135. številka. Ljubljana, v četrtek 15. junija. XXVI. leto, 1893. Izhaja vsak dan *ve6er, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstr o-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez po&iljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za o z na|n i 1 a plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvo!6 frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni Stvo je na Kongresnem trgu Bt. 12. Upravnistvu naj se blagovolijo po&iljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativno stvari. Avstrijska delegacija. Na Dunaji, 14. junija. Danes se je začela v avstrijski delegaciji razprava o proračunu mioisterstva vnanjih reči j. Galerije ho prenapolnjene. Zbrale bo se razne odlične dame, tuji iu domači diplomati, ministra grof S c h (i ti b o r u in ZaleBki ter mnogo poslancev. V debato so posegli slovenski delegat Pfeifer in vsi mladočeški delegati namreč Masuryk, Paca k, Adame k in Herold. Razprava je bila veleza-nimiva. Predsednic knez Windisckgraetz otvori sejo in da besedo poročevalcu D u m b i, da poroča za odsek o proračunu ministerstva vnanjih rečij. Poročevalec konstatira, da je odsek jednoglasno se izrekel za votiranje zaupnice ministru, kar dokazuje, da je s Kalnokvjevo politiko zadovoljno vse prebivalstvo. Kogar ne vodijo narodnostni predsodki, ta bo tudi v delegaciji glasoval za zaupnico, ker delegacija je meBto, kjer je treba pozabiti vse domače prepire in gledati samo na interese celokupne domovine. Delegat Masaryk je zadovoljen b pojasnilom, katero je gledć vnanjega položaja podal minister Kalnokv v odseku. Tudi to je lepo, če ministri upoStevajo javno mnenje, ali grof Kalnokv je nekim nemškim listom izkazal preveliko čast. Že ton, v katerem so pisali dotični listi, je bil žaljiv. Kar pa se tiče ministrovih izjav glede našega razmeria k Rusiji, je omeniti, da se je Caprivi še le pred kratkim izrazil v istem zmislu, aatnc še jasneje. Caprivi je razmerje mej Nemčijo in Rusijo imenoval dobro, slavil tradicijonalno prijateljstvo mej obema državama in rekel, da je sedanji ruBki car najmočnejši zaščituik tega prijateljstva. Ako se torej Čujejo dvomi gledć trojue zveze, krive so tega izjave nemških državnikov. Govornik pravi, da hoče o vnanji politiki obširneje govoriti, ker je bila njegova stranka izključena iz odseka vBled breztaktnosti nekega poBlauca. Predsednik Windischgraetz opozori govornika, da je ta reč dognana, naj torej on in vsi nasledni govorniki ne omenjajo te reči. Delegat Masarvk govori potem o nemSki vojaški predlogi in dokazuje iz raznih govorov nemškega državnega kancelarja, da se je z razpustom nemškega državnega zbora izrekla tro zvezi nezaupnica. Iz trozveze so se izvajale politično-narudae konsekvence in zato se ni prebivalstvu prikupila. Govornik navaja članek nemškega oficijoz-nega lista „Militiirisches Wocbenl>lattK, kjer se pravi, da je avstrijska vojska tako inferijorna, da bi brez nemške pomoči v vojni z Rusijo bila popolnoma pobita. Trojna zveza se je sklenila Nemčiji na ljubav, v varovauje njemb interesov napram Franciji. Tudi razmerj napram Italiji ni jasno, 05 italijanskim liBtom ni dovoljeno prihajati v Avstrijo. Mi smo zavezniki Italije, a vzlic temu se moramo na jugu utrjevati. Tudi izid občinskih volitev Tržaških je velikega pomena. In kakšno je razmerje z Rusijo? To je jeden največjih političnih problemov, važen za vso Evropo. Rusija je svetovna velesila in more tirati samo svetovno po litiko. Mi moramo skrbeti, da živimo z Rusijo v dobrih odnošajih. Na Balkanu moramo imeti toliko upliva kakor Rusija, pridobiti pa si ga moramo s svojo kulturo in z dobrim blagom. Vprašam gospoda ministra: Ali so glede li.ik.ana bile Bklenone kake poBebne pogodbe? Mi želimo, da naj harmonirata unanja in notranja politika, a vidi se nam, da ima pač minister unanjib rečij mnogo dela, minister notranjih rečij pa ne stori toliko, kakor bi moral. Avstrija je zveza manjših narodov, zato je treba začeti politiko miru in dela, in sicer socijalno politiko. Vprašanje o osemurnem delavniku je svetovnega pomena. Govornik se vrne zopet k trozvezi in pravi, da tira Nemčija nervozno notranjo in unanjo politiko, kar je pa umevno. Mi se odločno branimo, da. bi se trozveza utikala v naše notranje zadeve. Peremptorična delitev notranje in unanje politike je absolutno nemogoča. Ako se hoče imeti mir, potem ni bilo nas, ki smo prava ljudska stranka, izključiti iz odsekov. To je bilo nedostojno velike stranke, to je bilo )ynchovanje. Dovoljuiem si, vprašati grofa Deyma, ali smo bili mi izključeni dogovorno s Ple-nerjem. Predsednik W i n d i sch g r iitz opominja go- vornika, nuj ne govori o izključenju roladočeških delegatov iz odsekov ter grozi, da mu sicer vzame besedo. Delegat Masaryk končuje svoj govor z izjavo, da je avstrijsko vprašanje prav za prav češko vprašanje in pravi, da bo glasoval zoper to, da se začne specijalna debata Delegat grof Badeni želi, naj se o narodnostnih rečeh ne govori v delegaciji ter pravi, da je trojne zveze zasluga, ako je naša država z drugimi v dobrih odnošajih. Panruskim agitacijam, katere kale mir v posamnih kronovmah, je narediti konec. V zvezi h temi agitacijami je tudi demonstracija zoper nadškofa Sembratoviča. Demonstranti so bili policijsko kaznovani, a ta kazen je tako majhna, da je podobna nagradi. Delegat Paca k sodi, da o unanji politiki ni moči govoriti, da bi se ne dotaknil tudi notranje, ker sta obe v ozki zvezi. Opominjevanja, naj se ne govori o notranjih zadevah, so tudi zategadelj prepozno došla, ker je delegat Plener še s tega mesta govoril o čeških razmerah iu nas lyuchoval. Ali se hoče češkemu narodu vzeti pravica, da tukaj govori, ali 8e mu hoče reči, da tukaj ni doma. Ali Be nas hoče prisiliti, da oglasimo svoje želje tam, kjer nas čujejo, pri kroni? Predsednik Windischgriitz: Prosim, ne upletajte krone v debato Delegat Paca k: Tega tudi prav za prav nisem storil. Rekel sem samo, naj bi slušala na naše želje, ker hočemo, da napravi red v kraljevini Ćeški. Govornik polemizira z Badenijetn radi pan-slaviBtičnih agitacij v Gališki iu pravi, da bi uvođenje resnične ravnopravnosti mej Poljaki in Malo-rusi preprečilo vse agitaciju, će je Badeni pri svojem klicanji po policiji mislil na slovansko solidarnost, tako nai ve, da Kutijo vsi slovauski narodi drug z drugim in da bodo vse storili, da pomagajo doaeĆl veliko kulturno zadačo Slovanstva. Panruaizem in panslavizem sta funtoma. Govornik zahteva, da se osnuje močno in uplivno češko kraljestvo in da naj naša država z Rusijo dogovori zvez o. Trozveza je temu na poti. O prijateljstvu moj Rusijo iu Avstrijo ne more biti govora, ako Prvikrat z očetom k zornicam. Srbski spisal L. K. Lazarovie. Prevel J. P. Planinski. (Daljo.) — Ali jaz sem ti že Bto iu stokrat rekel, da ne maram jaz nikakeršnih podukov in da se ne kremžiš brez potrebe! Saj mi menda ni vrana izpila pameti, da b. potreboval ženu za skrbnika! Molči plemenita duša. Ihti. Niti bo1e& nima več. One teko skozi prsa, kapljejo na srce in se kamene. Dan mineva za dnevom, a on kakor po navadi. Donašal je često polno zavitke novcev. Tudi izgubljal je. Velikokrat je prišel brez prstanov, brez ure in brez zlatega pata. Drugič je prinesel tudi po dve, tri ure in po več prstanov. Danes: čižine, kožuh; jutri: konjsko sedlo; potem zopet: dvanajstero srebernih žlic; a neki dan: poln sod morskih miuog in vsakovrstnih drugih stvarij. Nekoč privede v mraku vraoca, onega istega, našega. Drugi dan mu kupi nov komat: jermeni mu vinu čez kolena in rese mu mahajo po obrvih. Upreže ga v voz, a stol porine na vrata prodajal- nice, pa skozi mesto drrrrrr! da se kar trese tlak pod nogami. Mi smo se temu Se privadili, samo mati je plakala in skrbela. Kako tudi ne bi, dragi moj! Trgovina zanemarjena. Hlapec za hlapcem se od-slavlja Vse gre kakor v nesiečni hiši, a novci se trosijo kakor dež. Odslej so začeli ti njegovi pajdaši zahaJHti Celo' v našo hišo. Zapro se v veliko sobo, zažgo po nekoliko sveč, zlati zvet.e, tabak se puši, karte padajo, a nuš hlapec Stojan m ne nebu kuhati kave (a drugi dan pokazuje po več zlatov, katero je prejel v dar). Naša mati pa sedi z nami v drugi sobi; oči se ji rdefić, lice bledo, roke suhe in vsak hip ponavlja: ffBog, Ti nam hodi prijatelj!" In tako sh je on do cela izneveril domu. Samo molči. Materi nikdar ne pogleda v oči. Nas otrok De poljubuje, ne zine niti nobene osorne, nikari le hI aRe besede. D6ma se ogiblje. Samo novcev nam daje, kolikor jih kdo hoče. Kadar mu rečem, da bi si rad kupil črtalnik, da mi kar po celo desetico. Za hrano je kupoval vse, kar je bilo najboljšega v mestu. Moja obleka je bila najlepša v celi šoli. Ali zopet se mi je tako milo storilo, gledajočemu svojo mater in sestro: obe tuku postarani, bledi, klaverni, resni. Nikamor pod milim Bogom se ne ganeta, celo „na slavo* ') gresta redkokam. A tudi k nsm po Ženske redko prihajale, ampak samo taki, kakor jih je moja mati imenovala, „dolgopeti pustolovci" in „lopovi.* Tudi prodajalnica slabo uspeva: „Ka| jaa* — pravi moj oče — „naj merim Helri ožjih volitvah postopale jed notno in dosledno Tako bodo člani R;-chterjave svobodomiselne frakcije pri ožjih volitvah v mnogih krajih glasovali za privržence vojaške predloge, samo da ne bi zmagali socijalističui kandidati, drugod bodo glasovao s konservativci proti Poljakom, ponekod pa zoper konservativce. Sploh pa se kaže, da vojaška predloga ni tisto vprašanje, okolu katerega bs suče volilni hoj, kajti ponekod stopila je popolnoma v ozadje pred celo vrsto drugih vprašanj, pred socijalnim, pred vprašanjem o partikularizmu iu prusofilstvu, pred šolskim in cerkvenim vprašanjem, pred vprašanjem „Za Bismarcka ali proti njemu" itd. itd. V nekaterih okrajih zopet ue vprašujejo volila drugeg* nič, kakor Če je kandidat protivnik ali privrženec vojaške predloge, in se še ne zmenijo za to, h kateri stranki pripada. Prav zato je pa povaein nepregledno, kakov bo iz-d Volitev. Sic*»r pa še ni rečeno, da ho vojaška predloga, padla v drža nem zboru, ako tudi ne bodo volitve zanjo ugodno iztekle, kajti mej nasprotniki le predloge je mnogo t^kih, ki se bodo radi udali, če bo le vlada v formalnem ozuu nekoliko po-pustna. Senišhe tajnijstl. Angleški zdravuik Haveis izdal je knjigo o bolezni umrlega nemškega cesarja Friderika III., iz katere je viduo, da So se okolu njega pletlo Škandalozne politične spletke. Ko je cesar Friderik, tedaj še prestolonaslednik, obolel, želeli so nekateri Berolinaki krogi, da bi bo njegova bolezen proglasila kut neozdravljiva, da bi ga bilo moči izključiti oil vlade, in krono uepoareduo prenesti na sedanjega cesarja Viljema Bismarck je deloval na to, da se prestoloimsleduikova bolezeu konstatira kot neozdravljiva, ker je tako konstatiran je zahteval tedanji pravosodni minister Friedberg. Tudi stari cesar Viljem je zahteval tako konstatiranje. Zdravnik Mackenzie je prestolonasledniku povedal, da je izgubljen, proti nemški vladi pa je to tajil. Tudi Virchovv ie na Bismarckovo želio preiskal prestolonaslednika, a ker ta ni hotel, da se konstatira njegova ueo/.dravljivoHt, ni Virchovv v svojem poročilu omenil niti z besedico raka. Prestolonaslednik je šel potem v San Remo, kjer pa ni prišel do njega nobeden od B stnaicka poslanih zdravnikov, tako da je bilo koustatiranje nemogoče. Tako so se izjalovile nesramne nakane Bismarckove. Dopisi. Iz Št. Vidu pri Ljubljani, 13. junija. [Izv. dop.] (Občinske volitve.) Včeraj in danes smo volili pri nas nov občinski odbor. Volitve se je udeležilo izredno veliko volilcev, ker ste obe stranki močni t. j. stranka dosedanjega župaua »Kmetovcn" in pa njemu nasprotna stranka — „ gosposka", kakor so jo nazivali „Kinetovčevi" privrženci, da bi jo spravili ob zaupanje pri volilcib. „ Kinetovčeva" stranka je trosila tudi neresnične vesti po fari, da bi si pridobila volilce. Pravila je, I da bo soseska morala plačati dolg rokodelskega doma, zidati kmetijski podružnici hišo za orodje i. t. d. A ves trud je bil zastonj. Nasprotniki sedanjega župana borili so se možato za resnico in pravico in so po trdem boji tudi tako sijajno zmagali, kakor ni nihče pričakoval Spravili so v odbor 17 svojih in ie dvema prijateljema dosedanjega župana se je posrečilo v odbor priti. To mora vsacega za razvoj naše občine vnetega moža iskreno veseliti. Dosedanji župan je poleg druzih čudnih navad imel tudi to, da se je rad podpisaval na uradna b I o-venska pisma: Matjan, Gemeindevorsteher, in to v občini, v kateri živi (a ni pristojen) jeden sam pristen Nemec. Toda pustimo to. Dosedanji župan naj si po 19letnem županovaoji odpočije v miru. Novi odbor, lei obstoji iz nepristranskih, za občno blaginjo vnetih mož, naj pa v prid občine deluje ter b tem opraviči zaupanje, katerega so mu volilci izkazali. Domače stvari. — (O imenovanju g. barona Heina deželnim predsednikom k r a u j s k i m ) pišejo zloglasne Celovške „Freie Stimmen" doslovno: „. . . Ders-dbe (baron Hein) hat sich bisher auf sei-nem Posten bevviihrt. Wenu vor eioem Jahrzehnt ein so unparteiischer Mann zur Leitung drr Landes-regierung voo Krain berufen vvorden vviire, so Btiinde jetzt dort Vieles besser." Mi tej sodbi nimamo ničesar pristaviti . . . — (Ali bo res?) Včerajšnja „Edinost* poroča vest, ki se je javila poluuradnemu „11 Mattino" iz Dunaju, da se je namreč tam razširila govorica, da odstopi namestnik Rinaldini in da na njega mesto stopi kak general. Se li bode centralna vlada res popela do kakega odločnega čina, kazala nam bode bližnja prihodnjost. — (K ji o p i s u pogreba d e ž. p o s 1. H i n k a Kavčiča) imamo dodati, da je klub slovenskih narodnih deželuih poslancev zastopal pri pogrebu gospi deželni odbornik dr. Job. Vošnjak, kateri je v imenu kluba položil na rakev krasen vem c s trakovi, na katerih so se brale besede „Klub narodnih deželnih poslancev — vrlemu tovarišu." Deželni odbor zastopal pa je g. dr. Fran Papež. — (Prvo krono družbi sv. Cirila in Me tod al) Uredništvu našega lista so poslali danes kronine darove za družbo sv. Cirila in Metoda: V Št. Jurju pri Kranji nabrala je gospdč. Fanči Jelene 24 k. 30 vin. Darovali so po 2 kroni: gospica Ivanka Ber^ant, gg. V. Glubočnik, c. kr. notar v Kranji, P. Mayr ml. v Kranji, Neimenovani; po 1 krono goBpe in gospice: A. Gvajzar, A. Blagne, F. Jelene, A Golob, M. Pantar, Iv. Hramec, Neimenovana; gg. J. Gvazjar, A. Bergant, J. Ga-sp^rlin, A. Kavčič, J. Kuralt, L. Jelene, J. Ćabušek, Neimenovan. Gosp. Iv. Jenko, c. kr. poštni uradnik v Ljubljani je daroval 1 k. 3fj vinarjev. Iz L o-Škega potoka poslal je g. učitelj And. C var 6 kron, nabranih v „veseli družbi"; darovali so po 1 krono: Gospodični Mici Sorre* in Tončka Luuaček in pa gg. Bernard Andoljšek iz Drage, France Koy iz Travnika, Dominik Lušin z Hriba in And. C var z Tabora. V Ljubljani darovali so: Trije „voglarji* in jeden mesar 4 krone; gospa Franju Treo 1 k.; g Jan. T ros t v Pulji 1 k.; skupaj 36 kron 30 vin. ali vštevši dosedanjih 1076 kron 70 vin. 1113 kron, katere smo izročili vodstvu. Živeli vrli darovalci in darovnike ! — (Za družbo sv. Cirila in Metoda) odposlal je vodstvu g. Josip Sirca iz Žalca zopet 12 kron, nabranih kot »prve" krone; darovali so: Gdčni: Mici Hitler, Faui Grabner, in gg.: Župuik A. Grušovuik, Jak. Janič, Vinc. Janič, Ferd. Švajcer, Jos. Prinšek, Peter Mikek, Jos. Jug, dr. F. Mayer v Celji, Alois Šuier župan v Grižih, Eduard Wes-sely v Gutovljah. Živili! — (Za „Narodni dom") v Ljubljani poslali so kronine darove uredništvu našega lista: Vesela družba „pri kolovratu" v Ljubil a u i 5 kron; goBpa Franja Treo 1 k., skupaj 6 kron, katere smo izročili vodstvu. Živili vrli darovalci! — („Matica Slovenska",) ima v ponedeljek dne 19. t. m. ob Vnb\ uri popoludoe XCVI. odborovo skupščino v društvenih pisarniških prostorih na Kongresnem trgu št. 7. Dnevni red: 1. Potrdilo zapisnika o XCV. odborovi seji in o XXVIII. rednem občnem zboru. 2. Naznauila predsedništva. 3. Volitev predsednika, njegovih namestnikov, blagajnika, ključarjev in odsekov. 4. Poročilo gospodarskega odseka. 5. Poročilo tajnikove. 6. Posameznosti. — (Vsesokolska slavnost v Ljubljani.) Pri prvi seji pomnoženega odbora za v h e-sokolsko slavnost v Ljubljani (dne 8. in 9. julija) voljeni odseki pričeli so že delovati te dni. Vsako soboto združijo se vsi odseki v skupno sejo iu poročajo o tem, kaj se je storilo. Vsa sokolska društva slovenska opozarjamo še jedenkrat, naj ne prezrejo poziva odbora „Ljubljanskoga Sokola" in naj delajo na to, da si kolikor mogoče veliko število članov omisli pravočasno društveno obleko. —(Izlet pevskega zbora „Glas bene Matice".) V nedeljo, dne 18 t. m. napravi pevski zbor „Glasbene Matice" popoludanski izlet s posebnim vlakom v Kamnik. Odhod vlaka iz Ljubljane ob 1. uri popoludne, iz Kamnika ob 10 uri zvečer. — Vzpored: Do 5. ure sprehod po mestu in okolici. Ob 5. uri pevski sestanek v Fiscber|evem salonu. (Pojo se narodne pesni) Ob 6. uri prosta zabava in pleB. — Gene voznim listkom tja in nazaj: Za III. razred a 71 kr.; za II. razred a 1 gld. 42 kr.; za I. razred 2 gld. 13 kr. Vozni listki se dobivajo samo v trgovini g. A. Z a gor j a u a na Kongresnem trgu št. 7. — Izlet bodo ob vsakem vremenu. — (Sv. Cirila in Metoda vrtna veselica,) katero priredi Šeutjakobsko-Truovska ženska podružnica prihodnjo uedel)o ob polu G uri zvečer npri Virantu", obeta uajboljšega uspeha. Podružnične odbornice porabljajo vsako najmanjšo priliko v to, da dobi glavna družba čim več gmotnih sredstev, v čemur naj jih vsi družbeni prijatelji podpirajo in z nedeljskim pohodom to dejanski dokažejo. Na svidenje „pri Virantu" ! — (Sloveusko del. pevsko društvo „Slavec" v Ljubljani,) priredi ob , ugodnem vremenu, v nedeljo 18. t. m. mali popoludanski izlet v Laverco. Zbirališče za čla'ne pevce je v društveni sobi ob V92. uri, odhod točuo ob 2. uri. Podporni člaui se najuljudneje vabijo udeležiti tega izl ta. Gostje dobro došli. Odbor. — (Dolenjski železnici.) Kakor poroča uradni list, bode lokalna obravnava za dovozni cesti h kolodvoroma v Ribnici iu v Velikih Laščah, in sic'T dne- 26. v Ribnici in dne 27. t. m. v Velikih Laščah. Ob jednem se bode vršila kolavdatija vodovodnih del za omenjeni dve postaji. — (Osobne vesti.) Zupui administrator g. Jakob Pokoren v Poljanah pri Škof,i Loki premeščen je v Polšnik. — (Skrivno krčmarenje.) Iz Domžal se nam piše, da se je tam udomačila neka trtna uš štev. 4., namreč skrivne krčme, ki na škodo finaučne uprave in poštenih krčmarjev rastejo kakor gobe po dež ji. Dopisnik opozarja merodajne višje organe, naj v tej zadevi blagovolijo ukreniti potrebno, da se pride do živega tem skrivnim krčmarjem, katere njih založnik zaklada s svojim vinskim fabrikatom. — (I z d o m a č i h toplic.) V Kamnik, kjer je kopališče in Kneippovo zdravilišče, prišlo je do konca minulega meseca 64 osob. — (Zdravstveno stanje.) Kakor poroča uradni listje zbolelo v B-eli peči na Gorenjskem kakih 40 večinoma šolskih otrok za dufiljivim kašljem. PopoludanBka šola se je morala za nekaj dni zapreti. — lir i pa v Idriji še veduo ni ponehala, veuder je že mnogo prejšnjih bolnikov ozdravelo. Dne 10. t. in. bilo je še 36 bolnikov, izmej teh 20 iz novejšega časa. Legur je tudi ponehal, umrl je 1 bolnik, ostalim pa se boljša zdravje. — V Brežicah in v okolici letos ljudje bolehajo zelo za mrzlico. — (Novo volitve z a o k m j n o b o I n i š k o blagajnice v Celji) so razpisaue za dan 19. in 24. junija in 3 juliju. Kakor pravi Celjska »Do movioa", je manipulacija pri razpisu teh volitev taka, da mora uajmirnejemu človeku zavreti kri. Plakata ni bilo še nobenega in sploh pravi list, da mu ni nič podrobnega znano. Zatorej prosi zaupne može malo potrpljenja. — (Umrl je) v Celji brat Silvester (Martin Arhar) iz reda oo. kapucinov. Pokojni rodil se je v Škot j i Loki iu dosegel starost 69 let. Bi) je obče priljubljen in poznat daleč na okrog. N. v m. p.I — (Društvo »Edinost" v Vojniku) pri Celji prav lepo napreduje. Iz domače župnije je 67 udov, iz sosednih 32. Društveniki so razdeljeni na „bralne kro**-" 410 8 do 12 članov, katerih vsak dobi 3 do 4 razne časoue ua dom. Društvena knjižnica šteje 38 knjig, katere člani marljivo prebirajo. Društvo stoji na trdnih nogah, vendar pa pogreša še marsikaterega narodnjaka mej člani. — (Vini 6 arak i tečaji,) v katerih se bode poučevalo cepljenje na zeleno bodo v Borlu pri Ptuji od 12.—17. t. m., v Pifiecah pri Brežicah od 19. — 21.1. m. Za dobro cepljenje se bodo delila darila in spričevala dotičnim udeležnikom teh tečajev. — Jednacega tečaja v Krškem, ki je bil dne 8. in 9. t. m. udeležilo se je pod vodstvom ravnatelja g. R Dolenca nad 40 vinorejcev in več učeucev Grmske Šole. K tečaju prišel je tudi deželni odbornik g. dr. Vošnjak iz Ljubljane. — (Nov amerikansk vinograd) bode dal napraviti Ptujski okrajni zastop. Sklenil je namreč kupiti vinograd in ga porabiti za nasad ameriških trt. — (Nova slovenska posojilnica) se je osnovala ob nemški meji pri Mariji Snežni v Cihureškem okraji. Pravda bo se že odposlala dotični oblasti. Največjo zaslugo za ustauovitev posojilnice si je pridobil tamošnji g župnik. — (Nova hiša družbe sv. Mohorja', je do podstrešja srečno dodelana in zidam so včeraj postavili na njej mlaj, okinčau s petimi velikimi cesarskimi in narodnimi zastavami. Zdaj so pričeli tesarji svoje delo ter bode hiša v par dnevih pod streho. — (Rodbinska drama.) Soproga dež. rač. uradnika Hr. v Celovci, katero je zabodel njen mož iz ljubosumnosti, je umrla. Sest otrok izgubilo je mater, oče pa je v preiskovalnem zaporu. To je žalostna posledica nesrečne ljubosumnosti! (Občni zbor »Tržaškega Sokola") bil je minulo soboto. Starosta dr. G Gre gor in poudarjal je važnost društva posebno za narodno vzgojo srednjega stanu v Trstu. Poročili tajnika in blagajnika sta se vzeli na znanje in odobrili. Potem je bila volitev odbora. Starosta je zopet g. dr. Gust. Gregorin, odborniki gg.: M. Cotič, N. Stepančič, J. Mikota, J. Maver, M. Pretuer, J. Kocijančič in J. Knavs; namestniki J. Crne, J. Bubnid, M Vesel; pregledovalci računov F. Polič, V. Grebene in G StepanČič. — (Banket v proslavo sedemdesetletnice in i menda u a dr. Ante Starčevića) v Zagrebu bil je zopet sijajna manifestacija združene opozicije. Zbrali so se hrvatski rodoljubi iz vseh krajev in zastopniki vseh stanov in navzoči so bili tudi gostje, Slovenci in Cehi. Najsijajnejša točka banketa bilo je naznauilo, da se bode skoro pričel graditi »Starčovićev dom" ter je že kupljeno stavbišče za 11.500 j^ld. V jednem letu nabralo se je nad 30 000 gld., ja:;eu dokaz za požrtvovalnost hrvatskega naroda. Prostori meščanske streljaue bili so pr< majhni za toliko množico udeležnikov, katere je pozdravil predsednik slavnostnega odbora baron Gj. Rukavina. Navdušeno je bil vzprejet govor, s katerim je pozdravil slavljenca g. Dinko Politeo, primerjajoč hrvatski narod Lazarju, ki ga je dvignil na noge dr Starčevič, da hodi iu bode dospel do boljo bodočnosti in poudarjajoč velike zasluge 8lavljenčeve ter priporočujoč vsem Hrvatom tri kreposti ujegove: vztrajnost, značaj iu požrtvovalnost. Dr. St. pl. M i leti č nazdravil je potem velikemu dobrotniku hrvatskega naroda biskupu Strossmavru. Tudi ta zdravica bila je vzprejeta navdušeno, obe pa kažeti, da je ves narod zjediuila jedna misel, misel Hrvatstva. Bilo je še mnogo zdravic : domovini, gostom itd. V imenu Slovencev pozdravil je slavljenca g. E Kristan, v imenu Cehov g. Danes iz Prage. Brzojavnih pozdravov došlo je do 300, posebno mnogo tudi iz Slovenije, ki so izzvali veliko navdušenje. — ( C o r r i ge u d u m.) Naš predvčerajšuji člauek »Zgodovina slovenske šolske knjige" popraviti nam je v toliko, da dotične čitanke za tretji razred srednjih Šol ni založila c. kr. zaloga šolskih knjig na Dunaji, ainpak tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu. Čitanka izšla je v tej založbi že lansko leto, a naučna uprava jo je aprobirala stoprav letos, ko se je odstranil, oziroma predrugačil — kakor smo poročali — Janežičev spis »Slovenska zemlja". 1._ Prvo krono družbi sv. Cirila iu Metoda! _L_______ j Razne vesti. * (Novo h I o va n s ko društvo na Dunaj i) je bolgarsko akademiško društvo »Balkan", ki se je slovesno otvorilo prve dni teua meseca. Udeležila so se razna slovanska akademična društva te slav-nosti bratskega društva. * (Jovan Ristič,) bivši srbski regeut, pripeljal se je včeraj na Dunaj, kjer pa misli uaino nekaj dnij ostati. Z Dunaja se odpelje v Švico. V srbskih krogih bo splošno govori, da ee Riatić ue vrne na Srbsko, ampak da ostane v inozemstvu. *(Blazen zdravnik.) V Gentu zblaznel je te dni nenadoma tamošnji zdravnik dr. Jacque-uiin. V svoji čakalni sobi UBtrelil je soprogo in začel streljati z revolverjem na čakajoče pacijente, izmej katerih je bilo več ranjenih. Konečno ustrelil se je sam * (Belgijski anarhisti) razstrelili so v nedeljo po noči stanovanje državnega pravdnika v Ant w j • u u. Dinamitsko bombo so položili na okno in jo užgali. Etsplozija je bila tako silna, da ee je dotičua hiša skoro popolnoma podrla. Ubit ni bil nihče, ker — na srečo — ni bil nihče v hiši, ampak se je vsa družina drž. pravdnika mudila na vrtu. * (Prijazen ljubimec.) Jokej L1 Estevan, znan v Parizu vBeiu prijateljem dirk, spri se je v nedeljo a svojo ljubico. Najprej jo je hotel ustreliti, ker jo pa ui dobro zadel, prijel jo je čez pas in jo vrgel pri oknu iz četrtega nadstropja na tlakovano cesto. L' Estevsna bilo je le iz težka aretirati, ker se je redariem silovito ustavljal. Mož ee je že jedeukrat iznebil nekega dekleta s tem, da ga je vrgel ua ulico, kjer je dekle obležalo mrtvo Policija dotži tega prijaznega moža tudi še drugega hudodelstva; na sumu je, da je prvo svojo ljubimko razsekal na drobne kosce. * (Grozna nesreča.) Palača v Washing-tonu, v kateri je bil bvoj čas umorjen predsednik Zjediujenih, držav, Lincoln, iu v kateri je bilo nastanjeno vojuo min-sterstvo, se je predvčerajšnjim podrla ter zasula 300 uradnikov. Veliko večino uradnikov bdo |e moči rešiti, mnogi so bili nevarno ranjeni, okolu 50 j>a jih je bilo ubitih. Književnost — ^Slovanski Svet" prinaša v št. 11. nastopno vsebino: Mala iu velika politika; — Ruska pesein; — 251etuica Slaviauskega blagotvoriteljnega obščestvu; — lz poezij Fr. Levstika; — Pipa tabaka ; — Pjesmicica = prigodnica; — Biieije i alemovi; — Ples i plesovna glasba; — Iz UrČe-vinakih potočnic; — K leposlovni kritiki; — Duša moja; — Liatok; — Iskra; — Ruske drobtinice; — Pogled po slovanskem svetu; — KujiževnoBt; — Književni oglasi. — »Popotnik", glasilo »Zaveze slovenskih učiteljskih društev" prinaša v št. 11. nastopu* vsebino: H. Schreiuer: Paihologičoi listi; — H. Podkrajšek: Vzbočni zemljevid za ljudske £o!e; — Slovstvo; — Listek. (Pisma iz Sibirije); — Društveni vestnik; — Poziv; — Dopisi in druge vesti; — Natečaji. — Grof Janko Draškovic. U spomen prenosa njegovih koBtiju u otačhiuu 15- lipuja 1893. Izdalo hrvatsko sveu(ilištno literarno družtvo „Zastava". Sa slikom grofa Jauka Draškovič*. Zagreb. Tisak Karla Albrechta. 1893. Str. 31. Cena 10 kr. V tej lični knjižici se popisuje kulturno in gospodarsko delovanje odličnega hrvatskega rodoljuba in oduševljenega Ilirca, nepozabnega grola Jauka Draš kovica, slikajo se njegove zasluge, kakor tudi njegovo politično stremljenje. Hrvatski narod vrši samo dolžnost pijetete, da prenese njegove kosti v domovino. Ta slavnostni prenoB se vrši dne 15. t. m. in za to priliko je izdana ta, zanosno in oduševljeno pisan:! knjižica marljivo delujočega vsoučiliš %negs društva »Zistava" v Zacrebu. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Zilgv eb 1 5. junija. Prenos smrtnih ostankov grofa Diaškovića nad vse sijajen, vencev uebrojno. Ljudstva nad štirideset tisoč, udeležba splošna brez ozira na politične stranke. Deputacije gospodov i 11 gospej iz vseh krajev Hrvatske in tudi Slovenije. Kraljevski Zagreb se ni videl kaj tacega. Govorniki izborni, zbori Vilharja prekrasni. Dunaj 15. junija. Za Hcroldom, čigar govor SO pozdravljali slovanski dijaki na galeriji z gromoviti mi Slava-in Zivio-klici, govorila včeraj v avstrijski delegaciji še grof L e d e b 11 r v imenu čeških veleposestnikov, ki je izrazil v imenu svojih somišljenikov neomejeno zaupanje v \ nanjo politiko vlade in grof K a 1 n o k y , izjavljajoč, da bi bila ogromna večina avstro-ogersktga prebivalstva oper vnanjo politiko, kakoršno zahtevajo Mla-dočehi. Nadalje naglašal minister, da so se odnošaji z Rusijo /boljšali, ne da bi se bili vršili v tem oziru kaki dogovori. — Po govoru grofa Kalnockvja preložila se je seja na danes. Dunnj 1 Eh junija. Avstrijska delegacija vzprejela budget za vnanje zadeve in dispozi-cijski fond. Mladočehi glasovali proti. Pri naslovu konsnlatstvo omenjal Stalitz, priznavajoč trud vlade, kako propada avstrijska trgovinska mornarica, ter urgiral reformo konsulatov, pristaniških pristojbin in pomorskega reda. Konigs-warter izra/.al tudi želje glede konsulstva, po-množitve konsulatov in spremembe honorarnih konsulov v stalne. Kalnoky odgovoril obširno. Potem delegacija pričela obravnavo o vojni potrebščini. Proti govorili: Salvadori, Pacak, Adamek, za predlogo: Rogl, Pfeifer. — Salvadori in Rogl želita, naj se ozira na kmetsko prebivalstvo, kadar se kličejo vojaki k orožnim vajam. Pacak povdarja vedno naraščanje vojnega budgeta, odkar se je sklenila avstro - nemška zveza. Navaja slučaje, da se je surovo ravnalo z vojaki in pričakuje, da se kaznujejo krivci, zahteva ustno obravnavo in javnost pri vojaško-kazenskih obravnavah. Z razjasnili vojnega ministra glede dijaške afere je zadovoljen; želel bi bil pa, da se je takoj kaj odredilo [»roti posamičnim vojnim poveljnikom. Obžaluje, da se prezira češki jezik in češka narodnost v vojski. Pfeifer poudarja patrijotično mišljenje Slovanov, posebno Slovencev, obžaluje, da seje odpravil slovenski službeni jezik pri sedmem pešpolku in pozivlje vojnega ministra, naj stvar natanko preišče in zopet uvede slovenski jezik, če je nad 20°lQ Slovencev. Dalje govori o preložitvi vojne bolnice in oskrbovalnega skladišča v Ljubljani, za katero premestitev iz mesta je občina pripravna žrtvovati mnogo ter se nadeja, da se ta stvar reši ugodno. Dunaj 14. junija. Tu cirkulirajo ponarejene krone, napravljene iz aluminija in dobro posrebrene, ki so precej lažje od pristnih, sicer pa izvrstno izdelane. Storilcem še niso na sledu. Budimpešta 14. junija. Ogerskih vojaških manevrov udeležili se bodo, kakor se sliši, poleg nemškega cesarja tudi ruski in danski prestolonaslednik in italijanski kralj Umberto. Rim L5, junija. Banketa v proslavo Tržaških volitev udeležilo se nad sto oseh, mej njimi 2 senatorja in 27 poslancev. Navzoča tudi Menottl Garibaldi in Cavalotti ter zastopniki vseh parlamentarnih strank. Prvi spregovoril odvetnik Luciacci naglasu joč, da so vse stranke prišle slavit zmago italijanstva v Trstu. Bonghi govoril, da se mu bo v zlo štela udeležba, vendar mora biti prosto italijanskemu narodu, da pošlje svoje pozdrave Tr-žaČanom, ki so z zakonitimi sredstvi tako vrlo branili svoji narodna prava. S politiko to nima ničesar opraviti. Menotti Garibaldi govoril kot predsednik banketa v istem smislu ter končal s klicem: Čast Trstu. Berolin 14. junija. Vsi listi objavili danes glede na jutrajšnjc volitve strastne Članke. Ker je v 397 okrajih [»ostavljenih nad 2000 kandidatov, se bodo glasovi hudo cepili m najbrže bo jutri dognana komaj tretjin:, volitev Ožje volitve vršilo se bodo 24. junija. Cette 15. junija. Včeraj štirje slučaji kolere. Antwerpcn 14. junija. V tukajšnjem cirkusu nastaj pri predstavi vsled eksplozije raket ogenj. Ženske in otroci teptal! so se v splošni gnječi z negami. Nad 30 oseb težko ranjenih London 15. junija. Po poročilih ungle škili Konsulov iz Lokalnega upravnega urada je minule tedne v Orijentn obolelo .r>00 obod in umrlo 178 osob vsled kolere. Bratje „SokoJLi"! Jutri v petek dne 16. t. m. ob 1/,9. uri zvečer druga skušnja proste vitje in skušnja za skupine pri slavnostni akademiji pri vaeaokolski slavnoati. ODBOR I „LJUBLJANSKI ZVOK" na vse leto 4 gld. 60 kr.; i. a pol leta v: gld. 30 ki-.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. Umrli so v LJubljani: 11. junija: Pavlina Kosmač, uradnega sluge hči, 3 dni, sv. Petra cesta št. 6. oslabljenje. — Menja Peta«, gostija, 68 let, Gradišče št. 14, marasmus senilis. 12. junija: Tomaž Stuk, železniški sprevodnik, 50 let, Resljevs cesta št. 12, Jetika. 14. junija: Ivanka Papež, patnikova žena, 35 let, Poljanski nasip št. 51, jetika. V (t t) ž u I u i bolni c i: 11. junija: Magdalena Miklič, gostija, 84 let, ostarelost. 12. junija: Marija Kožman, gostija, 62 let, ostarelost. 13. junija: Uršula Rupnik, gostija, 60 let, marasmus senilis. Meteorologično poročilo. Dan ČaB opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrimi v mm. .* 'a p 2 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 7342 n». 733 4 nič 734*1 mm 12 2° C 23-2° C 17 4° C s), svz. sl. vzh. sl. vzh. megla d. jas. obl. 0'00 ran. Srednja temperatura 17•♦'>", za 08 pod nortnalom. E-aiiajsIssl Toor-zsi dn6 15 junija t. 1. včeraj — danes Papirna renta.....gld. 98*25 Srebrna renta.....„ 98" 15 Zlata renta...... , 11730 4°/, kronska renta ... „ 9640 Akcije narodne banke . . „ 990" — Kreditne akcije .... „ 339-25 Lordon....... „ 123" — Srebro....... „ —*— Napol......... 980 C. kr. cekini...... 684 Nemške marke .... „ 60-27'/t !>■ e 14. junija t 1. 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld. . . Ogerska zlata renta 4%....... Ogerska papirna renta B°/0...... — n — Dunava reg. srečke f)<70 po 100 gld. . . 128 „ — Zemlj. obč. avstr. 4'/!% zlati zast. listi. . 122 „ — Kreditne srečke po 100 gld...... 197 , — Rudolfove srečke po 10 gld...... 23 „ 25 Akcije anglo-avst. banke po 200 gld. . . 150 „ 50 Tramway-dra$t. velj. 170 gld. a. v..... 262 „ — - gld. 98-20 - _ 98* 15 117-3^ 9640 — TI 992 — 341 — ~ fl 12295 ~ n ~ n 979«/, ~ n 5-84 n 60-25 148 gld. — kr. 194 . «0 - 116 • 10 - zmožnega slovenHke in nemško pisave, vzprejmem takoj v svojo pisarno. Plača po dogovoru. Dr. Fran Jurtela, 62°-2) advokat v Šmariji (St. Marein bei Erlachgteiu). Trgovski pomoćnik kateri |e v prodaji špecerijskega blaga popolnoma izurjen, noiuškega in llovejitfcflga jSfik« pismeno in ustno zmožen, najmanj 23 let star, «e w.|ih'jhic pri (628—1) 3erdajs-u 3^Ea-rI"toox-u.. Zahvala. Najtoplejšo zahvalo izrekamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, kateri so nam ob sod rti in pri pogrebu nepozabnega očeta, soproga in svaka, gospoda Hinka Kavčič-a deželnega poslanca, nadiupana, člana pogoido-valne komisije, c. kr. okrajnega Šolskega sveta, cestnega odbora i. t. d. na Razdrtem izrazili svoje sočutje na katerikoli način, zlasti pa čestiti duhovščini, slavnemu c. kr. uradništvu, slavnemu deželnemu in cestnemu odboru, gospodom deželnim poslancem, raznim slavnim občinskim zastopom, gasilnim društvom v Postoj ini in Šembidu, čitalnici v Postojini in bralnemu društvu v Orehku, gospodom pevcem za ginljivo petje, darovalcem prelepih vencev in sploh vsem, kateri so k tako veličastnemu pogrebu pripomogli. Na Razdrtem, dce 14. junija 1893. (629) Žalujoči ostali. C. tf. glavno ravnateljstvo m\i drl železnic. Izvod iz voznega reda t7-elia.-v-n.eg-a. od SL j-a.ri.ija. 1893. Nastopno omenjeni prihajalni in odhajalni časi ozna-. čeni bo v srednjeevropskem <«aeu. Odhod lz Id ubijane (juž. kol.). Ob 12. url 05 minut po noči osebni vlak v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Franzensteste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Aussee, Ischl, Gmunden, Solnograd, Lend-Gastein, Zeli am See, Inomost, Bregenz, ZUrich, Genf, Paril, Steyr, Line, Budejevice. Plzenj, Marijine vare, Eger, Francke vare, Karlove vare, Prago, Draždane,. Dunaj via Amstetten. Ob 7. uri 06 minut zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, FranzensfeBte, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Aussee, Ischl, Gmunden, Solnograd, Lend-Gastein, Zeli am See, Dunaj via Amstetten. Ob 11. url 50 minut dopoludne osobni vlak v Trbiž, Pontabei, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj. Ob 4. url 20 minut popoludue osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Solnograd, Inomost, Line, Ischl, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Eger, Francove vare, Karlove vare, Prago, Draždane, Dunaj via Amstetten. Prihod v Ljubljano (juž. kol.). Ob 5. url 55 minut zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstettun, Draždau, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Egra, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solno-grada, Litica, Stovra, Inchla, Gmunđena, Iselila, Ausseea, Parita, Genfa, Zilrieha, Bregen/a, In«minuta, Zella am See, Lend GaBteina, Ljubna, Beljaka, Celovca, FrauzenB-feste, Trbiža. Ob 11. uri 27 minut dopoludne osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Draždan, Prago, Francovih varov, Karlovih varov, Egra, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Inomosta, L m ca, Ljubna, Celovca, Pon tabla, Trbiža. Ob 4. uri 53 minut popoludne osebni vlak z Dunaja, Ljubnega, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla, Tk biža. Ob O. url 27 minut zvečer oiebhl vlak i Dunaja, Ljubnega. Beljaka, Celovca, Pontabla, Trbiža. Odhod iz Ljubljane (drž. kol.). Ob 7. url 18 minut zjutraj v Kamnik. „ 2. „ 05 n popoludne v Kamnik. 8. „ 50 sveder v Kamnik. „ 10. n 10 ,| zveder v Kamnik (ob nedeljah in praznikih). Prihod v Ljubljano (drž. kol.). Ob ari 51 minut zjutraj li Kamnika. 15 ,, dopoludne iz Kamnika. 20 || zveder Is Kamnika. 55 ,, zvečer i/. Kamnika (ob nedeljah in praznikih.) Srednjo-uvropski čas je kraj nem u času v Ljubljani za I minuti naprej. (12—1*28) 8. 11. 6. 8. w Založnik vsake vrste v slovenskem in nemškem jeziku. / dovoljenjem visokočasti Ljubljan-sk'*ga kro/.o ftkolijstva. MAT. CEBBER (Josip C. Gerber) v Ljubljani. (Ustanovljeno leta 1837.) Pripoi očaui m p, n. gospodom trgovcem in dani DM debelo 20%, 30% do 40% popusta. * 'j'iii Ini m je dobiti iih /.ahtev uijf brez plačno. Največja tovarna na svetu ! Vsak dan se proda: ^1—161 50.000 kilo. Dobiva t*e v vseh spocorljakih, delikatesnih prodajalnloah in kondltorljah. Izdujutul] m odgovorni urednik: Job!|j No II i. Lastni pa In tiHk .Narodne TiikarDo" ^51943