešte udeležila mednarodnega turnirja. Nato bodo na vrsti tekme za Turnirprijateljstva in trening tekme z madžarsko ekipo Volan, ki se bo konec meseca mudila na gostovanju pri nas. Za Turnir prijateljstva še nismo prejeli nobenega obvestila, kdaj bo, verjetno pa bo to 20. septembra na Reki. 2. in 3. oktobra bo Meblo nastopil na mednarodnemu turnirju v Novi Gorici in zatem na tekmah za ligaški pokal. Zadnjo soboto v oktobru pa se bo že pričelo prvenstvo. Upal bi si reči, da še nismo imeli tako dobrih priprav, kot so letošnje.« Kaj pričakujete od nove sezone ? »Pričakujemo v prvi vrsti dobro uvrstitev, kar pomeni eno od prvih mest. Drugo leto bo verjetno prišlo tudi do reorganizacije prvenstva, ki se bo delilo v dve skupini (B-l, B-2). Napredovanje v skupino B-l bi omogočilo Meblu, da nastopa s tujo igralko. Da nam bo toliko pričakovani kvalitetni skok uspel, nam daje upati zlasti zelo prizadevno delo igralk in prihod izkušenega ter uveljavljenega trenerja Edija Dolinška. V splošnem je zelo pomembno sodelovanje med Meblom in Palomo Branik (oz. z drugimi bolj izkušenimi klubi), saj bodo ti stiki pripomogli k temu, da bomo v bodočnosti dosegali pri nas večje uspehe.« WALTER KOREN Tudi sovodenjski nogometaši začeli priprave za novo sezono Novi trener največja novost Valter Berloso bo letos sedel na klopi enajsterice iz Sovodenj. To je, trenutno, »največja« novost pri slovenski ekipi, ki bo igrala v goriški skupini 3. amaterske lige, skupaj s štandreško Juventino. Novi trener Sovodenj bo nasledil Giannija Marsona, ki bo še vedno skrbel za sovodenjski nogomet, saj je v okviru društvenega odbora odgovoren za to športno panogo. Petintridesetletni trener Sovodenj prihaja iz Gradišča, kjer je lani treniral Torriano, pred dvema sezonama pa je igral in treniral v Podgori. Kot nogometaš pa je dalj časa igral v napadu Pro Gorizie. Berloso, kot nam je v pogovoru povedal predsednik sovodenj-skega društva Lucijan Fajt, bo v glavnem razpolagal z vsemi lanskoletnimi igralci. Izjemo predstavljata vratar Gergolet in vezni igralec Marko Černigoj. Prvi bo igral za doberdobsko Mladost, medtem ko bo drugi odšel k matičnemu društvu, goriškemu Auda-xu. Odhod dveh pomembnih igralcev, kot sta Gergolet in Černigoj, ne bo pomenil, v bistvu, ošibitev ekipe? »Nobenega dvoma ni, da sta bila oba nogometaša med boljšimi v lanski sezoni. To pa ne pomeni, da smo se ošibili. Namesto Sandija Gergoleta bo naša vrata branil domačin Robert Uršič, ki ima za sabo dolgoletno kariero kot vratar in je že v prejšnjih letih potrdil dokajšnjo gotovost. V zvezi s prihodom novih nogometašev smo v dogovoru z nekaterimi ekipami, da bi dobili kakega dobrega in perspektivnega igralca. Ob tem pa bi dodal, da se bosta letos v ekipo vrnila Aleš Fajt in Livio Visintin, ki sta zaključila vojaški rok.« Ne glede na možen prihod novih igralcev, kakšne so želje društva v novi sezoni? »Predvidevanja so vedno tvegana. Večkrat se je namreč primerilo, da moštva, ki so bila pred prevenstvom glavni favorit za končno zmago, so potem klavrno končala, in obratno. Zato je pomembneje, da se na prvenstvo pripravimo kar se da dobro in da se na vsakem srečanju borimo do zadnjega. S tako odločnostjo, o tem sem prepričan, bomo dosegli dobre rezultate. Ce nekoliko razgrnem predprvenstve-no strategijo, potem lahko rečem, da sodimo v skupino ekip, ki naj bi se Damjan Vižintin potegovale za napredovanje. Lani smo zasedli končno 6. mesto, čeravno smo v teku prvenstva, zaradi poškodb in drugih nevšečnosti, morali prestati nemalo težav. To še ne pomeni, da bomo letos brez težav dosegli podoben ali boljši rezultat. Potrebno pa je, da smo vsi, odborniki in igralci, trdno prepričani, da imamo možnosti za uspeh.« Priprave sovodenjske ekipe bodo odslej stekle v zgoščenem ritmu. Že konec tedna pa se bodo udeležili prvega turnirja, in sicer v Mirnu, kjer bodo sodelovali na prireditvi ob 65-letnici ustanovitve tamkajšnjega nogometnega kluba. Kasneje pa bo sovo-denjska enajsterica sodelovala na turnirju v Zagraju, kjer je lani zasedla prvo mesto. RUDI PAVŠIČ Pavel Hmeljak Mogočna veriga VVatzmanna, enega od ciljev »odprave« SPDT v Dachstein V Dachsteinu vse v redu Planinci SPDT počasi že zaključujejo svoje letovanje v Dachsteinu. V soboto so srečno prispeli v Avstrijo ter v prvih dneh uresničili svoje programe. V torek je nastopilo slabo vreme, vendar pa se je kmalu uneslo in že v sredo so se planinci in izletniki podali v Zahodno Nemčijo, kjer so programirali vzpon na mogočni VVatzmann. Vzdušje med planinci je odlično in skorajšnji povratek bo prav gotovo poln prijetnih vtisov in spominov. * * * SPDT prireja v soboto in nedeljo, 12. in 13. septembra, dvodnevni izlet z osebnimi avtomobili v skupino Schia-ra v Dolomitih, namesto programirane ture na Sernio in Creto Grauzario. Tura je le za izkušene planince s primerno opremo, saj je dolga in naporna. Izlet vodi Angelo Kermec, vpisovanje pa je pri odbornikih društva Vojku Slavcu, Dušku Jelinčiču ali Sandra Sirku na tel. štev. 764832 ob uradnih urah. Bližnji pohodi v Sloveniji Letošnji shod borcev, mladine in planincev na Poreznu, ki bo 30. t. m., so organizatorji, PD Cerkno, združili z odkritjem kipa narodnemu heroju Andreju Žvanu-Borisu, po katerem se njihov planinski dom na Poreznu imenuje. Kip bo v dnevnem prostoru doma, program pa se bo začel ob 11. uri. Kmalu bo na Ratitovcu slovesno. 80. obletnica ustanovitve kakega društva, v tem primeru PD Železniki, je prav gotovo pomembna stvar. V nedeljo, 6. septembra, bo zato na sporedu pohod na Ratitovec s končnim slavjem. Slavnost, na kateri bosta v kulturnem programu sodelovala pihalna godba Al-pesa in mešani pevski zbor Iskre, se bo začela ob 11. uri, slavnostni govornik pa bo predsednik PZS Marjan Oblak. »Po poteh prenosa ranjencev iz Gorenjske in Primorske na Notranjsko« se imenuje tridnevni pohod, ki ga v spomin na dogodek iz novejše zgodovine organizirata 11., 12. in 13. septembra PD Idrija in PD Cerkno. Prva etapa pohoda bo izpred hotela Eta Cerkno ob 9. uri preko Želina in Rupe do Idrijskih Krnic. Tisti, ki bodo želeli prehoditi obe etapi, bodo lahko prenočili v koči na Hleviških planinah, drugi pa, ki jih zanima samo druga etapa, se bodo v soboto zbrali na avtobusni postaji v Idriji ali pa ob 9. uri na Vojskem, kjer bo štart druge etape mimo Pavle skozi Trnovski gozd do Otlice. V nedeljo bo že ob 7. uri odpeljal posebni avtobus udeležence na Col, kjer so bo začel pohod zadnjega, tretjega dne. Spet stenski koledar Gore sveta 88 Planinska zveza Slovenije in Komisija za odprave v tuja gorstva sta tudi za prihodnje leto pripravili že tradicionalni stenski koledar na temo Gore sveta, v katerem so predstavljena najpomembnejša svetovna gorstva, kjer so zadnja leta naši alpinisti dosegli vrhunske uspehe. Format 38X40, predlist, 12 koledarskih listov z 32 barvnimi posnetki, podložni karton ter spremno besedilo v slovenščini, srbohrvaščini in angleščini, to so poglavitne značilnosti novega koledarja. Maloprodajna cena v Sloveniji je 2.600 din. PZS že dolgo oskrbuje tržišče s planinskimi koledarji, obenem pa tako s kupci podpira naše vrhunskp alpinistične podvige. Vse informacije v zvezi z naročilom dobite na Planinski zvezi Slovenije (tel. 003866/312-553 ali 315-493, Franjo Zupančič). »Cikloalpinizem« si utira pot Novi športi v modernem času rasejo kot gobe. V tej rubriki nas seveda zanimajo tisti, ki so povezani s planinstvom in alpinizmom, torej predvsem prosto plezanje, spust z zmajem in športnim padalom ipd., sedaj pa bomo omenili povsem nov »gorski« šport, in sicer »cikloalpinizem« oz. vožnja s kolesi po gorah. Seveda so to posebna kolesa z manjšimi in ojačenimi kolesi in zračnicami, ki morajo seveda vzdržati ostrino gorskega kamenja. »Gorska kolesa« ali bolj znana kot »mountain bike« so že v prosti prodaji, oskrbuje pa se jih vse več planincev in alpinistov. Trenutni »svetovni rekord« je vzpon in seveda tudi spust z Monte Rose. Skupina štirih italijanskih alpinistov si je v tem okviru izmisilila svojevrstni podvig. Z gorskimi kolesi bodo alpinisti prevozili 2 tisoč (!) kilometrov poti v Tibetu in Nepalu, skušali pa bodo c.elo doseči bazni tabor pod Everestom. Podvig je vsekakor zanimiv, kot je zanimiv ta šport, katerega gledajo »gorniški kritiki in puristi« z velikim nezaupanjem. Isto so počenjali tudi s prostim plezanjem, nato pa ga sprejeli (saj niso mogli drugače). Podobno bodo storili tudi s tem lepim in razgibanim športom...(dj) kraški zidar Splošno gradbeno podjetj'e n. sol. o. Sežana — Partizanska ulica št. 28 s svojimi TOZD: — GRADBENA OPERATIVA —MARMOR — MEHANIZACIJA — PROJEKTIVNI BIRO — PROIZVODNA OBRT — DSSS Vsem delovnim ljudem, občanom in poslovnim partnerjem želimo obilo delovnih uspehov ob prazniku sežanske občine MITOL Tovarna lepil 66210 Sežana Tel. (067) 72-651 PROIZVODNI PROGRAM • lepila za lesno industrijo polivinilacetatna, poliuretanska, talilna, cianoakrilna raztopinska lepila • polivinilacetatne disperzije • barve za obeleževanje • lepila v razpršilcu Pridružujemo se čestitkam ob prazniku občine Sežana isiaona tovarna pletenin in konfekcije n. sol. o. sežana Vsem delovnim ljudem in našim poslovnim partnerjem želimo veselo praznovanje 28. avgusta, občinskega praznika POSLOVNA SKUPNOST Sežana Vsem sodelavcem, občanom in zamejskim rojakom želimo ob občinskem prazniku, 28. avgustu veliko delovnih uspehov obvestila OD BOR obvešča, da se bodo odbojkarice, ki so na pripravah v Škofji Loki, vrnile v nedeljo, 30. t. m., ob 16.30 na železniško postajo v Sežani. KOŠARKARSKA SEKCIJA ŠZ DOM organizira priprave v Bovcu od 13. do 19. septembra za letnike 1974 in mlajše. Zainteresirani se lahko javijo v Ul. Malta 2, tel. 33029, še danes od 9. do 12. ure. KOŠARKARSKA SEKCIJA ŠZ DOM obvešča, da bodo od 31. t. m. dalje vsak dan na odprtem igrišču Dijaškega doma v Gorici treningi za letnike 1974 in 1975. ROKOMETNI ODSEK ŠK KRAS - TRIMAC obvešča, da so treningi prve ekipe ob ponedeljkih, sredah in petkih od 19. do 21. ure v športno-kulturnem centru v Zgoniku. SPDT obvešča vse tiste, ki bi radi plačali redno letno članarino ali pa se na novo vpisali v društvo, da lahko to storijo v Tržaški knjigarni, Ulica sv. Frančiška 20. ŠD ZARJA vabi vse dečke, rojene od leta 1975 do 1980, ki bi radi igrali nogomet pri ŠD Zarja, naj se za podrobnejše informacije zglasijo pri trenerju Mirjanu Žagarju na tel. štev. 226483 vsak dan od 19. do 21. ure. Vabljeni! ZSŠDI obvešča, da se bodo košarkarji, ki sodelujejo na mednarodnem taboru košarke v Puntiželi (Pulj) vrnili v nedeljo, 30. t. m., in sicer približno ob 12. uri bodo na Škofijah in ob 12.30 pred sodno palačo na Trgu Ulpiano (odhod iz Pulja ob 9. uri). PRIMOTOR KLUB poziva člane, naj se nujno udeležijo sestanka, ki bo danes, 28. t. m., ob 20.30 v Lonjerju, zaradi važnih sporočil glede tekme na Grobniku. Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 200,- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000.- din, trimesečno 5.000.- din, letno 20.000 - din, upokojenci mesečno 1.500.- din, trimesečno 3.750.- din, letno 15.000.- din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000.- din, letno 30.000.- din, nedeljski letno 4.000.- din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski M. dnevnik TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa član italijanska zvaze časopisnih založnikov FIEG 28. avgusta 1987 Človek ni ptica, pa vendar... ...si vneto prizadeva, da bi ji bil podoben. Zato tudi gradi letala na človeški pogon in se pripravlja na mednarodni polet Daedalus (Telefoto AP) S kmetov odhajajo predvsem mladi moški Vedno več jugoslovanskih kmetov se seli v mesta in v industrije BEOGRAD — Marsikateri Jugoslovan je letos s presenečenjem zrl v kmete, ko so ti zagrozili, da bodo pšenico, kolikor ne dobi višje cene, vrgli svinjam v korito. Kajti v socializmu je veljalo, da se z nizkimi cenami kmetijskih pridelkov (in če je bilo potrebno tudi s prisilnimi odkupi, ki so bolj kot to bili odvzemi) podpira rastoča industrija. Tega res ni več, ostalo pa je vmešavanje države 'v kmetijske cene. In ker se ljudje na polju in v hlevu ne morejo preživljati, odhajajo v tovarne. V tridesetih letih (od prvega popisa prebivalstva 1948. leta do zadnjega 1981. leta) se je delež kmečkega prebivalstva v Jugoslaviji zmanjšal z 10,6 na 4,3 milijona. V odstotkih: s 67 na 20 odstotkov. Po predvidevanjih Centra za demografske raziskave iz Beograda se bo ta delež do konca tisočletja še prepolovil — ostala bosta le še dva milijona kmetov, ki bosta takrat znesla devet odstotkov prebivalstva. Tako bi se naj Jugoslavija približala razvitemu delu sveta, kjer kmetje in njihove družine predstavljajo pet odstotkov državljanov. Tovrstne poklicne spremembe niso nikakršna jugoslovanska posebnost. Podoben proces so doživele vse razvite države, le da je v teh potekal dosti bolj počasi. Za to, kar se je v Jugoslaviji zgodilo v tridesetih letih, je Italija potrebovala osemdeset, Danska pa celih sto štirideset let. Naj večji prispevek temu begu iz kmetijstva je dajalo prepričanje, da je socializem industrializacija plus elektrifikacija. Tovarne so rasle, kmetje pa so bili ideološko nezanesljivi. In medtem ko si kot kmet postajal vse bolj reven, so ostali poklici ob večjem kupčku denarja prinašali s seboj še pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, plačan letni oddih in podobno. Vsemu temu se je pridružilo še posebno balkansko pojmovanje prestiža. Motika (in kasneje traktor) ne dajeta takšnega ugleda kot delavski in še posebej pisarniški poklici. In če je povojno kmečko preseljevanje imelo bolj ekonomske motive, je danes glavni motiv »smrad kmečkih škornjev«. Takoj po vojni je zapustilo kmetije 200 tisoč ljudi na leto. To število se je s časom večalo — od 1948. do 1953. leta na 210 tisoč in med 1971. in 1981. letom na 264 tisoč na leto. Polja so zapustili skoraj vsi, ki so mogli, in tako v tem desetletju odhaja le še po 118 tisoč ljudi na leto. Odhajajo predvsem mladi moški. Že zdaj je vsak peti kmet starejši od 60 let, do konca tisočletja pa bo starcev že več kot tretjina. In kdo bo hranil Jugoslovane? Eskadroni smrti napadajo salvadorske begunce v ZDA LOS ANGELES — Na kalifornijskem jugu in v samem Los Angelesu, kjer živi okrog 200.000 salvadorskih beguncev, so se pojavili zloglasni eskadroni smrti. Doslej niso ubili sicer še nikogar, so pa več moških in žensk mučili pa tudi posilili. Začelo se je 7. julija: dva moška sta ugrabila in šest ur pretepala ter posiljevala 37-letno salvadorsko begunko, nakar sta jo po vsem telesu žgala s cigaretnim ogorkom in jo nazadnje »zaslišala«, češ da je komunistka in da kot taka deluje proti Duartejevi vladi. V naslednjih dneh je 30 salvadorskih aktivistov, ki se zavzemajo za to, da Amerika preneha pošiljati salvadorskemu režimu orožje in ga tudi finančno podpirati, prejelo grozilne telefonske pozive in pisma s podpisom E. M. — Esguadrones (de la) Muerte. Takšno pismo je dobil celo katoliški duhovnik Luis Olivares: v Los Angelesu je na čelu zajetne španske skupnosti, to je Salvadorcev in drugih ljudi iz Srednje Amerike, ki so prišli ilegalno v ZDA. Zločinska tolpa je ugrabila in mučila tudi begunca iz Gvatemale in celo zažugala gvatemalskemu konzulu, naj se ne vmešava v salvadorske zadeve. Dva dni pozneje je bila v washington-skem predstavniškem domu razprava o predlogu, naj se prekliče sklep o izročitvi 500.000 Salvadorcev Duar-tejevim oblastem. Zvezna policija (FBI) ni prijela še niti enega člana eskadronov smrti. Muca Ponče si z velikim zanimanjem ogleduje primer žabice, ki je splezala na šipo, in do katere ne bo prišla zlahka (AP) Herojski grobar NEW DELHI — V indijskem glavnem mestu živi človek, ki bi ga bil pisatelj Siiskind (Parfum) nadvse vesel. Moladži, tako mu je ime, je namreč eden izmed tolikih zasebnih mestnih grobarjev, ki jih običajno kličejo le v izjemnih in delikatnih primerih. Revež si služi vskadanji kruh tako, da čisti mesto Delhi najbolj ogabno smrdečih in po tedne dni razpadajočih trupel. Občasno mora reševati tudi izredno neprijetne primere, kot takrat, ko je skočil v kalno jezerce, da bi potegnil na suho neke gnijoče posmrtne ostanke. Njega je policija poklicala, potem ko so se vsi mestni grobarji uprli neznosni nalogi. Moladži pa je -meni nič, tebi nič - skočil v vodo in vestno opravil svojo dolžnost. Za pičlih 20 rupij (2.000 lir). Na vprašanje, kako sploh zdrži ob takem življenju, je Moladži odgovoril, da se mu razpadajoča trupla sploh ne studijo več. »Spim poleg njih, jem tudi,« je izjavil herojski grobar, ki že 45 let opravlja najbrž najgrše delo v indijskem velemestu. Protest filipinskih študentov Med študentskimi demonstracijami proti zvišanju cen bencina je prišlo v Manili do hudih pouličnih izgredov (Telefoto AP) V Neaplju primanjkuje voda ki jo bodo racionirali NEAPELJ — Prebivalci nekaterih neapeljskih četrti bodo od 1. septembra oskrbovani z vodo le vsak drugi dan. Pri občinskem podjetju za plin in vodo so morali sprejeti sklep spričo hudega pomanjkanja vode, ki že več mesecev pesti Neapelj. Vzrokov za to stanje je več; spomladi je bilo malo padavin in so zato v rezervoarjih lahko nabrali manjšo količino vode kot običajno, niso pa še dokončali vodovoda za zahodno Kampanijo, ki bi omogočal, da bi črpali vodo tudi iz izvirov v Laciju in Moliseju. S podobnimi težavami so se sicer v Neaplju ubadali že prejšnja leta, tokrat, kot zatrjujejo odgovorni, pa so resnejše. Zaradi tega bodo omejitve v uporabi vode trajale tja do začetka novembra, medtem ko so bile druga leta krajše. Letalo trčilo v kravo GEORGETOWN — Edino letalo, ki ga je imela na razpolago za notranje polete letalska družba Gvajane, se je pri vzletu zaletelo v... kravo, ki je tavala po vzletni stezi letališča v Lethemu, južno od glavnega mesta Georgetowna. Trčenje je povzročilo na propelerskem letalu HS-748 milijon dolarjev škode, ker pa država denarja za popravilo nima se pogaja s Trinidadom za najem podobnega letala. Zaenkrat vzdržujejo notranjo povezavo z vojaškim helikopterjem, druga dva aviona sta namreč neuporabna, dovolj denarja za popravilo pač ni. Sicer to ni bil prvi primer, da bi se živali pojavile na vzletni stezi, mreža okrog letališča je namreč polna lukenj. Vselej doslej so bili piloti zelo prisebni in so s strelnim orožjem pobijali živali, ki so ogrožale vzlete. Tokrat jim to očitno ni uspelo...