Političen list za slovenski narod, Po poŠti prejeman velja: Za celo leto predplačan 1-'» gld., za pol leta S gld., za četrt leta 4 gld., za en moHOc 1 gld. 40 kr. V administraciji prejemali velja: Za celo loto IJ gld., za pol leta (t gld., za četrt leta 3 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljali veljii 1 gld. 20 kr. več na loto. Posamezne številko veljajo T kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulico št. 2. Naznanila finserati) se sprejemajo in veljii tristopna potit-vrsta: S kr.. če ^ .. . .i enkrat-. 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo jo v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedeljo in praznike, ob ",6. uri popoludne. Stev. I. V Ljubljani, v soboto 17. septembra 1887. Leti ii! i X koroška. Vila tožila — Vila Korotanska, V črno Vila vedno jo zakrita Solza jej /. oči broz konca lijo, Vedno plače, toži, vodno vzdihi t Lasje se morajo jeziti človeku, ako posluša glasove, ki nam dohajajo s Koroškega, ako prebira koroške liberalne časnike, ako opazuje kaj in kako se sedaj godi na Koroškem. Res je: vzbudila se je Koroška iz dolgoletnega duševnega spanja, vsled kterega je neomejeno gospodaril v deželi liberalni Nemec. Pastir je prišel v deželo in jo videl, kako volkovi divjajo med čedo; opazil je, da je čeda zapuščena, da nima varuhov; ker jej hoče biti pastir iu ne najemnik, zato se je potegnil za svoje verne, preskrbeti jim hoče varuhov, pastirjev, ki naj jih krepčajo s tečno domačo hrano, pastir je storil le svojo dolžnost — in zasikalo je peklo, s zobmi so zaškripali njegovi pomagači, brezverski listi ženejo vik iu krik, očitno oznauujejo strastno, smrtno sovraštvo, ki naj si poišče duška v šnmuib, pouličnih neredih. Ker so dve narodnosti v deželi: slovenska iu nemška, zato hoče novi višji pastir obema preskrbeti duševno hrane, zato bo razširil mulo semenišče, zato je pomnožil število gojencev, ki naj se v zavodu učijo obeh deželnih jezikov, da jim pot do različnih služb ne bo zaprta, zato je poklical zarad pomanjkanja duhovnov v bogoslovje nekaj redovnikov .Jezusove družbe — to pa je preveč brozverskim kri-čačem, sedaj je prikipelo sovraštvo do vrhunca. „Nemški škof", kriče njih listi, „der Soliu des urdeu-tscheu Mollthales", se je vrgel Slovencem v naročje, zbira slovenske hujskalce okrog sebo, jim pridobiva iz Rima odlikovanja, a ne še dosti, on vabi k sebi tudi duhovne iz sosednjih slovenskih dežel, jih prijazno pozdravlja v svoji palači, blagoslovlja slovensko Ciril - Metodovo družbo, noče sape zapreti slovenski duhovščini, kliče jezuite v našo napredno deželo, kdo bi mogel nem ostati, kdo mirno počivati? Na dan s protesti 1 Koroška pokaži, da si liberalna, napoveduj smrtno sovraštvo Slovencem in vsem nemškim nazadujakom." Dolgo časa so bobnali listi; slednjič so vendar nekaj pribobnali. Mestui očetje Celovški, ki seveda nimajo druzega dela, saj se jim šo vidijo ušesa iz mestnih dolgov, obžalovali so soglasno, da pridejo v razsvitljeni Celovec mračni jezuitje. Pra-nemška občiua Št. Mohorska ni smela za njimi za-ostati in kako bi bili mogli molčati po širnem svetu znani Beljaški mestni kričači, ki iščejo povsod svoj „hetz"?l — Kor pa se občine le nočejo ganiti, zbob-najo Celovški tovarnarji svoje delavce, ki seveda napravijo v svojem bogastvu za svoje denarje dragoceno adreso, v kteri se zahvaljujejo Celovškim očetom. Zakaj, ti 110 vedo; to že vedo mestni očetje. Na tej adresi se svetijo na zunanji strani v zlatih črkah 1 besede: „UuversohnIichen llass der Gewalt, dur | Dummheit und dem Bctrug — Unvergiiugliche Treue : der Freiheit, Ehre und der Vernunft!" — Tako naši visi goje pri delavcih čut za veljavo in spoštovanje veljakov. Kaj pa porečejo naši mestni očetje, kadar to zastavo obrnejo delavci proti pravim samosilnikom in zatiralcem, proti onim tovarnarjem, ki delavcem izsesavajo mozek iz kosti, ki jih sleparijo s frazami in jim dajejo tolik zaslužek, da se za silo obvarujejo smrti lakote. In do tega gotovo pride, ako jih bodo tako učili spoštovati cerkveuo višjo gosposko. Zoper vsako naredbo škofovo agitujejo brezverski listi. Škof je izdal pastirsko okrožnico, v kteri omenja, da je na lastne stroške nakupil prostor za zemljišče, kjer ima stati malo semenišče, da bo sam oskrboval mnogo dijakov z vsem potrebnim iu da bi delo se hitrejo izvršilo, prosi tudi vernike svoje, naj 11111 z milimi darovi pomagajo zidati malo semenišče, da so s časoma izogne dežela silnemu po-manjkauju duhovnov. „Freie Stimmen" pa pišejo: Škof pravi v svojoni listu, da prvi pripomoček zoper pomanjkanje duhovnov jo molitev. Dobro si to zapomnimo, da kedar pride škof z drugim pripomočkom, s pobiranjem darov, mu lahko rečemo, da mi ostanemo pri prvem pripomočku („um uns als betende Beitragsleister ausstellen zu kounen"). Dalje ravno ta list grozi, da bodo Korošci vsled takega škofovega postopanja prisiljeni, povrniti so k veri svojih očetov, k protestantom, in ta list Korošce posebno zgovorno vnema zato. — Toda to je brez potrebe : suha veja prej ali slej tudi sama odpade od drevesa. Gorje pa ljudem, ki bi se drznili potezati so za škofa. Tako je 11. pr. v Beljaku vpokojeni učitelj z imenom Sicherer, ki pa še pomaga pri neki šoli, podpisal adreso vdanosti do škofa in zato nagovarjal tudi druge. In kaj ima zato pričakovati? Beljačarka piše: Pričakujemo za gotovo, da bo okrajni šolski svet temu jezuitskemu prijatelju, ki ]e žalibog do sedaj še pomagal pri učenji, vrata pokazal iz šol , kjer kot penzijonist nima ničesa opraviti. — To jo prostost v liberalni koroški deželi. — Listi nadaljujejo svoje delo. .,Freie Stimraen" so prinesle v zadnji številki članek z naslovom: „I)ie Gesellschaft Jesti in el e k t r i sc h er Bel e u e h t u n g" in obetajo, da bodo nadaljevale te članke. Toda že o prvem članku skoro lahko rečemo: Kolikor stavkov, toliko, laži; dobro da že naslov pove, da članki ne bodo kazali jezuitov v pravi luči, kakoršni so v resnici, temveč v ^električni razsvitljavi". — Iti če vprašamo: Čemu vse to in zakaj? Samo zato, ker je knezo-škof poklical par jezuitov v Celovec, ker nima domačih duhovnov, da bi jih nastavil v semenišče, in zato, ker noče preganjati slovenskih duhovnov, kakor so to za trdno pričakovali ljubeznipolni koroški liberalci. Videti je iz teh pojavov, da ima „freimaurerska" loža trdne tla na Koroškem in hudih bojev imajo pričakovati pravieoljubni poštenjaki. —• A bojev so ni bati, ker pravična stvar se bo v teli bojih okrepila in pridobila si zvestih prijateljev. Tako rogovilijo liberalni Nemci na Koroškem, kterim ui nikdo skrivil nobenega lasu, tako razgrajajo pri polnih jaslih; Slovenci pa molčijo iu vendar nimajo na Koroškem nobene čisto slovensko šole, nimajo domačih uradov; po tolmačih si morajo iskati pravice, po tolmačih morajo davke plačevati zaničevani „vindišarji"; pa saj tudi drugod, tudi v slovenskem Eldoradu, na Kranjskem ni boljše. Ni bilo dovolj, da se jo dijakom tako silno povišala šolnina, treba je bilo zapreti Kranjsko gimnazijo, češ, Ljubljano imate blizo; a to ni bilo dovolj, treba jo bilo prepovedati tretji slovenski oddelek iu še le ob 11. uri, ko je polno obupnih štarišev begalo po mestu ne vedoč kam, prosili so, naj sa dovoli še tretji oddelek. In jaz pravim: Slovenci molče, dasi se jim gode velike krivice, dasi se zapira otrokom slovenskim pot v krvavo plačane šole, ter se tako slovensKi sinovi obsojajo v nevednost. Upamo za trdno, ker molče nosimo to silno krivico, da jo bodo naši poslanci brezozirno razkrili prod t L. ISTE K. Dolenjski župan. 1. Kdor živi na deželi med priprostim ljudstvom, velikokrat naleti na tako originalnega človeka, da mu ne izgine kmalu iz spomina. Zanimalo me jo vselej prav posobno opazovati našo kmetsko ljudstvo v vsem njegovem vsakdanjem življenji. Videl in slišal sem sila dosti novega, posebnega, mikavnega na raznih krajih ljubo domovino. — Med narodom po kmetih je zlasti mnogo šaljivcev, ki ti lako ugibljejo, da te mora smeh zlomiti, čo jih poslušaš. Vendar nisem našel nikjer tako bistroumnega humorista v kmetiški „kamižoli", kakor jo bil Dolenjski župau. Vrli očanec je že prestal zemeljske težave in preselil se v večnost, zato smem brez skrbi nekoliko črtic iz njegovega življenja podati p. t. občinstvu v zabavo in kratek čas. Marsikteri njegov dovtip je se ve preveč na „debelo stran". Mož so je pisal France Strmole, dejali so mu pa sploh Dolenjski župan, ker je imel svoje posestvo v Doleujivasi, faro St. Vid pri Zatičini, in ker je bilo staro hišno ime „pri županu". Bil je majhen, pa tršat, prijaznih svitlih oči. Celo 11111 je bilo v gubauce povito, usta veduo pripravljena, kako smešno izprožiti. Zemljišče njegovo jo bilo eno najboljših v Temeniški dolini, iu kar je posebno dosti vredno, vse je bilo skupaj: pred hišo lep vrt in zeleni travniki, za hišo pa njive in odzadej gozd. Župan jo bil nekak kmetiški grajščak. Živino jo rodil po dvajset glav, pa kako rojeni so bili njegovi voli, njegove kravo ir teleta! Temeniški voli so že tako na dobrem glasi in 1111 sej meh v Zatičini, v St. Vidu, Radohovivasi, v Velikem Gabru in v Žubini dobivajo Ljubljanski mesarji najlepše govedi. Dolenjski župan pa so jo rad pobahal s tora, da njemu še treba ni volov po sejmovih preganjati, ker Ljubljančani sami radi pridejo v njegov hlev pogledat. Po 400—500 gld. jo župan vselej za par volov v žep spravil. Telet ui prodajal kakor drugi kmetje, ampak prav originalno. Rekel je kupcu: en stot dam zastonj, kar je čez, bo pa vsak funt goldinar, kajti teleta iz njegovega hleva so tehtala reduo okoli 150 funtov. Tudi dva junca sta navadno stala v županovem hlevu, prava korenjaka, da jih po županovem mnenji ni bilo enačili 110 blizo, ne daleč. Z živinorejo si jo bil župan opomogel in pridobil lepo premoženje, kajti po stariših je bil prejel slabo hišo, zemljišče pa zapuščeno in zadolženo. Njegova pridnost, varčna gospodinja in sreča pri živini mu jo pomagala kvišku. Bil jo pravi kmet v celi okolici: imel čedno hišo, skupno zemljišče, hlev poln lopo in rejeuo živine, po vrhu šo nogradček v Debelem hribu iu dosti denarja. V usnjati listnici, na ktero je dal vtisniti pozlačeni začetni črki svojega imena F. S., jo imel vodno po 2000 gld. v raznih bankovcih. Pa tudi brez srebra ni bilo pri županovih. Jaz iu moj tedanji tovariš sva imela pri očetu županu tak^^T^ svetom in pokazali, kako da sedaj v Avstriji gospodari — Slovan. Pri vsem tem naj Slovencem vendar poguma ne zmanjka; pravična je naša stvar iu do zmage jo bo vodilo Slovencev vstrajno, modro in pogumno delovanje, iu tedaj se razjasni užaljeno lice tudi — tožni Vili korotauski! O—v. Hrvatske razmere. (Daljo in konoe.) Adresa saborske večine izraža popolno zado-voljnost z razmerami v deželi. Vendar pazeu čitatelj čuti, da izmed vrst veje nekak duh otožnosti in ob-upnosti. Možje, ki so podpisali adreso, poznajo pač potrebe dežele, čutijo svojih gospodarjev onkraj Drave trdo pest. a iz mnogih vzrokov se ne drznejo z resnico ua dan, bizantinska pohlevnost jim veže jezike. Naravno je, da adresa ne navaja nerednosti pri volitvah, ki so se vršile v mnogih okrajih. Čudno pa je, da adresa ničesa ue omeni o krušenji nagodbe z Ogersko. Večina v prejšujem saboru je priznala soglasno, da se niso izvajale določbe nagodbe, zahtevala je, da se odpravijo vsi nedostatki in nagodba izvršuje po črki in duhu, potrdila je tudi popoluo enakost med Hrvatsko in Ogersko. Sedanja večina je gotovo identična s prejšnjo, in človek bi mislil, da jo vodijo enaki politični nagibi. Vendar ni temu tako. Vlada ni po sklepu sabora prestavila nobenega tujega uradnika, popravila nobene napake. Državni voz tirajo po stari izvoženi poti, in od lanskega leta se je v nekterih slučajih na novo prelomila nagodba. Dolžnost je sedanjega sabora, da varuje pravice dežele in se protivi rastočim krivicam ter vravnil razmere v deželi po ua-godbi z Ogersko. Te točke bi morala saborska večina izraziti v svoji adresi. Ravnala je nerodoljubno, ker tega ui storila. Pokorili so Ogersko Bachovi husarji, a Hrvatsko pokore iu bodo tlačili husarji Tiszini, ako bodo zastopniki naroda poslušali in izvrševali želje iz Pešte. Pri adresni debati so pokazali možje saborske večine, da se nameščenja madjarskih uradnikov v hrvatskih uradih vrše po nagodbi in postavi, ker sn tudi hrvatski domačini nameščeni med Madjari. Dobra je madjarska trgovinska politika, vzorna finančna politika. Iu kar je ban sam govoril 14. t. m. v saboru, jasno kaže, da zastopa madjarske koristi. „Mladi državnik" pač vestno posnema svojega učitelja pl. Tiszo. Njegov program je program madjarske državne ideje, t. j. popolnega združenja vseh dežela pod krono sv. Štefana. Ban je sam priznal, da mu je vse jedno, ali se imenuje razmera med Ogersko in Hrvatsko skupnost ali jedinost. V tem je pač velik razloček, kterega tudi nagodba natančno določuje; ravno to vprašanje je že 20 let povod boju med Hrvati in Madjari. Po mislih »mladega državnika" se zveza med Ogersko in Hrvatsko ne naslanja toliko na paragrafe, kakor na Ijubav med narodoma. Od krone potrjeni paragrafi so postranska stvar. Taka zveza ni zveza ljubavi, pač pa robstvo Hrvatov. Madjar ne poznii nobene bratske ljubavi do Hrvata, ker mu zatira avtonomijo. Večina je odklonila adreso zmerne opozicije, ker je samooblastuo zavrgla dva podpisana virilista, kar je proti § S. poslovnega reda. veljavo, da nama je vso gotovino razkazal. Prinesel nama je enega dne iz svoje starošegue pisane škrinje dva precej obilna žakljička srebrnjakov, vsacega pod eno pazduho, ter prijetno težo razsul po gladki javorovi mizi. Bili so tu tolarji vseh časov in krajev, največ pa križavcev. Skop pa je bil župan, nerado mu je šlo izpod palca, in nikakor ga nisva mogla s tovarišem napraviti, da bi bil vsacemu nekoliko vzorcev te srebrnine podaril. Župan je rekel v šali, da bo tudi na unem svetu z živino barantal, ker se pa ne ve, kakov denar tam gre, ali papirnat ali srebru, zato vsacega nekaj hrani in ga bo ob smrti seboj vzel. Na vzvišenem griči, par streljajev od hiše, je postavil župan visoko žrd za strelovod. Kadar je treskalo, je stal na hišnem pragu in štel, kolikokrat bo v rmauganet" zablisuilo. Mislil si je: le treskaj, kolikor hočeš, saj v hišo mi ne moreš. Vsak se je čudil, ko je videl strelovod pri kmetiški hiši, župan se je pa le obvaroval nesreče. (Dalje prili.) Ban sam je trdil, da več Hrvatov služi na Ogerskem, kakor Madjarov na Hrvatskem. To pa ravno dokazuje, da imajo Hrvatje dovolj lastnih sinov za skupne urade. Madjarski in nemško-liberalni listi vedno pošiljajo med svet dolga poročila o slabi hrvatski upravi in nezvestih upravnih organih. A zgodovina o pezdiru v tujem in o brunu v lastnem očesi je prastara. Pravo turško gospodarstvo je gotovo onkraj Litave in Drave. Olovek z veseljem bere nepristransko poročilo v listu, ki inače zastopa nasprotno stališče. Vesel je, ko čuje glas pravega spoznanja. Tako je pisala „N. Fr. Pr." pričetkom hrvatskega sabora: Vlada in njena stranka sedaj neomejeno gospodujeta v saboru. Toda laglje je pri volitvah dobiti si veliko večino, nego isto modro voditi. Spretni državniki večkrat mislijo, da najboljše store, ako si pridobe veliko večino zanesljivih tovarišev in pristašev. Ne-ovrgljiva jim je resnica, da za večino izvoljenih zastopnikov stoji večina prebivalstva. Ali želja, pridobiti si velike večine, zapeljala je že večkrat vlade, da so pri volitvah uporabile vso svojo oblast in po-postavile ua noge ves upravni aparat. Kedar pa obrnejo pogled na zaželjeui namen, tedaj ne izbirajo sredstev, da ga dosežejo. Na Ogerskem niso nikoli izbirčni pri volitvah. Vlada in razne stranke tekmujejo gledč brezozirnosti, da si zagotove zmago. Ogerska navada zanesla se je tudi na Hrvatsko. Zmaga vladne stranke je tako silna in nenavadna, da smemo vprašati: je li tudi prebivalstvo povsod našlo pot v vladni tabor? Mogoče, da se je to zgodilo; vendar bota grof Khuen in njegova stranka previdneje ravnala, ako se ne sklicujeta na sijajno zmago pri volitvah. Skrbeti morata, da si v petih letih deželnozborske dobe pridobita one volilce, kterih prepričanje je dvomljivo. Pridobiti pa si morata volilce ne samo za vladne pristaše, marveč za prave ideje, ki so potrebne in merodajne za razmere in prijazno spora-zumljenje med Hrvati in Ogri. Politični pregled. V Ljubljani, 17. septembra. Notranje dežele. Dne 14. t. m. sklenil je ministerski sovet, da se bo državni zbor sklical v dobi od dne 5. do 10. oktobra. — Deželni zbori sešli se bodo pa sredi meseca decembra. O čeških razmerah piše „ Pester Lloyd", da nemški liberalci s svojim sedanjim postopanjem ne bodo dosegli ničesa. Poživlja jih, naj gredo v deželni zbor ter vzamejo v roke krmilo, ki jim pristuje po vsej pravici. Kajti Nemci so prvi narod v Avstriji, Nemci probudili so druge narode ter jih priveli do tega, da so sedaj „poinoletni, dorasli". — List je Slovanom sovražen, utopil bi jih v žlici vode, ko bi jih mogel. V enem oziru pa mu ne moremo ugovarjati. Res je, da je Nemec sam probudil Slovana. Nemških nacijonalcev vladohlepnost in ponemčevalna strast provzročili ste, da se je začel Slovan boriti zoper posilno postopanje ,.plavičnih vitezov". Nemcu gre zasluga, da se ne pričenja in neha več človek pri njem samem, da je postal Slovan gospodar v svoji lastni hiši. Vimnje države. V Srbiji je veliko zanimanje, kakov je izid finančne komisije in kako se glasi njen izdelek. Gotovo je, da bo beli dan obsijal še v marsikterem oziru slabo gospodarstvo ministerstva Garašaninovega. — Vsi prijatelji sedanjega ministerstva, ktero je postavila volja narodova na vladno krmilo, upajo ter so trdno prepričani, da bo to zadnja lopata prsti na grob bivšega ministerstva ter da bodo vsi sovražniki sedanje vlade obmolknili, ako ne bodo hoteli, da se jim bo reklo: Povej, koga da zagovarjaš, iu povedal ti bom, kdo da si. — Glavni ravnatelj „Liiuderbanke", vladni svetnik pl. Hahn, prišel je dne 15. t. m. v Belgrad, da bo vredil nektere zadeve med srbsko vlado in banko. — Gradnjo že-lezuične proge Belgrad-Valjevo odložili so za toliko časa, da bo finančno stanje popolnoma jasno in v redu. „Ustavnost" razpravlja znano srbsko spomenico o otvorenji proge Vranja-Solun ter izraža trdno svoje prepričanje, da bo vlada vse ukrenila, ako bi Turčija ne odgovorila povoljno, da se ta zadeva brzo pritira do zaželjenega konca. Od evropskih velesil pa pričakuje, da bodo srbsko pravično stvar zagovarjale z ozirom ua velike žrtve, ktere je Bero-linski kongres naložil Srbiji. Bolgarska vlada ni zadovoljna s posledicami, ktere je imelo preklicatije obsednega stanja. Vzlic temu, da so prepovedali nasprotne liste, zaprli do- tične tiskarne, namerava vlada uvesti tiskovno cenzuro. Veliko vprašanje je, ali bodo te reakcijonarne naredbe utrdile prestol Koburžanov, kajti v mladi bolgarski državi nečutnost še ni tolika, kakoršna je drugod domii. — Princ sprejel je dne 13. t. m. grofa de Souuaz-a in pl. Buriana; to obiskanje je popolnoma zasobnega značaja. Tudi angleški diplo-matični agent Mr. 0'Oonnor obiskal bo, ko se bo povrnil v Sofijo, Koburžana kot sorodnika evropskih vladarjev, ne pa kot kneza. — Zaradi razžaljenja Nemčije poslala je Turčija noto Sofijski vladi. — Danes odpelje se v Bolgarijo iz Budimpešti 800 konj, ktere je nakupila za vojne namene dotična komisija. Kakor se poroča brzojavnim potom, omedlel je nemški cesar v Stettinu dne 15. t. m. po obedu, ko so se mu predstavljale civilne oblastnije. Pravijo, da ga je prevzela vročina. — „Nordd. Allg. Ztg." piše o orleanizmu Koburžanovem in o manifestu grofa Pariškega, ter končd svoj dotičui članek: „Kako naj postopajo Francozje nasproti tej orleani-stični reklami, je to le njihova skrb, pred sodnim stolom evropskega javnega mnenja pa vemo, da ne bo našla milosti." V francoskih vladnih krogih mislijo splošno, da je objavil grof Pariški svoj manifest poglavito zaradi tega, da bi pridobil bonapartiste. Vlada preprečiti bo skušala z največjo strogostjo vse poskuse, da bi se delala propaganda za manifest. Glasilo princa Viktorja „Patrie" svari bonapartiste pred manifestom. Bonapartisti naj se le tesno oklenejo med sabo, ko pride konec republiki, zasijala bode jutranja zora edino lo cesarstvu. Radikalni listi se togotijo, češ, edino le ministerstvo s svojim mirnim in spravljivim programom je zakrivilo, da si je upal grof Pariški objaviti svoj mauifest, vsled kojega so monarhisti zelo navdušeni, ki trdijo, da je to udarec republiki, da ne bo več okrevala. Ljudovladni listi pa pišejo jako zamčljivo o njem, da je nejasen, protisloven in nezanimiv. Monarhija navstati bi mogla le na podlagi anarhije. Da se pa to ne bo nikdar zgodilo, za to bodo skrbeli že republikanci. „Univers" pravi, da je z objavo tega manifesta postal grof Pariški nasledovalec in tekmec Bonapartejev. — Iz vseh teh različnih glasov in sodb pa sledi, da listina ni brez pomena, kajti „le na vrh lete iz neba strele". V angleški spodnji zbornici razpravljali so irske dogodjaje od ponedeljka 4. ure popoludne, do 6. ure v torek zjutraj. Seja ta bila je dolga, govornikov veliko število. A vlada je trmoglava, in najlepše besede za pravico vnetih prijateljev Irske ne bodo donašale zaželjenega plodu; nemiri in razburjenost duhov podkopavali bodo blagostanje in mir na „zelenem otoku". Zadnji govoril je Parnell. „VJada dela z vsemi sredstvi", rekel je, »da bi prignala Irsko do obupa. Upam pa, da ue bo dosegla popolnoma svojega namena. Edino, kar me straši, je to, da bodo posamezni zapeljani možje na Irskem ali iz Amerike poprijeli se sredstev, ki bodo bolj škodovali, kakor koristili pravični stvari." — Vlada ve iz skušnje, da se bo ta bojazen Parnellova tudi v kratkem obistinila, da bo hudodelstvo na dnevnem redu, potem pa bo odgovorna cela Irska za posamezne zločine, vlada imela bo pa izgovore za svoje kruto postopanje proti katoliškim Ircem. Rumunske oblastnije niso dovolile, da bi reformirani škof Szasz povodom svojega uadzoroval-nega potovanja javno govoril rumunskim članom svoje cerkve. Vsled tega zahtevajo ogerski listi zadoščenja. Izvirni dopisi. Iz Mavčič, 16. septembra. Tu bila je 8. t. m. dvojna lepa svečanost, o kteri naj nekoliko povem, svest si, da jo morda v „Danici" opiše kdo bolj natanko. Razširili so domače cerkveno pokopališče in v novo sozidano kapelico poleg cerkve postavili sprelepo podobo L u r d s k e Matere Božje. Slovesnost, ktera se je pričela ob devetih dopoludne in je trajala skoro do ene popoludne, napovedovalo je obilno streljanje in zvonjeuje že prejšnji dan, po vasi so stali mnogi mlaji, na cerkvi in po hišah vihralo je več zastav, vodili so preč. frančiškanski provincijal o. Evstahij z azistenco sedmerih duhovnov. Najprej je šla procesija na grobišče, na kterem so po blagoslovu prečast. voditelj spregovorili iskreno besedo o pomenu krščauskega pokopališča. Nato so belo oblečene deklice v cerkvi dvignile blagoslovljeno Lurdsko Mater Božjo ; spremljalo jih je veliko, veliko belo in pisano napravljenih manjših in večih devic, kterih nektere so svetile, nektere ovenčane nosile cvetlice v šopkih, z vsemi cerkvenimi zastavami, v procesiji, ktera se je po vasi mimo krasno olepšanih hiš pomikala na polje iu v okrogu nazaj proti cerkvi. Med sprevodom so duhovni peli Lavretauske litanije iu molili z ljudstvom častiti del sv. rožnega venca do pristavka: kteri Te je, Devica, v nebesih venčal. Tedaj se je v blagoslovljeno kapelico postavila nje čestita podoba in po opravljenih dotičuih molitvah so v cerkvi prečast. o. provincija! s krepko in spodbudno besedo opisali pomembo mične slavnosti, pohvalili vse, kteri so pripomogli k ujej, priporočili pričujočim, kako ohranimo Marijo v dobrem spominu, da jo posnemajmo v čednostih, da jo radi obiskujmo ter se jej v vseh potrebah zaupljivo iz-ročujmo. Po pridigi je bilo darovanje, ktero so sprejemali domači gospod župnik, za njim pa so obhajali slovesno sv. mašo z azistenco iu zahvalno pesmijo prečast. o. provincijal s tako čvrstostjo, da smo se čudili in veselo jim voščili ljubega zdravja še na mnoga leta. Pred njihovim odhodom so prišli iz lastnega nagiba še med obedom srenjski možje, župan in ključarja, in za njimi celo belo oblečene deklice zahvalit se vsem gospodom, posebej o. pro-viucijalu in domačemu duhovnemu g. očetu, kteri so jim pripravili tako prijetno duhovno pobožnost. Iz vsega njihovega vedenja pri svečanosti zunaj cerkve in v njej je kazalo, da so v duhovnem življenji dobro vzbujeni, kar potrjuje tudi prelepo osna-žena in olepšana farna cerkev, in zato bodi čast in hvala skrbnemu g. župniku, ki naj ga Bog ohrani v krepkem delovanji še mnoga leta! Iz Trsta, 14. septembra. (Angleško b r o-d o v j e v T r ž a š k i 1 u k i.) Komaj se je začelo svitati včeraj zjutraj, že se je jela zbirati množica radovednih gledalcev ob morskih bregovih, in ko je solnce za mestom bilo še za gorami, obsevalo pa je že vojne ladije angleškega brodovja, plavajoče od Benetk proti naši luki. Razločiti se je moglo še precej natanko že s prostim očesom mnogo prej, kakor pa je prijadralo brodovje v luko, ker so ne-ktere ladije pravi kolosi, zibajoči se na morskih valovih. Kmalu po 6. uri prišle so že prve ladije v našo luko, vedno bolj polagoma se gibajoče. Pri jutranjem solnci krasen pogled na morske velikane! Ob 8. uri pozdravili so z admiralske ladije „Aleksandra" avstrijsko zastavo topovi z 21 streli, na kar so z grada odgovorili tudi s toliko streli, iu cesarska črno-rumena zastava vihra od tedaj gori ves čas. Na to pozdravila je ruska vojua ladija „Strelok" svoje tovaršice angleške tudi z 21 streli, iu dobila za odzdrav tudi toliko strelov od „Ale-ksandre". Tudi druge ladije nategnile so sedaj zastave, tako domače — „Lloydove" kakor tudi tujih držav. Priden opazovalec je mogel sedaj videti, kako hitro so se menjavala znamenja in povelja z admiralske ladije z raznimi zastavami in zastavicami drugim ladijam angleškim, iu kako so tu in tam te odgovarjale. Prišlo je pred Trst vseh ladij skupaj 8; včeraj popoludne pa je priplul avizo-parnik „Surprise" z vojvodinjo Edinburško; dve ladiji ste pa ostali v Benetkah; vseh skupaj je toraj jednajst pod povelj-ništvom podadmirala vojvode Edinburškega. Proti 10. uri so se začeli oiicijelni pozdravi pod-admiralu na admiralski ladiji. Najpred je šel pozdravit angleški podkonzul, pozdravljen z ladije s sedmimi streli. — V namestnika imenu je šel pozdravit dvorni svetovalec Rinaldini vojvodo Edinburškega in priuca Valeškega na tisti ladiji bivajočega; pri prihodu na ladijo je bil pozdravljen z 19 streli iu avstrijsko himno. Potem se je podal vitez Rinaldini še na ladijo „Dreadnought" poklonit se princu Alojziju Batten-berškemu, bratu bivšega kneza bolgarskega. Na to sta šla skupaj pozdravit vojvodo vojaški poveljnik PML. baron Kober in contre-admiral Pelzel, vsakemu pa je veljalo 15 strelov, odmevajočih po morski ravnini. — Pozdravit je šel potem tudi še poveljnik ■ruske vojue ladije „Strelok" in v imenu pomorske vlade dvorni svetovalec vitez Tomažič za odsotnega predsednika viteza Alberja. Ob 11. uri pa je šel vojvoda v spremstvu priucev Valeškega in Battenberškega, angleškega konzula, poveljnika admiralske ladije „Aleksandra", kapitana Fellovvesa, in drugih častnikov, da bi vrnil pohod vsem prej pozdravljajočim. Na ruskem „Streloku" so ga pozdravili zopet z 21 streli, in jako lepo je bilo videti, ko so visoki gostje prišli, se mudili in zopet odhajali, kako so ruski mornarji ves ta čas stali nepremakljivo visoko gori na rajnah, ua spodnjih treh daljših po štirje, na zgornji krajši pa po trije na vsaki strani; tudi je „Strelok" tačas pre-zentiral angleški zastavi. Ko se je mudil vojvoda v mestu, prišel je mestni župau Bazzoni, da ga pozdravi v imenu mesta; ko se vojvoda vrne, župana jako prijazno sprejme in se dalj časa ž njim mgovarja. Pri odhodu ga pa še praša. koliko strelov da mu kot županu pristoji, na kar on odgovori, da po njegovi vednosti nobeden ue, Vendar pa ukaže vojvoda na čast županu streljati, kar je temu gotovo jako prijalo. Popoludne ob 4. uri je priplul parnik „Sur-prise" z vojvodinjo Edinburško Marijo, njenim svakom markizom of Lome in mnogim spremstvom. Morebiti bode koga naših bralcev zanimalo kaj zvedeti o velikosti vojnih brodov in o visocih osebah na njih. Ladije so namreč sledeče tukaj: Aleksandra", admiralni brod s kapitanom Fellowesom, ima 12 topov, 9400 ton, parni stroj 8610 konjskih sil in 750 mož; „Oolossus", kapitan Bridge, 9 topov, 9150 ton, stroj za 7690 konjskih sil in 450 mož; „Dread-nought", kapitan Stephenson, 4 topove, 10.820 ton, stroj za 8210 konjskih sil in 450 mož; „Agamem-non", kapitan Oardale, 6 topov, 8510 ton, stroj za 6270 konjskih sil in 400 mož; „Thunderer", kapitan Stevvart, 4 topove, 9330 ton, stroj za 6270 konjskih sil in 400 mož; dva avizo-parnika, namreč „Sur-prise", poveljnik Bourke, in „Scout", poveljnik Cony-beare, 150 mož; potem vojna broda: „Hecla", kapitan Jefl'rey, 270 mož, in „Polyphemus", kapitan Gallwey, 144 mož in še spadajoča k tej eskadri: „Delfin", kapitan Lambton, 120 mož, in „Albacore", kapitan P. J. Jones, 53 mož. (Dalje prih.) Domače novice. (V gimnazijo Ljubljansko) se je vsled strašila z Dunaja, da se tretji slovenski razred ne dopusti in da se v dosedanja prva dva ne sme vzeti jih več nego 00 v vsakterega, oglasilo v resnici nekaj manj mimo prejšnjih let. Vsprejelo se jih je po tem toliko, | da jih bode v nemškem 40, v slovenskih pa po 66 ! ali 67 (lani po 76 iu 77) z onimi, ki ponavljajo prvo šolo. Da se v ljudske šole otroci silijo celo po hudih kaznih, v srednje se jim pa vrata zapirajo, je-li to doslednost? (Finančno ravnateljstvo v Ljubljani) je določilo, da se s 15. t. m. prično uradne ure od 8.—12. ure dopoludne in od 3.—6. ure popoludne. Ob nedeljah so uradne ure od 8.—12. Glede zadnje naredbe smemo pač opozoriti si. ravnateljstvo na postave o nedeljskem miru. (Trgovinski in obrtni zbornici Ljubljanski) došlo je od Dunajske zbornice izvestje, da morata na Bolgarskem vsaka menica in knjižni izpisek ko-lekovana biti z določenimi bolgarskimi kolki, brž ko ima kdo za-nje prejeti denar. Kolekovina za papirje iznaša do 400 frankov 20 cnt., od 400 do 600 frankov 30 cnt,, od 600 do 800 frankov 40 cnt., od 800 do 1200 frankov 60 cent., od 1200 do 1600 frankov 80 cnt., od 1600 do 2000 frankov 100 cnt. Treba li za inozemske menice, ki nimajo bolgarskega kolka, pri podružnici „Bu!garske Banke" v Ruščuku prejeti denar, naznani imenovana podružnica, ne da bi kakor poprej oskrbela vrednostne papirje s predpisanim kolkom, takoj ta kolekovni pregrešek, in lastnik papirja je kaznovan s 3°/0. Iz zanesljivega vira se nam toraj svetuje, pošiljati za tamkajšnji trg menice ali bančni tvrdki R. S. Aftalion ali pa Fra-tellia B. S. Haim Meyr, kteri tvrdki kolekujete papirje iu tudi ue zahtevate za iztrjevauje tolike provizije, kakor „Bulgarska Banka", ktera si računa 7» 'do 2°/0- (Imenovanje.) Konceptni praktikant pri c. kr. finančnem ravnateljstvu, g. Iv. Lončar, imenovan je začasnim finančnim koncipistom. (Novega živino-zilravnika) nastavila bo c. kr. deželna vlada za politični okraj Kamniški in Ljubljansko okolico. Stanoval bo v Ljubljani. (Izpred porotnega sodišča.) Tukajšnji trgovec z obleko iu perilom na Strarem trgu, Franc Godec, hotel je zapustiti Evropo ter se naseliti v Ameriki, kjer biva njegov brat. Da si pa kolikor mogoče nabere dosti denarja za pot in življenje v novem svetu, zavaroval je pri banki „Azienda" svoje zalo-žišče za 5000 gld., dočim je bilo blago njegovo komaj 1000 gld. vredno. Potem pa je sklenil za-paliti svoje blago ter je prinesel v svojo prodajal-nico smodnika, žveplenk in mnogo papirja ter izvršil svoj hudobni namen. K sreči zapazili so ob 1. uri po polunoči ogenj ter ga zadušili. Priče izpovedale so vse zoper njega, porotniki spoznali so ga enoglasno krivim, sodišče pa ga je obsodilo na štiri leta težke ječe, poostrene s postom. — Pri predvčerajšnji obravnavi stal je pred porotniki za- radi poskušenega umora bivši posestnik z Visokega nad Kranjem, Janez Pavlic. Zadnja leta živel je ločen od svoje žene, ker se nista mogla razumeti, gospodaril pa je tako slabo, da je prišlo posestvo njegovo na bobeu. Žena njegova kupila je posestvo, in odslej nagovarjal jo je vedno, naj živi zopet ž njim skupaj. Ker se je pa tega branila, šel je v njeno stanovanje dne 1. maja t. 1., in tedaj potegnil je kuhinsk nož iz žepa ter jo ranil ž njim na bradi, na rami in zatilniku. Porotniki oprostili so ga za-tožbe poskušenega umora, spoznali pa enoglasno krivim težke telesne poškodbe, ter je bil zaradi tega zadnjega zločina obsojen na tri leta težke ječe. Za-toženec priglasil je takoj priziv zaradi prevelike kazni. (Litijski trgovec g. AVakonigg) obsojen je bil včeraj pri tukajšnji deželni sodniji zaradi prestopka zoper varnost življenja na tri mesece zapora. Zakrivil je ta prestopek s tem, ker se kot založnik smodnika ni ravnal po dotičnih predpisih ter tako posredno zakrivil znano eksplozijo v Smartnem pri Litiji. ^Zimski vožni red) pri osobnib vlakih vpeljal se bo vsled dogovora avstro-ogerskih železničarjev pri vseh železnicah že 1. oktobra. (Razstava daril), ki so jih Graške katoličanke za petdesetletnico sv, očetu namenile, obseza prekrasna dela ženske umetnosti glede vezljanja in šivanja. Razstavljenih je 60 masnih oblek, 7 večer-ničnih plaščev, 6 velumov, 14 štol, 6 plaščičev za ciborij, 3 antipendiji, 34 alb, 31 korskib srajčič, 10 obbajilnih rutic, 60 humeralij, 90 rutic za umivanje rok, 137 purifikatorij, 103 pale, 85 korporalij, 16 cingulov, 13 kelihov, med kterimi je nekaj jako krasnih, zlatih — darilo duhovščine Sekovske škofije. (Na 150 gld. kazni) obsojen je bil 16. t. m. poštar v Št. Petru pri Gradci, ker je odprl na pošto prinešeno tuje pismo, prebral in zopet zapečatil. V pismu je nekdo svojemu znaucu hišo na prodaj ponujal. Poštar je ob enem tistemu adresatu pisal dopisnico, s ktero ga je svaril. Zato oškodovaui prodajalec hiše sedaj 500 gld. zahteva, ker pravi, da vsled poštarjevega odsveta ne more prodati hiše. (Imenovanje.) C. kr. finančna direkcija v Trstu imenovala je gosp. dr. Vladimira Globočnika davčnim nadzornikom. (Razpisane) so službe na Tržaški c. kr. obrtni šoli. V razpisi o slovenskem jeziku ni duha ni sluha. Kedaj dobimo pa mi slovensko obrtno šolo? Je li tudi tii vzrok štedljivosti ali naša malomarnost? (Tržaški) lahonski listi poročajo, da so v Griž-njanu zmagali Hrvatje pri občinskih volitvah; in vendar je bila ta med najbolj polaščenimi in mrtvimi občinami! Mi vstajamo— a Vas je strah! (Hrvatski sabor) je imel včeraj 10. sejo. Na dnevnem redu je bilo poročilo imunitetnega odbora, da se poslanca Turka Ij in dr. Frank izročita sodniji. Odbor nasvetuje, da se oba izročita, kar večina po mnogih ugovorih opozicije tudi potrdi. Tužue so pač hrvatske razmere! Zopet bomo slišali v dveh pravdah, kterih izid je že naprej znan. — Danes ima sabor zadujo sejo v letošnjem zasedanji; na dnevnem redu so volitve v ogerski državni zbor. Telegrami. Dunaj, 16. sept. Africanski potovalec dr. H o 1 u b prišel jo ob 8. uri zvečer semkaj, kjer ga je pričakujoče ga občinstvo prijazno pozdravilo. Sofija, 16. sept. Nemčija sili Turčijo, da se konečno odloči glede ruskega predloga. Sobranje sešlo se bo najbrže dne 14. oktobra st. st. V dežele dohaja mnogo brzojavov, ki odobravajo postopanje proti Karavelovu. Berolin, 16. sept. „Vossischo Ztg.li javlja: Car jo zopet izrekel željo, da bi se na po-vratku iz Kodanja sešel z nemškim cesarjem. London, 16. sept. Parlament se je danes zaključil. Prestolni nagovor naglasa, da so razmere do drugih držav najboljše. Umrli ho: 14. septembra. Marija Drahsler, disponentova žena, 44 let, Špitalske ulico št. 10, jetika. 15. septembra. Alojzij Zore, delavčev sin, 3 mes., Kravja dolina št. 17, božjast. V bolnišnici: 13. septembra. Marija Ogrin, delavka, 15 let, jetika. — Andrej Kavčič, gostač, 58 let, kron. protin. — Luka Kuralt, učenec, 9 let, Tetranus. — Marija Kukar, delavka, 20 lot, Oangraena ped dext V r«k lii c ii n k o n p o ro«'l I o. č'as j Stanje j .9 S _ I Vetov Vromo LSjjj J _ ........ : zrukomern toplomeru Lh _ opazovanja j T mm 1>0' ceziju | _[a g nTTi^util 739-08 +ll-r si. vzh. " inogla lt; 2. u. pop. 738 BO +21-0 si. vzh. del. jasno 0 00 [9. u. zvee. 739 22 +14 0 si. vzh. jasno Zjutraj oblačno, čo/, dan jasno, zvočor jasno. Srednja temperatura 15 (5" C., za 1'7" nad normalom. I>MIIiaj|i*kft bHH^Jt. t Tolejtraričuo poroči lo.) 17. septembra. Papirna renta 5»J po 100 gl. (s 10% davka) 81 gl. 20 kr. Sreberna „ 5% „ 100 ., (s 16 fo davka) 82 ., 00 „ 4 "i avstr. zlata renta, davka prosta . . . 112 „ 45 „ Pup rna ronta, davka prosta......96 „ 10 „ Akcije avstr.-ogorske banko ............879 „ — „ Kreditne ak •ijo ..........281 ,, J n London.............125 „ 95 „ Srebro . . ....................— „ — „ Franeoski napoleond....................9 „ 05 „ Cesarski oekini......................5 „ 98 „ Nemško marko...........(51 „ 55 „ Zaltrala. Najiskroneje so zahvalim vrlini Logatčnnom na zaupanji, ktero so mi skazovali vos čas mojega tamošnjega službovanja, in vzlasti onim p. n. gospodom, ki so me spremili do Vrhniko. Na zdar! M » rt rt _ S i: .5 aT o- J£.5 V ™ J2 £ > »"5 * M* — 3 i. .9 iL N -e „ > « S-C «.!£ 0, « „ « M tt) (U -Tr'" L c-a . —• t- - . j* 03 "š S • .H c ® £ « c ■« is 5 « « -g S -a ?> >o ..ccnjo1*«™!*^* S *- = os »L^itii; N ^ M * C9 a) ac = 5 - « o > g .2 S«« « s-C .fcS§iS ^ ■g ••- ~ Jž :s - = .2.« © g o "S H o c ** a n H .5 77,i S ^ ^ a ±3 — c .C-d) - i Lu E . n »v c^r o •"SUHiS - l§ 2"1 ».H-a8 ** fe .2 5\S a, 78 « g S .S.-C ja — «• a ~ •JT.o i> " „" » m ~ „ a t- — > O. Sr » h^ t- Z1' «1» CJ1 o - .2 B 5 ni« E C o-n — o.o. 0 o_q a.'^ »4 m V £ ac 0 rt CD E ^ NI • s « o p '» t (O CŽ Z5 * M * M Ui O) rt 05 O rt * rt j* ci.E ■n ,0} tri -d d) t* o > ID t-4 •d 05 bO a> r: ■d a> bo 0) o r^ r s » >co g m ^ S co o E » ~ t— Ig ~J} H ^ B ccs «12 ^ T—c H • sj o> pK m^Smm o w ||P ^^^ S 'fl ||j|$ "S £ BK o Mf^ G3 .'S ^ fpj; >ua Bšp g i w 2 Jifit 2 JH, S a,c/j m p*,K t. wmm Ig, dne 1(5. septembra 1SS7. Julij Čuk, kapelan. V Vrhniškima tr^ii naprav ugodnem mestu so du v iiajnii ali tudi (»rodu pod ugodnimi pogoji hiša z nadstropjem, s prodajalnico v najboljšem stanu, s popolno štacunsko opravo, vrtom, nekaj gozda, njivo in senožetjo. Natančneje poizve sc pri Antonu Komo t ar ju, c. kralj, notarji na Vrhniki. (i) OOC Vsem, ki zidajo ali popravljajo kako poslopje, ali sploh potrebujejo i isr. ■■ £ priporoča svojo zalogo železja iu v to stroko spadajočih stvari (iJ) IiriIi\ ilriiNkovic% poprej Jakob Uekrep mi. mestnem tro'11 š(;. lO, kjer so dobivajo v velikem izboru in po prav nizki ceni: okovi za okna in vrata, štorje za štokadoranje, drat. in žeblji, vezi za zidovje, traverze in stare železniške šine za oboke, 1'ortland-in Itoinan-eement, sklejui papir (Dachpappe) iu aslalt za tlak, kakor tudi lepo in uiočno narejena štedilua ognjišča in posamezni deli. Posebno po n i z ki ceni dobivajo se stroji i it orodja za po! jcrlefstro, kakor mlatil niče, same ali, z vlafiif-■nikom (Giipel), slamoreztiictčistilnice za žito (Trieur), brane in lepo in moeno narejena drevesa za oranje. S —y m* mm. y avstro-ogerska družba za zavarovanji' j avstro-ogerska družba za zavarovanje proti življenja in rent. a Služba župnega organista, ki je ob enem tudi cerkovnik župne cerkve v Št. Lampertu, jo i , iaznjena. Služben-- ponudbe sprojoma Vnioii I Uu-oo, /.upnik, Št. Lampcrt pri Zngoijl ua (Savi. (1) n a DUNAJI» I.,f f elementarnim škotlam in nezgodam. 1 {:> v n:i ( eljsl vo : ist&erstrasse štev. 43'«, I )rn/:'»i ziivai'iij<» Kdor-koli postavlja ali zida kakošno poslopje in potrebuje železja, obrne naj so na Franc-a Terček-a, trgovca z /,(dežjem na Valvasorjevem trgu št. 5, v hiši <;. k. okrajnega glavarstva. Tii se dobe po nizkih cenah v obilnem izboru: Vezi za zidovje. opore (traverze) in stare zelozniške šine za ohoko Porllantl in Roman cement, stokador in alabaster tjips, štorje za štokadoranje, asfalt za tlak sklojni papir (Dachpappe), štedilna ognjišča (šparherdi) iu posamezni deli za zidanje istih; okovi za okna iu vrata in drugo pri stavbah potrebne stvari. Za obilna naročila se vljudno priporoča (^o) gori podpisani. IlilMl t^ lekarn PlCCOll-ja ' Ljubljani. ^ To zdravilo napravljono jo po navodil. kojega je priobčil --. k. vladni sovotnik in dožolno-z-lravstvcni poročovaloc zn Kranjsko, k. dr. Minil vite/, Sliiekl. Izvrstnost esenco potrjujejo zelo učeni zdravniki in tisočoro ljudi. ki so jo rabili; ozdravlja želodčevo in teloine bolezni, posebno pa zaprtjo, vranične in jetrno obolelosti, kakor tudi hemoroide ali zlato žilo, želodečno in pre-hajalno mrzlioo in jo najboljšo sredstvo zoper gliste pri otrocih. Izdolovatelj pošilja jo v ziibojčkih po 12 st<•-kleni-- za I gid. kr. po poštnem povzetji. Poštnino trpe p. t. naročniki. V stoklonicah 110 10 Ur. snino \ Plccoli-Jcvl lokami „uri angeljn" na Dunajski cesti v Ljubljani. — V ateklonjcah po 15 kr. v lii zziol i-jevi lekarni v Novem mestu in \ mnoitih lekarnah na fitajarskoin, Koroškem, v Primorji, Tirolili. Trstu, Istriji in Dalmaciji. (10) človeško življenje v vsoh navadnih kombinaciji Zavarovanje za slučaj smrti, zavarovani znesek se izplača takoj po smrti zavarovanca njegovim ostalim, oziroma drugim obmišljencem; zavarovanje za doživetjo, preskrhovanje v starosti in otročje tlote, zavarovani znesek so izplača zavarovancu samemu, ko doseže neko določeno starost; Zavarovanje dosmrtnega dohodka, udovskih pokojnin in dohodkov za odgojo po najnižjih premijah in z jako kulantnimi pogoji, zlasti onim, da so policam ne more ugovarjati. i a) proti škodam, ktero napravijo požar ali strelu, parne ali plinovo eksplozije, ali se narode z gašenjem, podiranjem in izpraznonjeni pri stanovanjih in gospodarskih poslopjih, - tovarnah, strojih, mobiljah in vsakovrstnih opravah zalogah blaga, živini, gospodarskem orodji iu zalogah; li) proti škodam, ktero napravi ogenj uli strela ob žetvi in košnji ua poljskih ali travniških pridelkih v guninili in stogih; I c) proti škodam, ki jo napravi toča na poljskih pridelkih; -1) proti nevarnostim prevažanju blaga po vodi in po suliom. Zavarovanje proti telesnim nezgodam so šo ni pričelo, a i so bodo pravočasno naznanilo p. n. občinstvu, kadar so prične 'Sjtu-ii <>| >.-.< Ml «ll-ll>,l M'. V Budimpešti, NVionorgasso M in SchiiVgasso 2; v Grmiči, Mhreidilsgntmo !!; v inomostu, liahnstrasso, llotol „Goldonos Schiff"; v Lvovu, Marijin trg 8, nova; v Pragi, Vaclava trg 54: \ Trstu, Via St. Nicolo 4, na Dunaji, I., llohonstaufongasso 10. V vsoh mestih in večjih krajih avstro-ogorsko monarhije nahajajo so glavno iu krajno agonturo, ki rado daj-i pojasnila iu daj-i ponudbene polo ter prospekte zastonj in vsprejoinajo zavarovanja. iiilavai zastop v JLjisM j;tui. r»i<;'H <-hb S»sb r^ove ulic-ji šle v. II, pri JOSIPU PKONKINCI-ii. (8) Volilen /.nlopi! v Ljubljani, Židovske ulice št. 1, priporočata svojo - «i *■ H i£ «H o^iš,ltH)tOVIll<*i l»«'- i-llliill. Priporočava svojo perilo iz šilonn najiioljše vrsto. I stojoč ali ležeč ovratnik iz šifonit v vseh modnih oblikah stane 20 kr., dvanajst jih stnn-- 2 gld. 20 l" Par mnnšot v vseli modnih oblikah po 30, 35, 40 kr., dvanajst jih slano 3 gl-l. 30 kr . 4 gld., 4 gld. 20 kr. Najnovejši zavratniki za gospodo dobivajo so v največji izbori od najcenejšo do nnjllnojšo vrste. V<*]ilCO _* ■ J ^ ~ J ^ I = S 2 J O. J - - | J, N C j _ o> ( O - | I mt T* R i O I c|l ! _ c/j I ^ * 5 O O o . - ItJ IfJ C ' > A 1 >N f i, I O « 4 < > :3 N j ; AZIENDA"