Poštnina plačana v gotovini. Leto XIX«, št. 11. Ljubljana, petek 14. januarja I938 Cena 2 Din Upravništvo, LJubljana, Knafljeva ulica 5 — Telefon St. S122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul 6 — TeL 3392, 3492. Telefon št. 2455. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Podružnica Celje: Kocenova ul. št. 2 Telefoo št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št 11.842, Praga Cisto 78.180, V/ien št. 105 24L Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—, Za inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Grajski trg št. 7, telefon flt. 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica fitev. 1, telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. Prkodoslovna zna- I FRANCIJI GROZI VLADNA KRIZA nost in nasa javnost 2e nekajkrat je bila v javnosti izrečena sodba, da se naše znanstveno življenje razvija preveč samo zase, brez pravega stika z ostalim narodnim življenjem. Delo slovenskih znanstvenikov, uspehi naših laboratorijev, izkušnje strokovnjakov vseh panog, ki skoraj anonimni opravljajo važno kulturno delo — vse to je širši javnosti do malega neznano Vzlic temu pa javnost po svojih zastopnikih ali v kakšni drugi obliki izraža včasih kar očitno neutemeljene sodbe o domačih kulturnih ustanovah V kolikor gre za javna sredstva javnost ^elo odločuje o razvoju teh institucij. 2e nekaj časa imamo Slovenci v Jugoslaviji to. po čemer so generacije pred nami zaman hrepenele kot po dokazu naše kulturne enakovrednosti s sosednimi narodi. Imamo univerzo z njenimi znanstvenimi instituti, smotrno napredujoče muzeje. Narodno galerijo in sedaj tudi že svojo Akademijo znanosti in umetnosti V vseh teh napravah in ustanovah se izživlja naš element, prihaja do izraza naš narodni interes Vse te institucije so organ našega narodnega telesa Vzlic temu se zdi. da žive in delujejo nekako izven nas. kakor na nekem umetno ustvarjenem otoku, kamor imajo dostop samo izbranci To mnenje je v nekem pogledu točno, vendar pa ga ne smemo vzeti dobesedno Znanstveno življenje je pri vsakem narodu več ali manj izolirano od širokih tokov narodovega življenja Znnastveniki potrebujejo za svoje delo miru in svobode; njihova prizadevanja ne smejo podlegati spremenljivim razpoloženjem in trenutnim potrebam javnega življenja Rezultati njihovih raziskavanj ne morejo biti vedno namenjeni širši javnosti, saj so dostikrat umljivi samo strokovnjakom. Njihovo stremljenje mora ipiti absolutna resnica, medtem ko javno življenje po sociološki in psihološki nujnosti podlega polovičnim resnicam, subjektivnim prepričanjem in skupinskim interesom Zaradi tega se javnost ne more in ne sme vmešavati v delo znanstvenikov. Toda načelo nevmešavanja nikakor ne pomeni nezanimanja. Brez strokovnega dela univerz, raznih strokovnih institutov, laboratorijev in posameznih raziskovalcev ni mogoče nobeno polnovredno narodno življenje, kakor ni mogoče tam. kjer bi bile izključene iz njega svobodne Muze umetnosti vseh vrst. Zaradi tega ima sle-hern narod, tembolj še tisti, ki se mora trdo boriti, da z duhovnimi vrednotami nadomesti svojo fizično šibkost in tako dokaže sosednim narodom pravico do obstoja — dolžnosti nasproti svoji znanosti in umetnosti Podpiranje znanstvenih prizadevanj je najplemenitejša sebičnost vsakega naroda, ki vidi v višji kulturi svojo legitimacijo pred svetom in ki hoče z njo doprinesti svoj polnovredni delež občim kulturnim prizadevanjem človeštva. S tega vidika pozdravljamo danes prvo akcijo Prirodoslovnega društva v Ljubljani, da opozori s predavanji nase, na svoj namen in na svoje delo tudi širše sloje našega naroda Prirodoslovno društvo združuje v svojih vrstah večje število naših znanstvenikov, ki teoretično ali praktično goje vse vede katerih namen je raziska-vanje in proučevanje prirode in človeka v nji. Mnogi mislijo, da so prirodoslovna prizadevanja nekaka šolska, kabinetna, laboratorijska zadeva, ki se širšega sveta ne tiče To pojmovanje je zmotno. Raziska-vanje in proučevanje prirode je izrazito narodno delo in zasluži vso moralno in gmotno podporo javnosti. V Ljubljani smo dobili že 1. 1693. družbo »Academia operosorum«. ki si je celo tedaj zastavljala prirod&slovne naloge. L. 1767 se je ustanovila »Družba poljedelstva in koristnih umetnosti na Kranjskem«, ki je imela podobne namene. Hacquet in Sco-polia sta dve imeni, ki krepko označujeta tradicijo prirodoslovnih raziskavanj na naših tleh. Baron Žiga Zois je združeval osebnost preporoditelja z razgledanostjo prirodoslovca V 19 stoletju smo imeli celo vrsto domačih prirodoslovcev: ime slovenskega Brehma Fr Erjavca je še danes dovolj svetlo Prirodoslovne vede so se razvijale pri nas vzporedno z zgodovino, filo-logijo itd in niso bile nič manj pomembne za naš celotni narodni razvoj, čeprav niso v toliki meri stale v ospredju popularnega zanimanja. 2e nekaj let imamo samostojno »Prirodoslovno društvo«, ustanovljeno na osnovi znanstvenih meril in prizadevanj Ustanovitev tega središča naših prirodoslovnih raziskovanj pomeni datum v zgodovini slovenskega prirodoslovja Nihče ne more zanikati ogromnega pomena prirodnih ved za celoten ustroj sodobne civilizacije in za dalekosežne prevrate v miselnosti omikanih narodov Kakorkoli bi bilo napačno, če bi postavili v nasprotje duhovne in pri-rodne vede in ne videli v sintezi vseh spoznanj smotra celotnega kulturnega razvoja. moramo vendar reči. da nam večji priliv prirodoslovnih spoznanj ne more kulturno škodovati, marveč samo koristiti. Z druge strani potrebujemo Slovenci in Jugosloveni sodelovanje prirodnih ved pri izboljšariiu prirodnih ooeoiev našeea živ-lien'a Ne mislimo vlada ne bo takoj odredila energičnih ukrepov za zaščito franka in za- gotovitev socialnega premirja, bi bil prisiljen podati ostavko. Konferenci sta pozneje prisostvovala tudi podpredsednik vlade Leon Blum in notranji minister Dor-moy. Premotrili so celokupni notranji politični položaj. Za dopoldne je min. predsednik Chau-temps, ki se je popolnoma solidariziraJ s finančnim ministrom, sklical izredno sejo vlade ,ki je trajala nad štiri ure. Na seji je najprej finančni minister Bonnet poročal o finančnem položaju države, nakar je min. predsednik podal pregled celotne situacije. Po obširni debati, v kateri je prišlo do zelo burnih nastopov med zagovorniki radikalnih ukrepov in zmernejšo strujo, je bil sprejet sklep, naj vlada takoj ukrene vse, da prepreči napad na frank. Uradni komunike naglaša, da sta nredsednik vlade in finančni minister informirala člane ministrskega sveta o političnem in finančnem polofahi ter o odmevu na mednarodnem deviznem trgu. Ministrski svet je soglasno sk'enil. dokumentirati čvrsto voljo vlade, za obrambo franka in socialnega reda ln miru. Obenem je bilo sklenjeno, da bo ministrski predsednik na nocoi5n|i seji poslanske zbornice pojasnil položaj ter pozval ves franfn«ki narod, nai podpre vlado pri pri- De Valera pojile v London V ponedeljek se bo sestala konferenca irskih in angleških državnikov za ureditev spornih gospodarskih zadev London, 13 jan. a. Minister za domini-one je objavil snoči poročilo, da se bo De Valera s člani svoje vlade v ponedeljek 17. t. m popoldne sestal s predsednikom angleške vlade Chamberlainom. s katerim bo razpravljal o vseh vprašanjih, ki se tičejo razmerja med Irsko in. Veliko Britanijo Po konferenci 14. in 15. oktobra 1932, ki se je končala z neuspehom, bo to prvi nov zelo važen sestanek irskih in angleških državnikov. Prvi sestanek se je končal, z neuspehom zlasti zarad> anuitet za hipoteke. Irska je tedaj nehala plačevati te anuitete, nakar je Velika Britanija uvedla na irsko izvozno blago zelo visoke carine, isto pa je storila tudi Irska za britanski izvoz. Vprašanje je, ali bo prišel De Valera v London sedaj z zahtevami, ki jih Velika Britanija ne bo mogla sprejeti, ali pa bo sitavil predloge za modus vivendi z Veliko Britanijo. Konservativni, liberalni in delavski tisk označuje napovedano konferenco kot blesteč korak Ds Valere, ki pomeni obenem konec gospodarske vojne med obema deželama. »Daily Telegraph« naglasa, da misli De Valera opustiti politiko presenečenj in prijateljsko urediti stare prepire. De Valera je lahko prepričan, da bo tudi Velika Britanija pozabila, na preteklost. De Valera je izjavil zastopniku »Press Association«, da tvori glavno osnovo teh pogajanj vprašanje razdelitve Irske, obrambno in finančno vprašanje. Pobudo za pogajanje je dal De Valera sam. pogajanja sama pa ne bodo v nobeni zvezi s kakšno izjavo angleške vlade o novi irski ustavi. Kitajska se ne bo uklonila Kitajski generali in politiki odklanjajo japonske pogoje za sporazum London, 13- jan. o. V nasprotju s službenimi objavami japonskih listov poroča »Daily Telegraph«, da bo jutri ali najkasneje v soboto objavljena deklaracija, v kateri naj bi bili našteti vsi sklepi zadnje cesarske konference. List beleži mnenje nevtralnih opazovalcev v Tokiiu, ki pravijo, da so na cesarski konferenci sklenili priznati novo kitajsko vlado v Pekingu za edino legalno vlado na Kitajskem, odpoklicati japonskega poslanika iz šanghaja in imenovati novega japonskega poslanika v Pekingu. Ti sklepi pa so pogoj in bodo realizirani šele, ko bo propadel poslednji japonski poizkus, da bi se čangkajšek pridobil za mimo ureditev ki tajsko - japonpk i h nasiprotstev v smislu najnovejših japonskih zahtev, ki so še bolj popustljive, nego one, ki so bile Cangkajšku predložene po posredovanju nemškega poslanika v Hankovu. Pri tem opozarjajo omenjeni krogi, da je ja.ponska vlada sedaj zahtevala tudi ostavko maršala Cangkajš.ka, češ, da bi se drugače sp'oh ne mogla sporazumeti z nacionalno kitajsko vlado. Potemtakem je Japonska pustila vendarle še odprta vrata za morebiten sporazum s Kitajsko. Po vesteh iz Hankova so kitajski generali in politiki na svoji zadnji konferenci tal, na naše poljedelstvo, travništvo, gozdarstvo, sadjarstvo, ribarstvo itd., katerih reforme in napredek se dado reducirati na vrsto še nerešenih znanstvenih vprašanj in nalog, ki čakajo naše raziskovalce in laboratorije Geologija, fizika, kemija botanika, zoologija, biologija, medicina itd. — to niso zgolj tujke, ki so predstavotvorne samo izobražencu, to so tudi viri in pogoji našega narodnega napredka. Želeti bi bilo, da bi tem vedam posvečali večjo pozornost. Njih razvoj in uspešno praktično uveljavljanje zahtevata širše javnosti. Prirodoslovci potrebujejo boljših laboratorijev, njihovi instituti se ne smejo več tesniti v nepripravnih prostorih. »Prirodoslovno društvo« kot organ naših prirodoslovnih strokovnjakov mora dobiti svojo besedo pri važnih odločitvah, ki se tičejo prirodnih pogojev našega narodnega življenja. Da nadaljujejo uspešno delo, potrebujejo prirodoslovci gmotnih podpor: država, avtonomne korporacije in velika podietia nai bi tudi pri nas izvršba nasproti orirodo^lovcem to kar izvršujejo v drue;h napredn:h deželah Tako ne velevs samo kulturni ozir. v tem je tud: pozitivn interes narodne in državne sebičnosti, skrbi za lasten razvoj in napredek! sklenili odkloniti sleherne japonske po-i nudbe za sporazum, če se Japonska ne : odloči za obnovitev statuta quo in umakne vse svoje vojaške sile iz kitajskih dežel. V Hankovu so tudi računali s tem, da bo Japonska odpoklicala svojega poslanika iz Sarghaja, zanesli pa so se upravičeno predvsem na to, da jim Japonci kljub vsemu ne bodo napovedali vojne, ker bi v tem primeru morali računati z resnim sporom tudi z drugimi silami. Napad na otok Hajnan šanghaj, 13. jan. AA. Kitajci poročajo, da je več japonskih letal obstreljevalo Hoihov. važno luko na otoku Hajnanu. Dve japonski vojni ladji sta ves čas bombardiranja križarili pred luko. Pri napadu je ena bomba zažgala poslopje, kjer je bilo stanovanje ravnatelja družbe Standard Oil. Tudi osem drugih hiš so bombe razdejale. Požar v japonskem generalnem inšpektoratu Tokio, 13. jan. AA. Snoči je izbruhnil strašen požar v poslopjih, kjer je nastanjeno generalno nadzorstvo japonske vojske. Požar je bil tako močan, da je v nekaj minutah vse zgorelo do temeljev, vendar pa so rešili večino najvažnejših dokumentov. Kako je ogenj nastal, še ni znano. Italijanska politična delegacija v Tokiju Tokio, 13. jan. AA. Italijanski poslanik je obvestil zunanjega ministra Hiroto, da bo v Tokijo kmaJu prišla italijanska gospodarska in politična delegacija. Gospodarski svet Male antante Bukarešta, 13. jan. w. Sredi februarja se sestane v Bukarešti gospodarski svet Male antante. Na njem bodo obravnavali gospodarske probleme, ki se tičejo vseh treh državah, podrobno pa bodo razpravljali o poglobitvi medsebojnih trgovinskih odnošajev. Beck v Berlinu Berlin, 13 jan. o. V Berlin je davi prispel poljski zunanji minister Beck. Na postaji so ga sprejeli zastopniki zunanlega ministrstva dopoldne se je sesta' z nek?ter'mi nemščini poHtik ia tudi r ^emšk m zunanjim m ni trorr Neu*Tfhom V Berlinu nemerava ostati io jut*i zvečer, nakar bo odpotoval v ženevo na zasedanje sveta Društva narodov. zadevanju za očuvanje notranjega, političnega in socialnega reda in miru ter neobhodno potrebnega ravnotežja v državnih financah. Kakor zatrjujejo v vladnih krogih, bo ministrski predsednik zlasti poudaril, da ni nobenih tehničnih razlogov za nezaupanje v frank ter da gre zgolj za špekulacijo s političnim ozadjem. Za sejo poslanske zbornice vlada spričo takih okoliščin Izredno zanimanje. Računajo, da se bo po izjavi predsednika vlade razvila debata, ki jo bo opozicija izkoristila za generalno atako na režim ljudske fronte. Pariški listi presojajo precej skeptično položaj in razpravljajo resno o možnosti vladne krize. Nekateri desničarski listi že poročajo, da bo bodočo vlado sestavil znani radikalni voditelj Sarraut, ki bi obnovil vlado ljudske fronte, a jo razširil proti zmernemu centrumu, d očim bi izločil skralne levičarje. Glede nameravanih ukrepov vlade 53 zabito franka so zvečer zatrjevali da bo začasno ustavljeno notiranje. na borzah. Chautemusove izjave v parlamentu Pariz, 13. ian. g. Poslanika zbornica se je sestala ob 17.10. Predsednik Herriot je otvoril sejo z daljšim govorom, v katerem je pozval poslance, naj čuvajo svobodo in republikansko demokracijo ter se ne dajo zavesti od špekulantov, ki so zopet nastavili svoj nož, da bi zadali republikanskemu režimu ljudske fronte smrtni udarec. Ob veliki napetosti zbornice je nato povzel besedo predsednik vlade Chautemps, ki je v obširnem govoru orisal politični in finančni položaj države ter se podrobno bavil z dosedan jimi uspehi vlade na gospodarskem, finančnem in socialnem polju. Opisal je prizadevanje vlade za dosego socialnega premirja ter pozval tako delavce kakor delodajalce, naj vlado v tem prizadevanju podpro. Eni in drugi imajo svoje pravice, ki jih je vlada trdno odločena braniti in ščititi, imajo pa tudi dolžnosti do naroda in države, ki jih ne smejo nikdar pozabiti. D očim so državne finance v popolnem redu, državna blagajna likvidna in državni proračun uravnotežen, pa so se zadnje dni pojavili na borzah dogodki, ki kažejo, da skušajo temni elementi izpodkopati francoski frank in pognati državo v novo finančno zmedo, ki bi mogla roditi nedogledne posledice na gospodarskem, političnem in socialnem polju. Vlada .je čvrsto odIp*ena zatreti to špekulacijo in poziva ves francoski narod, da jo podpre. Ni nobenega stvarnega vzroka za nezaupanje v frank. Vlada odklanja devizno Irontrolo in veru je, da bosta zmaeala državljanska zavest in zdrav razum Francozov. Zbornica .ie z vefUdm odobravanjem pritrdila predsedniku vlade. Berlin v pričakovanju obiska dr. Stojadinoviča Dva ugledna nemška državnika in predsednik naše vlade o odnosa jih med Nemčijo in Jugoslavijo Berlin, 13. jan. AA. Skoro vsi nemški dnevniki so včeraj in danes prinesli simpatične življenjepise in slike o dr. Stojadino-viču ter dolge članke o Jugoslaviji. Nemški poslanik Heeren »Volk und Reioh«. vodilni časopis sodobne Nemčije, posveča celo številko obisku dr. Stojadinoviča. Nemški poslanik v Beogradu Heeren piše v njem pod naslovom »Razmerje med Nemčijo in Jugoslavijo«: Po zaslugi modrega in daljnovidnega vodstva svoja politike in gospodarstva, je položaj Jugoslavije v južnovzhodni Evropi zadnja leta dolival čimdalje večji pomen. Jugoslaviji se je posrečilo ustvariti dobro razmerje z vsemi sosedi Ln izposlovati, da je na vsem Balkanu prodrla zunanja politika, ki zavestno odklanja vsako možnost izkoriščanja po tujih interesih. Jugoslavija Je zadovolji vo premagala posledice agrarae krize in spretno izkoristila vse možnosti plasmana ter je danes na najboljši poti naglega vzpona, ki ga ji obetata bogastvo njene zemlje in delavnost njenega prebivalstva. Ta polet Jugoslavije se popolnoma ujema z interesi Nemčije. Nemčije in Jugolavlje nič ne razdvaja, nasprotno, zveze med njima so ozke. in Nemčija more samo želeti Jugosla-viji. na katere trgu nastopa zdaj kot kupec, zdaj kot prodajalec- zmerom na prvem m.v stu, in s katere narodom živi v čistem prijateljstvu. v vseh pogledih samo najboljše. Razmerje med Nemčijo in Jugoslavijo je v popolnem skladu z okoliščinami političnega i,n gospodarskega položaja. Te=no sodelovanje na vseh področjih je v obojem interesu prav tako pa tudi popolno medsebojno zaupanje, spoštovanje in prijateljstvo, bi sta osnova tudi za bodočnost. Zunanji minister Neurath Nemški zunanji minister baron Neurath je objavil pod naslovom »Nemško-jugoslo-vanska mirovna politika«: Bližajoči se obisk predsednika dr. Stoja-diinoviča me navdaja z iskrenim veseljem in zadoščenjem. Spoznal sem dr. Stojadinoviča kot iskrenega prijatelja nemškega naroda, in odličnega borca iz prvih vrst za mir. Zato pričakujem v obisku jugoslovanskega državnika ne samo utrditev dobrega razmerja med Nemčijo in Jugoslavijo, ampak vidim v tem tudi dogodek, ki bo velikega pomena za blagor Evrope in usodo obeh držav. Čeprav ie to prijateljstvo za oba naroda dragoceno, je treba podčrtati, da sta bila v evropski vojni na dveh različnih frontah. Kljub ie-mu se mora reči, da Nemčija in Jugoslavija nista brez smotrnega dela s svoje strani dobili tega položaja kot dar z neba. Najbrže so ravno vojni doživljaji utrdili to razmerje. Da je vojna doba pomnožila obojestransko splošno medsebomo spoznavanje in pomagala ustvariti sedanje zveze, se imamo zahvaliti odločni realistični politiki, ki je imela premagati nasprotstva takratne dobe. Med tem ko se je izvrševalo to delo, se je pa pokazalo, da med obema državama ne samo ni nasprotij, ki bi mogla otežko?iti njuno razmerje, temveč- da celo v pozitivnem pomenu pripadata skupnosti interesov. To je zasluga obeh vlad. ki sta prišli do jasnega spoznamja možnosti in nujnosti, da je treba v korist obeh narodov in v blagor Evrope izrabiti dane okoliščine in možnosti. Današnje prijateljske zveze in vzpon gospodarskega razmeria med obema državama, so nam dokaz o potrebi tega prijateljstva. Kdor hoče biti pošten, mora občutiti (»polno zadovoljstvo, da ie realistična in nepristranska politika mogla pripomoči k razči-ščeniu i.n ozdraviti razmerja v najbolj občutljivem >n tolikokrat mučenem podroČu Ev rope. Čp že gledamo s'vari s tega v;dika. moramo priznati, da današnje razmerje med \em*;io in JugostevMo 'e pri--r>eva k on »mu ?irš'mn prispeval ju konsolidacije, ki se danes lahko opaža v Srednji Evropi in ki mu je sodelovanje med Nemčijo in Jugoslavijo dalo dragocene impulz d. Ne smemo pa ostati samo pri tem. da se ohranijo naH sedanji prijateljski odnosi, temveč je treba z ustvarjalno silo in odločnostjo širiti krog dobrega razmerja povsod, kjer bodo interesi narodov to zahtevali. To je po moji sodbi geslo, ki mu je zajamčena bodočnost. To geslo ie rodilo srečne pogoje za razvoj razmerja med Nemčijo in Jugoslavijo in omogočilo stan je. ki temelji na čvrstih in naravnih temeljih skupnih interesov. Obisk predsednika jugo=ilovanske vlade dr. Stojadinoviča daje priložnost za poudarek oboje volje do dela in miru. Utrditev razmerja med Nemčijo in Jugoslavijo bo nov dokaz našega vzajemnega aktivnega prizadevanja za splošni mir. Predsednik vlade dr. Stojadinovič V članku pod naslovom »Jugoslavija in Nemčija« razvija predsednik vlade dr. Stojadinovič tele misli: že neposredno po vojni so se začeli odnosi med nemškim in jugoslovenskim narodom hitro Dormali:ziirati. Gospodrrfka vzajemnost, ki predstavlja danes odločilen činitelj na obeh straneh, se je tal roj po vojni začela kar najlepše razvijati. Jugoslavija je pretežno agrarna država, Nemčija industrijama, in tato se kar najlepše izpopolnjujeta v sivo jih gospodarskih potrebah. Zato se je trgovinski promet med obema državama zadnja leta razvijal v okviru trgovinske pogodbe iz leta 1934 in je dosegel ogromen razvoj. Stalno se zavedamo okoliščine, da igra Nemčija v Po-donavju od'očilno vlogo in da ni možna, nobena ureditev tako imenovanega podonavskega problema brez nemškega sodelovanja. Priznati moraimo, da je nemška politika tudi sama zmerom kazala popolno razumevanje za potrebe in koristi Jugoslavije. Tudi je znala v popolnem obsegu ceniti neodvisnost naše zunanje politike. ki jo moramo zm&ram voditi samo v skladu z našo lastno koristjo. Na tej podla,gi se je razvijalo razmerje med Jugoslavijo in Nemčijo tudi na političnem polju, zmerom prijateljsko, in nikoli ne skaljeno. To je potrdil tudi obisk nemškega zunanjega ministra v Beogradu leta 1937. V svojih razgovorih z Neurathom sem mogel ugotoviti, da se ujemajo naša naziranja na političnem področju v korist mirnega in prijateljskega vzajemnega dela med našima državama. Naši razgovori so nas utrdili v želji in v prizadevanju, da služimo splošnemu miru s poglobitvijo vzajemnih odnosov. Prepričan sem. da bo tudi moj obisk v Berlinu rodil to soglasje. Posebno se veselim, da bo.n na tem obisku lahko stopi; v stike z vsemi vodilnimi možmi nove Nemčije, predvsem z njenim ftihrerjem. Zgodovinsko delo. ki ga je vodja in državni kancler izvršil z duhovno preporodi t vi--'o Nemčije, je deležno tudi pri nas občudovanja in priznanja. Prežeti smo s prepričanjem, da v današnji dobi socialnega dogajanja notranja urejenost bolj kakor karkoli drugo prispeva k splošnemu miru. Odhod dr. Stoladinoviča v Berlin Beograd, 13. ian. AA. Ker je odpotoval predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič nocoj v tujino, ga bo na podlagi ukaza od 14 t. m. dalje zastopal notranji minister dr, Anton Korošec. Ruski noslanik zapušča Bukarešto BuKarešta, 13. jan. AA Ruski poslanik Ostrovskij je prosil za odpoklic, ker misli. da je njegova navzočnost v Bukarešti v sedanjih političnih razmerah odveč. »JUTRO« St. II. Petek, 14. 1 1938 Slovesna deklaracija v Budimpešti Politično približanje osi Rim—Berlin — Madžarska ln Avstrija proti Društvu narodov, Id bi se organiziralo kot ideološka skupina Budimpešta, 13. jan. k. Po poslednjem razgovoru italijanskih, avstrijskih in madžarskih državnikov je bila snoči objavljena skupna izjava, ki pravi med drugim: 1. V zadnjih treh dneh je bil med zastopniki vseh treh držav skupen posvet v smislu rimskih protokolov. 2. Zastopniki vseh treh držav so ponovno x zadovoljstvom ugotovili rezultate in ugoden razvoj odnošajev na podlagi rimskih protokolov. Ponovno so poudarili svojo voljo, da se v smislu teh protokolov ojači njihovo politično in gospdarsko ter prisrčno sodelovanje. V ta namen sta zastopnika Avstrije in Madžarske izrazila svoje zadovoljstvo zaradi tesnega sodelovanja med prijateljskima državama Italijo *ev, da bodo sedaj tndi formalno priznaj* rež>m generala Franca kot zakonito i^Vado v Španiji in vseh n lenih koloni;n posestvih. Zastopniki vseh treh vlad so pri tem ugotovili, da pomeni ta odločitev realen pri- spevek k normalizaciji odnošajev med Španijo in drugimi državami, kakor tudi k obnovi miru v Evropi. 5. Avstrijski in madžarski zastopniki so sprejeli na snanje resne in pravične razloge, zaradi katerih je Italijanska vlada izstopila iz Društva narodov, in so ugotovili vse resne posledice, ki jih je ta italijanska odločitev izzvala glede na sestavo, cilje in sposobnosti Društva narodov, ter so izjavili, da Društvo narodov ne more dobiti značaja nekakšne ideološko obeležene skupine. Ce bi se to zgodilo, sl Avstrija ln Madžarska pridržujeta pravico ponovne proučitve vseh svojih odnošajev do Društva narodov. 6. Zastopniki Italije ln Avstrije so ponovno potrdili, da njihovi vladi priznavata popolno enakopravnost Madžarske v vojaškem oboroževanju. Predstavniki vseh treh vlad smatralo takojšnjo realizacijo tega načrta za potrebno. 7. Predstavniki Italije ln Avstrije so Izjavili. da njihovi vladi * velikim zanimanjem motrita razvoj odnošajev med Madžarsko in Rnmtini.io. Zadovoljiv rezultat madžarsko-rumunskih pogajanj bi nedvomno prispeval h konsolidaciji miru v Podunavju. 8. Zastopniki vseh treh vlad so proučili gospodarski položaj in so se sporazumeli, da je trtba z vsemi sredstvi še nadalje pospeševati treovinsk5 promet med vsemi trreml državami na načelnih osnovah, ki so bfle pred kratkim določene. 9. Končno so potrdili svoj skupni dobri namen, sodelovati z vsem' državami, ki hočelo s svojo politiko dejansko služIti realnim ciliem miru in obnove, ter si prizadevajo doseči boljše razumevanje med narodi. V Budimpešti zelo zadovoljni Ta skupna izjava je izzvala v tukajšnjih političnih krogih precejšnjo pozornost,. Glavno, na kar opozarjajo, je dejstvo, da sta Avstrija in Madžarska brezpogojno priznali velik pomen osi Rim - Berlin za mir in obnovo odnošajev v Evropi, da smatra Avstrija poleg rimskih protokolov svoj julijski sporazum z Nemčijo celo za osnovo svoje zunanje politike, da sta obe podu-navski državi pripravljeni tudi formalno priznati režim generala Franca in da sta se že v naprej zavarovali nasproti Društvu narodov za primer, če bi se sedaj organiziralo v obliki neke ideološke skupine, kar se bo končno spričo antiteze nasproti italijansko-nemško-japonskemu bloku prej ali slej nujno tudi zgodilo Stališče, ki sta ga Avstrija in Madžarska zavzeli nasproti Društvu narodov, proglašajo v tukajšnjih političnih krogih celo za neke vrste ultimat. Udeleženci konference so se snoči udeležili še slavnostne predstave v budimpe-štanski operi, nakar je bil banket v italijanskem poslaništvu, v avstrijskem pa so priredili ples. Dr. Schuschnigg in dr. Schmidt sta danes v prvih jutranjih urah odpotovala na Dunaj, italijanski zunanji minister grof Ciano pa se je ob 7.30 odpeljal z brzovlakom preko Ljubljane in Trsta v Italijo. Rimi Cianova zmaga Rim, la. ja.n. AA. Italijanski lieti poudarjajo važnost izjav zastopnikov dižav rimskega bloka in njihov zelo jasni in odločni ton. »Popolo d'Italia« naglasa a/ eolutno solidarnost, ki obstoja med vsemi tremi državami, in piše, da se je dosegel sporazum glede vseh splošnih in podunavskih problemov, ki presega tudi najugodnejša pričakovanja. Jasne izjave Avstrije in Mad-žpr-ske dokazujejo, da stopata v celoti po političnih smernicah Italije Ln Nemčije, temelječih na boju proti komunizmu, na priznanju generala Franca in na zapustitvi DN. »Messaggero« pravi med drugim, da se giof Ciano vrača v Rim z zmago, ki potnem zmago Italije in vseh tistih narodov, ki stopajo odločno po isti poti in 6e boie za isto etvar. List pričakuje zbližanja med Madžarsko in nekaterimi sosedami. Rim, 13. jan. w. »Mesaggero« označuje budimpeštansko izjavo za jasno, odločno, samozavestno in obvezno proklamaci-jo, ki kaže, da so rimski protokoli skupna zadeva proti skupnemu sovražniku. Rimski protokoli so v Budimpešti prestali svoj ognjeni krat. Zavezništvo Italije, Avstrije in Madžarske je tako močno, da se mu ni treba bati več nobenega nasprotnika. Postalo je tako močno, da privlačuje sedaj tudi že močnejše države. »Popolo di Roma« piše, da presega rezultat konference v Budimpešti tudi najbolj optimistično pričakovanje. V vseh vprašanjih je bilo doseženo popolno soglasje. Opoldanski »Piccolo di Roma« pravi, da je skupna izjava postavila srednjeevropski problem za evropski problem. Srednja Evropa se je s tem tako približala osi Rim-Berlin, da tvori z njo enoten blok. Pariz: Popoln uspeh italijanske politike Pariz, 13. jan. AA. >Matin« piše o konferenci podpisnic rimskih protokolov, da je rezultat teh razgovorov pokazal popoln uspeh italijanske politike. Peštanski razgovori so očitno utrdili pot za razgovore med Madžarsko in Rumunijo glede manjšin. Sodeč po sklepnem komunikeju so našli rešitev vseh težkoč. V političnih krogih, ki so zasledovali potek konference ob blizu, prevladuje mnenje, da je konferenca doživela velik upeh. Podobno piše tudi »Journal«. V nasprotju z njima poudarjala »Jour« in »Epoque«, da pestanska konferenca ni doživela tistega uspeha, kakor ga je pričakovala Italija. Dr. Schaubach kandidat za senat Dr. Krek glavni tajnik JRZ Beograd, 13. jan. p. Tu je zasedal ožji glavni odbor JRZ pod predsedstvom dr. Stojadinoviča. Seji so prisostvovali med drugimi minister dr. Korošec, minister dr. Miha Krek, nar. posl. Franc Klar, bivši minister dr. Kulovec in senator France Smodej. Po poročilu tajnika Pantiča je bila odobrena kandidatna lista JRZ za volitve v senat, in sicer za vse banovine. V Beogradu bo kandidiral tajnik glavnega odbora JRZ Dušan Tripkovič. V celi vrsti banovin bodo kandidirali za senatorje razni odličnejši narodni poslanci iz Kluba JRZ. V dunavski banovini bo kandidiral med drugimi minister za kmetijstvo Sve-tozar Stankovič. V dravski banovini bo kandidiral dr. Franc Schaubach, okrožni inšpektor v p. in odvetnik v Mariboru, njegov namestnik je Alojzij Mihelčič, župan iz Celja. V savski banovini je nosilec JRZ liste finančni minister dr. Dušan Le-tica. Na koncu seje je bila sprejeta prošnja senatorja Franca Smodeja, da se ga razreši dolžnosti tajnika glavnega odbora JRZ zaradi preobremenjenosti. Na njegovo mesto je bil soglasno izvoljen minister brez portfelja dr. Miha Krek. Micescu v ženevi 2eneva, 13. jan. w. Rumunski zunanji minister Micescu je danes prispel v Ženevo. Takoj po svojem prihodu je imel razgovore z vodilnimi uradniki glavnega ta jništva Društva narodov in s stalnimi zastopniki držav Male antante v Ženevi Micescu bo na zasedanju sveta Društva narodov. k) se prične v ponedeljek 17. t m.„ zastopal Malo antanto. Pri tem se bo držal smernic, ki jih je določil stalni svet Male pntante. V ženevskih krosih so prepričani. da sprememba rež;ma v Bukarešti ni prizadela solidarnosti Male sntante. kar sfa tudi prepričevalno pokazala obiska Mieesca v Pragi !n Beogradu Rumunski zunanji minister bo zasedanje sveta Društva narodov uporabil tudi za to, da ob- razloži protižidovsko politiko novega ru-munskega režima. Pri tem bo opozoril, da ukrepi, ki jih je odredila in jih še namerava vlada Goge, niso naperjeni proti določbam manjšinskih pogodb, marveč samo proti onim, ki so se po sklenitvi miru protipravno naselili v Rumuniji. Fuzija rumunskih liberalcev Bukarešta, 13. jan,- w. Predsedstvo nacionalne liberalne stranke je povabila vse poslance stranke ln bivše disidente na banket, ki bo v ponedeljek 17. t. m. v Bukarešti. Pri tej priliki bo svečano proglašena zopetna združitev obeh fraikcij v enotno stranko. S španskih bojišč Barcelona, 13. jan. AA. Snočnje uradno poročilo vojnega ministra pravi, da na frontah ni bilo ničesar posebnega. Nacionalistična letala so bombardirala nekaj vasi za republikanskimi postojankami. Salamanca. 13. jan. AA. Poročilo nacionalističnega vrhovnega poveljstva pravi, da so nacionalisti vse napade nasprotnikov na teruelskem bojišču sijajno zavrnili. Na te-ruelski fronti je padlo na tla sovražno letalo, zadeto od nacionalističnih protiletalskih topov. Barcelona, 13. jan. w. Danes so tri bombna letala frankovoev preletela mesto ter vrgla več bomb. Ena oseba je bila ranjena, škoda pa je precejšna. Perpignan, 13. jan. w. V pretekli noči »o frankovska letala bombardirala PortBou. Posebno hudo razdejanje je bombardiranje povzročilo na kolodvoru in brzojavni centrali. Človeških žrtev sicer ni bilo, pač pa je škoda zelo velika. St. guentin francoski poslanik v Wa s h Ing tonu Pariz, 13. januarja, b. Zunanje ministrstvo uradno sporoča, da je bil grof St Qi;entin, ki je bil poleti lanskega leta imenovan za francoskega poslanika v Rimu, svoj9ga mesta pa ni zasedel, sedaj imenovan za francoskega poslanika v j Washingtanu. | Beležke Čudovita propaganda Po naših cerkvah nadaljujejo nekateri vneti dušni pastirji t vso vnemo akcijo za razširjenje dobrega katoliškega tiska in za izkoreninjenje vse tiskane besede, ki nima blagoslova Kopitarjeve ulice. Tako so imeli v Zagorju kar dva predavanja o dobrem katoliškem tisku. Sporedno s predavanji so pričeli prodajati dober katoliški tisk pred cerkvenimi vratmi in ga vsiljevati vernikom pri odhodu od službe božje. In to ne tisk verske vsebine, za katerega cerkvena oblastva odgovarjajo, nego liste, za katere noče prevzeti odgovornosti niti Katoliška akcija, kaj šele knezoškofijski ordina-riat. Rezultati te propagande so v čudoviti: število naročnikov naprednega in nacionalnega tiska narašča, pri »katoliškem tisku« pa se nikjer nič ne pozna ... Premalo zanimanja za Kmečko zvezo Organiziranje Kmečke zveze kot podeželske organizacije slovenskega dela JRZ ne gre tako izpod rok, kakor so mnogi pričakovali. Zato se je oglasil sedaj v »Domoljubu« neki Šinkovec in pričel na vse mogoče načine rotiti slovenske kmete, naj se za božjo voljo organizirajo v Kmetaki zvezi. »Dobro leto je ie, kar se je obnovilo naše gibanje. Da imamo že nekaj uspehov pokazati, ni nobenega dvoma. Poudariti pa moramo dvoje: Nekateri mislijo, da se mora položaj kar na kratko obrniti. Zato že povprašujejo, kje se je kaj naredilo in kje so uspehi. Drugi stoje ob strani in čakajo, kdaj bo skleda polna, da bodo prisedli k obloženi mizi. Tako so ustanovili po nekaterih ol činah Kmečko zvezo, pa še po tistih občinah je dosti kmetov, ki to gibanje gledajo po strani in ga omovažujejo, češ saj ne bo vse skupaj nič. Nekaj pa je še občin, kjer sploh ni kmečkega stanovskega gibanja, še zmenijo se ne za Kmečko zvezo in kar tja v en dan čakajo boljših časov. Ce bo šlo tako napiej, bt.mo kmetje še dolgo čakali in gotovo je. da ne bomo dočakali boljših časov, ampak še slabše. Kmečki ljudje bodo še bolj silili s kmetov, mizerija bo še večja, plače še manjše, brezposelnost Se večja ... žalostno je, da po dobrem letu gibanja po nekaterih krajih ni nobenega odmeva. Vse to spričuje našo nezavednost.« Unitarizem in federacija V Nikši6u izhaja »Svobodna misel«, ki podpira politiko JRZ in se posebno toplo zavzema za dr. Stojadinoviča. V božični številki objavlja članek »Srbi in Hrvati v politiki«. Uvodoma ostro kritizira zagrebški sporazum med KDK in beograjsko združeno ojx>zicijo. Osnovanje Srbskega kluba. Zveze srbskih prosvetnih druš>tev in Pravoslavnega narodnega odbora je samo reakcija na hrvatski ekskluzivmi nacionalizem, ki ni imel dosedaj organiziranih nasprotnikov ua srbski strani. J-Treba je razlikovati nacionalni unitarizem od državne ureditve in prav posebej še od centralizma. Država in narod bi bila izpostavljena velikim nevarnostim, če bi se posamezni deli naroda, ali države razvijali neodvisno drug od drugega. Sprejemljiva bi bila federativna ureditev države, ki pa bi morala sloneti na v ustavi zagarantiranem narodnem edinstvu. Taka ureditev države bi lahko zadovoljila upravičene težnje tn zahteve hrvatskega naroda, kakor ostalih delov naroda in pokrajin države. V 6vojem bistvu bi morala obsegati taka ureditev države vse tisto, kar si narod prestavlja pod pojmom širokih samouprav. Proti taki ureditvi države ne bi mogli imeti pomislekov tudi jugoslovenski nacionalisti. Morali bi jo »elo pozdraviti kot prvo etapo izgraditve edinstvene jugoslovenske kulture. Brez nevarnosti za narodno in državno edinstvo bi se v tem slučaju lahko dovolil vsaki edinici tako urejene države, da nemoteno razvila svoje poeebno socialno, gospodarsko in kulturo življenje, prav tako bi lahko vsaka taka edinica določila za svoj teritorij najbolj primerni upravni sistem- postavljala sama sodnike, profesorje in učitelje. Pri tem bi moral učni načrt in vzgojni program mladine ostati seveda isti od Maribora do Djevdjeliie. Prav tako bi morali biti enolni za vso državo sodni zakoni z eno kasači jo, ali oddelki kasaoije po posameznih pokrajinah. Tako ureieno državo bi mogli sprejertl tudi nacionalisti unitaristi«. „Obzorovi" otrobi Zagrebški starina »Obzor« nadaljuje t vezanjem otrobov na račum JNS. To pot je zopet posvetil kar cel stolpec slovenskim pristašem JNS. Dolži jih, da so prikriti separatisti in da vodijo pod jugosJovensko firmo neko čisto samoslovensko politiko. Dočim očitajo gospodje iz Kopitarjeve uli-lice jugoslovenskim nacionalistom v Sloveniji, da so izdali slovenstvo ter postali izkoreninjene!, pa pravi »Obzor«, ki je sicer v zelo intimnih odnosa jih s prijatelji iz Kopitarjeve ulice, med drugim- »V Sloveniji se ni vodila nobena gonja proti slovenski narodni individualnosti niti za časa Pri-bičevača, niti za časa Petra Živkovida. Nasprotno vidimo, da so najbolj glasni poborniki Perta Živkovič in pro-povedniki jugoslovanske adeologije med Slovenci vztrajno čuvali znamenja slovenske narodne individualnosti. Tako smo doživeli. da so dr Kramer in njegovi tovariši nadaljevali z izgradnjo slovenske narodne individualnosti in niso niti spremenili ime Svojega lista »Slovenski narod«. Najboljše gledališče v Moskvi zaprto V Moskvi so te dni zaprli slovito gledališče Meyerhold in sicer po sklepu gledališkega odseka pri komisariatu za umetnost. Gledališče Meyerhold je bilo eno izmed najbolj slovečih v Moskvi in znano širom sveta. Osebje, ki je doslej igralo v ukinjenem gledališču, bo'razmeščeno po ostalih moskovskih in ruskih gledališčih. Kaj bodo storili z glavnim režiserjem in ravnateljem gledališča Meverholdom, še ni znano. Zanimivo je, da so skoraj vsi moskovski listi ostro kritizirali zatvoritev Mever-holdovega gledališča, o katerem pa zopet trdijo uradni krogi, »da je docela zapadel pod vplive, ki so povsem tuji sovjetski umetnosti in nevarni za mišljenje sovjetskih državljanov. Kljub opozorilom se vod stvo gledališča ni moglo otresti buržujske ga duha ter je potvarjalo z raznimi igra mi pravo vsebino življenja v sovjetski Ru snji ter uprizarjalo celo dela, ki so bila povsem sovražna sovjetskemu duhu in mišljenju.« _ leško-ruski konzularni spor London, 13. jan. w. Sovjetska vlada je izrazila angleški vladi željo po vzpostavitvi konzularne paritete, ker ima Rusija v Angliji samo en konzulat, dočim ima Anglija svoje konzulate v Moskvi in Leningradu, je sovjetska vlada izrazila žeijo, naj bi Anglija ukinila svoj konzulat v Leningradu. V angle<3kih vladnih krogih je naletela ta zahteva sovjetske vlade na odpor. Ker je Rusija tudi od drugih držav zahtevala, naj ukinejo svoje konzulate v Leningradu. smatrajo v Londonu, da se skrivajo za tem gotovi nameni. Bržkone hoče sovjetska vlada odstraniti iz Leningrada, ki' predstavlja glavno sovjetsko vojno luko, vse tuje opazovalce. (Pot /c prehladu vodi največkrat skozi usta. Zato al pogosto desinficirajte usta in grlo s Mr. Bahovčeviml bonboni iz smrekovega ekstrakta ln mentola, Id ublažijo kašelj ln hripavost, zrahljajo katar in olajšajo izločanje sluz. Zavitki Din 4.— ln Din 6.—. Apoteka Mr. BAHOVEC, LJUBLJANA Kongresni trg štev. 12 Proračun za kmetijstvo Možnost denarne odškodnine dcbrovoljcem Beograd, 13. januarja, a. Na današnji seji finančnega odbora, je podal svoj ekspo-ze minister za kmetijstvo Stankovič, ki je med drugim izvajal: V lanskem ekspozeju sem poda! izčrpen delovni program za pospeševanje in zboljšanje kmetijstva in nimam programsikemu delu ničesar dodati ne spremeniti. Lansko leto je bito za naše kmetijstvo sorazmerno dobro, ker je bila letina dokaj ugodna (za sadje), a tudi cene poljsKih pridelkov so bile dobre. Velikih škod. posebno pri živini, tudi ni bilo. Vse to je pripomoglo k temu. da se je vladna politika cen lahko izvajala in celo olajšala. Blagostanje od ugodnih konjunktur zadriih dveh let je hitro zajelo široke sloje našega ljudstva, kar je pa imelo velik vpliv na zboljšanje splošnih gospodarskih razmer v državi. V duhu programa je bilo delovanje ministrstva usmerjeno v zboljšanje kakovostnih pridelkov, da bodo čim bolj primerni za izvoz in za konkurenco. Tako se je nadaljevala akcija Prizada za nabavo nadalj-nih 200 vagonov najboljše pšenice, imenovane »bankut«. Dalje je PRIZAD iz svojih sredstev zgradil 200 sušilnic velikega sistema in žrtvoval za zboljšanje kmetijstva 10, za zboljšanje sadjarstva 3 milijone din. Za gradnjo velikih zadružnih kmetij in za razširjenje starih se je iz državnega proračuna odobrila podpora v znesku 6,150.00 din. Začelo se je novo pakiranje in tipiziranje smokev na zadružni osnovi. Podelila se je podpora za zidanje treh novih zadružnih tovarn konoplje. V zvezi z akcijo za razširitev bombažne kulture na jugu smo nabavili 4 vagone bombažnega semena na bolgarskem in 12 motornih čistilnic bombaža. V Skopi ju se instalira velika čistilnica deteljnega semena. V živinoreji se posveča posebna pozornost konjereji, in sicer konjem za ježo. V govedarstvu, svinjereji in perutninstvu se dela normalno in so razmere dokaj ugodne. Nadaljnje se zidanje in urejanje živinskih selekcijskih postaj. Zgradili smo nov zavod za pregled volne v Topčideru. Vrši se organizacija ribarstva po novem zakonu o sladkovodnem ribarstvu. Tudi so stopili v veljavo banovinski pravilniki o živinskih in veterinarskih skladih, ki bodo pomnožili sredstva za pospeševanje in zboljšanje živinoreje. V Zemunu se gradi in ureja centralni veterinarski zavod. Število veterinarskih mest v novem proračunu je povečano, tako da bo imel vsak okraj vsaj po enega veterinarja. j Kmetijske zbornice začenjajo delovati, čeprav s težavami. One uvajajo kmete v gospodarsko politiko naše države, zato je v njihovo korist, da bodo te zbornic© čimprej sposobne za delovanje. Uredba o likvidaciji kmetskih dolgov je dobila izpopolnilo v novi uredbi, da se bo to delo moglo olajšati in pospešiti po dosedanjih izkušnjah. Denarni zavodi in zadruge so doslej izročili več ko 650.000 dolžnikov Agrarni banki z dve in tri četrt milijarde terjatev. V severnih krajih je bilo koloniziranih 31.700 kolonistov, med njimi 19.442 prostovoljcev. Zaradi pomanjkanja razpoložljivega zemljišča za razdelitev smo morali kolonizacijo že pred petimi leti tudi med prostovoljci ustaviti. V letošnjem letu smo dobili 385 novih prostovoljskih prošenj za dodelitev zemljišča . Tako j« zdaj skuipaj s prošnjami iz prejšnjih let neuslišanih 7744 prostovoljskih prošenj. Pričakovati je, da se bo to število na podlagi novega pravilnika vojnega ministrstva za izvršitev zakona o prostovoljcih povečalo za svojih štiri tisoč, tako da bo prostovoljskih prošenj več ko 11.000. Ce ne bo dosti zemlje za razdelitev, bomo pripravili zakonski načrt, po katerem bi se večjemu delu teh prostovoljcev dalo mesto zemlje po 50.000 din (borcem) in po 30.000 din neborcem v 4 ln pol ">/«nih agrarnih obveznicah. Prejšnja stiska in nato sledeča likvidacija kmečkih dolgov je ustvarila stanje, zaradi katerega mora.Aio sedaj resno misliti na obnovitev femetskega kredita. Kmetovalcu je treba vrniti kreditno sposobnost in mu jo okrepiti. Obnoviti je treba tako zvani lombar dni kredit s pomočjo proizvajalnega zadružništva. Važen je tudi melijoracijski kredit in komasacijski kredit, ki oba pospešujeta splošno gospodarstvo in sta oba produktivna. Sedaj so v teku potrebne priprave za uvedbo teh kreditov. Novi proračun kmetijskega ministrstva, je za približno 15 milijonov večji od lanskega. Pri tem pa ni vračunan poldrugi milijon din za najnovejše povečanje uradniških in usmžbenskih prejemkov. Ustvariti nameravamo 41 novih mest in sicer 11 za veterinarje in 30 za agronome v novih kmetijskih ustanovah, ki so bile letos ustanovljene. Proračun kmetijskega ministrstva, Ji bil sprejet z večino .glasov. Polemika o kmečki državi Nedavno je izdala Matica hrvatska knjigo »V svetu paradoksov«, ki jo je napisal profesor dr. Vinko Kriškovič. V njej pisec ostro kritizira zagrebško ideologijo »se-ljačkega naroda«, »seljačke države« in kmečke kulture. Njegova kritika je izzvala predsednika HSS dr. Mačka, da je napisal oster članek, katerega vsebino smo že citirali. Sedaj mu odgovarja v »Obzoru« z dolgim polemičnim sestavkom profesor dr. Kriškovič. Njegov odgovor je vzbudil razumljivo senzacijo v zagrebških političnih krogih, ker je to po dolgih letih prvi primer, da se je javno oglasil proti dr. Mačku znani hrvatski prosvetni delavec in to s podpisom Najprej pribija dr. Kriškovič, da je teorija o seljačkem narodu in o možnosti ustanovitve kmečke države huda zabloda. Hrvatski kmetje so stan kakor vsi ostali stanovi; ni pa mogoče proglašati samo en stan za ves narod. Po Kriškovičevem mnenju bi bila kmečka država, kakor jo propagirajo ideologi hrvatskega kmečkega pokreta, slabša od nekdanjih fevdalnih držav. Dr. Kriškevič nadalje pravi: »Dr. Maček in njegovi ljudje še vedno sklicujejo na demokracijo in pravice večine. Pri tem pa pozabljajo na dolžnosti ln meje, do katerih sme iti večina v izvajanju demokratskih načel. Pri demokratski večini ni mogoča neka despotska oblast In ni si mogoče predstavljati demokratske politike brez različnih političnih strank ter brez izravnavanja nasprotnih si interesov. Nihče ne more Imeti pomislekov proti seljaštvu in njegovi vlogi v političnem in javnem življenju. Zahte- V Španiji zažigajo frankovci knjige, sta-linovci pa zapirajo v Moskvi svoja najboljša gledališča. Kolik je to udarec za Moskvo, ve le oni, ki pozna skoraj bolno ljubezen in privrženost prebivalcev Moskve k igralski umetnosti. čiščenje knjižnic v frankovski Španiji Ob Novem letu je izdal prosvetni odsek španske nacionalistične vlade seznam vseh španskih knjig, katere je treba nemudoma odstraniti iz javnih in zasebnih knjižnic. Čiščenje knjižnic bodo izvedle posebne komisije, ki bodo poskrbele za uničenje te »škodljive literature«. Na indeksu so vsa mogoča dela. V prvem delu so knjige s pornografsko vsebino, drugi del obsega knjige z revolucionarno in marksistično vsebino, tretji del pa zavzemajo literarna in znanstvena dela, ki bi lahko škodovala ne dovolj izobraženim čitateljem. Dočim morajo komisije knjige prvih dveh skupin takoj sezgati, lahko dela lz tretje skupine namestijo v posebnih oddelkih knjižnic, ki pa ne smejo biti na razpolago javnosti, temveč samo s posebnimi legitimacijami upravičenim interesentom. varno pa, da nlkdo med nami ne igra v političnem in narodnem živi;'en ju nekake primarne, druga na le sekundarno vlogo. Vsi imamo enake pravice in dolžnosti delati za ohranitev in spopolnitev političnega in kulturnega bistva hrvatskega naroda, med katerim smo se rodili. Dobro bi bilo, če bi dr. Maček uporabil svoj sloviti izrek o zapetem in odpetem* lajbelcu« tudi enkrat za Ideologijo svojih ljudi hi poskrbel za to, da bo primernejša za tako kulturni narod, kakor so Hrvati, ter v svojem bistvu res logična in politična.« Zunanjepolitični odbor v Moskvi Moskva, 13. Jan. w. Na današnji seji novtoizrvoljene ga sovjietakega parlamenta je bilo soglasno sklenjeno, da se osnuje poseben zunanjepolitični odbor, ki bo imel značaj posvetovalnega organa komisarja za zunanje zadeve. Komisar bo dolžan pred vsako važnejšo odločitvijo vprašati odbor za mnenje ter se bo moral ravnati po njegovih navodilih. Najmanj vsakega četrt leta mora zunanji komisar poročati odboru o mednarodnem položaja in perečih problemih sovjetske zunanje politike. Bogati viri nafte v Sibiriji Moskva, 18. jan. o. V Sibiriji so odkril! velika ležišča nafte, in eicer na vsem pod- . ročju med Bajkalskim .jezerom in Tihim oceanom. Po odredbah vlade bodo takoj na vrtali celo vre to petrolejekih vrelcev 'm pričeli eksploatirati to priraino bogastvo. Va« kaže. da se je ruska vlada zaradi t«h odkritij odločila tudi za velike politične in vojaške spremembe na Daljnem vzho^tt. Predvsem nameravajo na vso moč pospešiti dograditev »sibirske Maginotove linije« in ojačiti ruske vojaške sile v Sibiriji. Nov železniški direktor v Zagrebu Zagreb. 13. jan. o. Za direktorja železniške direkcije v Zagrtfm je bil imenovan načelnik gradbenega oddelka inž. Vekoelav Terček. Kakor znano, je bil dosedanji direktor inž. Schneller pred tetini imenovan za pomočnika prometnega ministra. Vremenska napoved Zagrebška: Se nadalje toplo in vedro vreme. Dunajska: Vlažno, mrlo in spremenljivo vTeme. od časa do čaea padavine, r planinah sneg, v dolinah dež. Temperature nad 5 stopenj, tudi v višinah nad 1000 m južno. »JUTRO« št. 11. Petek, 14. L 1923 rv asi kraji fin Ijndje Visok proračun mesta Maribora Nad 60 milijonov za številne potrebe Maribor, 13. januarja Predlog novega proračuna mesta Maribora za 1938/39, ki je bil danes izgotovljen, predvideva 60.135.100 din dohodkov in prav toliko izdatkov, to je za 2,921 930 din več kakor lani. Proračun mestnega zaklada, regulacijskega sklada in zaklada ustanov izkazuje 26,394.430 din, proračun mestnih podjetij, o katerem sme že poročali, 33.740.670 din. skupno torej 60.135.100 din. Izdatki mestnega zaklada, posebni izdatki 7.368.840 (iani 6,406.250), izdatki splošne mestne uprave 2,366.720 (za 923.415 več kakor lani), ceste, ulice in trgi 1.290.910 din, čiščenje mesta 676.260 olepšava 221.750, (regulacijski sk'ad 250.000. zdravstvo dva milijona 324.100. gasilstvo 140000, socialno skrbstvo 4,291.770 (za 1,276.380 kakor lani) šolstvo 1,615.340 (234.790 več), znanost in prosveta 273.280. pospeševanje obrti 200.000. proračun rezerv 200.000 din. Za kritje izdatkov, ki znašajo 60,135,100 trice do Hajdine ter obnova lesenega mostu čez Dravinjo. vse skupaj v znesku 84.000 din. Delo ptujskega sreskega cestneg? odbora je precej obširno. Težavno je pa zato. ker veduo manjkajo zadevni krediti Posledice so se opažale v zadnjih letih na raznih cest-' Upajmo, da se bo stanje vsaj v tekočem p.oračunskem letu zboljša'o Za propagando lepot okrog Bohorja je bila v Rajhenburgu ustanovljena podružnica SPD Rajhenburg, 13. januarja Rajhenburg s svojim trapistovskim samostanom in znamenito baziliko je ena izmed najznamenitejših postojank na našem Dolnjem Posavru Trg sam ne premore bog ve kakšnih drugih posebnosti kakor omenjeni dve. je pa važen kot izhodišče v silno zanimivo, prostrano okolico Takoj nad trgom se nasproti ponosnemu gradu, trapi-stovskemu samostanu, bohoti ponosni Sv. Mohor, ki se razgleduje daleč naokrog po Posavju. Po njegovem južnem pobočju se razprostirajo sremške gorice, ki leto za letom rodijo slovito kapljico, najboljšo vse tja do Bizeljskega. Onkraj bazilike vodi cesta po prijazni dolini, potem se razcepi, se vzpne v klanec proti Podsredi in Kozjemu, na levo roko pa vodi proti Senovemu, kjer vas presenetijo rudniške naprave pod privlačnim zajetnim hribom Sv. Jošta. Široko se na levi razteza košati Bohor, ponekod gost in zarasel, da nudi še pravo sliko pragozda. Z bohorskih vrhov se lahko poleti razgledale neizmerno daleč naokrog, ozračje tam gori je čisto, prepojeno z vonjem starih smrek in prostranih senožetL Kakor Jakob Rojic je odšel Škofja Loka, 13. januarja škofja Loka je izgubila vzornega narodnega učitelja Jakoba Rojica, ki se je zapisat v razvoju loškega šolstva na najvidnej-ie mesto. Pa tudi povsod drugod je delal. Pri Maietovih, kakor se hiši pravi po doma- je od zgodnie pomladi do jeseni na Bohorju pravi raj za vse, ki si želijo okrepčila v najčistejšem ozračju in mirnega uživanja ob širokih razgledih tako lahko Buhor s številnimi svojimi obronki in z ostalim sosednjim gričevjem nudi pozimi smučarju mnogo ugodnih izletov. Ne moremo reči. da bi bili ti kraji v turističnem pogledu popolnoma zapuščeni in od sveta pozabljeni ali nepoznani. Zagrebčani radi hodijo semkaj. Toda največ se v te kraje vendarle prikažejo lovci ali pa romarji, ki jih privedejo pota čez hribe. Zdaj so se vendar znašli možje iz vseh stanov in slojev, ki hočejo poskrbeti za večji sloves in obisk prostranega rajhen-burštkega okoliša. Po enoletnem prizadevanju je bila pravkar ustanovljena podružnica SPD za Dolnje Posavje. V Rajhenburgu je bil lani osnovan pripravljalni odbor za ustanovitev te podružnice. A čeprav je bilo nad 100 prijavljenih članov, vendar ni prišlo do ustanovnega občnega zbora. Zato je pripravljalni odbor pristopil z vsemi prijavljenimi člani k podružnici SPD v Kozjem, nakar smo sedež podružnice prenesli v Rajhenbuirg. 9. t m. je bil v Rajhenburgu občni zbor in je dobila organizacija novo ime: »Podružnica SPD Bohor v Rajhenburgu«. Kot delegat osrednjega društva SPD Ljubljane se je občnega zbora udeležil g. dr Hrašovec iz Celja. Z lepim govorom je vse navzoče navdušil za SPD. V odbor so bili izvoljeni predstavniki najrazličnejših stanov, med drugimi za načelnika inž. arh. Bernard Znuderl iz Rajhenbur-ga, za podnačelnika dr. Mile Jenko, notar iz Kozjega, za tajnika Viktor Zemljak, za blagajnika trgovec Miško 2-mavec in za gospodarja rudniški uslužbenec Martin Vidmar. Podružnica ima propagandni, gradbeni in reševalni odsek. Gradbenemu odseku Dr. Ivan Lah: pri tiče naloga, da takoj začne s pripravami za postavitev planinskega doma na Bohorju Le tako bomo privabili čimveč izletnikov v naše kraje. Propagandni odsek pa se bo potrudil za smotrno reklamo po določenem načrtu. Na novo poživljeni podružnici želimo vsi obilo uspeha, vse vas drage čitatelje pa vabimo, da obiščete naše kraje. Pritrdili nam boste, da je tod mnogo, mnogo lepote in zanimivosti Stoletnica Janeza Hausenbihlerja Žalec, 13. januarja Danes je minilo 100 let. odkar se je v Žalcu rodil eden naših zaslužnih narodnih gospodarjev in politikov, Janez Hausen-bihler Mlajšemu rodu je njegovo ime že malo znano, kakor pač na žalost sloves narodno gospodarskega in političnega dela ne seže daleč v pozna pokolenja. Janez Hausenbihler zasluži, da ob 100-letnici osvežimo sjx>min nanj in na njegovo delo. Nobenih visokih šol ni imel. poleg osnovne je samo okrožno glavno šolo dovršil v Celju, potem pa se je izučM medičarske obrti. S 17. letom se je podal po svetu in se je 4 leta strokovnjaško izobraževal. Po očetovi smrti se je vrnil domov m je poleg medičarstva začel z gostilno, ki je postala ognjišče narodnega življenja v prebujajoči se Savinjski dolini. V lastni hiši je na svoje stroške vzdrževal prvo čitalnico Savinjske doline, kjer so bili na razpolago do malega vsi slovenski časniki. Po njegovi zaslugi se je vršil 6- septembra 1868 v Žalcu drugi slovenski tabor Hausenbihler je bil med prvimi hmeljarji v Ssvinjski dolini in je o tem poučeval tudi rojake. Sam je napisal »Navod o hmelja-riji« ter je preskrbe! savinjskemu hmelju dobrih kupcev. Trudil se je za povzdigo živinoreje, posebno konj. ustanovil je Dir-kaško društvo, nadalje je skrbel za vrbore-jo in pletarstvo. Sam vzoren gospodar je osnoval dobro uspevajočo Savinjsko posojilnico, nadalje prostovoljno gasilno društvo. deloval je pri uravnavi Savinje in je kot župan pripomogel žalskemu trgu do najlepšega razvoja, da je še danes na glasu enega naših najnaprednejših krajev. Smrt na ledu Maribor, 13. januarja Nenavadna nesreča se je pripetila v Gr-lavi pri Križevcih in zahtevala mlado človeško življenje Tamkaj so si namreč napravili kmetski fantje neke vrste vrtiljak na ledu. Uredili so ga tako, da so zabili v led velik kol in nanj privezali sani, na katerih so se potem z vso silo v krogu poganjali preko poledenelih tal Pri tem so se nekateri vozili, drugi pa so pridno poganjali. V tem splošrtm veselju je hotel 24-letni sin posestnika Alojzij M ari nič iz Grlave iz sredine prostora proti periferiji. Nesrečno naključje pa je hotelo, da se je zapletel med vrvi, na katerih so bile pritrjene sani. Priletel je na ledena tla s toliko silo. da je obležal ves krvav in nezavesten. Zaman so bila prizadevanja preplašenih tovarišev, da bi ga z umetnim dihanjem obudili k življenju. Alojzij Marinič je kmalu zatem podlegel poškodbam in so ga po komisijskem ogledu odpremili v mrtvašnico. Tragična smrt mladega fanta je zbudila toplo sočustvovanje vseh, ki so ga poznali. Na dnu jezera pri Planini Planina, 13. januarja Ko je letos nastopilo jesensko deževje, se je prostrana kotanja pri Planini spet spremenila v jezero, večje od Cerkniškega. Spet so imeli izletniki in popotniki z avtomobili, vozeči se tod mimo po cesti v Ita-l:'o ali iz nje, priliko opazovati nenavadno slikovitost pokrajine in življenje na jezeru, po katerem so se premikali čolnarji, vzdržujoči promet med bližnjimi vasmi. Ko pa je nastopil nenavadni mraz, ki je bil v teh krajih še posebno občuten, je jezero popolnoma zamrznilo. A zdaj, ko je spet nastop''a od juga. se je tudi ledeni oklep planinskega jezera hitro omajal. Zdaj je popolnoma pojasnjena nesreča, ki jo je če v Cerknem, so Jakobu lepo potekala de- tinska leta, dokler se ni začel šolati v Gorici na nižji gimnaziji in potem na učiteljišču v Kopru Ko je šlo vse lepo po sreči, je začel službovati v Povirju. na Barki. v Koprivi, nad 15 let je bil pa v Gradišču. kjer si je tudi izbral svojo zvesto družico gospo Pavlo Slednjič sta bivala v Dombergu. od koder je po smiti svoje soproge prišel v Jugoslavijo. Najprej je učil mladino gorske šole, potem pa je bil upravitelj loške deške šole vse do upokojitve. V Jakobu Rojicu smo spoznali izvrstnega. uspešnega vzgojitelja, ki je izkušnje na neštetih praktičnih tečajih presajal v našo šolo Na Primorskem je bil tajnik Zveze učiteljskih društev, v Jugoslaviji je potem mar.sikod pokazal svoje organizatorske sposobnosti. Prr zidavi nove šole v Škof ji Loki je Rojic žrtvoval ure in ure, da se je vse zgodilo tako. kakor je bilo treba. Delaven v vseh narodnih m kulturnih društvih, sadjar. pevec. Sokol, vedno zaveden napredni ak — v vsem se je zrcalil njegov lepi značaj Ko odhaja, želimo neštet: prijatelji in sodelavci, da bi mu bilo usojenih še mnogo let ob strani hčerke Sonje. Veliki zbor Pipanovcev V navalu dogodkov, ki se prehitevajo tako, da jim komaj slede naše zbegane misli, ste gotovo prezrli enega najvažnejših, ki so o njem poročali praški *Nar. listy« tik pred božičem dne 22. decembra 1937 v posebni rubriki in na vidnem mestu, da bi tako poudarili pomen tega radostnega oznanila za notranji in zunanji svet Veliki zbor Pipanovcev. Kdo iz vas, ki ste kdaj obiskali zlato Prago, bodisi ob sokolskem zletu aili ob drugih prilikah, in ste se v svoji slovenski žeji zatekli v slovensko vinamo v Moravski ulici na Vinogradih, kdo — pravim — se ni spomnil imena Pipan in vsega, kar je z njim v zvezi. Ne vem, kakšni so vaši spomini na to pristno slovensko zatišje v Pragi — a jaz jih imam mnogo premnogo in lepih prelepih, da mi je srce poskočilo od radosti, ko sem zagledal v »Nar. listyh« to znano ime. »Kaj — boste rekli, — kaj obstoja kako društvo s tem imenom? Vraga, kaj nimamo društev že dovolj, pa naj nosijo tako ali tako ime? Kdo bi vedne plačeval! Pa celo s polnim imenom! Moderno bi bilo: PP, ali pa PPN ... Saj že nam pohaja imen in črk od te moderne organizacijske nadloge. Živela svoboda. Živel svoboden človek!« Imate prav, popolnoma prav. Saj veliki zbor Pipanovcev se je vršil ravno v tem znamenju. Pipanovci so druitvo, ki nimajo niti občnih zborov, niti sej, niti članarine v društvenem pomenu besede — in vendar so organizacija — ne. ne, to bi ne bili Pi- panovci, oni so družba, obč. zbor imajo, kadar se snidejo, seje, kadar sedijo pri vinu, čdanarina je — ceha. Letos pa so pod vodstvom svojega diktatorja slikarja Ota-sa Nejedlega — tudi ta diktatura je kar najmilejše sorte — na sveti dan imeli Pipanovci celo svoj veliki zbor. In celo v eni največjih restavracijskih dvoran na Wil-sonovem kolodvoru, kajti slovenska vinar-na je daleko premajhna, da bi sprejela vase vse Pipanovce. Ves svet ne more iti v Betilehem. Božič slavimo tu in tam — Bet-lehem pa je daleč. Tako je tudi s to zadevo. Pipanovcev je poln svet — kako naj se vsi zbero na veliki zbor! — Pipan pa je samo eden v Moravski ulici v Pragi. Mi vsi, ki smo daleč od krajev, kjer so letos Pipanovci slavili svoj veliki zbor, smo pri tem obujali stare spomine. Da, tako je bilo. V tistih bujnih letih — menda se je že pisalo leto 1907 po Kr. rojstvu — je priromal v zlato Prago dobrodušni Vipavec po imenu Pipan. Priromal pa ni sam, ampak je priromalo z njim in za njim tudi nekaj sodov dobrega vipavskega vina. Č««i so bili taki. da je bila slovenska domovina v teh letih posebno oblagodarjena od sladkosti, ki se cedi iz njenih trt, m treba je bilo misliti, kako bi osrečili tudi druge t dobroto, ki smo je bili mi deležni v tako obilni meri. Kajti kljub trem Prešernovim veselicam in drugim narodnim prireditvam je bilo vina na Slovenskem še vedno na preostajanje Ko pa si prišel drugam, si videl, kako jim ga — primanjkuje In pravili so, da delajo na Dunaju iz našega lju- fv&mofie, IAspirik tablete! Ogla« j« registriran pod S. it 44t o« 2 % 11L -1036. žal tudi letos zahtevalo planinsko jezero. France Zifaerl iz Jokovice se je namenil, da v novem letu odpotuje v Francijo.. Imel je v glavnem že vse papirje v redu, zato se je vesel podal z dvema svojima tovarišema v Planino na odhodnico. Privoščili so si pijače, ponoči pa so se vračali proti domu. Ko so prišli do jezera so si hoteli prihraniti ovinek in so se odločili, da ube-rejo pot kar naravnost po za mrzlem jeze-ru.Ko so prišli kakih 100 koiakov daleč po ledu, je bilo še vse v redu. Naenkrat pa se je hotel razigrani Ziherl nekoliko postaviti. zaukaJ je in se pognal, da se zadr-sa po ledeni gladini. Bliskovito je bil kakih 30 m daleč od svojih dveh tovarišev, tedaj pa je zakričal na pomoč in že izgini! pod led. Tovariša, zgrožena od njegovega krika, sta mu hote'a priskočiti na pomoč. Toda kaj sta mogla storiti-! Noč je bila precej temna, obenem se je tudi nji- ma že začel led udirati. Povrhu sta imela še kolesi s seboj. Z njimi sta se komaj otela iz vode, katera jima je že segala do prsi. Vsa premočena in premražena, še posebno pa od nesreče svojega tovariša prevzeta sta se vrnila v Planino, kjer sta obvestila orožnike Takoj so se podali na kraj nesreče, toda ponoči se ni dalo nič ukreniti. Šele naslednji dan jim je uspelo s pomočjo čolnarjev in drugih reševalcev najti Franca Ziherla pod ledom, v vodi. globoki več ko 2 metra. Ležal je na hrbtu. Previdno so ga spravili izpod ledu m ga prepeljali v planinsko mrtvašnico. Enako nesrečna smrt je pred 16 leti zadela njegovega očeta, ki je tudi postal žrtev jezera. Ljudstvo tod splošno govori, da jezero vsako leto ne usahne prej, preden ne pogoltne vsaj dveh do treh človeških žrtev, na-lik nekdanjim pravljičnim zmajem. Dobrepoljska dolina si bo opomogla Po hudih udarcih usode nastopajo boljši časi Videm-Dobrepolje, 13. januarja. V lanskem poletju je bila naša prostrana dolina zelo prizadeta od strašne toče. Domala ves poljski pridelek je bil uničen in na poslopjih je napravila debe^ toča ogromno škodo. Za pomoč od toče prizadetim se je sestavil odbor pod predsedstvom našega skrbnega župana g. Strna-da Jožeta. Temu odboru se je posrečilo iz-poslovati na osebno intervencijo, pri raznih ministrstvih v Beogradu in banski upravi v Ljubljani denarno podporo in proste vozovnice za koruzo. Od dobrosrčnih ljudi se je dobila tudi večja količina raznega potrebnega živeža. V poslednjem času je prispela za darovani denar večja količina koruze, ki je bila razdeljena naj-siromašnejšim občanom po 50 par za kg. Ako bi se ne posrečilo dobiti podpore za naše bedno prebivalstvo, bi morali dve tretjine tukajšnjih ljudi v pravem pomenu besede stradati. Vsem dobrotnikom izrekamo najiskrenejšo zahvalo. Blagodejni vplivi prijateljske pogodbe z Italijo se kažejo že tudi pri nas. V zadnjem času stalno vozijo iz naše doline, Strug in Suhe krajine večje količine bukovih drv, železniških pragov, krcljev in obeljenih smrekovih okroglic. Ta les po večini izvažajo v Italijo. Vsak dan se naloži na postaji v Dobrepolju po več vagonov lesa. Zlasti ko je pritiskal najhujši mraz, ki je dosegel pri postaji v Dobrepolju kar 24 stopinj Celzija pod ničlo so vozniki vozili na saneh velikanske skladovnice drv na postajo. Tako prihaja tukajšnje prebivalstvo do skromnega zaslužka, ker nima nikakega drugega vira dohodkov. Naši odločujoči činitelji se zavzemajo tudi za olepšavo in napredek našega kra- ja. Jeseni so bila prebeljena m popravljena vsa poslopja, ki so na Vidmu tesno drugo ob drugem. Ker so pobarvana s pe-ščenorumeno barvo, napravljajo na tujca, ki pride v naš zapuščeni kraj, prijazen in ugoden vtisk. Zadruga Kmetijskega društva je s prezidavo svojih prostorov prav tako mnogo pridobila. K temu naj omenimo, da se je njeno osebje po večini izmenjalo in nadomestilo z mlajšimi močmi. Po zaslugi delavnega župana, ki je obenem načelnik kočevskega cestnega odbora, so bili postavljeni po vsej dolini na vseh križiščih cest nepogrešljivi kažipoti, na katerih so tudi označena števila km do imenovanih krajev. Temeljito se je tudi popravila in nasula več km dolga občinska cesta, ki drži iz Vidma na postajo v Dobrepolju. Po tej cesti se vrši ves promet iz Dobrepoljske doline in Suhe krajine, ki je jako živahen. Da se ta najvažnejša prometna žila našega kraja stalno obdrži v dobrem stanju, je občinski urad pred kratkim razpisal službo stalnega cestarja. V vasi Hočevju, ki je okoli 6 km oddaljena od Vidma, je bil lani napravljen sredi vasi s pomočjo podpore banske uprave moderno urejen vodnjak. Velika korist tega vodnjaka je v tem, da ne bo treba vaščanom ob suši voziti vode iz 4 km oddaljene vasi Krke, kjer izvira reka Krka. Da letošnja ostra zima tudi nam ni prizanesla, smo že rekli. Na praznik sv. Treh kraljev je kazal termometer na postaji v Dobrepolju 24 stopinj pod ničlo. Ker ima naša postaja na progi Grosuplje—Kočevje 450 m nadmorske višine m je tudi zelo mrzla, so ji šaljivci dali pridevek severna postaja. Ta si je pa slabo izmislil • • . Vače, 13. januarja-V okolici Vač se razprostirajo lepi gozdovi, kamor zahajajo lovci, še rajši pa divji lovci, katerih je v naša okolici tudi precej. Tako se je po prepovedanem lovišču izprehajal v torek, 11. t. m. popoldne dvaindvajsetletni France iz Borja, občina M lin še s svojo lovsko puško. Ker ga je tam videlo več ljudi, se je zato Zbal, da ga ne bi kdo zaradi tega njegovega izprehoda prijavil oblastim, je fingiral na se napad. Proti večeru je pritekel ves upehan na Vače ter v eni sapi dopovedoval orožnikom, da je bil na pešpoti od 2abš do Vač v gozdu od dveh neznancev napaden, od katerih da mu je eden iztrgal iz rok lovsko puško, ter da ga je pri tem tudi z nožem ranil na rold, drugi pa da ga je udaril s palico po hrbtu. Ko pa je nato zbežal proti Vačam, pa da je izgubil svoj klobuk. Orožniki so si dobro ogledafi njegovo okrvavljeno roiko, ki pa ni bila videti ranjena z nožem. Pa tudi v svojih ponovnih izjavah se Je fantu začelo zatikati. Orožniki so odpeljali »napadenca« na. kraj napada, kjer ao v bližnjem grmu res našli njegov klobuk. Lega klobuka pa ni bila taka, kakor bi ga mogoče bežeč emu »napadencu« vrgla veja raz glavo, temveč se je v snegu določno poznala sled njegovih čevljev, ki je izpričala, da je klobuk tja spravil sam, kakor je seveda skril na kak način tudi puško, o kateri pa noče izdati, kam Jo je dal. Mladega divjega lovca so torej orožniki kaj hitro razkrinkali. Seveda pa vztraja namišljeni »napadenec« vkljub dokazanim protislovjem naprej pri svojih izjavah. Seveda je fingiral napad na sebe v bojazni radi kazni za neopravičeno lovljenje, ki mu v kljub temu ne bo odšla, temveč bo kaznovan tudi zaradi varanja oblasti z izmišljenimi izpovedba-mi. Pokoril se bo pri sreskem sodišču v Utaji, kamor je bil že odgnan z orožniško patruljo. Postani in ostani član Vodnikove družbe! isa tomerčana sijajnega vodaverja, iz dalma-tinca pa da proizvajajo v Franciji šampanjca in prvovrstne likerje. Mi pa si ne znamo pomagati. Posebno slovanski nanodt so se nam smilili. Saj jim Bog sdeoraj ni dd poštene pijače: Cebi imajo samo pivo, Poljaki same jerzabnike in razne židovske žg^ne izdelke, Rusija celo samo — čaj. Pri nas pa je vina, da bi z njim skoraj napojili slovanski svet. čemu pa je slovanska vzajemnost? Prvi so se spomnili Dalmatine!, ki jih je Bog z vinom se bolj oblagodaril nego nas. V Pragi so se pojavile prve viname s Akad. slikar France Tratnik In pisatelj dr. Ivan Lah pri prvem slovenskem vina v Pragi imenom na — td (Takrat namreč se je začelo tudi prvo letovanje ob morju). Toda Čehi so že od nekdaj mojstri v pivu in tudi v pivarstvu. Zato se niso dali omamiti od južnih darov. V češki družini se pije vino samo ob velikih domačih praznikih (n. pr. na god) in o božiču. Zato se je prodajalo vino le v buteljkah m ne posebno dobro. Res je. da so bile tudi takrat že male vinime, kjer so se shajale posebno bohem-ske in literarne družbe, a vino se je pilo — ali bolje: srkalo po declh. Litra skoraj da niso poznali. Zašel sem v tako prijetno družbo, ki se je zbirala okoli starega piss- večer # Po krovitelf NJ. Vel. kralj Peter II. A<1aml6-Jazz ob 30.15 na Taboru ce vesti • Pravoslavni praznujejo danes No* Vo /efo. Želimo vsem bratom in sestram, ki so pravoslavne vere, obilo sreče in zdravja! * Priprave za veliko proslavo v Dubrovniku. Odbor društva »Dub« v Dubrovniku je prevzel organizacijo proslave velikega pesnika Gunduiiča ob 300 letnici njegove smrti. Glavna točka proalaive bo prireditev »Dubravke« pred knežjim dvorom. Najslovesnejši dan proslave bo 22. decembra na dan 300-letnice smrti velikega pesnika. Prireditveni odbor se bo obrnil na poštno ministrstvo s prošnjo, naj bi se v proslavnih dneh dale v promet znamke s sliko pesnika Gunduiiča in njegovega rojstnega kraja Dubrovnika. • Ob obletnici smrti idealista Berčiča so nam poslaii njegovi prijatelji iz Škofje Loke naslednje spominske vrste: Kakor hrast, ki mu izpodsekaš korenine in zapišeš v njegovo življenje smrt — si se poslovili Toda kaj poslovil, saj je prišlo tako hitro, da smo ostali brez Tebe — čez noč. Se ropotajo na sodišču pisalni stroji svojo enolično pesem, še se piše postava in še drse peresniki po belih polah papirja in še sprašujejo možje in žene in vsi dobrega sveta potrebni po Tebi, še in še... A Tvoj glas je onemel Rezan kamen in zlate črke pa pripovedujejo, da Tebe, našega Sokola, svetovalca, prijatelja in idealista, ki si stavil vse svoje moči in sile na oltar naroda, ni več med nami! Plakamo tudi ob obletnici Tvoje smrti, bolečina nam vnovič reže srce! Preveč smo Te imeli radi, preveč si bil naš, da bi te mogli kdajkoli pozabiti! Spavaj mirno, saj gremo po Tvojih potih, Ti veliki vzornik naš. Ti naš dragi, nepozabni Ivo! Strupene sape so mogle ubiti telo, — a duha, ki si ga propovedoval. kakor junak, tudi smrt ne more ubiti! Slava Tvojemu spominu! Bodoče matere morajo skrbeti, da se Izognejo vsaki lenivosti prebavil, posebno zapeki z uporabo naravne »Franz-Jose-fove« grenčice. — »Franz-Josefova« voda se lahko pije in deluje v kratkem času brez neprijetnih pojavov. O g: rcg & br. 15. «85.'® * Sestanek koroških borcev v Zadrečki dolini. V nedeljo 9. t. m. so se zbrali v Rojtnovi gostilni v šmartnem ob Dreti bivši bojevniki za osvoboditev Koroške. Sestanek je sklicala krajevna organizacija Legije koroških borcev v Gornjem gradu, ki je poslala na zborovanje svoja zastopnika predsednika g. dr. Ervina Mejaka in blagajnika g. Franca Tratnika. Udeležili so se sestanka že organizirani člani iz Bočne in šmartnega in privedli s seboj tudi doslej še neorganizirane vojne tovariše. G. dr. Mejak je podal obširno poročilo o organizaciji koroških borcev, o programu in smotrih Zveze legionarjev Jugoslavije. o dosedanjem delu in o ukrepih, ki se bodo izvršili v kratkem na odločilnih mestih za dosego dobrovoljskih pravic prostovoljnim borcem za osvoboditev severnih krajev Jugoslavije. G. Ivan Poz-nič je imel na zbrane lep nagovor in se zahvalil delegatoma za trud in dosedanje iniciativno delo. Razvila se je nato živahna debata med prisotnimi tovariši. Na novo se je prijavilo 10 tovarišev v članstvo LKB, tako da je število članstva krajevne organizacije LKB v Gornjem gradu s tem že prekoračilo 100. ♦ Krajevna organizacija Legije koroških borcev v Guštanju sklicuje na dan 16. t. m. svoj redni letni občni zbor, ki bo ob pol 9. dorx>ldne v gostilni >Pri Steklu« na Fari pri Prevaijah. Pozivamo tovariše gustanjske organizacije, kakor tudi vse neorganizirane bivše borce, da se točno in številno udeleže zbora- na katerem bo poročal delegat glavnega odbora o dosedanjem delu Glavnega odbora * Ptica, ki krade denar in zlatnino. Znano je, da sraka rada pobira svetle predmete ter J£h potem kam skrije. V Brč-kem pa je Mehmed Trebimčevič tako vzgojil svojo udomačeno srako, da mu vse, kair najde, prinese domov. Večkrat mu je že prineska dinarje, zaciniič pa celo zlat prstan, katerega so takoj vrnili lastniku, ker je bilo v prstanu vrezano njegovo ime. Novi odbor Slovenskega zdravniškega društva, izvoljen na rednem občnem zboru 9. L m. sestavljajo: predsednik primarij dr. Alojz Kunst, š»f radiološkega zavoda obče državne bolnišnice v Ljubljani; podpredsednik dr. Joža Jakša, specialist za kožne in venerične bolezni v Ljubljani; tajnik dr. Bogdan Brecelj, v. d. šefa ortop. odseka obče državna bolnišnice v Ljubljani; blagainik dr. Janko Pompe, primarij otološkega oddelka obče državne bolnišnice v Ljubljani; odborniki: prof. dr. Alojz Zalo-kar, šef primarij ženske bolnišnice v Ljubljani; dr. Valentin Meršol, šef infek. oddelka obče državne bolnišnice v Ljubljani; dir. Robert Neubauer, šef zdravnik sanatori-ia na Golniku; revizorja: prof. dr. Alija Košir, univ. profesor v Ljubljani; dr. Henrik Heferla, asistent int. oddelka obče državne bolnišnice v Ljubljani. * lz sodne službe. Namesto okrajnega sodnika dr. Mihaliča Borisa, ki je vpoklican v ministrstvo pravde kot inštruktor za uvedbo novega izvršilnega postopanja, se dodeli sreskemu sodišču v Mariboru sreski sodnik Punčuh Vladimir iz Slovenske Bistrice. Sreskemu sodišču v Slov. Bistrici pa je dodeljen izprašani sodnijski pripravnik dr. Omladič Franc iz Maribora. ♦ Novi grobovi. Umrl je 11. t m. v Ljubljani Peter Gilly. Izgubili smo z njim enega naših najboljših poznavalcev prirode, ki ga ia zlasti živo zanimalo življenje najdrobnejših živih bitij stvarstva. Neštete ure ie posvezno in daleč od svojega solnč-nega Dubrovnika je našel Ivan Etore svoj grob. • Ravnateljstvo drž. konservatorlja v Ljubljani je prejelo od poslaništva republike Francije v Beogradu celo kolekcijo znanstvenih glasbenih knjig in muzikalij francoske literature. Kolekcija predstavlja vrednost 4000 frankov in pomeni izredno obogatitev študijskega arhiva ljubljanskega drž. konservatorija. Za velikodušni dar in izredno naklonjenost, izreka ravnateljstvo tudi tem potom poslaništvu republike Francije svojo javno zahvalo. Ravnateljstvo. * Za denar se vse dobi, za denar lahko kupiš eelo »Boga v Trbovljah«, je rekel moder očanec s Posavja, ko so se v krčmi pritoževali neki prekupčevalci iz mesta, da dandanes ni več dobrega blaga. Zbirka Mrzelovlh socialno-religioznih pravljic je pod tem naslovom izšla v založbi »Trbovlje«, Ljubljana, Ga jeva 9. Knjiga je v resnici edinstven dogodek v sodobnem slovenskem slovstvu in po vsej pravici zasluži, da si jo tudi vi omislite za svojo knjižnico. ♦ Polarna ptles pegam »e >a artelkla tudi na Dolenjsko. Kakor nam poročajo s Turjaka, so pod vasjo Gradec opazili to ptico ob banovinski cesti Turjak—Grosuplje 29. decembra p. L * Našli so kovčeg Kapetana potopljenega parnika »Srdja«. pri katastrofi par-nika »Srdja« sta dva mornarja izgubila življenje, mnogi č1ani posadke pa so Izgubili vso svojo imovino. »Srdju« sta prihitela na pomoč, kakor znano, neki švedski in neki nemški parnik in ko so brodo-lomce spravili na ti dve ladji, eo hoteli rešiti tudi kovčeg kapetana Gine Sterna. Med transportom pa je kovčeg, v katerem je bila kapetanova obleka in 13.000 din gotovine, padel v morje. Kapetan je bil prepričan, da deli usodo onih mornarjev, ki so si rešili le golo življenje Zdaj pa je prišla v Dubrovnik vest, da so kovčeg našli švedski ribiči ter ga v redu predali pristaniški ohlastL Eno srce — ena RADENSKA. Iz Lfubljane u— Ker Je prireditev Slovanski večer pod najvišjim pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra n., prosimo cenjene goste, da se udeležijo prireditve z dekoracijami. Oficielen sprejem točno ob 20.30! u— Cenjene goste XVII. Slovanskega večera prosimo, da se udeležijo zaradi radijskega prenosa prireditve točno 20.30 uri! u— češki nonet je nameraval koncer-tirati te dni v Ljubljani. Umetniki pa so svojo koncertno pot v Jugoslavijo preložili in pridejo šele meseca marca. Toliko v obvestilo naši koncertni publiki n— Predavanje Prirodoslo*nega društva. V ponedeljek, 17. t m. predava ob 20. v dvorani Delavske zbornice g. univ. doc. dr. med., phil., et tech. Ladislav Kline o temi: »Vitamini«. Predavanje se vrši s pomoJio filma. Odličen govor in lep film in izredno aktualna in važna vsebina tega predavanja bosta brez dvoma pritegnila veliko Število poslušalcev. Zaradi tega bo dvorana odprta že ob pol 20. mri. Vstopnina 2. 4 in 6 din. u — Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani priredi 62. znanstveni sestanek v petek 14. t m. ob 18. uri v predavalnici ženske bolnišnice v Ljubljani s predavanjem šefa zdravilišča Topolščice dr. Vase Savica o dečji tuberkulozi. Vabljeni vsi gg. zdravniki ln medicinci. n— V Šentjakobskem gledališča ponove poslednji? v tei sezoni veseloigro »Nobene žene več« v soboto 15 t. m. ob 20.15 in v nedeljo 16. t. m. ob 15. Na popoldansko predstavo opozarjamo zlasti posetnike izven Ljubljane. Rezervirajte ei pravočasno vstopnice. Dnevna blagajna bo poslovala od sobote dalje. Na XVII. Slovanskem večeru, ki bo jutri zvečer na Taboru, nastopi poleg drugih umetnikov tudi mladi naš basist g. Ferdo Lupša. Njegov nastop bo nedvomno v lepi meri pripomogel k velikemu uspehu umetniškega dela sporeda. Danes poslednjič! Ob 16., 19.15 in 21.15 uri Pristni dunajski humor odseva iz tega filma po opereti »Poštni kočijaž iz Lonjumeaua« Publika se sijajno zabava, vse se smeje Kraljev tenor W. Eieliberger, L. Englisch, L. Slezak K™t% ITWIOW. Telef. 22-21 v j telja Arbesa v Blamički ulici — s pri takih skromnih merah ie ostalo vse tako trezno. da je literatura daleko prevladala nad pijačo in je bilo skoraj dolgčas. Naenkrat pa se je število vi nam pomnožilo. Bratje Dalmatinci so poskrbeli za dovoz. Ker so si bratje Čehi predstavljali, da mora biti vino sladko (saj tako poie tudi nar. pesem), so zviti Dalmatinci poskrbeli tudi za to. da je vino ugajalo češkemu okusu. Premnogoteri češki navdušenec je plačal to svojo p-evaro z bridkimi darovi sv. l'Dvajset let vodja hišoih posestnikov«, da je bila L 1923 ukinjena stanovanjska zaščita, ki je obertojala od L 1917. in da se je po odpravi zaščite v Ljubljani razgibala živahna gradbena delavnost K temu moram pripomniti, da je bila stanovanjska zaščita ukinjena šele 1. maja 1930, ko je bilo zgrajenih že zadosti stanovanj, zato je bila tudi stanovanjska zaščita nepotrebna in zaradi tega ukinjena. — Janko Kos. a— V soboto 15. t m. »Ples v štal«i» pri Mitličn- Začetek ob 20.30, konec ob 4. iju-traj. DO DANES JE ČEZ 16.000 OBISKOVALCEV \ NA MAH OSVOJIL IN ZADIVIL BEL! JORdO 99 Na ponovno željo c• občinstva podaljšano še za par dni Tet 21-24 ELITNI KINO MATICA PREDSTAVE DANES ob 16., 19. in 21.15 ari. u— Izredna skupščina Ljubljanskega šahovskega kluba. V sredo zvečer je imel naš najmočnejši šahovski klub, LSK, v restavraciji Zvezdi izredni občni zbor. Dosedanji odbor s predsednikom univ. prof. dr. Kasalom je namreč iz načelnih razlogov korporativno odstopil in se je skupščina sestala v svrho volitve novega odbora. Na dnevnem redu sta bili le dve točki: sklepanje o klubovi jubilejni prireditvi, to je mednarodnem turnirju in pa volitve novega odbora. Zelo burna je bila razprava o pripravah za mednarodni turnir in je prišlo mestoma do tako ostrih nastopov, da je bilo zborovanje preloženo za 14 dni, do tedaj pa bo vodil vse posle dosedanji odbor. Zborovale! so z velikim zadovoljstvom sprejeli izjavo pripravljalnega odbora za jubilejno prireditev, v čigar imenu je poročal velemojster univ. prof. dr. Vidmar, da so sredstva za mednarodni turnir zasigurana. Upamo, da se bodo v 14 dneh. ko se bo zborovanje nadaljevalo, še vsa preostala nesoglasja izgladila in da bo v vseh vprašanjih dosežen sporazum. Ce bodo vsi presojali položaj trezno, bo kriza prav tako naglo odstranjena, kakor se je pojavila. V interesu procvita vsega našega šahovskega življenja pa je, da se pokaže klub ob svojim jubileju na višku v vsakem pogledu. Tradidjonelnl »OBRTNIŠKI PLES«, v soboto, 16. t. m. bo zopet dogodek letošnjega predpusta! Rezervirajte vstopnice že preje: Obrtniško društvo Sv. Petra cesta št. 4 — tel. 35-28. Puhlmann-ov čaj ablainje kašelj I Dobiva se v vseh lekarnah. Originalni zavojček 125 gramov din 37.—. Ogl. rog. br. 1503/193« Vsakovrstno pohištvo In LESTVE Vam izdela po najnižjih cenah tvrdka L REPŠE, Ljubljana, Igriška uL S. n— Sokol Ljubljana—Šiška. V soboto 15. t. m. ob pol 20. bo priredilo naše društvo dečjo telovadno akademijo v vsliki dvorani sokolskega doma. Za io prireditev so se naši najmlajši, moška in ženska deca, temeljito pripravili. Z izrednim navdušenjem in veseljem so se naučili svojih ljubkih vaj, katere so sestavili njihovi požrtvovalni vodniki in vodnice. S svojim prisrčnim in strumnim izvajanjem bodo vsakega navdušili. Njihovo prizadevanje bomo najbolj poplačali s tem. da napolnimo v soboto zvečer dvorano. Pokažimo jim. da se zanimamo za njihovo delo in da se veselimo njih napredka, ter se zavedamo da je mladina, vzgojena v sokolskem duba, res prava bodočnost našega naroda. mnogo dražje, preden bo konec.« je rakci gospodar. A kaj to! Saj je bilo tudi denarja vedno več. Končmo je prišel naš veliki dan. 28. oktober! Kdo bi popisal vese'je Pipanovcev! Avstrija je propadla. Zmaga je tu! Zdaj se lahko izpovemo iz srca. Nekdo dekla-mira pesem čeških legij. Drugi razlaga, kako je bilo. Tretji prerokuje. Naenkrat alarm! Avstr. general hoče obvladati Prago. A kaj to! Saj so Sokoli na straži. Prijatelj Oužednik poje. Oči so mu polne solz. Kaj smo dočakali v teh nekaj letih! Vojna je minila in veter nas je odnesel na jug. Pinanovci so ostali. Počasi je zmanjkalo vipavca. Nova republika je dobila svoje vino. Tam v Modri na Slovaškem in drugod. Ko sem bil zadnjič pri Pipeimi, 90 imdl samo tokajca. Prostori so bili še isti, spomini tudi — vina našega ni bilo več. In tudi duh, se je z vinom izpremenil. Ali pa se je meni zdelo tako. Pipanovcev je bilo dovolj, sedeli so in si pripovedovali kakor nekdaj. To so večni gostje... In koliko jih je drugod po svetu! Za cel veliki zbor! Pozdravljeni! * Tako nastajajo iz malih začetkov velike stvari. Pipan je umrl, vinarna je ostala in Pipanovci so narasth do množice, ki ji nihče ne ve števila. Ni dvoma, di so vsi zvesti spominom, ki jih družijo. Is ko bo za-valovila 'letos sokolska Praga, bodo gotovo tudi Pipanovci poiskali svoje staro gnezdo in nspili s polnimi čaSarai n« uspeh bratstva! Lep dar: Zgodbe brez groze TeL 21-24 Varujte otroke ognja; Včeraj so fcz Hraš pil Smledniku pripeljali v bolnišnico komar) dobro leto starega posestniko-vega sinčka Jaaieza š tirna, na katerega so domači za hip pozabili paziti, pa Je padci na vročo želeano peč in se je nevarao opekel po obrazu, u— Predvajanje filma »Malajska dfnngla* v dvorani Delavska zbornice bo danes ob pol 15. Ln v nedeljo 16 t m. ob pol 1L url Uvodno predavanje 6ta prevzeta gg. proi Fr. Dolžan in prof. AL Merčun. V prvi vrsti je vabljena mladina, prav primeren je pa film tudi za odrasle, ki se zan majo za le. poto in življenje prirode. Vstopnina je 2 4 in 6 din. Iz Celfa e— Predavanje o kolonialnem blagu. Trgovsko diruštvo bo priredilo v četrteTt 20.t- m. ob 20. v Ljudskem vseučilišča predavanje o kolonialnem blagu, o njegovem predelovanju in uvozu. Predaval to g. Franjo Skof, profesor drž. trgovske akademije v Mariboru. Predavanje bo s skiaptičnimj. Slikami. Vstop ppost. e— Glavni turnir Celjskega &atoovske-ga kluba se je za^el v panedttljesk. Udeležuje se ga 10 igralcev. KINO METROPOL' "" prinaša danes film: »KIRCEIFELDSKI ŽUPNIK« (Der Pfarrer von Kirchfeld), ki prikazuje duševne boje mladegra dušnega pastirja med priprostim ljudstvom v tirolskih planinah. e— Dve hudi nesrečL V sre>d«;> se je ponesrečil 20-letni ključavnščarsuci pomočnik Franc Pungurtnik iz Celja.. Pri delu ga je stisnila traverza za desno roko in mu zmečkala kazalec in sredinjec. Ko se Je peljal 28-letm drvair Leopold F^javž iz Stranic v torek z vozom po cesti, se je vaz nenadno prevrnil hi pokopal Fijavža pod seboj. Fljavž si Je zlam;J desnico. Ponesrečenca se zdravita v bolnišnici, KINO UNION. Danes ob 18.15 in 20.30 film jx> opereti J. Straussa »NETOPIR« (Die Fledermaus). — Dejanje Je ovito z očarljivo, mehko in sanjavo Straussovo muziko iz katere posebno zveni liričen tenor glavnega Junaka. e— Oeljski želodec. V mestni klavnica so lani zaklali 59 bikov, 877 volov, 120CJ krave, 279 te lic, 2684 telet ta 4058 prašičev. Uvozili pa so v vsem letu 3495 kg govedine, 37-127 kg teletine, 86 027 kg svinjine, 13.031 kg prekajenega mesa, 1678 kg svež-; slanina, 1097 kig suhe slanine, 2694 kg klobas, 28.198 kg sol jene slanine, 51-332 kg masti in 3281 kg rfb. Iz Maribora a— Župančičev jubilej v gledališča. Gledališče proslavi 60-letnico našega največjega pesnika z vprizoritvijo »Veronike Deseniške«, ki bo v četrtek 20. t. m. Pred predstavo bo spominski govor. a— Lepa zmaga narodnega delavstva. Te dni so bile volitve obratnih zaupnikov v podjetju »Jugosvila«. Upravičenih volil-cev je bilo 454, oddanih glasov 213, neveljavnih glasov 25. Za kandidatno listo Narodno strokovne zveze je glasovalo 111 volilcev in pripadejo tej listi štirje mandati, za kandidatno listo Splošne strokovne zveze (marksisti) pa je glasovala 77 volilcev ln pripadata tej listi dva mandata. Kandidatne liste Jugoslovenske strokovne zveze (kršč. socialistov) ni bilo, prav tako tudt ne ZZD (zelenih). a— Talni i j šolski garderobi. Med telovadbo so S3 še neugotovljeni storilci vtihotapili v garderobo telovadnice v magdalen-siki šoli ter odnesli oevlje- Škornje in drugo v s&upmi vrednosti 1.100 dinarjev. Vremenska poročila P. 14. Hilarij Neda S. 15. Mavrlj op. N 16. Marcel p. Ščip ob 6.53 P. 17. Anton p. T. 18. Priska Sv. Petra stol S. 19. Kanut Hranimir C. 20. Fabijan in Sebastjan P. 21. Neža Janja 8.22. Vincenc Vinko N. 23. Alfonz Z. krajec ob 9.9 P. 24. Timotej večinoma oblačno, hladneje jasneje jasno ln mrzlo jasno in mrzlo hud mraz mrzlo, vetrovno, sneg mrzlo, vetrovno, sneg jasno, zelo mrzlo jasno, zelo mrzlo a— levi mestni pnratan aa lfS^SS ln sicer proračun meeftn?ga zaklada, regulacijskega sklada in zaklad« ustarK* i« irgo-ktvljen. Vsak član mest* in vs«ka oseb«, ki piačuje v mestu neposredni davek, ima pravico sta Ti ti k proračuna tsvoje pripombe. Proračun je razpoložen na vpogled občinstva od »itevfel 14. t m. do vštevši 18. t m. v mestnem knjigovodstvu med uradnimi urami. V istem roku ie tudi vlagati pismene pripombe k proračunu. s— Hrtprn se je zadnje dni sopet pojavila v Mariboru ln zahtevala v resnejših primerih tudi žrtve. a— Mariborski želodec Je obilen. Med drugim so se v preteklem letu znašle po statistiki mestnega tržnega nadzorstva: v mariborskem želodcu tele dobrote: 75.077 kokošk piščancev, gosi, puranov in rac, j 1749 domačih zajcev, 325 kozličev in 17 i jagnjet, 440 srnjakov, 4618 zajcev, 3280 I TIP St 3 ELEKTRONSKI SPREJEMNIK DIN 2.S70.- RADIO r. L i o. L Ljubljana, Miklošičeva c. 6 „B A D I O V A L" Ljubljana, Dalmatinova 13 fazanov, 1731 jerebic in 29 kljunačev, 13.693 rib, 168 kg morskih rakov, 45 škafov žabjih krakov, 3672 zaklanih svinj, 48 telet, 22 goved, nadalje 2220 vozov krompirja. 689 vozov Čebule. 281 vozov zelja, 4607 vreč raznovrstnega lita. 3306 vozov raznovrstnega sadja, na živinske sejme je bilo prignanih 15.713 glav »Ivine. Seveda ni v teh številkah Izčrpan ve» kon-sum. ker Je treba še upoštevati, da kon-sumirajo številni Mariborčani tudi precej svojih pridelkov. Danes bedo cenjenim gostom RESTAVRACIJE IN KLETI ZVEZDA na izbero izvrstno pripravljene razne morske ribe ia tolsta gotica ? Izvrstna vina vabijo v prijetno domačnost — v KLET »ZVEZDA« Naši praktični tehniki ob $0 letnici slovanskega obrtnega šolstva Ljubljana, 13. januarja Naši ožji javnosti je komaj znano, da poteka letos 50 leto od ustanovitve prvih javnih celodnevnih slovenskih obrtnih šol. Zato pa se pripravlja po brtr.ih šolah in organizacijah absolventov obrtnih šol pod vodstvom našega najstarejšega obrtnega ■učnega zavoda tehniške srednje šole v Ljubljani svečana proslava, ki bo konec junija na tehniški srednji šoli združena z razstavo izdelkov učencev obrtnih šol ter z izdajo posebnega spominskega izvestja z aktualnimi članki o postanku in razvoju našega obrtnega šolstva Med številnimi absolventi obrtnih šol zavzemajo važna m vidna mesta naši do mači praktični tehniki, ki so absolvirali mojstrske delovodske šo'e v Ljubljani v razdobju 1911 do 1937. Do 1500 je absolventov gradbenih strojnih, elektrotehniških. mizarskih in stTugarskih delovodskih šol. Razumljivo je. da ti ne bodo glede na svojo številnost in pomen zaostajali pri o-menjeni važni proslavi. Potrudili se bodo čim jasmeje in izčrpneje izpričati pomen dovršenega obrtnega šolstva z ozirom na praktično udejstvovanje v strokah po ab-»olviranju Naša javnost se danes niti ne ■zaveda, da so bivši obrtni vajenci po iz-učitvi in letih prakse ter absolviranju delo vodske šole zavzeli v praktičnem življenju važne položaje v gospodarstvu, da so ugledni samostojni podjetniki, delovodje in poslovodje itd. Mnogo dovršenih izdelkov in zgradb je delo absolventov delovodskih Sol, ki se prav lahko po kvaliteti izdelka vsporejajo z najdovršenejšimi stvarmi vi-gje kvalificiranih. Mnogi stavbeniki, ugledni mizarski mojstri, zidarski mojstri tesarski mojstri, strojni podjetniki, elektrotehniki. elektroinstalaterji in lesni strugarji se kot absolventi delovodskih šol uveljavljajo danes v splošno zadovoljstvo v naši ožji, pa tudi šiirši domovini. Drugi so na odgovornih položajih delovodij, poslovodij v tehničnih uradih itd. zaposleni pri državnih. samoupravnih in privatnih ustanovah Z ozirom na to poudarjamo da naša javnost danes vse premalo pozna delovod-sko šolo jo cesto premalo ceni, katere po-greške v veliki meri vrše tudi tehniški obrati in tvornice nezavedajoč se pri nastavitvah slabše kvalificiranih, da so tu strokovno izšolani praktični tehniki, ki so danes v stanju prav vsa mesta svojih poklicev zasesti, čeprav nekatere tvornice trdovrat- no vzdržujejo »nenadomestljive« inozemce. Organizacija praktičnih tehnikov je strokovno stanovska predstavnica absolventov delovodskih šol. Ona zastopa njihove interese. ne glede na njihov današnji položaj. Važno in pomembno nalogo v vseh smereh vrši »OPT«, kar dobro čutijo absolventi ter tudi priznavajo prizadevanje, ki si ga ta že 13. leto uspešno utira v javnost v svrho uveljaljenja absolventov na primernih položajih pa tudi v družabnem pogledu Organizacija je sporazumno z vodstvom tehniške srednje šole prevzela vse priprave za čim popolnejšo statistiko absolventov delovodskih šol. ki bo skrbno zbrana in pripravljena v spominskem izvestju. Prav te dni je upravni odbor »OPT« razposlal vsem absolventom, v kolikor so pač bili naslovi znani, posebno okrožnico s prošnjo, naj posameznik sporoči točno svoje osebne podatke, potrebne za objavo v izvestju Absolventi se tudi po tej poti javno naprošajo, naj se glede na popolnost potrebnih podatkov odzovejo vabilu organizacije. V primeru da kdo ni prejel vabila, naj se javi organizaciji praktičnih tehnikov v Ljubljani. V interesu absolventov samih prememba na davčni upravi. Pred riexaj m*eci je nevarno zbolei spiošno priljubljeni šeJ tukajšnje davčne uprave g. Trepelj Ker zaradi hude toleznl še ne more nastopiti stažbe. je bil zda] dodeljen za vršilca dolžnosti šefa g. Ha r! man z davčne uprave v Kočevju. Iz Ptuja j— Revizija volilnih imenikov se vrši v teku januarja na policiji. Da bo točna, so povabljene vse osebe, ki imajo v ptujski občini volilno pravico, da se prepričajo o vpisu v volilni imenik. Morebitne prijave je treba oddati na policiji najkasneje do 25. januarja j— Zvofni kino Ptuj predvaja v foboto 15. t. m. ob 20. in v nedeljo 16 t. m. ob pol 19. in po! 21 uri fiim *Karu*selU, za dodatek pa Alta zvočni tednik in film o naši državi. Hotel Osterberger, priporoča kompletno oskrbo za mesečno Din 500.— do 600.— s hrano in stanovanjem. j— Ponarejeni novci po 10 in 50 dinarjev se pojavljajo pri pošti in v trgovinah. Trgovci se opozarjajo, naj ljudi, ki hočejo plačati 6 ponarejenci, takoj javijo policiji ali orožništvu. Komna v zimski lepoti Ljubljana. 18. januarja Po božičnih praznikih in novem letu, ko le bilo na Komni polno smučarjev, je zavladalo šele pravo razpoloženie. Strah, da ni mogoče dobiti prostora za prenočevanje, ie odpadel. Eai odhajajo v dolino naužiti solnca. smuke in planinskega veselja, drugi zopet prihajajo z nado na te užitke in tako teče življenje na Kom ii kar naprej. Trajne izpremembe so samo v prelepi solnimi Komni, ki nudi vsak dan novo lice in v ljudeh, ki romajo gor in dol. V Domu na Komni se zbirajo slehrni daa smučarji iz vseh krajev, Slovenci, Hrvati' Srbi, Nemci iz Reicha, Francozi. Angleži, Italijani. Vedno pisana družba, vedao vesela. saj smučarji ne poznajo narodnosti, za njih veljajo samo hribi z vsemi svojimi lepotami. Gori odpadejo vse državne meje, vsa političja nasprotja, vsak ima v mislih samo to. kako bo naibolj izrabil dopust, kako si bo svoja pljuča najizdatneje najx>lnil s svežim gorskim zrakom in potemnil svoi bledi obraz z tarvo. ki mu jo dajeta e-oln-ce in veter. Pravo smučarsko uživanje se je komaj pričelo. mnogo snega daljši dnevi, toplejše eolnce vabijo človeka na prostrano Komno. V domu je vedno dovolj prostora za posameznika ij za večje družbe. Ni res. kar «e govori po dolini, da bi bil dom prenatr-pan. Vsak dobi na Konrai svojo posteljo in ostale ugodnosti, ki jih nudi dom v oskrbi ge Kv&drove. ludi oni. ki hrepeni po črnuškem znanju, bo našel pri smuškero učitelju g. -Joži černiou svoje veselje in postal bo smučar. Gospodarstvo Lanski promet na ljubljanski borzi Lanski promet na ljubljanski borzi Ljubljanska borza za blago in vrednote je zbrala glavne podatke o svojem poslovanju v prejšnjem letu. Iz teh podatkov Sledi, da je znašal lani skupni promet v vrednotah in blagu 380.9 milijona Din in se je v primeri s prejšnjim letom povečal za 135.3 milijona Din. Pretežni del tega skupnega prometa otipale na 'levizni promet, ki je znašal lani 376.5 milijona Din. Kako se je gibal promet z devizami, lesom in žitom na ljubljanski borzi v zadnjih letih, nam kaže naslednja primerjava (v milijonih Din): devize les žito 1928. 953 8 20 5 4.0 1933. 130 1 2.2 0.9 1934. 173.4 2.2 0.6 1935. 2148 1 5 1.7 1936. 240 5 2 8 1 2 1937. 376.5 28 0.7 Devizni promet je bil lani za 136 milijonov Din večji nego v prej&njetn letu in za 246 milijonov Din večji nego v letu 1933. ko je zaradi deviznih omejitev in gospodarske krize d;*egel najnižje srenje. V zadnjih letih se je povečal predvsem v zvezi z naraščanjem privatnega kliringa, pa tudi v zvezi z rastočo zunanjo trgovino. Seveda pe devizni promet «e zelo zaostaja v primeri z leti pred gospodarsko krizo, ko je znašal na leto nekaj manj nego 1 milijardo Din. Najbolj se je lani povečal promet z nemškimi markami, ki je narasel o 1 41 na 148 milijonov, promet z devizo London se je dvignil od 82 na 94 milijonov, promet z devizo Dunaj oi 41 na 52 milijonov in promet z devizo Newvork od 31 na 34 milijonov. Promet z vrednostnimi papirji je lani znašal 0.96 milij. Din ln je skoro dosegel promet iz 1.1936- Na splošno je na našem efektnem tržišču tudi leta 1937. vladalo popolno mrtvilo. Blagovni promet kaže nazadovanje tako po količini, kakor tudi po vrednosti. Med tem ko je bilo leta 1936. zaključeno 329 vagonov v vrednosti 4.16 mili j. Din, je bilo lani prodano le 299 vagonov v vrednosti 8.46 milij. Din. Od gornjega prometa odpade na zaključke v žitu le 42 vagonov v vrednosti 0.69 milij. Din nasproti 115 vagonom v vrednosti 1.33 milj. dinarjev leta 1936, kar zna£i padec za 73 vagonov odnosno sa 0.64 milij. Din. To Okrepitev cen na svetovnem kovinskem trgu Gospodarski zastoj, ki je nastopil v drugi polovici lanskega lete zlasti v Zedinjen.h državah po naglem dviganju produkcije v prvtin polletju, je imel, kakor znano, za posledico znaten padec cen na svetovnih tržiščih surovin v nasprotju 6 prvim polletjem, ko so cene viharno naraščale. Na tem mestu smo že ponovno citirali mnenje raznih inozemskih gospodarskih strokovnjakov, ki so vedno poudarjali, da je ta zastoj goepodaiske konjunkture predvsem reakcija na prenaglo oživljanje konjunkture in dviganje cen v prvem polletju. K temu so še pripomogli vojni dogodki na Kitajskem. Potrošniki so se v prvem polletju pri stalno rastočih cenah zalagali preko potrebe in ko so cene dosegle vrhunec ter so pričele na zadevati, so postali skrajno vzdržljivi pri nakupih in so trošili surovine iz nabranih znatnih zalog. To je imelo za posledico, ^a se je povpraševanj« po surovinah, zlasti po kovinah, izredno skrčilo. Poznavalci razmer so napovedovali, da bo to slabo povpraševanje trajalo samo toliko časa dokler ne bodo rzčrpa-ne prej nabrane zaloge potem pa bodo morali potrošniki zopet v večji meri kupovati. Kakor se zdi. je zlasti pri kovinah ta trenotek že nastopil. Zadnje dni poročajo zlasti h Amerike o znatnem povpraševanju po kovinah, v prvi vnsti po bakru, pri rastočih cenah. To je vrlivalo tudi na londonski trg. Medtem ko je baker notiral ob koncu lanskega leta na J >.ndon-6kem trgu okrog 39. se je sedaj dvignil že na preko 44, cena elektrolitičnemu bakru pa je narasla ori konca lanskega leta od 43 na 48 in pol. V istem času 6e je podražil kositer od 181 na 191. svinec od 15 in pol na 17% in etnk od 14 in tr četrt no 15K. Na tendenco je deloma vplivala vst iz Newvorka. da se je produkcija ameriških železarn po tramem nazadovanju v krnskem »Irurem polletju zdaj prvikrat nekoliko dvignila. Merodajni so bili tuii znatne'^' nakupa za japonski in niftki račun, pri čemer eo kun>"i upošteval! dpjstvo. da oo se-zaloge na londonskem trgu razmeroma majhne. Gospodarske vesti = Izvozniki v Italijo dobe v bodoče klirinške nakaznice, glaseče se na dinarje. V smislu novega sporazuma o plačilnem prometu med Jugoslavijo in Italijo ki je v sredo 12. t. m stopil v veljavo, obvešča Narodna banka vse prizadete izvoznike, da jim bo v bodoče za vsa plačila, izvršena na njihov račun v Rimu od 12. t. m. naprej, izdajala klirinške nakaznice, glaseče se na dinarje, in sicer na bazi tečaja 229.83 Din za 100 lir. Te nakaznice bo izplačala po kronološkem vrstnem redu. — Zasedanje italijansko-jugoslovenske-ga gospodarskega odbora. V sredo 12. t. m. je bila prva plenarna seja jugoslovan- sko-italijanskega gospodarskega odbora. Predsedovala sta pomočnik zunanjega ministra Milivoj Pilja in ravnatelj Italijanskega ministrstva za gospodarska vprašanja Amadeo Gianinni. Po pozdravnih govorih so delo razdelili v tri odseke, in sicer v trgovinski, finančni in prevozni. Vsi trije odseki so delali ves včerajšnji dan v prostorih zunanjega ministrstva. Pomočnik zunanjega ministra g. Milivoj Pilja je priredil v hotelu »Srpski kralj« kosilo v čast italijanskega odposlanstva. Kosila so se udeležili predsednik Amadeo Glannini, prvi tajnik italijanskega poslaništva Ca-p^anica, načelnik *3agli. davni ravnatelj Massi, ravnate!i Albert«-, d' Agostino. glavni nadzornik Pietro Roi, višji nadzornik Mario Romanelli, predstojnik ods.eka Um-berto Ferrante, trgovski ataše Paolo Be- nazadovanje gre predvsem na račun preslabe z žitom in moko revnejših občin, ki jim je banska uprava, neposredno pomagala 9 cenejšim blagom ln popustom ali celo brezplačnim prevozom blaga, dočim je te posle prejšnja leta vršila borza proti tako zvanim uputnicam. Na drugi strani pa je bila naša banovina hudo prizadeta po neurjih in je kupna moč kmeta v prizadetih predelih padla na minimum, kar občuti* tudi naša žitna trgovina, ki z mlevsko industrijo vred le še životari. Položaj postaja skoraj že obupen ln je le težko upati na kako izboljšanje. V Je»u je bilo zaključeno lani 257 vagonov v vrednosti 2.78 milij. Din, v letu 1936. pa 214 vagonov v vrednosti 2.S3 milij- Din. Iz navedenega sledi, da Je promet narasel le po količini za 43 vagonov, za malenkost pa je nazadoval po vrednosti, ali z drugimi besedami: lani prodano blago je bilo slabše vrste za razmeroma boljše cene. Dokaz temu je povečan izvoz našega lesa v Italijo, ki je jemala le mehki les večinoma drugovrstne kvalitete. Pravtako je pripomogla Nemčija k lesni kupčiji, ker je jemala vsevprek ln še dobro plačevala ter s tem dvignila ca-ne. Anglija je zahtevala blago v boljših kvalitetah in pa v angleških dimenzijah, ki jih je rezala večinoma le naša večja industrija, dočim se manjši obrati v splošnem niso mogli v izdelavi blaga prilagoditi zahtevam angleškega trga. Za oddajo našega trdega lesa sta lani izpadli dve važni tržišči, in sicer Italija, ki je prejšnja leta pri nas pokupila veliko bukovine. zlasti te?tanov, pa Španija, ki je zaradi vojme tako rekoč zaprta naši trgovini. Kar se tiče prodaje Izdelanega blaga na domačem trgu, je bila lani poraba zlasti stavbenega lesa zaradi dokaj živahne gradbene sezone še precej velika. Tudi kupčija z ogljem Je razmeroma dobro uspevala, ker je bila znatna potreba od strani domačih industrij. Kakor je videti se lesna izvozna kupčija ne more razvijati tako ugodno, kakor bi bilo treba, v glavnem zaradi raznih kompliciranih deviznih predpisov in omejitev, ki so naš lanski izvoz zelo ovirale, prepočasna izplačila naših terjatev pa skoro onemogočila. nedetti, predstojnik odseka Salvatore Mal-tese. nadzornik Oreste Muscio, predstojnik sekcije Mario Alazla in tajniki delegacije. Z naše strani pa so se kosila udeležili minister za trgovino ln industrijo dr. Milan Vrbanič, viceguverner Narodne banke dr. Ivo Belin, načelnik trgovinskega ministrstva Milan Lazarevič, načelnik Svetislav Predič, načelnik dr. Sava Obradovič, načelnik Jovan Radulovič, pomočnik glavnega ravnatelja državnih železnic dr. Josip Cugmus, svetnik inž. Milan Manojlovič, predstojnik odseka dr. Miljutin Petrovič, glavni ravnatelj Prizada Edo Markovič ln tajniki naše delegacije. = Podružnice PAB ne dajejo lombard- nib posojil. Privilegirana agrarna banka je sklenila, da daje posojila na podlagi državnih papirjev do 80% borznega tečaja ln da vrši lombardiranje 3% obveznic za likvidacijo kmečkih dolgov na podlagi 45 —50% nominalne vrednosti (kakšne obresti zahteva za ta posojila, ne objavlja). Obenem je bilo sklenjeno, da podružnice ne morejo odobravati nikakih posojil, temveč da vršijo samo posle, ki se nanašajo na likvidacijo kmečkih dolgov. = Predlog kolektivne pogodbe za trgovske nameščence v Zagrebu. Sooči e« je vršila v Zagre u pomembna konferenca zastopnikov zagrebških trgovcev, na kateri so razpravljali o predlogu kolektivne pogodbe za trgovske nameščence, za katero je <-"ala pobudo Zveza hrvatskih privatnih nameščencev. K predlogu kolektivne pogodbe ugotavlja zveza, da so se življenjske potrebščine v zadnjem 6d«u precej podražile in da so se gvspodanske razmere vobče toliko popravile, da bo treba sedaj trgovskim pomočnikom in drugim privatnim nameščencem zajamčiti boljše pogoje za življenje. Predvsem določa od zveze predložen načrt kolektivne pog«t>e maksimalnih 8 ur dela na dan in minimalne plače po 1.200 Din na mesec. Zveza opozarja v svojih predorih tudi na to. da nima interesa ta službeno anketo, ki je za 18. t. m. sklicana v Sarajevu. Na snočnji konferenci zagrebških trgovcev in drugih podjetnikov je bil načrt kolektivne pogodbe načelno eprejet. Zahtevane so Hle le nekatere manjše spremembe in izpopolnitve. = Carinjenje razdejanih strojev in aparatov. Finančni minister je izdal na osnovi čl 23 carinskega zakona pojasnilo, ki pravi naslednje: Predmeti, ki so Izrecno omenjeni v carinski tarifi, se carinijo po tarifni postavki, ki je predvidena za take predmete, tudi če se uvozijo v razstavljenem stanju. V tem primeru je uvoznik dolžan predložiti carinarnici poleg tarifne prijave še popis in seznam delov ter načrt celega predmeta, tako da se lahko ugotovi, da posamezni deli v resnici predstavljajo kompleten predmet, ki ga označuje carinska tarifa. Ce carinarnica ni v stanju, da na tej podlagi sama ugotovi ,ali uvoženo blago predstavlja v resnici neki predmet v razdejanem stanju, tedaj bo to ugotovila s pomočjo pristojnega strokovnjaka, ki ga na stroške stranke pozove, da prisostvuje pregledu blaga. Svoje ugotovitve vpiše strokovnjak v deklaracijo. = Promet na zagrebški borzi. Zagrebška borza za blago in vrednote objavlja, da je znašal lani njen devizni promet 1777 milijonov Din nasproti 1531 milijonom v prejšnjem letu, 809 milijonom v letu 1935., 695 milijonom v letu 1934. in 442 milijonom v letu 1933., ko je bil promet najslabši (pred krizo se je gibal na višini preko 3 milijarde). Promet z efekti je lani znašal 46 milijonov nasproti 41, 86, 80 in 67 milijonom v zadnjih 4 letih Blagovni promet pa je znašal 23 milijonov nasproti 24, 9, 7 in 17 milijonom v zadnjih 4 letih. Skupni promet Je lani dosegel vsoto 1847 milij« -nov, pri tem pa še znatno zaostaja v pri • meri z leti pred krizo, ko se je gibal Aa višini 3500 do 4500 milijonov. = Zvišanje delniške glavnice Slpada. Sumsko-industrijsko podjetje Dobrljin -Drvar, d. d. (Sipad) objavlja v »Službenih novinah«, da zvišuje delniško glavnico za 30 milijonov Din z izdajo 30.000 novih delnic po 1000 Din. Obenem objavlja tvornica celuloze Drvar d. d., ki je prav tako kakor Sipad v državnih rokah, da Je občni zbor sklenil likvidacijo družbe, ker se podjetje fuzlonira s Sipadom in je fuzijo že odobril trgovinski minister. Borze 13. januarja Na ljubljanski borzi eo se danes avstrijski šilinga v privatnem kliringu trgovali po 8.5950. medtem ko je bilo za angleške funte povpraševanje po 238. V zagrebškem privatnem kliringu ie bil promet v avstrijskih šilingih po 8.5850 (v Beogradu po 8.5924), v angleških funtih po 238 in v grSkih bonih po 28.75. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani in Zagrebu 14.00 in v Beogradu 13.9960, za januar ln februar pa v Zagrebu 14.00 in za konec marca 14.05. Na zagrebškem efektnem tržišču eo danes pri nadalje čvrsti tendenci nudili za Vojno škodo 432.50, ne da bi se pojavilo blago (v Beogradu je bil promet po 434'!. Do zaključka pa je prišlo ▼ 1% staMlizsu cljskem posojilu po 88 (v Beogradu po 91). DEVIZE Ljnbliana. Amsterdam 2398.65 —2413.25, Berlin 173403 - 1747.90, Bruselj 730.20 — 735.26. Curih 996.45 — 1003.52- London 214.99 — 217.04, Newyork 4274.75 — 4311.07, Pariz 145.57 — 14701. Praga 151.03 — 152.14, Trst 225.85 — 228.93. Cnrih. Beograd 10. Pariz 1459. London 21.6025, Newyork 432.25. Bruselj 73.23. Milan 22.74, Amsterdam 240 60. Berlin 174.10, Dunaj 81. Stodcholm 111.35. Olo 108.55, KOhenhavn 96.45- Praga 15.16, Varšava 82, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Bukarešta 3.25. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 432.50 den., za februar 429 den., 4°'* agrarne 55 — 58, 4% severne agrarne 55 — 57, e»/» tegluške 81 den., 6n/o daltn. agrarne 78.50 den., 7*/» sllabiliz. 88 — 91, 7"o in-vest. 96.50 — 98, 7% Drž. hip. banka 100 den.. 7®/« Blair 85 — 86, 8°/» Blair 93 den.; delnice: PAB 214 — 218, Narodna banka 7700 den.. Trboveljska 215 — 230, šečerana Osijek 150 — 15> Dubrovačka 400 den., Occania 600 den., Jadranska 403 den. Beograd. Vojna škoda 432.50 — 434, za februar 432.50 — 433.25 (434). 4% agrarne 55 den., 4°/® severne agrarne 55 den., Gn/» begluške 81.50 den., 6% dalm. agrarne 79.75 - 80.50. 7"/e stabiliz. 90 - 92 (91), 7*/« DriL hip banka 100 den., 7Vo Blair 85.75 — 86 (85.50), 8% Blair 93.75 den. (94), Narodna banka 7725 dej., PAB 217.50 den. Blagovna tržišča ŽITO + Chlcago, 13. januarja. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 96.25, za julij 90.25; koruza: za maj 61. -f VVinnipeg, 18. januarja. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 131.375, za julij 121.625. + Novoeadska blagovna borza (13. t. m.) Tendence mirna. Pšenica (78/79) kg): b&Ska 178 — 178; baška potiska 177 — 178; banatska 170 — 171; sremska 176 _177. slavonska 177—179. Koruza: baška in sremska nov* 95 — 97: baška nova sušena 111 — 1H3. Oves: beški in sremski 127 — 130; slavonski 129 — 181. Ječmeni baški in sremski 68/64 kg 130 - 132 50. Moka: ba«ka in srtmska »Og« in Ogg« 272.50 — 282.50, »2« 25250 - 2b2 50: »o« 282.50 - 242 50; »C« 212.50 - 222 50: »7« 182.50 — 192 50; »P« 125 — 130. Otrobi: baški, eremski in hanat*ki v vrečah 96—100. BOMBAŽ '+' LlverpoOI, 12. januarja. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za jan. 4.85 (prednji dan 4.87), za maj 4.92 (4.94). za sept 4.99 ^*+^NewyOfk, 12. januarja. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za jan. 8.54 (8.59), za maj 8.01 (8.68)._ Gostovanje zagrebških glasbenikov v Italiji Zagreb, 13. jan. o. Vodstvo pevskega zbora sv. Cirila in Metoda, operni dirigent Lovro Matačič in tenorist Peter Vlahovič so sklenili pogodbo za daljšo turnejo po severni Italiji. Priredili bodo več koncertov Vlahovič ln Matačič pa bosta gostovala pri posameznih opernih predstavah. Prvi koncert bo v Trstu, kler bo Vlahovič nastopil v »Lohengrlnu«, Matačič pa kot dirigent Turneja se bo pričela že prihodnji mesec. Parnik „Vidovdan" na varnem Zagreb, IS. jan. o. Vesti, de se >e Jogo-slovenski parnik »Vidovdan« v bližiui Bresta znašel v nevarnosti, eo se izkazale kot pretirane. Po informacijah direkcije »Jueo-»lovenskega Llovda«. je kdja sama priplula v Wsslingen blizu Rotterdama. Motorji na parniku eo ee zares »ielno pokvarili, veodaT bu)še nesreče ni bilo. Tekmovanje za srednjeevropski pokal Beograd, 18. jan. p. V sohoto in nedeljo se v Beogradu sestanejo delegati nogometnih klubov, ki nameravajo sodelovati v tek* movanju za erednje-evropeki pokal. Konferenc« se bodo udeležili tudi delegati _ češkoslovaških. avstrijskih, madžarskih, italijanskih in rumunskih klubov. Na njej bodo sprejeti važni sklepi glede sodelovanja po dveh jugonlovenskih Ln romunskih klubov pri tekmovanjih. Ze na zadnjem sestanku zastopnikov doslej sodelujočih klubov, kije bil v Rimu, je predsedniku JNS <1t. Andre-jeviču uspek) pridobiti večino delegatov za to, da bi v bodoče tudi jugoslovenski _ in romunski nogometni klubi sodelovali v okviru tega tekmovanja Sedaj bo o tem vprašanju padla končna Formalna odioEtev. Premestitev Beograd, 13, jan. p. Na lastno .prošnjo je bil premeščen učitelj Gabrijel Janežič iz 5ole za defektno deco v Kočevju ca iolo za deicktao deco v Ljubljani. > JUTRO« št 11« , i 6 Petek, 14. I. 1838 Japonska vojska je zasedla pristanišče Cingtav Te dni so japonski vojaki zasedli pristaniško mesto Cingtav na Kitajskem. V tem mestu, ki je 600 km oddaljeno od šanghaja, živi 400 tisoč prebivalcev. Zaradi japonske invazije je pobegnilo odtod četrt milijona ljudi Stotnik vohun Zakaj so v Pragi obsodil! na smrt bivšega častnika avstro-ogrske vojske Šestletni dirigent V Pragi so zavoljo volumskega delovanja obsodili na smrt upokojenega stotnika iLeopolda Katzerna, 57-letnega moža. Mož je živel od leta 1921. kot vojaški upokojenec v Olomoucu. Ob prevratu so ga prev-eeli v češkoslovaško armado in je služboval nekaj časa v Olomoucu, pozneje v Opa-yi. Že takrat ga je neka tuja sila pridobila za vohunsko službo in ji je izdajal začetke organizacije češkoslovaške armade. Leta 1921. so ga upokojili, ker ni hotel napraviti predpisanega izpita za češki jezik. Neka tuja sila ki je Katzern stopil v njeno službo, mu je naročila, naj ji pošilja svoja s skrivnim črnilom napisana Eporočila preko dveh dunajskih naslovov, jšpioniral je zanjo do 1.1935. Potem so sklenili z njim pogodbo, po kateri je bil imenovan za »vohuna rezidenta«. Od takšnih vohunov ne zahtevajo rednih poročil, temveč je njih naloga, da v normalnem času ne zbudijo suma proti sebi in pričnejo svoje pravo delo šele v trenutku kakšne politične napetosti ali v primeru mobilizacije. Takrat odpirajo pri vojaških poveljstvih zapečatena pisma s prvimi po- velji ln navodili ln tedaj naj rezident stopi v akcijo. Katzern je v tujini opravil tritedenski tečaj za brezžično telegrafiranje in se je naučil šifriranja Po pogodbi je prejemal 1200 Kč mesečno, še pred kratkim je bil v neki tuji prestolnici in je po svojem povratku v Olomouc dvignil iz garderobe tamkajšnje postaje kovčeg z dvojnim dnom. Med dvojnim dnom je bila majhna sprejemna in oddajna postaja. V kovčegu je bil nadalje ključ za zelo zamotan šifrirani sistem Po tem ključu bi se moral Katzern v rednih presledkih javljati, kar je tudi delal. Protivohunska služba je že dalj časa nadzorovala njegovo početje ln ga je na zadnje aretirala. Vojaško sodišče je obsodilo tudi Katzer-novo ženo, ki je po rodu plemkinja, na deset mesecev ječe, ker ni ovadila kaznivega delovanja svojega moža. Nje oče je bil med vojno general v Olomoucu ln več njenih sorodnikov je v diplomatski službi neke druge države, ki pa ni v zvezi z vohunskim delovanjem stotnika Katzerna. Skok na 44 ni Megeveju Na tekmah francoskega smučarskega kluba v Mčgčveju je zmagal v skokih na daljavo Norvežan Maier, ki je skočil 44 m daleč Boj j za dediščino poljskega kneza Sorodniki spletkarij o proti Mihaelu Radziwillu Iz Varšave poročajo, da je okrožno sodišče v Ostrovu na zahtevo sorodnikov Imenovalo kuratorja nad knezom Mihaelom Radziwillom, ki se hoče. kakor smo že poročali, poročiti z go. Jeanette Suše-stovo in posinoviti njenega sina iz prvega zakona. Knezov kurator je poljski poslanik v Parizu Alfred Chlapowski. Stari knez se je zatekel zavoljo te razsodbe v javnost in piše v poljskih listih sledeče: •>Moja družina "dela moji nameravani poroki vse mogoče ovire, pa ne zato, ker se hočem poročiti z določeno osebo, temveč zato, ker se hočem sploh poročiti. Moji družini ne ugaja možnost, da bi se mi iz legalnega zakona rodil sin ali dedič, kajti moja družina ima pohlep po mojem imetjiu. Moj brat Janusz ima v posesti 01yko, ki bi morala pripadati prav za prav meni, moj nečak Mihael iz Naglowic pa čaka že leta na mojo smrt, da bi se polastil Antonina in Przygodzic. Za to dedš&ino bi se ne mogel nikoli potegovati, če bi jaz ne bil izgubil svojega sina Antona. Pripomniti moram, da pripada gospod Chlapowski k družini žene mojega nečaka iz Naglowic.« Knez nadaljuje svoja pikantna razkritja s tem. da ima ta njegov nečak tri velika posestva, ki predstavljajo nič manjše imetje, nego je kneževo. Ko je knez pred nedavnim obolel in so ga operirali, je nečak izjavil, da ga prav nič ne veseli, da je spet ozdravel. Kneževa druž'na navaja v kampanji proti knezu na prvem mestu rasne motive, kajti žena, s katero se hoče knez poročiti, je po rodiu Židinja. Kneževa snaha, grofica Skorzewska, nastopa isto tako s takšnim ugovorom, pa baš ona bi morala najbolj moačati, kajti nje ded in babica sta bila Žida iz najnižjega družab- nega sloja in sta se imenovala Leibrock. Preočitno je, da gre kneževini sorodnikom samo za kneževo imetje. Knee pravi na koncu, da bo sodnim aiktom dodal izjavo slovitega dunajskega psihiatra VVagner-Jauregga, iz katerega je razvidno, da je duševno zdrav in da ne potrebuje nadzorstva. To je v ostalem že druga izvedeniška izrjava te vrste. Postani in ostani član Vodnikove družbe! če še ne ves, zdaj izveš: da je morala doslej tretja nemška princesa na grškem dvoru. Friderika Luiza, ob poroki z grškim prestolonaslednikom Pavlom spremeniti svoje krstno ime v Marga^ reto; da se je italijanski pomorski častnik No-sari v Speziji potopil 250 m globoko v morje in se pri tem uspelem poskusu poslužil potapljaške naprave ing. Galeazzija. Dosedanji svetovni rekord v potapljaški stroki je znašal 150 m; da se je na meji Brazilije in Uragvaja zrušilo na zemljo letalo, v katerem se je vozil tudi Eduardo Justo, sin državnega predsednika Brazilije. Justo in osem din-gih častnikov se je ubilo; da sta v sredo, 12. januarja stopila v 45. leto svojega življenja ideolog nemškega nar. socializma Alfred Rosenberg in pruski min. predsednik Hermann Goring; da so potepuhi v Palestini umorili angleškega arheologa Starkeya. Storilcev še niso prijeli; da je pričakovati radostnega dogodka v holadski kraljevi družini po izjavah zdravnikov šele v sedmih do štirinajstih dneh; da ima Stockholm po zadnjem ljudskem štetju 558 tisoč prebivalcev. Enajst ur v mrazu 20 stopinj pod ničlo 18 letna Nora Chietini iz Bolcana je odšla na simisko turo v gore in se je izgubila 11 ur je prebila na prostem v mrazu 20 stopinj. Ko so jo našli, jo je bil mraz že talko zdelal, da ji bodo morali po vsej priliki odrezati obe nogi. Weidmannova 22 letna ljubica Razkazal ji je vilo ter jo peljal celo v klet — Ona je na pragu vedno molila V Newyorku so Iztaknili novo »čudežno dete«, šestletnega Buddyja Schvvarza, ki dirigira na pamet koncertne programe s klasično in moderno glasbo Topla voda za celo mesto Kodanjski dnevnik »Berlinske Tiidende« poroča- da nameravajo v Islandiji uresničiti mnogoletni načnt, da bi se vroči vrelci v Reykirju izkoristili za centralno kurjavo cs-lega mesta Revkjavika. Neka angleška tvrdka je ponudila islandski prestolnici posojilo 4.75 milijona islandskih kron, če bi ji oddali napravo cevnih vodov iz Reykirja, kjer dajejo vroči vrelci ta čas 150 litrov vode na sekundo. Ta množina vroče vode bi zadostovala za ogrevanje polovice reykja/viških hiš. Z delom bi začeli v letošnjem marcu, dovršili pa bi ga v enem letu. Za poznejši čas so v načrtu druga dela, ki naj bi na zadnje ves Reykjavik oskrbovala s toplo vodo. Velik požar v Vidmu V središču Vidma (Udine) je te dni izbruhnil ogenj v palači grofa Gropplera, ki je zgradbo uničil do temeljev. Gasilci niso mogli užugati požara posebno zaradi velikega mraza. Med gašenjem je namreč bilo 12 stopinj pod ničlo. Škodo cenijo na milijon lir. V 80 urah okoli zemlje Ameriški filmski industrijec in športni letalec Robert Hughes hoče izvojevati nov rekord v poletu okoli sveta, če bo vreme 1. maja ugodno, bo odletel iz New Yorka proti Moskvi. Računa tudi, da bo že 80 ur po startu na izhodišču v Ameriki. Pariška policija Je Iztalmila žensko, ki je morilcu VVeidmannu krajšala čas in mu stregla v ljubezni. Dekle se piše Georgette Duprez in je stara 22 let. Weidmann se je seznanil z njo in jo je že po kratkem znanju povabil k sebi v vilo, kjer jo je obsul z darovi, ki so izvirali, kakor se je pozneje izkazalo, od njegovih žrtev. Duprezova trdi, da jo je VVeidmann 8 svojim načinom obdarovanja silno prestrašil. Zato je vsako pot, ko je prišla k njemu, postala na pragu hiše in zmolila očenaš. In v preiskavi se je izkazalo, da Je pod tistim pragom, na katerem je Geor- getta vsako pot molila, ležala zadavljena ameriška plesalka Jean de Kovenova ... VVeidmann je vodil Duprezovo po hiši in ji je razkazal vse prostore. Poklonil ji je več oblek, o katerih si ni upala vprašati darovalca, kje jih je dobil. Nekoč je peljal VVeidmann Georgetto v klet. Duprezova se je tedaj tako bala, da je VVeidmann opazil nje strah, pa jo je vprašal: »Kaj se ti zdi, da bi mogel jaz koga umoriti?« Po tej epizodi je spremil VVeidmann Georgetto do Pariza, toda šele potem. ko mu je prisegla, da ga bo naslednji dan zopet obiskala v njegovi vili. Vitkost za ceno smrti Hotel je shujšati, a se je posušil — za vedno •.. V Pestszenterzsegetu na Madžarskem je umrl te dni 55-leten možak in ker je bil mrtvec nenavadno mršev, je policija za-sumila. da ni umrl naravne smrti. Preiskava je potem ugotovila, da je hotel možakar za vsako ceno izgubiti svojo debelost, pa se je zaupal nekima zakoncema, ki sta pri njem stanovala in ki sta po njegovi smrti izginila. Zakonca sta po- skusila s pacientom skoraj neverjetno shuj« ševalno kuro. Mož ni tri tedne dobil ničesar jesti, dajala sta mu samo vroče vode, in sicer sta dnevni obrok zvišala od prvotnih dveh litrov končno na deset litrov. Uspeh ni izostal: mož je od gladovanja umrl. Zakonca sta mu med tem kot plačilo pobrala vse prihranke. Policija ju je prijela. Daleč od snega in mraza • •. Filmska igralka Dorothy Moore se sonči na blaženem kalifornijskem soncu Zavod za odebeljenje mršavih rekrutov Angleške praktike pri novačenju Angleška armada ima, kakor znano, velike neprilike z novačenjem. Na noben način ne more dobiti toliko rekrutov, kolikor bi jih potrebovala Sedaj se je vojaška uprava odločila, da posikusi, ali bi se ne dali tudi interesenti za vojno službo, ki so jih morali kot nesposobne odkloniti, na Angleško vojaštvo pod japonskim nadzorstvom Zaradi ponovnih Incidentov v šanghajski mednarodni koncesiji morajo korakati angleške Čete v mestu vedno pod japonsko kontrolo, kar spravlja Angleže v poniževalno vlogo kakšen način vendarle spremeniti v sposobne. Kot eden najučinkovitejših načinov za ta namen se je izkazal »zavod za odebele-nje«, v katerem popravljajo može, ki za vojsko niso bili sposobni zavoljo splošne telesne slabosti kn nezadostne prehrane. Pni zavod te vrste so imeli doslej za poskus v taborišču v Aildershotu. Tja so sprejeli dve sto ozkoprsniih, slabo prehranjenih mož in so jih postregli z dieto iz svežega sadja, svežega mleka in ječmenove juhe. Pri tem so se morali mladi možje gibati čim bolj na prostem. Metoda je imela presenetljive uspehe. Gojenci odebelil-nega zavoda so v šestih tednih postali za tri kilograme težji in prsni obseg se jim je razširil za dva in pol centimetra Ta čas zapušča zavod vsak dan povprečno po en rekrut, ki je za vojaško službovanje siposoben in ki ga je naborna komisija prej odklonila. Debelenje takšnih rekrutov pa bodo uredili sedaj na široki podlagi v posebnem zavodu, ki so ga odprli v Canterburyju. Dobički angleških bank »Velika petoricav, to je peterica glavnih angleških bank, izkazuje v svojih bilancah za L 1937 največje čtete dobičke, kar so jih te banke imele po krizi 1. 1929. Predlansko leto so znašali ti dobički skvjipaj nad 9 in pol milijona funtov, letos pa nad 10 milijonov funtov. Tud: I Wri">vp 7.ivarovalnice izkazujejo večji dobiček nego lani in njih dividan-da znaša 12 odstotkov. ANEKDOTA Po važni konferenci, ki sta Jo imela francoski poslanik Paleologue in angleški poslanik Buchan z ruskim zunanjim ministrom Sazonovom, so se vsi trije diplomati v prijateljskem razgovoru pritoževali zaradi svojega težkega posla. V zvezi s tem so načeli tudi vprašanje, kdo so najboljši diplomati. Palčologue je dal priznanje Rusom, Buchanan pa Nemcem, nakar je Sazonov dejal; »Hvala vam, eksce-leiica, za poklon. Morda smo mi res dobri diplomati, samo prehitro popustimo in nismo dosledni. Nemci so tudi dobri. Oni začno vsako stvar silno od daleč. Kamen do kamena stavijo z neizrečno skrbjo, ko pa pride do bistva stvari, vsak človek že ve, kaj so nameravali. Po moji sodbi so najboljši diplomati Angleži. Oni začno akcijo in nihče ne ve, kaj hočejo. Stvar gre dalje in še vedno nihče ne ve, kaj hočejo. To pa vse zato — pri teh besedah se j« Buchanan šegavo nasmehnil — ker niti sami ne vedo, kaj hočejo.« VSAK DAN ENA INSERIRAJTE »Prijatelj, ooozarjam te, da moraš previdnejše ravnati a svojim krampom !< <^Everybodya weekly«) K oltarni pregled Koncert UPZ v Ljubljani Prvi koncert letošnjega leta je bil na- J jal imena mlajših slovenskih skladateljev, »top Učiteljskega pevskega zbora »Emil t mlajših, če že ne po letih, pa vaaj po na-.....J "" '--1-*-' ™ zorih in usmeritvah: Ivan Grbec, dr. Danilo Svara. Vilko Ukmar, Slavko Osterc. Grbec je od teh najkrotkejši, najradikal-nejši v smislu avantgardističnih načel švara. Osterc je najbolj samonikel v groteski in njegove »Tri belokranjske« gotovo zadenejo osnovni ton šegavega besedila na originalen ln pregnanten način. Manj dognana je Ukmarjeva »Mati Marija«, ki jo sicer preveva prav gotovo resnobnost in znanje, toda premalo neposrednosti in spontanosti. Istrski skladatelj Ivo Mate- Adamič« v veliki dvorani ljubljanske Fil harmonične družbe. Zgodovina tega zbora je vsakemu ljubitelju glasbe dobro znana: ustanovljen iz učiteljskih vrst pred dobrimi 12 leti, se je uveljavil s svojimi umetniškimi nastopi (programska knjižica jih navaja nad 80) doma in v tujini. Ustanovil ga je Srečko Kumar; po njegovem odhodu so prevzeli vodstvo razni dirigenti, slednjič Milan Pertot, ki načeluje zboru od leta 1933. dalje. Številčno se drži zbor na dobri višini, čeprav zahteva od svojega članstva ogromno požrtvovalnosti: upoštevati je treba, da le del sodelujočih biva v Ljubljani, vsi ostali se vozijo z dežele, ob nedeljah ali praznikih in prostih Spiskih dnevih, k vajam. Seveda je material tega zbora inteligenčno kar najbolj zanesljiv, saj so učiteljske vrste že doslej dajale najbolj muzikalne pevce in glasbenike sploh. Vendar je nemogoče, na ta način ustvariti popolnoma homogeno enoto ln marsikatera nejasnost, netočnost in majavost gre na rovaš tako razcepljenega dela, pri katerem je študij programa skoraj bolj stvar posameznika, kot dirigenta, kateremu slednjič pripade le naloga dokončne opilitve in uravnovešanja. Sporedi UPZ so si od nekdaj prizad^a-M, da dajo sodobnim glasbenikom Vc&r največ besede. Tudi to pot je program nava- ttra ste Ml« le Rimski Komakov ln Čajkovski, dirigiral pa je K. Sejna. Stalno zanimanje praških glasbenih krogov vzbujajo stilni koncerti zelo agilne »Pfitomnosti«. Med drugimi otnenjam tri koncert®: Komorni večer Praškega pihalnega kvintete je prikazal dokaj nezanimive in nepomembne skladbe mlajših ln najmlajših skladateljev: Haasa, Slavickega, Zicha, Mi-chla in Maš tali f a. Mnogo zanimivejši je bil večer plesnih skladb Daria Milhauda, katerega dela je v uvodnem predavanju osvetlil režiser Pujman. Tem Milhaudovim sklad bam je zlasti izrazit kategoričen ritem, do-čim so v melodičnem in harmoničnem po-glad/u po me?anju preteklih in sodobnih tvornih pridobitev na moč problematične, pa vendar interesantne. Ena n^jboljžih poslednjih prireditev pa je bil koncert Janafkovih skladb. Uvodoma jih je analiziral in prikazal skladateljsko stvariteljsko osebnost, ki -----. — ------ , je Čehom poleg Smetane, Dvofaka, Suka in tič-Ronjgov, prav toliko naš rojak kot hr- Novaka najljubša, zopet Pujman. Program vatski, je napisal nekakšno odo na sopelo j je obsegal Gapriccio za klavir enoroČno in pod naslovom »Roženice«. Nekaj arhaisti- ; orkestralno zasedbo, moravske narodne pe-čne folklore veje iz tega dela, kakor po- t smi za glas in klavir, II. godalni kvartet in gled v davno preteklost, v pričetek glas- . Concertino; razen dirigenta Ančerla sta še benega snovanja našega naroda, ki si je sodelovala pianista Hollman (enoročni), edino v kršni Istri znal ohraniti napeve in Instrumente iz pradavnine. Dr. Milojevi-čeva »Muha in komarac« je znana efektna Siieskind. praški kvart?t i .dr. Koncem, katerega izvedba je bila zelo dobra, je dosegel obče zanimanje in priznanie. Metodičnemu groteska, obe Adamičevi »Narodna« in j načinu »Pfitomnosti« naj bi sledilo tudi pr«V dv.e narodnl' Pa | ljubljansko muzikalno življenje; ideja je že S, vJ "Ž0 ,sve2mo ^ udarnost, ki je zatlela jn ji je potrebna Še stvarno osnova- pnijumia Adamičeve zborovske kompozi- na jn široko bazirana realizacija, ki jo bo cije m jim zagotovila prvenstvo pri publi- uvrstila med pomembna činitelje našega ki in pri izvajalcih. V celoti izviren, hfe predolg spored, ki ga je zbor odpel z navdušenjem in z njim žel pohvalo vsega navzočega občinstva. Ij. M. S. Praško glasbeno pismo Ve I etok kvalitativnih glasbenih prireditev .rajema Prago v nezmanjšanem tempu in v vseh oblikah. Že v zadnjem pismu 6em omenil slavnostno premiero Mozartovega Dona Giovannija. ki ga od 28. oktolra dalje uprizarjalo malone dvaktat tedensko pred razprodano hišo. Izvedba je v vseh ozirih odlična: precizno izdelan orkester dirigira v sijajni stilni interpretaciji Vaclav Taiich. režira L. Mandaus. koreografira pa J. Jan-čik. oba Taiichu vrednostno ekvivalentna. Celotni ensemble ,ie do možnosti izenačen in prinaša opero v res klasično verni podobi. Dona Giovannija pone V. Zitek, Lepo-rella igralsko ter pevsko izvrstni Mandaus, ©d ženskih vlog pa dominirata zlasti Ž. Napravi lova (Donna Ana) in po pevski ter igralski kvaliteti še posebej izrazita M. Ko-'rva< znana tudi na inozemskih odrih. Opera je vsestransko zajeta v čistem Mozartovem duhu; vzbudila je ogromno zanimanje, ki ga še veča topel odnos Čehov do >njlho-vegat Dona Giovannija. napol Češkega Mozarta ter njegove Bertramke. V tej sezoni je to doslej nedvomno najboljša operna uprizoritev. Isto — Stavovpkč divadlo — je v proslavo >jgoslovejskega državnega praznika upri zorilo Vojnovičevo »Smrt majke Jugoviča«, v Narodnem gledališču pa je koncem preteklega meseca z uspehom gostovala Članica beograjske opera Melanija Bugarinovičeva v Trubadurju (Azucena), Aidi (Amneris) in v Knezu Igorju (Končakovna). Formalno je proslavil 1. december v navzočnosti prezidenta Beneša slavnostni koncert v Smetanovi dvoraei. Koncert je otvo-rila krasna simfonična pravljica »Vltava« iz Smetanovega cikla »Ma vlast«, polna globokega doživetja, skrivnosti češke prirode in muzikalnega filozofskega pogleda velikega stvaritelja. Sledil ji je zveneč Ladoveev »Adagio« za veliki orkester, nakar je M. Ko-čova s sprem ljevan jem orkestra zapela arijo Karoline iz Smetanove opere »Dve vdovi«, arijo o mesecu iz Dvofakove Ru-ealke in arijo iz Konjovičeve Koštane — z velikim uspehom. Koncert je zaključila •vsebinsko globoka ter melodično, harmonično in Cftmimo zelo zanimiva pa učinkovita Sukova glasbena basen »Praga«. Ves sponki je izvajal orkester Češke filharmonije, dirigiral pa Fr. Stupka. Izvedba je hala odlična, le program je bil malone izklju-r.no ieški. Kajpada nam je bila tudi ta izbira zelo ljuba, vendar smo pogrešali več naših avtorjev, ki jih ne bi bilo taiko težko najti, saj se je kvalitativna glasbena produkcija slovenskih, hrvatskih in srbskih skladateljev v zadnjih letih zelo dvignila. Tudi smo pričakovali — mnogo se te namreč govorilo — za ta dan ali APZ iz Ljubljane ali pa beograjskega Obilica. Ni pa bilo niti prvega- niti drugega, čeprav bi vsak od njiju dal programu svojski značaj. V prihodnji koncertni spored bo treba vsekakor uvrstiti pretežno domače avtorje, kar še poudarjajoče potrjujejo težnje po izmenjalnem spoznavanju različnih narodnostnih kultur. Eden izmed zelo pomembnih muzikalnih dogodkov je bil slavnostni koncert Ženskega narodnega sveta pod pokroviteljstvom in v navzočnosti prezidenta. Poleg Dvorakove ©uvertura k operi >Aelma sedlak« je bil središčna točka koncerta Sukov »Azrael«. epohalna simfonija v c-molu, ki jo po kvaliteti lahko vzporedimo genialnim stvaritvam Beethovna, Mozarta. Smetane in drugih velikih mojstrov. V prvem delu je vzrasla iz skladateljeve nemirne bolesti za umrlim Dvorak o m. v dragem pa iz še večje bolesti ob ž«n i ni smrti. Azrael je najizrazitejša Sukova umetnina, s katero je skupno z Novakom izravnal višino češke glasbe z razvojem svetovne glasbe začetka novega sto-letja. Iz tragičnega prologa (Andante so-stenuto) v sonatni formi, kjer simbolizira neizprosne sile: usodo in smrt. žalost in tu-go, prehaja v težki .Andante. v katerem in-to.nira motiv iz Dvo^akovega Requiema. Tretji stavek (Vivace. Andante sostenuto, Vivace) ie »ples smrti« (Albrecht Dilrer), ki se končuje s široko f igo. Prvi stavek drugega dela poje o lepoti in dobroti žene, drugi stavek (Ada.gio e maestoso- Allegro appasionato, Adagio e mesto) pa začenja s tragičnim razpoloženjem prvega stavka prvega dela, se bogato razpleta in na koncu prehaja v pomirjenie z — usodo. Celotna zamisel je izredno globoka, idejno in kom-pozieij~ko arhitektonski siiaino oblikovana ter kaže vso Sukovo prodorno dn?evno't: orkester je skladateli izrabil do poslednjih potankosti in z »Azraelom« ustvaril nesmrt no delo svetovne muzikalne literature, ki bi era naj o priliki morda uvrstila v svoj program tudi ljubljanska Filharmonija. Izvedba — orkester Češke filharmonije — je bila precizna, interpretacija dirigenta K. B. Ji-rska (prvotno je bil nabavljen Talich) odlična. Druga zanimivost istega koncerta je bil knVi »Vojs^ke simfonietle« mlade kompo-nvstke v. Kapralove. Njena skladba je stilno ie dokaj neenotna, raztrgana in neplaetična, T zvoku pa se še bori i novimi sredstvi; testrumentačijsko je zelo problematična, v celoti pa Vendarle kaže nadarjeno skladateljico. ki si po mladostnem vrenju in iska-ftiu Utegne izoblikovati jasno stvariteljsko smer, Tudii to skladbo je izvajala Češka filharmonija, dirigirala pa je avtorka sama. Med koncerti Češke filharmonije omenjam še IV. simfonični koncert, na katerem je izvajala Simfonične variacije Cesarja Francka z velikim supehom mlada in nadarjeia zagrebška pianistka B. Musulin; na progra- glasbenega izobraževanja. Sledi še dolga vrsta važnih glasbenih prireditev; tako je koncertiral Pablo Casale. kitarist M. Segovia. VaSa Prihoda, Jarmila Novotna L dT., vsi z velikim uspehom Med glasbanimi predavanji Je zanimal zlasti W. Reich z Dunaja, ki je kot najboljši življenjski poznavalec Albana Berga hotel prikazati njegovo človeško in umetniško osebnost: predavanje pa je bilo — v slabem smislu — docela popularno, dočim smo pričakovali nekaj konkretnega, kar bi posvetilo v skrite globine stvarii'eljeve duše. Sodeloval ie H. W. Silsskind, ki je izvajal Bergovo Klavirsko sonato. Minzikalno življenje je v najpomembnejšem evropskem muzikalnem centru torej izredno pestro in kar najbolj kvalitativno. Nudi mnogo in je vsakomur bogat vir kulturne rasti ter živa muzikalno-obrazovalna Dragotin Cvetko. S O R T Akademiki pišejo iz Švice Kako so potovali In preživeli prvi dan v Švicarski »Kranjski gori" (Pismo našega posebnega poročevalca) Villare, 10. januarja Takole počasi kakor zrno do zrna pogača, tako kilometer do kilometra Švica. In res smo šteli kilometre, pa poti ni hotelo biti ne konca ne kraja. Za zabavo smo skrbeli, če že ne mi, pa sprevodniki, cariniki in razni drugi nepotrebni, veniar sicer telo važni faktorji. le v Ljubljani Se je pričelo. Kot uvod skoraj dveurna zamuda in potem nadaljevanje ni bilo nič kaj primerno, niti potrebno. Ko smo sprevodnikom razložili našo pot, so nas spravili v vagon, češ da bomo lepo na toplem skozi do Milana. Toda preko vseh zaprek, meje. naše in italijanske, kjer so se Italijani zopet izkazali kot pravi gent-lemeni, smo prispeli *io Trsta. Tu se je pQ naš vagon najbrže preveč dopadel tržaški direkciji in so sklenili, da ga obdrže kar v Trstu. Niso pa smatrali za potrebno, da bi obvestili potnike. In teko nas je nekaj minut pred odhodom prve garniture vlaka prišel prav ponižno vprašat sprevodnik, ali želimo ostati v Trstu. V vsej naglici smo se spravili v vagone, ki so tekli dalje proti Švici! To nesrečo z vagoni so pa popravila in predvsem nas spravila v boljšo voljo tržaška dekleta, stare znanke 8 plavalnih nastopov, ki so nas zvabila med se (težko je žabo v vodo nagnati) in nas zabavala skozi do Benetk. No in še «di p« se je ustavilo tud< v Postojni, kjer so si ogledali jamo ali pa so se peljali kve&iemu Se do Gorice in Tnsla. Ti izletniki »o bili predvsem iz slovenskih krajev. Nedvomno je k tolikemu prometu na meji pripomogel Jo-goslovensko-italijaneki sporazum. Italijanske želszniee in tudi gostinska podjetja in trgovine so imele od ojačenega dotoka tujcev gotovo precejšen dobiček. Po podatkih, ki jih je zbral policijski ko-miaarijat t Postojni, je lani prišlo v Italijo po železnici preko Postojna 547.875 ljudi-od teh 75.654 izletnikov v organiziranih vVupinah s 135 posebnimi vlaki. V teh sku-pinaii je bilo 22.848 Jugoslovanov, ostati ps so bili V .glavnem italijanski (5.040). madžarski. avstrijski, bolgarski in ramunAl državljani. Pri Ka^i vasi nad Planino se je z avtomobili, avtoOJ?*i in drugimi tožili pripeljalo v Italijo 39.076 ljudi, od teh ▼ posebnih izletniških skupinah 10.190. in sicer večinoma iz Jugoslavije, Češkoslovaške in Madžarske. Drobne novice Pri državnih kmetijskih natečajih je, kakor že vsa. prejšnja leta, sodelovala tudi italijanska duhovščina pod vodstvom svojih škofov. 0 priliki razdelitve nagrad, ki ee je vršila posebno gvečano v Rimu. kjer }e nagradi delil ministrski predsednik, se je zbralo tudi 2.000 župnikov in drugih duhovnikov ter 60 škofov, ki so se, čeprav niso bili vsi nagrajeni- tokrat hoteli pokloniti Mussoliniju ter izraziti svojo udanoe* ia zvestobo. Bili 60 tudi pri papežb. Med nagrajenci je bilo nekaj duhovnikov iz Julijske Krajine. Z zlato svetinjo pa sta bila ob tei priliki odlikovana Is dva škofa, liparski škof Re in znani reški škof Santin. >Picco-loc, ki podrobno poročal o teh svečanostih, ugotavlja, da je duhovščina pri pospeševanju kmetijstva po deželi pomemben činitelj. ki kot duhovni svetovalec km3Čkesa ljudstva lahko vpliva nanj tudi v tem pogledu. še vsa jačji in haskovitejši pa postame ta vpliv, če se izvaja po odredbah škofijskih otiaeti, ki se jim mora duhovščina bres ugovora in pomisleka podrediti h Rusije se je vrnil te dni 48 letni Anton Bratina, ki je po rodu iz Otelce nad Ajdovščino. Za Časa svetovne vojne, ko je služil v 47. avstrijskem polku, je bil v Galiciji od Rusov ujet. Poslali so ga v Sibirijo, kjer ie preživel celih 22 let. V Tomsku so ga namastili za učitelja nemščine na nižji gimnaziji. Tam se je tudi oženil in ▼ zakonu dobil dva otroka. Nazadnje ga je premagalo domotožje. Vrnil se le ▼ Gorico, kjer je bil pred vojno v mestni službi. Vrnil se je brez žsne ln otrok, ki so jih pridržala v Rusiji, listi obširno poročajo o tem njegovem povraiku ti na podlagi njegovih izpovedi opozarjajo na neugodne razmere r Sibiriji. 0 Bratini pravijo, da ie po 22 letih ni porabil italijanščine in d« eo ga iz Rusije prav za prav izgnali zaradi njegovega italijanskega porekla. Bratina ee je čudil pridobitvam, ki so bile dosežene v njegovih domačih krajih v zadnjih dveh desetletjih. V tržaških ladjedelnicah bodo r kratkem pričeli graditi več velikih ladij. Predvsem pride na vrsto ogromna 35.000 tonska vojna ladiia »Roma«, poleg te pa nameravajo r okviru programa za obnovo italijanske trgovinske mornarice zgraditi Je celo vrsto novih potniških in tovornih ladij. I tali jamski program določa zgraditev 44 novih velikih parnikov in motornih ladij s skupno tomžo 250.000 ton. St reški za te ladje eo bili pro-račbnaaii na poldrugo milijardo lir. Na Tržaški Lloyd bo odpadlo po tem programu 13 velikih ladtij s tonažo 82.000 ton. Program bi se moral realizirati v nekaj letih. Gozdni požar. V gozdu pod Vodicami |e nastal pretekli petek velik požar. Ljudje so ga opazili še le, ko se je že dokaj razMril. Kakor vse kaže, je nastal med grmovjem pod gozdom. Vprašanje je Še. ali so ga zanetila iskre iz kakšnega železniškega stroja z bližnje proge ali je a as tal kako drugače. Na pomoč so morali priti tudi gasilci i« Gorice, ki so si skupaj z vaščani ia Vodric mnogo prizadevali, da bi ogenj omejili. Po hudih naporih jim je to tudi uspelo, toda med tem je požar uničil že ves las na prostoru dtveh dobrih kvadratnih km. Vodoravno: 1. morje med japonskimi otoki in azijsko celino; 13. muza astronomije; 14. gora v Palestini; 15. univ. profesor, katoliški sociolog; 17. oblika glagola skakati; 18. konica; 19. posedovati; 21. nikalnica; 22. kratica za »Severna Amerika«; 23. kratica v pismih; 24. podpore potrebna; 26. skrajni del celine; 27. živalski glas; 28. geometrični pojem; 29. pogojnik; 30. ploskovna mera; 32. gospodarska stavba; 34. časovni veznik; 35. časovni vez-nik; 36. rimski vojskovodja; 38. grški bog; 39. poganski bog (sv. pismo!); 40. belgijsko mesto, znano iz svetovne vojne vn * me Na lmanjši t7 nin. Kitarista in violinista »preime gostilna »Napoleon« "Tržaška cesta 4. 768-1 Postrežnico la vsa hišna dela, pridno in pošteno, sprejmem za do-poldn Černetova 31-1. nad., 2 789-1 Postrežnico la dopoldanske ure, išiem. Naslov v vseh ooslovalni-cah lutra. 782-1 Tipkarica I znamem ste.'iogiaf:ie, slo-Yer!6ne, srbohrvaščine in nern??;ne dobi službo. Ponudbe pod »Vešč« na ogl. odd. lutra. 776-1 Kontoristko vestno in pošteno, zna-n'em nemščine mdi začetnico z odlčnim spričevalom treovske šole spreime tovarniško pod- ne v bližini Ljubljane Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Dobra plača in popolna oskrba v hiši«. 778-1 Be=eaa i uin daven j Din. aa šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Vsako prepisovanje na stroj prevzamem na dom. Naslov pustiti v ogl. odd. Jutra. 710-3 V komisijo prevzamem damske, moške čevlje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sigurna garancila«. 779-3 csmtfummuiinnniuiifiHntiifiHmiHiHnHfTfKfmnmHim Vaienci(he) iiRfflnuMHiiiiitifUHiiuisHniniimfifiMmniffiBrafffB Beseda 1 Din davek 3 Di-i ia žtfro ali dajanje naslova 5 Oln. Najmanjši cnesek 17 D'.n. Vajenec za elektrotehnično obrt, s predp sano šolsko izobrazbo — dobi takoj mesto. Bogata!, Kongresni trg 19. 769-44 ŠMJČI3M Beseda 1 Din daveis 3 Din ie Slfro ali dajanje naflnva S Din Najmanjši znesek 17 Din. Strojepisni pouk Večern> tečaji, oddelki od pol 7. do 8. in od pol 8. do 9. ure zvečer. Vpisovanje dnevno od pol 7. do 8. ure. Na razpolago 25 naj-razl.čneiših pisalnih strojev. Christofov učni zavod. Domobranska c. 13. 775-4 Beseda 1 Din, davek B Oln, t& šifro ali dajanjf naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Manufakturisti! Radi opustitve trgovine prodam manjšo svežo zalogo manufakture pod tovarniško ceno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Din 35—40.000« 771-6 Kompletne smuči z robovi, natezalci na pero, bambus palice, malo rabljeno, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 766-6 Vajboljši trhovelfski PREMOG brez prahu, koks, snha drva I. Pogačnik, BOHORIČEVA 5, Telet. 20-59 Stroji Beseda 1 Uln, davek 3 Din, za šifro aii dajanje naslona 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Šivalni stroji rabljeni od 400 Din dalje, novi stroji od 1600 Din dalje. Ugodni plačilni pogo|i. Stare šivalne stroje vzamemo v račun. — NOVA TRGOVINA ,Tyrševa c. 36. 790-29 Beseda i Din davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. 2 vagona suhih krajevcev trdih, ki se lahko na željo na mestu sežagajo, prodam za kurivo. Cena ugodna po dogovoru. Lastnik Jože Če-bular, žaga. Breg, pri postaji Radohova vas — pošta St. Vid pri Stični. 751-15 Beseda 1 Din davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din. Kupim knjižico Mestne hranilnice, Sp. Štajerske do 15.000 brez odbitka proti mesečni vrnitvi Din 2000. Ponudbe na podružnico Jutri Maribor pod »Maribor«. 791-16 Med mestom in deželo nosrednje »Jutrov« m»n o»r?««rifk Ponesrečenci na otoku morskih razbojnikov Ko se je jelo daniti, je prišlo Pavletu na misel, da bi pogledal, kako se imajo na parniku, ter jim povedal, kako si on, Jvr. in Metka na otoku uredili življenje. Zato ie snustil splav v vodo in odrinil pro*i ladji, med tem ko sta hotela Ivo in Metka natančneje raziskati bližnjo okolico. Beseda 1 Din .davek 3 Din za šifro a!l dalanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Dla. Stirisobno stanovanje komfortno, oddam 1. febru-ria v Gledališki 14-1, vrata št. 4. 767-21 Dvosob. stanovanje s pritiklinami, oddam za februar. Langusova ul. 5-1. 772-21 Be«*da 1 Din davek 3 Din, za šifro ali dalanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Sobo strogo jeparirano, s stopnic, parket, elektnlca. oddam. — Rožna ulica 37-1. nad. 2. vrata. 781-23 Sobe išče Beseda 1 Din davek t Din, za šurn ii- dajanje naslova S Dla. Najmanjši znesek 17 Din. Za drugošolca iščem stacovanie izključno samo pri profesorski ali učiteljski rodbini ki bi ga vkliučila popolnoma v svoi krog. Prednost imaio družine s sinom iste starosti. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod šifro »Vestno nadzorstvo«. 780-23a Dvignite v oglasnem oddelku dospele ponudbe: Avtotaksi, Absolventka, Ba-rel. Brez konkurence 1938, Blizu Ljubljane, Blizu banovine, Cereale 100, Čisto krvni. Druga pomlad, Dobr centrum, Das Gliick, Gospodična z dežele, Indu strija, Industrijska mast Kierkoli, Kovinar, M. Ma rija, Nujno Ljubljana, Ne dolžnost 300, Na Gorenj skem. Nujna, pomoč, Novo leto 1938, Otoman, Osebni razlogi. Osamljena, Prijateljstvo, Posodim avto, Priključek 1900, Pridna in delovna, Praksa, Reden točen plačnik, Rezora, Suhe, Stalna, Sigurnost, Sposoben, Soliden, Skromna in poštena. Spreten in pošten, Skromna, Službo, Sposobna, Spoznavanje, Štedilnik, Takoj prodam, Tik Ljubljane, Točen plačnik, Veseio novo leto, Večletno, Vestna in snažna, Vsestransko za hišo, Valjavec, Vesna, Wertheim, Zanesljiva in vestna, Zelo varno naloženo, 210. Razno Brezplačno zavojček Dostaiovega toaletnega biserja na poskušnjo Uspeh po prvi uporabi Mozolji, ogrel, nečistosti obraza izginejo. Pošljite za stroške din 3 v znam kali. Kemikalija, Novi Sad 144. V apotekan. dro gerijali originalni kar ton 30 din. POZOR. DAME1 u^«.^ DAMSKE ZIMSKE PLAŠČE s kožuhovino ali brez, si lahko sedaj po zelo nizkih cenah nabavite pri F. I. GORIČAR, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29 Modelnega mizarja prvovrstnega delavca, ki je izurjen v vseh delih modelnega mizarstva I š C E za takojšnji nastop pod ugodnimi pogoji livarna „TITAN" d. d. v Kamniku. Reflektanti naj se takoj brezobvezno zglasijo oz. pošljejo svoje ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja. iililIlllHIllffllllllM Naš dobri oče, stari oče in stric, goaf>od VINCENC DRUŠKOVIČ posestnik mlina in žage je v četrtek 13. t. m. Boguvdano preminul. Pogreb bo v soboto 15. t. m. ob 10. uri dopoldne lz hiše žalosti v Sv. Pavlu pri Preboldu na farno pokopališče. Sv. Pavel pri Preboldu, dne IS. januarja 1938. Žalujoči rodbini t DRUŠKOVIČ, BRIN AR in ostalo sorodstvo t Vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem Javljamo tužno vest, da nas je po kratki in mučni bolezni, pre-videna s tolažili sv. vere za vedno zapustila naša ljubljena mamica, stara mama, sestra, teta in tašča, gospa J0SIPINA DRMOTA vdova po poštnem uslužb. Pogreb nepozabne pokojnlce bo v petek 14. t. m. ob 16. iz hiše žalosti Svabičeva ul. 15 na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 13. januarja 1938. ŽALUJOČI OSTALI NajslajSa in najholjSa krepilna pijača je BERNET - VINO, črnina iz Praške gore, Sremski Karlovd. — Gostilničarji nudite to špecijaliteto svojim gostom.. V sodčkih od 50 I naprej ga razpošilja: B. Marinkov, Sremski Karlovci. Fruška gora. SOKOL Sokol pri Sv. Petru t Savinjski dolini si je v novem društvenem domu zgradil moderno urejen eledaliski oder, katerega zavesa se je prvič dvignila na Silvostrovo. Oder je bil zgrajen po zamisli agilnega br. Kuharja, ki je tudi sestavil in vodil obširen peeter spored Silvestrovega večera. Na sporedu so bili veseloigra »Srečno novo leto«, komični prizori in številne žive telovadne slike. Na praznik sv. Treb kraljev in naslednjo nedelio pa je isti brat uprizoril učinkovito in zabavno veseloigro »Veselo božjo pot*. Vsi igralci brez izjeme so zelo lepo rešili svoje vloge in občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo dvorano, je z največjim zanimanjem in odobravanjem sledilo igri. Brat Kuhar- ki je naštudiral in vodil igro in tudi sam nastopil v eni izmed elavnih vlog. se je izkazal kot pravi mojster na tem področju. Društvo fma v niem požrtvovalnega in rutiniranega režiserja. Uvedel i? popolno disciplino med igralci in odpravil običajno akademsko četrt pred pri-četkom in dolgotrajne odmore med posameznimi slikami ali dejanji. Vsa čast br. Kuharju obilen trud. ki ga posveča tej lepi ia vzgojni panogi društvenega udeistvo-vanja, vse priznanje pa tudi vsem ostalim pri igri sode'u;očim. Želimo si še večkrat tako lepega užitka. Iz življenja na dežel! ŽALEC. Kraje0joj. štorklja!« Občinstvo iz Žalca in okolice opozarjamo na to lepo igro, ki bo brezdvomno žela obilo smeha zaradi svoje zabavne vsebine. Vse vloge so v zanesljivih rokah preizkušenih starih igralcev pod spretnim vodstvom g. Rado Stoklja- našega priljubljenega komika, ki bo nastopil v glavni vlogi. Starše opozarjamo, da ljudsko-šolski mladini vstop ni dovoljen! Ker je čisti dobiček te prireditve namenjen OJNS, pričakujemo, da bo napredno občinstvo v obilnem številu poselilo igro ter s tem podprlo delo naših vrlih nacionalnih oimla-dincevl Nase gledališče O B A M A Začetek ob 20. url Petek. 14.: Zaprto. Sobota. 15.: Bela bolezen. Znižane cene. Nedelja. 16.: ob 15 Sneguljčica. Krstna predstava. Mladinska igra. Izven. Ob 20. Beraška opera Izven. Znižan s cene od 22 din navzdol Ponedeljek, 17.: Gospodična Julija, Snu- bač. Red A Torak, 18.: Zaprto. Pravljična igra »Sneguljčica« Je bila že večkrat na repertoarju' vendar le v prevodu po nemški izdaji. Tokrat se uprizori v izvirnem slovenskem tekstu, ki ga je napisal g. Pavel Golia. V glavnih vlogah nastopijo Levarjeva, ki igra naslovno vlogo, dalje Mira Danilova, Jan. Gresorin, Lipah. Potokar, Sancii in sedem škratov. Režija je Debevčeva, O P C B A Začetek ob 20. uri Petek, 14.: Gostovanje poljskega baleta Parnell Izven. Sobota. 15. Pri treh mladenkah. Gostuje ga. Zlata Gjungjenac. Izven. Znižane cene Nedelja. 16.: ob 15. Ančka. Izven. Znižane cene. Ob 20. Evgenij Oniegin. Izven. Gostuje ga. Zlata Gi-ingjenac. Znižane pene. Ponedeljek, 17.: Zaprto. Poljski balet Parnell je imel v poneie-Ijpk na našem odru velik uspeh Zato se je Tisoče zahval prejema »MORANA« MODAMA MODfMIA KOZMETIM- S P L. I T il^lllllllll!!1!!!1"!!!!!!!!!!!1!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! uprava odločila da priredi le eno gostovanje baleta Parnell in sicer v ^etek, 14 t. tn. ob 20. v operi. Spored bo obsegal deloma nove točke deloma pa naiuspelejše točke prveea večera. Tzvedbe baleta so čudovite in 90 žele splošno priznanje Tokrat so cene nižje kakor na prvem gostovanju. Ga. Zlata Gjungjenac nastopi Jutri v opereti » Pri treh mladenkah«, v nedelio pa kot Tatjana v Čajkovskega operi »Evgenij Onjegi k. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Sobota. 15.: Nobene žene več! Nedelia. 16. ot 15: Nobene žene več! Zadnjič. MABIBORSKO GLEDALIŠČE Petek. 14.: Zaprto. Sobota. 15.: Cvrček za pečjo. Red C. Nedel.ia. 16.: ob 15. Pod to goro zeleno. Ob 20. Revizor. Zadnjič. Znižane cene. RADIO Petek, 14. januarja Ljubljana 11: Šolska ura: Kitajska In Kitajci. — dialog (gg. Ferdo Thurner in Miroslav Zor). — 12: Pri južnih Slovanih (plošče). — 12,45: Vreme- poročila. — 13: Čas, spored, obvestila. — 13.20: Na slovanskem serveru (plošče). — 14.15: Vreme, borza. — 18: Ženska ura (ga. Emi Oražem) — 18.20: Pesmice iz Pariza (plošče). — 18.40: Francoščina (dr. S. Leben). — 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Zanimivosti o izseljencih. — 20: Slovenski sramel — 21: I. ura gojencev in gojenk drž. konservatorija. — 22: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.30: Angleške plošče. Beograd 17.30: Narodni napevi. — 18.30: Ruske romance. — 21: Sinit koncert. — 21.30: Narodne pesmi in ples. — Zagreb 20: Madrigalisti. — 21.30: Havajske kitare. — 22.20: Lahka in plesna muzika. — Praga 19.15: Orkestralni in violinski koncert. — 20.05: Zvočne slike. — 20.35: Oratorij. — 21.15: Nabožni koncert. — 22.20: Plošče. — Varšava 19.40: Plošče. — 20: Simfonični koncert. — Dunaj 11.25: Koncertna ura. — 12: Koncert orkestra. — 15.15: Operne arije. — 16.05: Plošče. — 17.20: Koncertna ura. — 19.25: Vojaška godba. — 20.35: Plošče. — 21: Angleška glasba. — 22.30: Plesni orkester. — 23: Nadaljevanje plesa. — Berlin 19.10: Plošče. — 20: Slavni dirigenti. — 21: Veseloigra. — 22.30: Lahka godta in ples. — Miinchen 19.10: Plošče. — 19.40: Orkestralni koncert. — 21.10: Drobna umetnost. — 22.30: Plesna muzika. — Stuttgart 19.15: Koncert orkestra in solistov. — 21.15: Večer Brahmsove glasbe. — 22.30: Lahka glasba s plošč. _ 24: Ura sodobne glasbe Sobota 15. januarja LJubljana 12: Pester program s plošč- — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Caa, spored, obvesti La. — 13.20: Plošče. —:4: Vremensiia napoved. — 17: Za delopust igra Radijski orkester. — 17.40: Kazenski prestopki mladoletnih (g- V. Jagodic). — 18: Slovenske narodne. — 18.40: Varujmo naravo (dr. Val ter Bohinec). — 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 19 50: Pregled sporeda. — 20: O zunanji politiki (dr. A. Kuhar). — 20 30: Zabaven in zelo poučen prerez Alešovčevega »Brenceljrna« iz let 1869 do 1880. — 22: Cas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Prenos plesne glasbe s »Slovanskega večera« na Taboru. Beograd 17.35: Narodna glasba in plošče. — 20: Zborovsko petje. — 20 30: Narodne pečmi. — 21.40: Orkestralni koncert. — Zagreb 17.15: Orkestralni koncert. — 20: Prenos opere iz Nar. gledališča. — Praga 19.20: Vojaška godba. — 20.20: Koncert orkestra in solistov. — 21: Operetna muzika. — 22.15: Radijska revija in plošče. — Varšava 20: Koncert lahke glasbe. — 21: Plesna ura. — Dunaj 11.30: Kmečke godbe igrajo (plošče). — 12: Lahka, godba — 16.25: Plošče po željah. — 17.45: Pevska ura. — 19.30: Stolzova o.pereta »Izgubljeni valček«. — 21-40: Weberjeva in Schumannova glasba. — 22.30: Dunajska glasba. — 23: Nadaljevanje koncerta. — Berlin 19.10: Godalni sekstet.—20: Motivi z morja.—2230: Plesna muzika — Mtinchen 19 10: Koncert po željah. — 20: Humor v besedi in napevu. — 22.20: Sobotni ples. — Stutt-gart 19.15: Zborovsko petje. — 20: Smu-čarslki večer. — 21: Mali orkester in solisti. — 22.30: Opereta, zvočni film, kaba ret ki ples. — 24: Nočni koncert. ZAHTEVAJTE BRE5PLAČNI CENIK Urejuje Davorin Ravljen, — Izdaja aa konzorcij »Jutra« Adolf Rlbnlkar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tlakarnarja Fran Jeran. — Za Inaaratnl del Je odgovoren Aloja Novak. — M I LJubljani,