107. številka._ Ljubljana, v petek 10. maja 1901. XXXIV. leu».
SLOVENSKI NAROD.
izhaja vsak dan zvačer, izimal nedelje in praznike, ter velja po poitl prejeman aa avatro-ogrske delala aa vas lato 25 It, aa pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden meaeo 8 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom aa vse leto 22 K, na pol leta 11 K, za četrt leta 6 K BO h, aa jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa od za vse leto 2 K. — Za tuja dežele toliko vec, kolikor anaaa poštnina. — Posamezna številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vpoailjatve mmMm aa ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Btiristopne petit-vrste po 12 h, Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h. le ae dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj aa izvoM frankovati. — Rokopisi aa ne vračajo. — Uredništvo in uprzvnlštvo je na Kongresnem trgu 81. 12. Upravnlštvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice BL 2, vhod v upravniBtvo pa • Kongresnega trga Bt. 12.
„Slovenski Narod- telefon ftt 34. — JSTarodna Tiskarna1* telefon št. 85.
Nekoliko obračuna.
L
Poslanska zbornica je z razkrin-kanjem in z obsodbo dra. Šusteršiča storila dobro, občekoristno delo, katerega mora biti vesel vsak, kogar klerikalni strup še ni tako demoraliziral, da je izgubil vsak čut za pravico in poštenje in padel na nivo tistih ljudi, ki zdaj svetu telegrafično oznanjajo svojo nravno inferiornost.
Z obsodbo državnega zbora ni zadeta samo oseba dra. Šusteršiča. Obsojena je tudi stranka, katero vodi dr. Šusteršič skupno s katoliškimi škofi in s katoliškimi prelati, in obsojen je sploh klerikalizem, čigar tipični reprezentant je ta prebivalec Ovijačeve hiše.
Razprava državnega zbora o žlindri je razkrila svetu, s kakimi ljudmi se ima boriti slovensko naprednjaštvo, in kakih sredstev se poslužujejo ti ljudje v političnem boju, ne da bi temu duhovščina s škofi na čelu ugovarjala, in ne da bi se ta duhovščina ob tem količkaj spodtikala. Afera z žlindro je pokazala iSusteršičevo brezvestnost v političnem boju in cinično drzovitost, s katero je pripravljen ugonobiti vse, tudi najboljše, občekoristne naprave, samo da zmaga njegova volja. Zdaj mu je vendar strgana krinka z obraza in ž njim vred duhovniški stranki, ki ima vedno polna usta krščanske morale, sama pa se ravna po uprav ciganski morali.
Razprava v državnem zboru je bila dobro delo, in hvaležni moramo biti parlamentu, da je to do delo opravil in izvršil nad dr. Šusteršičem zasluženo justi-fikacijo, zakaj nekaj dobrih posledic bo to vsekako imelo, če že druzih ne, vsaj to, da je svet nekoliko bližje spoznal to ničvredno kranjsko klerikalstvo.
Že to je nekaj vredno. Pri vladi in v parlamentu so doslej klerikalni poslanci veljali sicer za precej nedolžne, a vseskoz honetne ljudi, in vsled tega so ti klerikalci uživali vedno pri slovanskih strankah
mnogo podpore. Ko se je 1. majnika glasovalo o vprašanju, če ima dr. Šusteršič od žlindre umazane roke — in pri tej točki je šlo za bistvo cele afere z žlindro — pa so vse slovanske stranke pustile dr. Šusteršiča na cedilu. Razen nekaterih osebnih prijateljev ni noben slovanski poslanec glasoval s Šusteršičem.
Tudi pri vladi ne more biti razkrin-kanje dr. Šusteršiča brez posledice. Doslej so klerikalci uživali vedno največjo podporo pri vladi, zlasti v poljedelskem ministrstvu so prisegali na ožlindrano Šu-steršičevo organizacijo in jo na vso moč pospeševali, prav ker je niso poznali. Tej ožlindrani organizaciji na ljubav je hotelo ministrstvo ugonobiti kmetijsko družbo, je hotelo tihotapsko vinogradniško društvo napraviti za središče vse vinske kupčije v deželi in je hotelo ves kmetski stan organizirati v konsumnih društvih. Ali more to ministrstvo tudi po razkritju, kako je »Gosp. zveza« manipulirala z žlindro, še nadalje tako postopati kakor doslej ?
Največje važnosti pa je, da so širši krogi doma in zunaj naših krajev spoznali, kaka stranka so naši klerikalci, in da so dobili nekoliko jasnejše pojme o silno težkem stališču, ki ga ima napredna narodna stranka v boju s klerikalizmom. Ljudstvo bo zdaj vsaj deloma spoznalo, kako sleparski je tisti slovenski klerikalizem, ki vedno pridiguje moralo, sam pa se poslužuje najzavrženejših sredstev. Spo-minjajmo se samo, kako je Šusteršič v Ribnici oznanjal, da je vsak liberalec goljuf, kako je Vencajz v Cerknici in v Žužemberku razglašal, da so liberalci sleparji, s kako nečuveno in brezprimerno brutalnostjo je duhovniško časopisje predstavljalo vse naprednjake kot parasite, oderuhe in goljufe, in kako je celo škof v svojem pastirskem pismu dolžil napredno stranko sovraštva in odpada od moralnih naukov katoliške vere ter učil, da bodo ožlindrani katoličani, kakor Šusteršič in Vencajz, ljudstvo pripeljali nazaj h Kristusu kralju.
Državni zbor pa je sedaj na najslo-
vesnejši način užgal dr. Šusteršiču in celi duhovniški stranki pečat žlindre na čelo ter spoznal, da je ta duhovniška stranka, ki se v političnem boju poslužuje infamnih sredstev, ki obrekuje, natolcuje, sumniči in čast krade ter še svoje ljudi goljufa, nepoštena stranka.
V LJubljani, 10 maja. K položaju v parlamentu.
Med Čehi in Nemci ter med vlado se je glede parlamentovega programa dosegel kompromis. Radi vodocestne in investicijske predloge so bile nastale take težave, da se je bilo že resno bati, da bo parlamentovega delovanja konec. Še pred dvema dnevoma se je izdalo geslo: Brez investicij nobene predloge glede žganja-rine. Bati se je bilo, da se začno zopet vlagati nujni predlogi, nekateri so govorili že o obstrukciji, ki prepreči, da bi se začelo takoj obravnavati predlogo glede žga-njarine. Ker je železniški odsek dognal obravnavanje načrta glede novih davkov na žganje, tako da pride predloga kmalu k drugemu čitanju, v zbornici, ker se je glede vprašanja vodnih cest dosegel kompromis, je novela glede žganjarine iz nevarnosti in bo menda v treh štirih sejah dognana. Glede razvrstitve točk, ki pridejo do Binkošti še na vrsto v zbornici, se poročila ne skladajo. Vodocestna predloga pride ali takoj za investicijami na vrsto, ali pa se razvrste točke takole: predloga glede žganjarine, prvo čitanje proračuna in proračunskega provizorija, investicijska predloga, proračunski provizorij, vodocestna predloga. Poleg tega pride na vrsto več manjših zakonskih načrtov, med temi predloga glede carine na vino. Da je bil položaj v parlamentu v istini že zelo nevaren, priča tudi brzojavka v »Nar. Listih«: Ta dan je bil resen, železniška in vodocestna predloga sta stopili v odločilni stadij. Nevarnost, da bi se obe za to zasedanje preprečili, je srečno odstranjena. Nadejati se je, da so tudi vodne ceste do Binkošti zagotovoljene.
Nemiri v Barceloni.
V Španiji so izgredi in nemiri že na dnevnem redu. Velika revščina, v katero je kraljestvo zašlo radi zadnje vojne s Kubanci in Američani, vpliva tudi na največja industrialna podjetja, zato pa so delavski štrajki v Španiji zadnji dve leti že nekaj vsakdanskega. Štrajk v Barceloni, ki se vrši sedaj, pa je dobil jako resen značaj. Delavci tovarnic in tramvajski uslužbenci imajo po ulicah boje z vojaštvom, orožništvom in redarstvom. Mnogo oseb je bilo že ubitih ali ranjenih. Delavcev in delavk je okoli 6000. Vse trgovine so zaprte, ladije ne morejo iz luke, ker ni premoga. Guverner je demisioniral. Proglasilo se je vojno stanje. 8000 vojakov je zasedlo mesto. Republičani simpatizirajo očitno z delavci. Izdali so se manifesti proti vladi in proti duhovščini. Nekega duhovnika so delavci pretepli na ulici. Izgredniki so napravili po tovarnah mnogo škode ter razbili neki policijski biro. Tudi čakalnice tramvaja so porušene in carinske hišice požgane. Več sto oseb je v ječah. Vsi anarhisti so izgnani. Položaj je skrajno nevaren.
Vojna v Južni Afriki.
Angleži so zopet enkrat — že dolgo niso bili! — veseli. Iz Kapstadta je došla temna in nerazumljiva brzojavka, ki je sporočila veliko angleško zmago. Na severju in vshodu Transvaala so se te dni vršili večji boji, in Buri so imeli baje hude izgube. 40 Burov je bilo ubitih, 200 ranjenih in 1C0 se jih je udalo. Mnogo dokumentov in bankovcev, 220 vozov in 9000 konj je bilo zaplenjenih. Med bur-skimi četami vlada baje velika demoralizacija. Ta brzojavka pa ne pove, ali so imeli vse te izgube Buri v eni sami bitki, ali v omenjenih mnogoštevilnih bojih na raznih krajih severne in vshodne Trans-vaalske. Bržčas je drugo, sicer bi se imenovala imena kraja in poveljnikov ter število nasproti si stoječih čet. Tudi ni omenjeno, tekom katerega časa so imeli Buri te izgube, ter je torej možno, da so
LISTEK.
Romantična noč.
(Spisal Jos. Mu rn-Aleksandro v.)
To noč nisem spustil zaves pri svojem oknu. Pritrdil sem jih še nalašč kolikor mogoče dobro in odprl tudi notranje okno. Srebrni lunini žarki lili so kot tekmujoč v mojo sobo, trepetali zdaj po dolgi, ozki mizi, zdaj po 11 motni h tleb, poljubljali lahko veliko, starinsko podobo v širokem, zlatem okvirji in se odbijali pojemajoč od starih, rdečih vrat. Mehka, uspavajoča svetloba se je prelivala v sto najrazličnejših barv, ki se dado" samo čutiti in uživati; zdaj belkasto, kmalu na to sre-brnosivo, medlo rdečkasto, pomarančasto... Velika stenska ura donela je otlo in nekam zaupno. Posamezni prameni dolzega nihala izgubljali so se v vedno slabejših in iz-ginjajočih žarkih, reflektirajoči trakovi brušenega ogledala so se pa združevali na tleh v živomigljajočih lisah.
Jaz in moj Poluks ležala sva na posteljah in molčala.
Tega Poluksa si predstavljajte kot Človeka mladega, šibkega, vedno smehljajočega izraza, dobrodušnih, simpatičnih očij ter rahlo odprtih usten, pripravljenih vedno &a mehko, sladko pritrditev, ali pa na
dolgi, šega vi hm. — Omilil se mi je - in postal skoro potreben. Večkrat, ko sem sedel sam v sobi, vznemiril sem se nekako Čudno, gledal zagonetno okoli, skušajoč si razložiti in stoimačati to duševno stanje
Soba je bila sicer ozka, vendar se mi je zdela v tacih trenutkih neizmerna, puščobna. Vsekako mi je nečesa nedostajalo.
Na koridoru začujem stopinje, elegantne in elastične. Prihajal je Poluks. Zasmejal sem se, prižgal svojo pipico, in dolga prijetna zabava se je pričela. Govorila sva o vsem mogočem in nemogočem. Reševala sva probleme, ki sploh ne eksistirajo, delala načrte, neizrečeno čudne.
Tako nekako se zabava dame. In imel je moj Poluks nekaj take narave, mehke in sanjarske. Bil je sila rahločuten. Večkrat sem Čnl v dolgi, brezsanjski noči tih, pritajen stok od strani, kjer je stala njegova postelj. Smilil se mi je. In mogoče se mi je prav ta čut izpremenil v ono simpatijo, ki veže na se ljudi. Bil je še tako nezrel in neizkušen!. • .
To noč ava ležala molče* in motrila srebrno-lesketajoče barve na oknu.
„Kako je prijetno,« prekinil je molk.
In pričelo ae je.
Predmet za predmetom se je vrstil in se izgubljal mehko. Govorila ava tako, kot ae govori navadno v takih nočeh. Na* posled ava prišla na avoje kolege in pre-
rokovala njih bodočnost. Seveda sredotočje nji^ bodočnosti sva stavila v ona bitja, ki baje slade človeško življenje, tako grozno pusto in neizrečenski žalostno ... O, da bi vedeli oni, kaj sva jim prisodila! Polovico njih sva vrgla kot nerabne v koš, četrtini njih sva prisodila osodo kometov in le na ostalih sva konstatirala snverenstvo. Prešla sva malone vse.
Najin razgovor se je zasuknil čisto nepričakovano na popolnoma nasprotni pol.
„Tako me stresa! Kaj če bi umrl. . . Kaj bi storil, če bi me našel na jutro mrzlega v postelji, s široko odprtimi očmi.. .1"
Osupnil sem. Nekaj čudnega me je pretreslo. — Moj Poluks me je še nekaj povpraševal, toda jok njegovega glasu se je izgubil zaman v tišini.
Prišla mi je na misel moja babica. Večkrat, ko se je utrudila od dolgega govorjenja, (no, Bog ve, če se babice sploh kdaj utrudijo z govorjenjem; mogoče je bilo kaj druzega...) legla je na postelj, sklenila roke na prsih kot v molitev in vzdihnila . ..
,Moj Bog, kdaj bom ležala takole na mrtvaškem odra, ledeno mrzla, z zaprtimi očmi, voščenim licem ... Okoli mene bodo gorele sveče, na vznožji bo stal porcelanasti krožnik s blagoslovljeno soljo in pušpanom, ljudje pa bodo prihajali...'
In zaprla je babica oči in ležala kot mrlič . . . ,Pepak, Pepek ... ni več daleč ta čas' . . . Vselej mi je bilo neizrečeno tesno pri srci. .. Zaihtel sem . . . No, bil sem še otrok . .. čiito majhen, z drobnimi ročicami, z razmršenimi laski...
Ia babica je umrla . . . Tiho je bilo v sobi. Ležala je na visokem odru, upalib, nagubanih, voščenih lic, z velikim molkom, v svoji ženitovanjski obleki. .. Bilo je tako zelo tiho. — Zabrenčala je le zdaj pa zdaj muha mrtvaSčinica in sela v rezki črti na njene posinele ustnice ... Hodili smo po prstih, ljudje pa so prihajali . . .
In videl sem svojega Poluksa . . .
Tako tiho je bilo v sobi! Nobenega dihanja ni bilo čuti. Le stenska ura je tiktakala.
Prestrašil sem se kot še nikdar v svojem življenji. Čutil sem, kako mi je kri malone zastala, kako me je s te sel težek mraz.
Planil aem kvišku in hitel k postelji svojega prijatelja. Sklonil sem se prav do njegovih usten in pristavil uho . .. Lahen, gorak dih mi je zabožal lice . . . Spal je trdno.
,Ah, ta strah !■
Zasmejal sem se.
Luna je sijala še vedno polno, intenzivno skozi okno, osevajoč bliščeče ondi zgrajeni, beli papir ...
se vršile te bitke in praske več tednov. Skoraj  gotovo je, da se kaka odločilna za vso vojno važna bitka med večjimi vojskami Burov  in Angležev  ni vršila Možno pa je, da je število burskih padlih jn ujetih mož zopet potrojeno.   Iz tabora Deweta poročajo, da dela sedaj Dewet na reorganizaciji svoje vojske po evropskem vzoru. Izdal je dnevno povelje, s katerim se vojaška  disciplina v taboru poostruje imenoval je sam častnike — doslej so jih volili   posamezni   oddelki   med  seboj — ter določil smrtno kazen za vse Bure, ki bi brez povelja višjih poveljnikov pobeg nili, t. j. zapustili svoje pozicije pred so vražnikom. General French, ki ima malarijo, se  vrne v Evropo.   S tem izgube Angleži v Južni Afriki svojega najboljšega generala.   Na jugovshodu Transvaala se Buri zopet združujejo v večje čete ter se Angležem,   zlasti južno   Standertona, z uspehom postavljajo v bran. Botha in Vi-ljoens sta združila  svoje čete in sta zasedla   Carolino.    Iz   Bruslja   je dobila »Morning Post«  brzojavko, da je nad 2500 holandskih, nemških  in francoskih prostovoljcev došlo preko Nemške-Jugo-zahodne Afrike v tabor Burov. Iz Bruslja se tudi poroča, da so Kriigerjevi prijatelji preverjeni, da Kitchener  ne   začne mirovnih pogajanj,  ker  ve, da ima Botha ukaz, odkloniti vse mirovne ponudbe, ki ne  jamčijo Burom  popolne neodvisnosti. Zato se pogajanja sedaj še ne ponove. V mesecu aprilu  so izgubili Angleži 3233 mož, ki so ali ubiti, ranjeni in ujeti. Od začetka vojne do konca aprila pa so izgubili Angleži 63.498 mož, med katerimi pa niso všteti bolniki za navadnimi boleznimi.
Dopisi.
Iz Gorij, 8. maja. Blejcem v opomin. Izvajanja Radovljičanov pod to šifro v sobotni številki »Slov. Naroda« odgovarjamo Gorjanci sledeče: Iz srca privoščili bi mi Gorjanci Blejcem najugodnejši kolodvor bodoče bohinjske železnice, a Radovljičani in Blejci naj ne zamerijo, gre se tu tudi za našo kožo. Hvala Bogu, da so z nami tudi zdrav razum, tehniška vednost in baron Schvvegel! Razum potegne na zemljevidu od slapa Radovne črto skozi Hom na Podhom, od Podhoma na Rečico, kjer je projektovan kolodvor Gorje-Bled in slednjič od tod skozi Zako na Bohinjsko Belo in z začudenjem bo opazil, da je popolnoma ravna, torej najkrajša. Ako pa napravi črto od slapa, — drugej itak ne kaže graditi mosta za železnico čez Ra-dovno, ker je drugej skoraj neizvedljivo, — okrog Homa na Muže, od tod za blejsko pokopališče, potem čez Zagorice, Že-leče, Mlino na Bohinjsko Belo, pripoznati bo moral vsak, da bi se reklo tako, kakor poslanec Pakiž: Akul žvota v aržet. Zdravemu razumu pritrjuje z vso svojo odgovornostjo tehnična veda, ki se je že opetovano prepričala, da ilovnat, z vodenimi žilami prepreženi svet od šuma do Muž, od Želeč do Bohinjske Bele onemogoči še navadno cesto, kaj pa še že-leznično progo. Troski za napravo te proge bi bili petkrat višji, kakor kratka predora skozi Hom in Zako. Druga tehnična ne-zmisel se razvidi tudi iz zemljevida generalnega štaba, še svet za rečiško cerkvijo je merjevcem prenizek, da so morali nalašč ovinek napraviti v projektu, akoravno bodo nivo kolodvora vzdignili z nasipom. Rečišl^a cerkev je kotirana kot najvišja točka z 559 m in Želeče s 498 m. Razlike je torej 61 m. Kje naj premagajo tehniki to nižavo? Kaj pa poreče k temu baron Schwegel? Pobahal se je baje, da mu ne bo treba nikdar kočije, če se bo odpeljal ali pripeljal z Dunaja v Grimšiče po novi progi. Pa da ne bo hodil celo uro peš od Želeč v svoj grad ali nazaj ? To naj verjame, kdor more. Raje verjamemo Gorjanci, da prestavimo sodišče in okrajno glavarstvo iz Radoljice na hribček tik istega imena. Kaj pa so Radoljičani zakrivili, da nimajo lastnega kolodvora ? Dognano je pri železničnem projektu, da osebni promet ne reši nobene železnične izgube, pač pa voznina blaga. V tem oziru ste pa, Blejci, brez Bohinjcev daleč za nami Mi zvozimo že sedaj v Lesce na leto najmanj 600—700 vagonov lesa, oglja, čreslja, desk, sadja in fižola, iz Lesec pa kakih 100 vagonov trgovskega in industrijalnega blaga. Vaš izvoz se pa ne šteje na vagone,
ampak le na cente, dovoz je pa tudi neznatno višji ko naš.  Osobni promet Vaš je opravičeno višji ko naš, pa le glejte da Vas tudi v tem obziru ne oškodujemo. Le vrlo napredujte, da Vas ne dohitimo. Naše mnenje je pa še to, da bi si Vi s kolodvorom v Želečah le sami sebi ško dovali. Napraviti si znate to sramoto, da bodo potniki namenjeni proti Ljubljani peljali se mimo Vašega zaželjenega kolodvora z vozom naravnost v Lesce, ker jih ne bo stalo nič več, prihranijo si pa morda celo uro časa in dvakratno prekla danje iz vagona v vagon.  Lesce so itak že vaša postaja, glejte raji, da si pridobite še jedno postajo, ki bi bila Vaša in zajedno naša.  Dve je vedno več ko jedno. Tujci prihajajo na Bled iz vseh štirih vetrov. Južne ptice dohajale bodo iz Trsta, Laškega in Gorice skozi Bohinj, severne in zatočne goste dovažala bo železnica čez Karavanke v Gorje, gostje z iztoka bodo pa še vedno raji izstopali v Lescah. S tem si ne oškodujete ne le nič Vašega dosedanjega fijakarenja, ampak ga šele podvojite, in to je važen zaslužek za domačega kmeta. Nam Gorjancem pa privoščite, da bomo odkladali svoje teško blago mesto v Lescah že v Gorjah. Do tje bomo lahko še več nakladali, ker je vedno navzdol in se nam ni bati leskih klancev in Bitinja. Zako pa pustimo. Brez zamere.
Iz Št. Vida nad Cirknico, 8. maja. V »Slovencu« št. 90. t. 1. je dopis, s katerim skuša neki dopisunček pred javnostjo oprati tukajšnjega župnika Janeza Lovšina, trdeč, da je vse zlagano in hudobno obrekovanje, kar sta svojedobno poročala o tem zasluženem župniku »Slovenski narod« in »Rodoljub«. Liguo-rijanska metoda nam je pa takoj izdala očeta tega dopisa, zakaj le osebe v gotovi uniformi so zmožne tako debelo lagati, kakor laže dopisunček v »Slovencu«.
Piše namreč, da je svojedobno župnik Lovšin tukajšnje učiteljstvo de-nunciral na c. kr. okrajni šolski svet, pri temu denunciranju pa poročal le stvarne reči, kar se je s pričami dokazalo. Prosimo vas, gospod dopisunček, navedite z imenom samo eno pričo od svojih 25 prič, katera je vaša stvarna poročila s prisego potrdila. Morda ste mislili, da bodo vaše priče po liguorjansko pričale, toda hvala Bogu, ljudstvo ima vkljub slabim duhovniškim vzgledom, še vedno toliko vere in bogaboječnosti, da se boji po krivem priseči in pričati. To je faktum, katerega ne ovrže nobena sila. C. kr. sodišče L in
11. instance pa je Vam gospod dopisun pritisnilo na čelo pečat ostudnega obrekovanja in podlega denunciranja v znamenju 40 kron in sodnih stroškov, vkljub zagovarjanja gosp. Vencajza.
Nadalje piše tudi, da se mu čudno vidi, da Št. Vidski župan ni nič vedel za reči, katere je župnik Lovšin denunciral. Da ne bode dolgo v temi slepe miši lovil, mu povemo javno, da župan zato ni vedel za tiste stvarne reči, ker se 1. nikoli zgodile niso, 2. ker ga ni še razsvetlil Šusteršičev sv. Duh in 3. ker župan ne izprašuje in ne veruje besedam starih klepetulj, kakor dela isto dopisun.
čudno se pa nam vidi to, da Št. Vidski župan ni izvedel, da je župnik Lovšin lansko leto pobiral po hišah doneske za smodnik, in za ta nabrani denar potem kupil nekaj smodnika in žganja, nabral na predvečer sv. Cirila in Metoda nekaj mladih fantov in dekličev, peljal iste na neki grič, kjer so morali fantje iz možnarjev brez vednosti županstva streljati, medtem ko je župnik Lovšin prepeval in pil z deklici žganje skoraj do polnoči. To so stvari za katere bi moral župan vedeti, ne pa za fakta katera se nikoli zgodila niso. Resnici na ljubo se mora konstatirati javno, da je gola faktična resnica kar sta o župnikju Lovšinu poročala »Slovenski Narod« in »Rodoljub«, in tega ne ovržeta ne svetohlinski »Slovenec« ne smrdljivi »Domoljub«. Prihodnjič kaj več. Resnicoljub.
Iz Kamnika, 8. maja. Kamniška podružnica Slov. plan. društva priredi dne
12. t. m. izlet k sv. Ambrožu (1086m) nad Cerkljami pri Kamniku. Planinska pravljica o kozlu Zlatorogu v Triglavskem pogorju pripoveduje dokaj mikavno, kako so planinske Vile ondotnega pogorja prečarale Zlatoroga zoper vsako nezgodo, ki bi ga utegnila doleteti, tudi zoper lov-
čevi> krogljo, ker bi iz Zlatorogove krvi izrasla Triglavska roža, ki bi mu ozdravila takoj vsako rano, ako je pokusil le en rožni list ali cvet. Govori se in človek bi skoraj še komu verjel o tem, če bi ne bil bolje poučen in izkušen, da današnja doba ne vstvarja več ne planinskih ne drugačnih pravljic. Ne, turist tega ne verjame, kajti on ve natanko, da se pravljice vedno porajajo, še lepše in po-učljivejše, nego so se v minoli bajni dobi. Če ni v planinskem svetu planinskih Vil, kakeršne se bile o Zlatorogovem času, prihajajo dandanes na planine nižinske in dolinske Vile iz mest, trgov in vasij, torej iz dobe realnosti in resnice. Te Vile so naše turistinje, ki so gotovo posebno izbrane, izvoljene izmed stotisočev v kraljestvu turistike. Da bi se malo odpočili in okrepčali v bajnem svetu planinskih Vil, priredi Kamniška podružnica S. P. D. svoj prvi letošnji izlet v nedeljo, dne 12. t. m. k sv. Ambrožu nad Cerkljami in Šenturško goro pri Kamniku. Ker kaže, da se vreme dotlej lepo ubriše in ustanovi, vabimo na ta izlet turistinje turiste, prijateljice in prijatelje planin, upajoč, da jih pride dolga, dolga vrsta. Sv. Ambrož je vas na najjužnejši koše-nini Kriške planine v Cerkljanski občini pri Kranju. Vas ta ima cerkvico, posvečeno sv. Ambrožu tistemu hudemu škofu in pevcu Semkaj, h cerkvici dovede nas naš izlet.
Najbrž je razgled od tod najdivnejši v vsem našem planinskem svetu, kolikor ga leži v absolutni višini 1086 m.
Kogar bode mikalo poglet naš prekrasni planinski svet malo višje, pogodi najboljše, ako stopi še eno uro (ali zdaj pet četrt ure) dalje, da pride na K r ž i š č e, visoke 1647 m, od koder se mu odpre neprimerljiv razgled s tako nizke višine. Govoriti nadalje, kakšen razgled da je od teh krajev, ni verno, saj zvedo udeležnici najbolje sami, peto nedeljo po Velikinoči. Izletniki iz Kranja, Radovljice, Cerkelj ali okolice imajo najbližnji pot skoz Cerklje in v obližju Viženčarja.
Iz Kamnika odrinemo v nedeljo okolo šestih zjutraj, v treh urah bodemo že lahko pri sv. Ambrožu. Pot je iz Kamnika in Cerkelj zložen, nikjer ni nobene nevarnosti.
Kdor pride v Kamnik dne 11. t. m. v soboto z večernim vlakom, da bi se pridružil tukajšnjim izletnikom, se blagovoli oglasiti v hotelu Fišerjevem, ker tam se snidemo vsi. Pri cerkvencu sv. Ambroža se dobo zdaj samo še izvrstno mleko, surovo maslo in voda. Zato naj udeleženci izleta blagovolijo nekaj živila s seboj prinesti. Skuha ali speče se pa lahko pri cerkvencu, kdor bi imel kaj pripravljenega za to.
Ker vozi od 1. dne t. m. že nedeljski vlak iz Ljubljane v Kamnik in nazaj odpotujejo lahko ljubljanshi udeleženci iz Kamnika *ob osmih 40 minut zvečer.
V sredi majnika izlet k sv. Ambrožu ni mi prezgodaj, ker je tam pravzaprav podplaninski kraj, koder že zeleni trava po .košeninah in brsti drevje po brdih. Vato se nadejamo, da prihiti tudi mnogo ponosnih nižinskih Vil k sv. Ambrožu v nedeljo, dne 12. t. m.
Iz Kostanjevice, 8. maja. (Nekaj o naših kolesarjih.) Prišel je zopet čas kolesarjenju. Nimamo sicer nič proti istemu, opomniti pa moramo kolesarje na previdno ravnanje. V zadnjem času zgodilo se je ravno v našem kraju opetovano, da je kolesar podrl otroka vsled neprevidne vožnje. Nekateri kolesarji vozijo v ovinkah naglo, ne da bi zvonili, in da vozijo v gradu celo po hodniku do stopnic. Dne 5. maja t. 1. povozil je neki kolesar na gladki cesti 61etnega sinčka notarskega solicitatorja in zastopnika banke »Slavije«, Josipa Christofa, da mu je ta brez-zaveden na cesti obležal. Takemu neprevidnemu kolesarjenju treba je v okom priti. *
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 10. maja.
— Osebne vesti. Za okrajna šolska nadzornika na Sp. Štajerskem sta imenovana nadučitelj v Slovenjem gradcu gosp. Ivan Dreflak za šolske okraje Ptuj, Ormož, Rogatec, Ljutomer in Zg. Radgona,  in  učitelj  v Rogatcu g. Alojzij
Schechel za šolske okraje Slovenji gradeč, Marenbreg, Šoštanj in Konjice.
— Dobrodelni bazar. Ker se je naknadno  sklenilo,  da se programi ne bodo tiskali, priobčujemo na tem mestu razdelitev sodelujočih dam na posamezne paviljone.  Šarkuterija. Gospe: Pavla pl. Blažekovič,  baronica   Betty  Gall, Ninka Luckmann, Serafina Zeschko; gospice: Ida Belli, Marta pl. Hollega, A. in M. Povše. Slaščičarna. Gospe: Milica Hribar, Sabina Ranth; gospice: Ema Friedrich, Zora Lenarčič, Jela pl. Lukanc,  Milka Papež, Toni Priboschitz, Olga Riedlinger, Elinor Vok.  C a j. Gospe: Julija Ferjančič, Giulia Righetti;   gospice: Mici pl. Lukanc, Valerija Muhleisen, Aria \Viesthaler. Šampanjec. Gospe: Ana Christoph, Adelina Ko-sler, Franja Tavčar,  Maria \Vettach; gospice: Vida pl.  Bleiweis, Alma Souvan, Jela baronesa Zois.   Umetnine. Gospe: Melitta Gasteiger, Lea Knez, Ana Schmidt, Marija Zupane; gospice: Elsa Castel, Štefanija Hieng.   Srečolov.  Gospe: Pavla Roger, A. Stainl;  gospice:  Vera Gressl, Toni Riedlinger, Mici Stare, Vera iu Marica Vencajz. Cvetke. Gospice: Mira Dev, Anica Ferjančič, Mici Fischer, A. in F. Les-sig, Mici Papež, Mici pl. Riedl, Ida Ravnikar, Pavla Vodušek, Erna Zeschko. Vino in pivo.   Gospa Fernande Majaron; gospice: komtesa Baldasseroni, Maja Bam-berg, Louisa markiza Gozani, Luigina pl. Hochsmann, Hana Schulz, Vera in Gita Souvan. T o b a k. G. Mira Praunseis; gospice: Marija Gressl, Ana Handel, Pavla in Sylva Luckmann, Faneta Prosenc, Marija Priboschitz, M. Samec. Pri srečolovu bode stala srečka 20 vin.   Na  1000 praznih listkov pripada 20 dobitkov.   Potem se bodo pa dobivale tudi vrečice po 5 kron, v katerih bo na 150 praznih listkov jeden gotov dobitek.   Predmeti, ki se bodo dobivali pri tem, so v veliki večini uprav dragoceni. — Omenjamo še, da se je včeraj pomotoma poročalo, da bode pri cvetkah prodajala tudi ekscelenca gospa baronica Heinova.
— „Žlindra  v  državnem zboru".
Pod tem naslovom je izšla v založbi »Narodne tiskarne« brošura, ki obseza vso razpravo državnega zbora o žlindri in dr. šusteršiču. Ta brošura, ki šteje 72 tiskanih strani, se dobiva v »Narodni tiskarni«. Cena je neverjetno nizka. Izvod sta no namreč 20 vinarjev. Kdor naroči 100 izvodov, jih dobi za 10 kron, torej po 1» vinarjev komad. Napravili smo te brošure 38.236 iztisov, ravno toliko, kolikor je pri državnozborski volitvi dobil dr. Susteršič glasov. Brošura mora mej narod, ljudstvo naj spozna, kakšnega poslanca mu je duhovščina vsilila v osebi dr. Šusteršiča, spozna naj s tem tudi, kako ožlindrana je slovenska duhovniška stranka. Prosimo torej vse somišljenike, naj delujejo na to, da se kar mogoče mnogo te brošure razpeča.
— Umrl je v Ormožu gosp. dr. Ivan Peto var, odvetnik, v 78. letu po dolgi bolezni. Pokojnik je bil blag rodoljub, ustanovitelj čitalnic v Ptuju in Ormoži. Bodi mu zemljica lahka!
— Kmetijskokemično preskušališče za Kranjsko v Ljubljani razpošilja poročilo o delovanju leta 1900, iz katerega posnamemo sledeče : V poslovnem letu se je število doposlanih" poskusov pomnožilo; v prejšnem letu je bilo poslanih v preiskavo 400 predmetov, v letu 1900 pa 419, za katere je bilo potrebnih 2000 posameznih določil. Delovanje je bilo mnogovrstno ; znanstveno so se preiskovali doposlani predmeti, in izvrševali so se praktični poskusi in znanstvena dela, vršila so se predavanja, odgovarjalo se je na vprašanje in objavljala so se strokovna sporočila v časopisih. Preiskave doposlanih predmetov so se pečale s kmetijstvom, z živili in užitninami, kakor tudi v obrtne in industrijske namene. V kmetijske namene je bilo poslanih 161 predmetov živil in užitnin 204 in v obrtne in industrijske namene 54 predmetov. Glede izvrševanja praktičnih poskusov in znanstvenih del se je pečal zavod s kemično preiskavo kranjskih (dolenjskih) vrst vina in prsti na gorenjski ravnini, nadalje s praktičnimi poskusi na ljubljanskem barju in poskusi glede pridelovanja hmelja na Kranjskem. Nadalje je imel ravnatelj dr. E. Kramer šest strokovnih predavanj, v časopisih objavil je tri večje znanstvene
m
razprave in več manjših sporočil kmetijske vsebine, dajal pojasnila na razna strokovna vprašanja ter oddajal mnenja sodnim oblastim itd. Iz vsega se razvidi, da je zavod jako potreben, in da dobro napreduje.
— Učiteljstvo na Bledu. Piše se nam z Bleda: Z veliko radostjo smo zaznali, da je »Zaveza jugoslovanskih učiteljskih društev« sklicala svoj XIII. občni zbor na Bled. Občni zbor se bo vršil o Binkoštih, torej ob času, ko bomo zamogli udelež-nikom in udeležnicam zborovanja v vsakem oziru na roko iti. Blejci so resnično ponosni, da si je učiteljstvo izbralo ravno »kinč nebeški«, naš divni Bled, za kraj občnega zbora, ker vidimo v njih budi-telje naroda in jih spoštujemo kot razšir-jevatelje naobrazbe. Na svojih tleh hočemo pokazati, kako čislamo narodove dobrotnike, slovensko učiteljstvo.
— 17 oseb znorelo. »Soča« piše: V Vidmu je zbolel neki človek. Mesto zdravnika so poklicali necega čudodelnika brez kalomona. Ta je razodel strmečim sorodnikom, da bolnik prav za prav ni bolan, marveč da je — obseden. Polno hudičev ga trpinči! In zgrabili so palice ter preganjali hudiče iz revnega »obsedenca«. Strašno so ga pretepli in pobili, a pri tem je znorelo 17 sorodnikov od strahu pred hudiči. Zdaj se peča sodnija s tem žalostnim slučajem verske blaznosti. Take sadove še dandanašnji rodi klerikalna vzgoja.
— Čudna dogodba župnika Jurizze.
Župnik Jurizza se je vračal nekega dne na večer cd nekje domov v Rojan pri Trstu Ko je šel v Rojanu mimo nekega zida, katerega ravnokar zidajo, zaslišal je za zidom neke čudne glasove, ki so ga tako prestra •Sili, da je takoj stekel na policijski inspok torat in naznanil, da za tistim zidom prežijo njemu sovražni Slovenci, ki ga hočejo napasti. Hitro se je napotila tjakaj redarska patrulja, za katero je nekoliko oddaljeno previdno korakal župnik Jarizza, oziraje se v strahu na desno in levo. Patrulja se je natihoma približala določenemu mestu in xes je zapazi'a za zidom skrita dva individua, ki sta nekako čudno lamentirala ... bi!a sta — mač«k in mačka. Da, da, strah ima velike oči!
— Obsojen surovež. Iz Celovca se nam piše: Kakor se je svoječasno poročalo, udaril je podčastnik (četovodja) hu-zarskega polka št. 6, Aleks Vodi nekega huzarja s sabljinim ročnikom trikrat tako močno na prsa, da se je vojak takoj zgrudil mrtev na tla. Te dni vršila se je kazenska obravnava proti navedenemu podčastniku pri tukajšnjem garnizijskem sodišču, in je bil isti obsojen na poldrugo leto težke ječe in ob jednem degradiran. No, to kazen si je surovež pošteno zaslužil.
— Barnum   &   Bailev   — nebroj
atrakcij. Največja razstava na svetu se imenuje to skupno, kar pripeljeta Barnum & Bailev dne 30. maja v Ljubljano, zakaj s cirkusom so združene še vsakovrstne druge reči, ki so vse velezanimive. Razstavile se bodo stvari, ki so vse presenetile, ki so jih kje videli. Redne predstave se vrše v glavnem šotoru, poleg tega bo pa še več druzih šotorov, kjer bo menažerija, kjer bode videti vsakovrstne žon-glerje, čarovnike in druge posebnosti. Predstava se vrši v treh manežah, na dveh dirkališčih in v zraku. Sodelujejo vsakovrstni akrobati, atleti, komiki, klovni, 70 dresiranih konj, potem mnogov slonov, medvedov, velblodov in druzih živali. V menažeriji bo mnogo divjih živali videti tudi takih, katerih ni v zoologiških vrtih. Vrh tega bo videti vse polno eks-centriških raritet. Vse to se pripelje v Ljubljano v G7 železniških vagonih.
— Glas iz občinstva. Piše se nam: S 1. majem se je v mestnih ljudskih šolah uvedlo, da se morajo učenci po dvakrat na teden zjutraj že pred 7. uro zbirati v šolskih sobah, da potem skupno odidejo v cerkev. Torej morajo otroci (po 7—8 let stari!), ki bolj zunaj mesta stanujejo, že pred 6. uro vstati in so potem do 11. ure v šoli! To gotovo ne odgovarja pedago-gičnim načelom, ker ni mogoče, da bi bil otrok v teh letih toliko ur neprestano pazljiv in miren. In ne samo to. Otroci, ki morajo kmalo po 6. uri zajutrkovati, se gotovo do 11. ure utrudijo, in ni zdravo, ako so celo dopoludne lačni. Ne vemo, zakaj se ta nežna mladina tako zgodaj vodi
v cerkev?! Nismo zoper to, da učenci ho- , dijo k maši, ali da se jih ob tako zgodnji uri podi v cerkev, in da morajo potem celo dopoludne v šoli sedeti, to pa odločno obsojamo. Čudno, da mestni šolski svet to odobruje, in da se nič ne ozira na mladino — in na lokalne razmere!
— Tamburaški klub „Krirn" Viške in Giinške čitalnice priredi v nedeljo 12. maja t. 1. v salonu g. Trauna na Glincah tamburaško majnikovo veselico z tambu-ranjem, šaljivo pošto in se ponavlja na splošno željo prvikrat prav dobro uspela dramatična veseloigra »Bob iz Kranja«, končno sledi ples. Ustopnina 15 kraje, za osebo. Začetek ob 5. uri popoldan.
— Prvi roj. Dne 5. maja t. L je imel čebelar in posestnik Jožef Lovrih, po domače Cešnjevar v Mengešu, v župniji Primskavo v političnem okraju Litija, prav izvrsten prvi čebelni roj.
— ,,Mlekarska zadruga" z omejenim poroštvom ustanovila se je v Zagorju na Pivki. Ta zadruga je eminentne važnosti za zgornjo Pivko, ker je začetek umne živinoreje, od katere bode Pivčan v prihodnje moral živeti. V predstojništvo so voljeni: gg. A. Domicelj ml. predstojnik, R. Horvat tajnik, A. Domicelj st. blagajnik.
— Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu priredi v nedeljo, dne 12. t. m. ob 41/« uri popoldne v »Narodnem domu« v Barkovljah koncert z bazarjem. Sodelujeta vojaški orkester in pevsko društvo »Adrija«. Veselica se vrši o vsakem vremenu.
— Cepljenje. Od dne 23. maja letos počenši, se bodo vsak četrtek ob dveh popoludne brezplačno cepile koze, v veliki dvorani »Mestnega doma«.
— V Ljubljanico je psdel včeraj popoldan na Francovem nabrežji 121etni šolski učenec Milan Velkavrh, ko se je ob bregu igral in mu je naenkrat prišlo slabo. Deček se je že potapljal, ko je skočil za njim poslovodja uradniškega konsumnega društva Oroslav Fugina in ga rešil. Fugina je bil popolnoma oblečen. Ker je bila voda velika in je napojila obleko, so pri plavanju začele Fugino zapuščati moči in je bil že sam v nevarnosti, da se potopi z dečkom vred. V tem hipu je priletel na pomoč poštni uradnik F r a^n c Ambrožič in mu podal palico, ter mu pomagal, da je prišel h kraju. Deček Milan Velkavrh je baje epi-leptičen.
— Izgubljene reči. Nekje v mestu je izgubila neka dama zlato uro in kratko zlato verižico. Na poti od Dolenjskega kolodvora po Dolenjski in Karlovski cesti in po Sv. Florijana ulicah do Starega trga je izgubila neka gospodična srebrno žensko uro.
— Z vozom na tla podrl je včeraj zvečer na ovinku Sodnijske ceste in Kolodvorskih ulic izvošček I. P. hlapca Fr. Gerčerja in ga vlekel z vozom do Bošti-jančičeve hiše. Raztrgal mu je suknjo in hlače, in zdrobil uro. Izvošček je vozil naglo.
— Zdravstveno stanje v Ljubljani.
Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanska od 28 aprila do 4. maia kaže, da je bilo novorojencev 21, mrtvorojenci 4, umrlih 26, mej njimi jih je umrlo za otročico 1, za tifuzom 2, za jetiko 5, za vneHem sopilnih organov 1, za različnimi boleznimi 16 Mej njimi je bilo tujcev 6, iz zavodov 11. Za infekcioz-nimi boleznimi so oboleli, in sicer za otro-č'co 1, za škarlatico 4 za tifusom 5, za vratico 3 za influenco 1 oseba.
— Mestna posredovalnica za delo in službe. Telefon štev. 99. Od 3. do 9. maja je dela iskalo 16 moških delavcev in 49 ženskih delavk. Delo je bilo ponuđeno 10 moškim delavcem in 51 ženskim delavkam. 97 delavcem je bilo 60 odprtih s'už^b nakazanih in v 45 slučajih se je delo vsprejelo in sicer pri 11 moških de lavcih in 34 ženskih delavkah. Od 1. ja-nuvarja do 9 maja je došlo 1054 prošenj za delo in 935 deloponudeb, 1726 delavcem je bilo 1019 odprtih mest nakazanih, in v 647 slučajih se je delo vsprejelo. Delo ali službe dobe takoj 1 krojaški pomočnik, 2 stavbena mizarja, 1 marker, 1 občinski sloga, 5 konjskih hlapcev, 1 mesarski va jenec, 1 prodajalka za trgovino z mešanim blagom, 4 natakarice, 3 gostilniške kuha rice 5 deklic za vsako delo, 3 deklice k otrokom, 2 kuhinjski deklici, 4 dekle za kmetska dela, 3 postrežkinje. Službe iščejo
1 majar, 1 klepar, 1 točaj, 1 portir, 3 bla-gajničarke 'z kavcijo, več finih poslov za letovišča. Oddati je vač manjših stanovanj in mesečnih sob. Iščejo se stanovanja z 3—5 sobnmi.
— Corrigendum. V včerajšnji notici: .Glas iz občinstva" se je po pomoti tiskalo .listnato drevje" mesto ,igIato drevje", kateri „lapsus pennae" so cenjeui Čitatelji itak že sami popraviti blagovolili.
* 12.000 ogrskih dijakov akademikov jo poslalo predsedniku Kriigerju krasno spomenico v ogrskem in holandskem jeziku. Na spomenici je ogrski in trans-vaalski grb.
* 14.251 otrok imajo Angleži ujetih. Angleški vojni minister Brodrick je namreč sporočil, da je sedaj 23.080 Burov ujetih, in sicer 2745 mož, 6083 žensk in 14251 otrok. Za Angleže ni torej nobena umetnost, delati burske ujetnike. Nasprotno pa so izgubili Angleži 63.498 mož. Ako se prištejejo še bolniki in ranjenci po bolniščnicah, imajo Angleži torej vsaj 110.000 mož na listi izgub.
* Originalen kip — Hugota. Slavni francoski kipar Rodin je napravil kip francoskega romanopisca Viktorja Hugota — docela golega, kakor so predstavljali Grki svoje bogove. Kipar Falguiere pa je predstavil Hugota tudi nagega, in sicer z liro v rokah, z lovorjem okoli čela in sedečega na konju Pegazu.
* Brivčeva osveta. Iz Budimpešte poročajo: V Terokovi je izvedel brivec Štefan Valko, da ima notar Aleksander Kohn z njegovo ženo razmerje. Ko se je prišel Kohn k Valku brit, mu je brivec prerezal z britvijo vrat, nato pa je umoril še ženo in samega sebe.
* Dvoboj z eno roko. Jacques Šarce y, 22letni sin umrlega francoskega kritika lista »Temps«, je smatral neki članek publicista Laurenta Tailhada za ža-ljitev svojega pokojnega očeta. Zato je pozval Tailhada, ki ima le eno roko in je na pol slep, na dvoboj. Prvi je streljal Sarcey, ki ni zadel, Tailhade pa je ustrelil v zrak.
* Zvezda, ki je ugasnila. Te dni je zapustila Pariz Marion Morris, najljubša maitresa francoskega cesarja Napoleona III., ter odpotovala v svojo američansko domovino, stara 53 let in bolna ter uničena na duši in telesu. Kot 161etno dekle je prišla Marion iz Marvlanda v Ameriki na Francosko ter vzbudila s svojo izvanredno krasoto splošno pozornost. Cesarica Evgenija, žena Napoleona III., jo je opazila takoj ter jo vzela na dvor, kjer je Marion postala dvorna dama. Lepotica pa še ni bila štiriindvajset ur v cesarjevi palači, ko je zbudila v cesarju ljubezen. Marion se je dokaj časa branila cesarjevih pozornostij, dasi ga je ljubila. Končno pa je njena volja omagala. Tri leta sta znala Napoleon III. in Marion prikrivati svoje razmerje. A končno je cesarica Evgenija izvedela vendarle, da jo je njena najljubša in najlepša dvorna dama varala. Cesarica je baje najela morilce, ki naj bi spravili lepotico s sveta. Marion pa je zbežala ter prosila cesarico pismeno odpuščanja; in cesarica ji je res odpustila. Ali cesar jo je poklical nazaj v Pariz. Ko je cesar Napoleon padel, je Marion zblaznela, in njeno zdravje je bilo uničeno za vselej. Njena lepota je izginila, in ko je bila bivša cesarica Evgenija zadnjič v Parizu, je prišla Marion k njej prosit odpuščanja. Cesarica je ni mogla spoznati, tako je propadla telesno. Te dni pa se je Marion Morris vrnila v Ameriko, da ondi umre. Baje ne dočaka več prihodnje spomladi.
Telefonska in brzojavna poročila.
Celovec 10. maja. Občni zbor političnega društva za Slovence na Koroškem je bil slabo obiskan. Vladala je popolna letargija. To je zasluga tistih razdirajočih elementov, ki jih vodi prefekt Podgorc. Žlindrasti župnik Trun k se je predrznil predlagati dru. Šuster-šiču zaupnico, pa je sramotno pogorel.
Dobrepolje 10. maja. Ako potrebuje feldmaršal Žlindra „žajfo8, jo dobi po znižani ceni v dobrepoljski „zadrugi". Živio Tavčar in Plantan!
Dobrepoljski nasprotniki Žlindre.
f
Domžale 10. maja. Svederci pri agitiranju so govorili, koliko  bodo g. Žlindra za nas storili; ker pa do zdaj nič še ni, naj se „proč Žlindra" povsod glasi!
Tovarniški delavci. Javornik  10. maja.   Slava dr. Tavčarju in napredni stranki! Kličejo Pirčevi volilci v spodbudo omahljivcem „Pri nas je korajža, pri vas je pa ni!" Potočnik, župan, Jože Vi-d i c, Jurij S o k 1 i č, svetovalca, Jože S k a v c, Val. Lipovec, odbornika,   Štefan Podpač, trgovec,  Lovrenc Noč, posestnik. Ivan K o valj. Več podpisov še na razpolago. Kamnik 10. maja. Slava rimskokatoliškim duhovnikom, ki proslavljajo sleparijo! Živela rimska morala!
Kamniški radikalci. Stari trg   10. maja. Klerikalni kliki, koja kljubuje pravični sodbi parlamenta, proglaša žlindrovanje kot dra. Žlindre zaslugo, gromoviti fej!
Starotrški neponikvarji in nepojeti.
Dunaj 10. maja. V današnji seji poslanske zbornice je dr. Ploj interpeliral prezidenta, če se je res z dnevnega reda vinarskega odseka odpravilo poročilo o vinski klavzuli. Prezident je odgovoril, da se doslej na to še ni mislilo. Kakor se čuje, pride stvar v torek ali v sredo na vrsto. Potem je zbornica nadaljevala razpravo o davku na žganje. Govorila sta Choc in Deym Zbornica bo imela prihodnji teden v ponedeljek, v torek in v sredo sejo, potem pa štiri dni ne bo seje, da se bo mogla v odseku vršiti razprava o predlogu glede vodnih stavb.
Dunaj 10. maja. Zastopniki južnih dežel zahtevajo od vlade, naj se pri vodnih stavbah ozira tudi na te dežele. Ministrski predsednik se je izrekel proti temu, češ, da se z zgradbo druge železniške zveze s Trstom za južne dežele dovolj stori.
Dunaj 10. maja. V klubu konservativnih veleposestnikov je prišlo zaradi vodnih stavb do ostrega nasprotja. Manjšino je vodil princ Schvvar-zenberg. Večina se je izrekla za solidarno postopanje z mladočeškim klubom, in se je to že naznanilo ministrskemu predsedniku.
London 10 maja. Sklep francoske vlade, poslati v Tanger vojno ladjo, ker je maroški sultan kršil veljavno pogodbo mej Francijo in Marokom, je angleške politične kroge močno vznemirilo. Časopisje pravi, da je vsled tega položaj postal jako resen.
Narodno gospodarstvo.
— Okrajna hranilnica in posojilnica v Idriji je v lanskem letu imela denarnega prometa 1,557.050 kron 40 vin. med letom je pristopilo 55 zadružnikov. Izstopilo jih je 17 zadružnikov. Skupaj je bilo koncem leta 662 zadružnikov z 977 deleži. Stanje hranilnih vlog s kapitalizova-nimi obrestmi je bilo koncem leta 1,157.56039 kron. Stanje vložnikov pa 2478. Povprečno pride tedaj na jednega vlagatelja 467 13 kron. Stanje posojil je znašalo 909.39848 kron. Naloženega denarja je bilo 237.1S448 kron. Po nasvetu načelništva in s sporazumljenjem nadzor-ništva, se je v seji dne 14. aprila 1901 določilo naj se razdelijo naslednje nagrade in podpore : Za uradovanje 2640 K, družbi sv. Cirila in Metoda 100 K, družbi sv. Vincencija v Idriji 100 kron, gasilnemu društvu v Idriji 100 kron , gasilnemu društvu v Žireh 50 K, gasilnemu društvu v Črnem vrhu 50 K, ljudskim šolam v Idriji 100 K, v Žireh 50 K, v Črnem vrhu 50 K, v Godoviču 50 K, v Spodnji Idriji 40 K, v Ledinah 40 K, na Gorah 50 K, na Vojskem 40 K, na Vrhu 40 K, v Zavracu 40 K, strokovni šoli v Idriji 40 K, delavni šoli v Idriji 50 K, po-možn. društvu visokošolcev v Gradcu 50 K, bolniški blagajni v Idriji 100 K, dijakom na srednjih šolah iz Idrijskega okraja 500 K, revnim šolarjem v Idriji za knjige 100 K, revnim dijakom na realki v Idriji 300 K, kmetski podružnici v Spodnji Idriji 30 K, donesek za ustanovlj. pokojninski zaklad 500 K.
Darila.
Uredništvo našega lista je prejelo: Za bolnega pesnika g. Jos. M—na: Gospod župan Ivan Hribar 20 K.
Proti zofcobolu in gnjilobi zob
izborno deluje antisepUena
Melusina ustna in zobna voda
utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo is ust. Cena 1 steklenici 2 rabilnim navodom 60 kr. Zaloga vseh preizkušenih zdravil. Po poŠti razpošilja se vsak dan dvakrat.
Jedina, salona (28—19)
dež. lekarna M. Leustek, Ljubljana
Realjeva cesta Ste v. 1, zraven mesarskega mostu.
Meteorologično poročilo.
Vtttn» .»d morjem 906 8 m. Srednji anini U»k 7M O mm.
	Cas opazovanja	Stanje			
2		barometra v mm.	J!	Vetrovi	1 *
9
10
9. avecer
T. zjutraj 2. popoL
7375
7384 7366
115 si. svzhod
8*4 si. jjvzh. 116 sr. zahodi nevihta
jasno megla
Srednja včerajšnja temperatura 12*8*. nor-male: 13 2».
Dunajska borza
dne 10. maja 1900.
Skupni državni dolg v notah   .  . . Skupni državni dolg v srebru .   .   . ,
Avstrijska zlata renta.......
Avstrijska kronska renta 4° c  .  .  . .
Ogrska zlata renta 4%......
Ogrska kronska renta 4%    .  .  . . Av8tro-ogrske bančne delnice   .   .   . .
Kreditne delnice.........
London vista.........,
Nemški državni bankovci za 100 mark
20 mark...........,
20 frankov........., ,
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini..... . .
98-60 9816 117 95
97-50 11760 9310 1671 — 693 — 240-32»/, 117'50 2351 1910 90 60 1131
Slovensko akademirno društvo „.Slovenija" naznanja vsem svojim članom, stare&inam in častnim članom tažno vest, da je umrl dne 9. t. m. njen čian (1006)
Josip Zupančič
jurist
po kratki, mučni bolezni.
Priporočamo ranjkega v blag spomin!
Ivan Kauele, hišni posestnik v Gorici naznanja v lastnem in svojih otrok imenu, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je predraga soproga, preljubljena mati, blagorodna gospa
Pavla Kaučič roj. Mozetič
po kratki in mučni bolezni v Ljubljani mirno v Gospodu zaspala. (990) Zemeljski preostanki predrage ranjke se prepeljejo dne 10. t. m. v roj s eni kraj Solkan, kjer bodo v soboto predpoldne položeni k večnemu počitku.
Naj v miru počiva!
Vsem * sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo pretužno vest, da je naš ljubček
Hlnko
danes ziutraj ob 1 \H. uri, v starosti 3 let, po kratki, mučni bolezni preselil se v večnost.
Pogreb bode v petek, dne 10. maja ob ' ,5 uri popoludne na pokopališču v v Skorji Loki.
Škofja Loka, dne 9. maja 19ul
(999)
Uršula in Franc Splichal.
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze srčnega sočutja povodom prebritke izgube svoje iskreno ljubljene matere, gospe
jftne JCočevar
posestnice v Velikih Laščah
izrekam v svojem in svojcev imenu svojo globoko čuteno zahvalo vsem, ki so nam osebno in pismeno ljubeznivo lajšali neznosno bolest v tem bridkem časa.
Zlasti me veže dolžnost, izreči svojo zabvalo prečastiti duhovščini, velecenje-nemu uradništvu, slav. gasilnemu društvu, gg. pevkam in pevcem, gg. učiteljem in Šolski mladini, vsem domačim in mnogoštevilno došlim okoličanom za mnogobrojno spremstvo k zadnjemu počitku predrage ranjce. (997)
Ribnica, dne 8 maja 1901.
Ana Podboj.
Vabilo
k
rednemu občnemu zboru
za trinajsto upravno leto
posojilnice v Ribnici,
registrovane zadruge z omejeno zavezo,
kateri se bode vršil
v nedeljo dne 19. maja 1901 ob 4. uri pop.
v posojilničnih prostorih.
Dn evni red:
1. Poročilo in odobrenje letnega računa za leto 1900.
2. Volitev  načelništva in računskih pregledovalcev za leto 1901 in
3. Slučajni predlogi.
(987) Načelništvo.
Varuj Tt svoj o ženo!
rZa vsako rodbino naj>»inejio F knjigo t otroških »aderah a če» ItUoč   zahvalnimi   pi8ml pogjjj, l diskretno   za 90 vin (odprto
Rospa A. Kanpa,
^Berlin 8. W. 220 Lin denatraaac
(300—39)
Kopiti in KneippoTslci zdravilni zavod Kamnik:
pri !L.5\3-Tol]ax3Li
v dražestni, zdravi, proti vetru zavarovani planinski krajini. — Popolno zdravljenje z vodo.
Individualna zdravitev.
Sezona se prične a 15. mojem. Pred In po sezoni znižane eene.
Prospekti brezplačno. == (927—2)
rž
O U
43
Ul
o P<
cS S
»c
•H i—I
O
o U o o
o
•H
rs
Primerna
birmanska darila!
Največja in bogata zaloga zlatih, srebrnih in nikelnastih ur in verižic, zapestnic, uhanov, ovratnih verižic, broš, srčkov, prstanov i. t. d.
Priporočajoč svojo bogato izbero, vabim uljudno slavno občinstvo na obilen obisk in ogled.
Z velespoStovanjem (998—1)
Ii\r». Čuden
urar in trgovina vsakovrstne zlatnine in srebrnine
Ceniki »rezpačno, tudi po potiti.
Damsko kolo!
novo. se proda po ceni.
Kdo? pove npravniStvo ,Slov. Nar.".
C>s. kr, aistrijski      državni železnica.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. maja 1901. leta.
Odhod is Ljubljana ju£. kol. Proga čez Trbiž. Ob 12. uri 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Ansse, Solnograd, čez Klein-Reining v Stejr, v Line čez Amstetten na Dunaj. — Ob 7 uri
5 in zjutraj osobni vlak v Trbiž, Po d ta bel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Danaj, čez Selita hI v Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri
6 m popoldne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Ge-nevo, Pariz, čez Klein-Reining, v Stejr, Line, Bude-jevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj.
— Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. — Proga v Novo mesto in V Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj, ob 1. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 55 m zvečer. — Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga iz Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograda, Line i, Stevra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak z Trbiža.
— Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vi »k z Dunaja čez Amstetten, Karlovih varov, Heba, Mariiinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla.
— Ob 4. uri 38 m popoldne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakova, Ino« mosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga iz Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki : Ob 8. uri 44 m zjutraj, ob 2. uri 32 m popoldne in ob 8. uri 48 m zvečer. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 6. uri 50 m in ob 10. uri 25 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. — Prihod v Ljub ljano drž. kol. iz Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri H m dopoldne, ob 6. uri 10 m in ob i), uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (4)
S. Goldschmidf & sin
tovarna Milnih ognjišč
Wels, Gornje Avstrijsko.
Prenoailna štedllna ossij:*>«•»* v navadni opremi, kakor tudi z emajlom, porcelanom, z ma-jolično opažbo, za hišna gospodinjstva, ekonomije, gostilne in zavode. — Dobivajo se lahko po vsafci renomirani trgovini z železnino. — Kjer ni zastopa, se naravnost pošilja. (923— 6)
Z
F
Izšla je brošura:
lindra * * * * v drž. zboru
ter se dobiva
v „]firodni tiskarni".
Komad 20 vinarjev, 100 komadov lO kron.
ino vino v steklenicah, Kulmbaško pivo v steklenicah, konjak, brinje-vec, slivovko, Klauerjev „Triglav"
priporoča (12—106/
Bdmund Kavčič
t LJubljani, Prešernove nllce, nasproti poete
pozor!
V soboto, dne 11. maja t. 1
koncert
mc^čan^e godbe
v gostilni „pri Vošperniku".
Začetek ob 8. uri zvečer. >: Vstopnina 20 kr
K mnogobrojnemu obisku vabi najuljudneje
(993) J. Uošpernik.
1 S
&
m
Preselitev gostilne.
Podpisani uljudno naznanjam, da sem se iz gostilne ,,pri znamenju"
premestil
v gostilno „pri KleeblaU-u"
v Florijanskih ulicah nasproti cerkve
katero otvorim
v nedeljo 12. maja t. 1.
z godbo, trn*-
Gostilna bode odprta v nedeljo vso noč.
Za mnogobrojen obisk se priporoča z odličnim spoštovanjem
(995—1)
Alojzij Milavec.
v
i s i * m i m m m
i
Razpis natečaja.
V Osllnicl ob Kolpi zidalo se bode novo posloje za dvorazredno ljudske
šolo.
Za to stavbo potrebna dela pri podiranji in kopanji, potem kamnoseška, tesarska kleparska, zidarska, mizarska, ključavničarska, barvarska, steklarska in slikarska at razpišejo s tem v oddajo potom javnega pogajanja.
Dotični načrti, merila, proračuni stroškov m pogoji, kakor tudi vsa potrebna po jasnila so pri občinskem uradu v Osilnici ob Kolpi razpoloženi od danes naprej na vpogled vsakemu in vsaki čas. Glasom proračuna stroškov znašajo stavbni stroški skupno svoto 19456 K 62 h.
Ponudbe, katerim je napraviti primeren naslov in priložiti varščino v znesku 10 ponudbene svote naj se vpošljejo brez vseh stroškov najkasneje do vštetega 25 majnlka 1901 podpisanemu odboru v roke njegovemu načelniku Josipu Ožuru, občinskemu predstojniku v Osilnici.
Vsa prej navedena in samo ta dela oddala se bodo skupaj le jednemu podjetniku.
Podpisani odbor pridrži si pravico proste odločitve glede sprejema te ali one po nudbe in bode upošteval sploh le take ponudbe, katere bodo zadostovale navedenim in razun teh tudi v postavi z dne 26. grudna 1893 drž. zak. št. 193 označenim pogojem
Odbor za zidanje novega šolskega poslopja v Osilnici
(969—3) dne 5 majnika 1901.
„Pri Dolenjcu", Dolenjska cesta, Ljubljana.
Naznanilo.
Najuljudneje naznanjam, da sem prevzel trgovino od gospođa H. Fajcllge in ob ^ enem priporočam slav. občinstvu -velik.© zalogo fl
vsakovrstnega špecerijskega blaga R
in obče znanega JJ©štarsfc.ega pristnega žganja, kakor: brinjevee, *livo\Uu. |^ hrogevee, erešnjevee, borovnirar i. t. d., -van« po najnižji ceni. ^
Postrežba l»i£x>«&.
P. n. odjemalcem v Ljubljani pošiljam blago po naročilu brez vsakih stroško? v stanovanje, Za prav obilen obisk se priporočam (965—2)
Cjudevit Senedik
Ljubljana, Dolenjska cesta št. 8, „pri Dolenjcu".
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
46120^