Za gospodarje
Maribor, dne 20. novembra 1935.
Slaba pScnična žetev.
V Rimu je mednarodni agrarni lavod, ti je obelodanil na podlagi letošnja žetve, kako zgleda splošni položaj glede zalog pšenice. Zavod je ugotovil, da gre pri letošnji žetvi za primanjkljaj in nii>-kakor ne bo zadostovala, da bi krila uporabo. Podobno kakor lani, bodo mogli nadomestiti nezadostne letošnje količine z zalogami iz prejšnjih let
Za Evropo cenijo pšenični proizvod (v milijonih q) na 418, ravno tako visoko kakor lani, a za 58 nižje ali manj nego leta 1933. Za celi svet, izvzemši Kitajsko, Iran, Turčijo in Irak, znaša cenitev na 919 proti 908 v lanskem letu in 922 pred dvema letoma. Letošnja žetev v Evropi presega v splošnem za 80 ono v letih 1923—1927 in za 30 v letih 1928— 1932. Povprečni donos na 1 ha na svetu znaša 9.5 q napram 9.72 v lanskem letu in 12.1 q povprečno v letih 1923— 1927.
Poročilo rimskega agrarnega zavoda pravi, da je veliko pripomogla kulturna tehnika zadnjih let k porasti hektarskega donosa.
Svetovna žetev leta 1935 je najslabša izza leta 1924. Za skupino izvoznih držav znaša porast samo za 4% proti letu 1934, ka je bilo najslabše povojno leto.
Nobena od velikih izvoznih držav ne favlja, da bi bila letošnja žetev izpadla povoljno in to jo dejstvo, kakor ga ni bilo opaziti že leta ne.
Celotna produkcija uvoznih držav je sicer nekoliko nižja kakor v zadnjih 2 letih, presega pa daleč leta 1932 dosežene uspehe.
Skupne za (izvoz določene količine za 1935—1936 dosežejo 218 napram 244 milijonom q v lanskem letu in 306 milijonom pred dvema letoma.
Razpoložljive izvozne količine na celem svetu so za 26 milijonov q ali za
11% manjše nogo lansko leto in bo na}» nižje v primeru z zadnjimi 10 leti. Ođ omenjenih 218 milijonov za izvoz razpoložljive pšenice izvira 100 milijonov iz zalog in 118 milijonov iz žetve Mn 1935.
Računajo, da znaša potreba na nvoaS navezanih držav 147 milijornor napram» 144 milijonom v lanskem trgovskem čara ali kampanji. Onih 118 milijonov q iz lanske žetve izvirajočih izvoznih ko^ ličin nikakor ne zadostuje uvozni potrebi, tako da bodo morali vzeti 71 mi h lijonov q iz starih zalog, ki bodo padle ob koncu tekoče kampanje na 71 miUH jonov q.
Ob koncu kampanje m bodo znižale izvozne količine, katere »o znašale ▼ letih 1932—1933 169 in 1933—1934 157 min lijonov q, na približno količino 1. 1928, to je onega leta, ko je bila velika žitna kriza.
Kljub temu, da si je svetovni žitni trg opomogel, kakor nam dokazuje statistični položaj tekoče kampanje, je mednarodni položaj cen še daleč proč od normalnega stanja pred krizo.
Po izkazu našega kmetijskega mlnš-strstva bo letos 2.21 milijona ha posejane pšenice in za 5% več nego lansko leto. Ječmena so posejali manj. V primeri z donosom zadnjih 10 let je bila letošnja povprečna žetev na 1 ha 9 q najslabša, izvzemši ono v letu 1927, ko je bil dosežen donos 8 q. Z rž jo posejana površina je bila največja (za t% več nego lansko leto). Koruzna žetev je Izredno slaba. Po celi Jugoslaviji so dobili letos komaj toliko koruze, kakor je je dala lansko leto dravska banovina. Lanski rekordni dono« je bil za 118% večji nego letošnji.
*
Zahtevajte pevsod
»Slovenskega gospodarja«!
— 92 —
Italija in kolonije.
Zakaj se je rodilo vpraSanja o potrebi novih kolonij?
Na vsak naCin Je Italija izmed onih držav, ki ima največ prebivalstva. Na prostoru 310.000 kvadratnih kilometrov prebiva 42,000.000 ljudi. Zato jo bilo v Italiji zmeraj najbolj pereče vprašanje: vprašanje o izseljencih. Do leta 192Ö se jo izselilo iz Italije vsako leto 400 tisoč ljudi. A fašistovska vlada ni marala, da s.e ljudje celijo iz domovine in je zato načela vprašanje o novih zemljinah, ki jih je treba pridobiti, da bo za Italijane na lastnih tleh dovolj prostora. Najiproj se je ozirala v Malo Azijo, nato na Balkan, slednjič pa v Abe-sinijo, češ, da je popolnoma zanemarjeno ozemlje glede na izkoriščanje prirodnih dobrin in zato ko nalašč pripravna za Italijansko kolonizacijo. — Tako so rekli: Italija nima -prostora v ovojih mejah, ljudem je treba dati kruha in zato jc treba začeti vojno.
Razsežnost italijanskih kolonij.
Vendar pa je stvar nekoliko drugačna: Predvsem iona Italija velike kolonije. Na severu Afrike je Tripolis, ki meri 900.000 kv. km. Dalje je Clrenajka s G00.000 kv. km, torej skupaj 1,900.000 kv. km, kar je petkrat več, kakor obsega ves Apeninski polotok. Razen tega meri še italijanska Kritreja 120.000 kv. ki in Somalija IGO.000 kv. km.
Italijani neznatno zastopani v svojih kolonijah.
Toda število Italijanov je v teh kolonijah kar neznatno. V Tripolisu jih jo 20.000 izmed 50.000 skupnega prebivalstva.; v Cirenajki jo 10.000 Italijanov na 335.000 domačih; v Eritreji 5000 na 400.000 domačih in v Somaliji 8000 Italijanov na 650.000 vseh prebivalcev. V Tripolisu so kolonijalne prilike mnogo boljše, kot so bile n. pr. v Alžiru v začetku francosko zasedbe. Libijsko primorje jo bolj travnata poljana ko puščava. Prostrani travniki dajejo travo alfo, ki je izborna za papir. Ondi so tudi nasadi za bombaž. Oaize v Fezzanu dajejo mnogo izrednih sadežev. Libijska trgovina je jako razvita in Libija jo bila še v dobi Rimljanov cvetoča provinco.
Zatorej se človek zares izprašuje, zakaj so Italijani v večjem številu no selijo v te svoje kolonije in je vseh izseljencev po italijanskih kolonijah le 30.000, a sicer se je Italijanov izselilo y druge države po 400.000 letno?
Dobičkanosnost kolonij?
Če prebiramo italijanske članke o «prekomorski ekspanziji« (razširjanju), se nam dozdeva, ko da je Italijanom last kake kolonije enaka blagostanju dotične države. To je seveda zmotno mišljenje. Tako so Arabci osvojili pokrajine, ki so bilo cvetoča lin kultivirane, pa so se pod njihovo vlado spremenile v puščave. Španija jo imela v svojih rokah več ko polovico Amerike, kar ji pa n« nič koristilo in se je zmeraj bolj manjšala in bila vedno bolj si-romašnojlša. Portugalske kolonije imajo izgubo, italijanske prav tako-; uspevajo pa angleške, francoske, belgijske, nizozemske.
S tem pa ni rečeno, da Italijani ne bi znali voditi kolonij in da bi no bili marljivi in požrtvovalni delavci. Te lastnosti imajo Italijani v veliki mori. Nimajo pa — kapitala, nimajo denarja. Obdelovanje kolonij, nasadov, novih rastlin itd. pa zahteva predvsem mnogo denarja in ni zadosti dobra volja in požrtvovalnost. Italija pa je uboga država, ki nima denarja, nima sirovin in niti ni na socijalni in gospodarski višini. Državni proračun ima žc več let izgubo in ta izguba raste bolj in bolj in so za njeno pokritje potrebne prav hude odredbe. Kolonije po ekvatorskih džunglah in saharskem pesku pa požro milijone zlata, preden kaj douašajo. Za kolonizacijo Tripolisa je šlo žc nekoliko milijonov, a jih je še zmeraj veliko premalo. Zato se jo vsako leto 400 tisoč Italijanov rajši izselilo na Francosko, v Tunis, v Ameriko, namesto da bi šli v svojo kolonije.
Bo li Abesinija obogatila Italijo?
Glede na Abesinijo jo težko reči, ali bi obogatila Italijo. Saj bo vojni pohod požrl ogromne svote in za kolonizacijo bo tudi treba milijonov. Za te pokrajine bi šlo več denarja, kakor pa ga je bilo treba za Libijo. Zakaj si torej Italija tako želi Abesinijo, da je radi nje svetovno tehtnico spravila v nihanje? Le
— 93 —
eno bi bilo mogoče: da to zahteva naravni razvoj fašizma.
*
Nainoveiše iznajdbe.
Trdi bencin.
Letaisko-ipreisko valnomu zavodu na vseučilišču v Njujoinku je uspela iznajdba že dolgo iskanega ter zaželjene-ga, povsem nenevarnega goriva. Gre namreč za iznajdbo trdega bencina, kojega sestava je še zaenkrat tajnost. Na ploščo trdega bencina slobodno lahko streljaš, ne da bi se vnela. Tudi pri veliki vročini je to gorivo zelo odporno, obdrži obliko in ga lahko režeš z nožem. Če se pa približamo trdemu bencinu z odprtim plamenom, prične goreti. I)elazmožnost strjenega ali trdega bencina je manjša nego pa v tekočem stanju. Zopetna sprememba trdega bencina v tekočega se izvrši s pomočjo pritiska. Prednost trdega bencina v primeri s tekočim je v tem, da si pri prvem prihranimo dragoceno napravo tankov. Na ta način bo vporaba novega varnostnega goriva cenejša ter manj nevarna, ker se bo vršilo pošiljanje v navadnih paketih.
Nov način konserviranja (ohranitve) lesa.
Nov postopek impregniranja lesa je iznašel v Ameriki dr. Stamm. Tekočino,' ki vre pozneje nego voda In se imenuje »cellosolve«, pustijo, da se uleže v s rov les. Z navadnim ogrevanjem nato lahko odstranijo iz lesa vso vodo. Za tem postopkom prepojijo les z voskom, s smolo, z lanenim oljem, s sredstvi, ki so raztopijo v ceilosolvi in so pozneje spremenijo v paro nego imenovana nova tekočina. S ponovnim ogrevanjem odstranijo cellosolvo in tako preostane v lesu samo za impregniranje sposobna snov. Opisani način konserviranja lesa se je izborno obnesel in los se tudi prav nič ne skrči.
Čabri za olje iz papirja.
Vse mogoče oblike pločevinastih čebrov za olje, katera rabijo avtomobilisti, so bile precej drage. Je gotovo zelo velik napredek, če že sedaj izdeluje angleška tvrdka v Liverpoolu kangle za olja iz papirja, ki je opremljen s ko-
vinasto prevleko. Najnovejše čebre so že preizkusili in jih bodo uporabljali še za kaj drugega kakor za olje. Čebri so poceni, lahki in jih po uporabi lahko uničrmo.
Razna obvestila.
Vojna nevarnost in nje učinek na blagovni promet. Italijansko-abesinska vojna in iz nje nastali zapleti j aji so nagnali na evropsko obnebje nevarne oblake. Vojaške demonstracije v območju Atlantskega oceana in v Sredozemskem morju zadostujejo, da jo omajana zavest varnosti narodov. Kako je obča varnost padla, se kaže v pomorski plovbi, pri prometnih zavarovalnicah ter pm posameznih železniških ravnateljstvih, ki so izdala v zadnjem času razne varnostne odredbe. Več zavarovalnic je za prevoze ali transporte, ki ee dotikajo od vojne ogroženih pokrajin, upeljalo poleg navadnih zavarovalnih taks čisto posebne premije. Te znašajo za pošiljke po Jadranskem in Sredozemskem morju 2—50/oo (pro mille), za blago, ki je naslovljeno preko morske ožine Gibraltar med Španijo in Afriko, 5 promile in za pošiljatve preko Sueškega prekopa 7—8°/oo. Italija je začela uporabljati osebne parnike za prevoz vojnega materijala. Italijo posnemajo tozadevno še druge države in radi tega se že čuti pomanjkanje parnikov za rodno vzdrževanje osebnega prometa preko morja. Ravnokar omenjeni položaj je zadosten vzrok, da vpliva na izmenjavo blaga med evropskimi in prekomorskimi pokrajinami. Odp išiljatelji blaga volijo za prevoz pota, ki so izven vsake vojne nevarnosti. Nekako odpotovanje transportov je čutiti v podonavskih državah: Jugoslaviji, Avstriji, Ogrski in čeho-slovaški. Mnogo blaga, ki je bilo doslej naloženo v lukah Trst, Reka, Sušak ali Bakar, roma po Donavi proti črnemu morju iu na vzhod. Druge pošiljke se peljejo iz Čehoslovaške in Poljske preko Černovic v rumunska prstanišča Ga-lalz, Braila in Constanca. Zelo iskana je sedaj pot preko Jugoslavije, Bolgarije in Turčije preko Caribroda — Dra-gcman — Svilengrad — Istambul, V smeri s severnimi državami kakor z Anglijo, Švedsko, Norveško itd. se tudi
94
futi sprememba v blagovnem prometu. Poäiljatve, ki so 6Le po morju iz adrijanskih luk preko Gibraltarja, so ei cebrale bolj severno ležeča pristanišča.
Vinarska zadruga »Jeruzalemčan« v Ivanjkovcih priredi svoj vsakoletni vinski sejem in to XI. dne 7. januarja 1936 v Ivanjkovcih. Pripuščena bodo le vina iz ormoško-ljutomerskega okoliša. Do takrat bodo vsa vina in tudi najboljša popolnoma razvita in čista. Za proizvajalce kakor tudi za kupce bo to najprimernejši čas se prepričati o letošnji kvaliteti in skleniti kupčije.
Ugodna tobačna letina v naši državi. Po podatkih monopolske uprave je bil letošnji! pridelek tobaka v naši državi še enkrat večji nego lani in smo pridelali 11 milijonov kg. Pridelek bi bil še večji, če ne bi bilo suše, seveda pa je baš suša pripomogla k temu, da je kakovost letošnjega tobaka prvovrstna. V posameznih pridelovalnih okoliših so pridelali naslednje količine: v južni Srbiji 6.5 milijona kg, v Hercegovini in Dalmaciji 2.3, v Vojvodini 1.6 in v sev. Srbiji 0.5 milijona kg. Povpraševanje inozemstva se letos kakor lani obrača prevsem za hercegovski tobak, k' najbolj ustreza okusu evropskih kadilcev.
Spor zaredi kompenzacijskega (nadomestnega) izvoza svinj v Avstrijo. Med našo državo in Avstrijo je v zadnjem času ponovno prišlo do kompenzacijskih kupčij, pri čemer smo mi v Avstrijo izvoziili svinje in smo zato iz Avstrije uvozili industrijske izdelke. Pri tema je Avstrija iz razlike med nizkimi jugoslovanskimi cenami za svinje in v:&-jimi avstrijskimi cenami omogočila avstrijski industriji za izvoz v Jugoslavijo 10%no izvozno premijo, tako da smo prav za prav z našimi nizkimi cenami omogočili konkurenčnost avstrijskih industrijskih izdelkov. Sedaj je naša država take kompenzacijske kupčije otežkočila im so tudi te kupčije prenehale. Kakor poroča dunajska »Börse«, so se zaradi tega že pričela pogajanja.
Avstrijska carina na jugoslovanska jabolka. S trgovinsko pogodbo med našo državo in Avstrijo z dne 9. avgusta 1933 je uvedena avstrijska uvozna carina na presna jugoslovanska jabolka do 15. novembra vsakega leta in sicer dve zlati kroni za 100 kg. Po tem raku
pa znaša carina pat zlatih kron za 100
k'ilogramov. Toda Avstrija je svojo carino na jabolka v višini dveh zlatih krom vezala tudi v trgovinski pogodbi z Italijo in sicer z veljavo do 30. nov. t. 1. Zavod za pospeševanje trgovine a tujino opozarja naše zainteresirane izvoznike, da se na podlagi klavzule o naj večjih ugodnostih naše države okoristijo z znižano avstrijsko uvozno carino na jabolka iz avstrijsko-italijanske trgovumske pogodbe v višini dveh zlatih kron za 100 kg do 30. noveimbra t. 1. Povečana uvozna carina v znesku petih zlatih kron bo za naša jabolka veljala torej šele od 1. decembra t. 1. naprej.
Cene in sejmskü »oročila.
Mariborski trg. Na mariborski trg 16. XI. so pripeljali 81 tornadov zaklanih svinj. Svinjsko meso je bilo po 8—10 slanina po 12—13 Din. Kmetje so pripeljali 7 voz sena 56—60, 1 otave 55 in 1 slame 30, 26 voz krompirja 0.75—1, 2 čebule 2—2.50. česen 8—10, zelje 1—2, kislo zelje 4, jabolka 2—5, hruške 4—5, suhe slive 9—11, grozdje 3—8, celi orehi 8—-9, luščeni 28, kostanj 1.50—2, pečen
4—	5. Na trgu je bilo 8 vreč pšenice po
1.50,	4 rži 1.25, 8 ječmena 1.25, 12 koru ze 1.25, 14 ovsa 0.75—1, 8 prosa 1.50, 5 ajde 1.25, 12 fižola 1.50—2. Smetana 6-8, mleko 1.50-—1.75, sirovo maslo 18—-24. Prinesli so 42 kokoši 14—25, 920 piščan cev 18—45, 36 gosi 30—50, 48 puranov 25—40, 38 rac 12—14, 32 domačih zajcev
5—	25 Din.
Mariborski živinski sejom 12. novembra 1935. Prignanih je bilo 10 konj, 12 bikov, 150 volov, 560 krav in 10 telet, skupaj 748 komadov. Cene so bile sledeče: debeli voli l kg žive leže 2.75 do 3.25 Din, poldebeli voli 2—2.50, plemenski voli 2—2.50, biki za klanje 2.25 do
2.50,	klavne krave debele 2.25—3, plemenske krave 1.25—1.50, krave za klo-basarje 0.90 do 1.25, molzne krave 2.25—
2.50,	breje krave 2.25—2.50, mlada živina 2.25—3, teleta 3—4.50. Prodanih je bilo 373 komadov.
Mesne cene v Mariboru. Volovsko
meso I. vrste 1 kg 8—10 Din, II. vrste
6—	8 Din, meso od bikov, krav in telic 4—8 Din, telečje meso I. vrste 8—01 D, II. vrste 4—C Din, svinjsko meso svežo 8—12 Din.