Uredništvo • oprava« LJubljana, Kopitarjeva 6 Telefon 23-61-23 M. Mesečna naročnina li lir, ta Inot lemstvo 40 Ur, — Cek. rač. Ljubljana 10.650 aa naročnino lo 10.B9« ia Inserat«. Izključno «a*topst»o u oglase Ii Italije In Inozemstva) DPI B. A. Uitano. Rokopisov o« vračamo. ESSB I ■lllll»l—H——W SLOVENEC AVGUST . 1944 22 TOREK Feindlicher Sperriegel nordlich Argentan durchbrochen Verbindung mit den in Kurland kampienden Heeresverbanden vviederher-gestellt — Vor Toulon feindliches Schlachtschili und ein Kreuzer durch Marinekustenbatterien in Brand geschossen — Ausdehnung der bolsche-vvistischen Grossangriffe auch auf den Siidabschnitt DNB. Aus dem Fiihrerhaiiptqnartier, 21. August. Das Oberkommando der \Vehrmacht gibt bekannt: In der Normandie haben unsere Divisionen im Raum nordlich A. r g e n -t a n nach erbittertem Ringen den feindlichen Sperriegel nach Nordosten durchbrochen und die Verbindung mit einer entgegenstossenden Panzergruppe herge-stellt. Starke feindliche Angriffe gegen unsere Abwehrfront am D i ves- und V i e - Absehnitt wurden zerschlagen. In •iuigen Abschnitten sind eigene Gcgen-angriffe noch iiu Gange. Zvvischen der Kure und der S e i n e driickt der Feind nach Nortlen. Dort wurden bei Pacy-Vernon feindliche Angriffsspitzen zerschlagen. fm Raum ostlich und nordostlich C h a r t r e s h alt der Druck des Feindes gegen die m i 111 e r e S e i n e an, ohne dass es ihm gelang, weitere Fortschritte zu machen. Im Gebirgsgelande nordlich Tnnlon greift der Feind mit starken Kriifien nach Westen und Nordwesfen an. Heftige Kiimpfe sind im Gange. Marinekiistenbatterien schnssen vor Toulon ein feindliches Schlarhtschiff und einen Kreuzer in Brand. Ein Zerstiirer und z \vei Torpedoboote wurdcn liesehadigt. Das Vergeltungsfeuer auf London wurdo bei Tag und Nacht fortgesetzt. fn Italien fiihrte der Gegner auch gestern imadriatisehen K ii s t e n -ahschnitt seine Angriffe den ganzen Tag hindurch fort. Das zunachst vfrln-reD gegangene Hohengelande um G e -rasa mirile im Gegenangriff ivieder genonimen. Im Osten dehnten die Sovvjefs ihre Grossangriffe jetzt aucli auf den Siidabschnitt aus. Unter starken Schlachtfliegereinsatz traten sie siidlich Tiraspol und nordvvestlich Jas-sy zum Angriff an. Erbitterte Kampfe sind in beiden Abschnitten im Gange. Im Karpathenvorland, siid-vvestlich Mielee, in den VVeichsel-Briickenkopfen -vvestlich Ba rano w, vvestlich Lublin und siidostlich Warka wurden bolschevvistische Angriffe nach hartem Kampf abgevvehrt oder aufgcfangen. Nordostlich Warschau vvurden die Durchbruchsangriffe der Sowjets in Richtung auf den Bug in der Tiefe unserer Stellungen aufgefnngen. Siidlich Wilkowischken und bei Scha-ken dauern die harten Abvvehrkamp-fc an. In Lettland stellten deutsche Pan-zerverbande iiber T u c k u m vor-stossend die voriibergehend verloren gegangene Verbindung mit den in Kurland kiimpfcnden Verbiinden des Heeres vvieder her. Ein deutseher Flottenverband griff unterstiitzend in diese Lnndkampfe ein. Alle Versuche der Sovvjefs, ihre Einbruch.sriiume .vvestlich M o de h n und vvestlich des Pleskauer Sees zu Tweitern, vvurden durch den ziihen Widerstand unserer Divisionen zerschlagen und eine grossere Anzahl feindlicher Panzer abgeschossen. Die Luftvvafre griff in den Schvver-nunkt-Raumen vvirksam in die Erd-kompfc ein und fiigtc den Bolschevvi-sten holie Menschen- und Material-verluste zu. In Luftkampfen nnd durch Flakartillerie verlor der Feind gestern an der Ostfront 41 Flugzeuge. Feindliche Bomberverbande griffen bei Tage einige Orte in Siidost-deut srh 1nnd und in Ungarn an. In der Nacht vvarfen einige feindliche Flugzeuge Bomben im Raum Oberdonau. Durch Luftverteidi-gungskriifte vvurden bei die.sem Angriff 15 Tcrrorbomber abgeschossen. Težišča bojev v Franciji Berliu, 20. avgusta. Težišča britansko-ameriških napadov na zahodnem bojišču so ležala včeraj jugovzhodno od Falaisa ia severovzhodno od Dreuxa. Jugovzhodno od Falaisa pri Trunu je moral sovražnik zaradi nemških protinapadov spremeniti svojo prvotno smer in se obrniti proti vzhodu, kjer se približuje izvirom Divesa. Vzhodno in severno od Mezidona so se ob njegovem spodnjem toku razvili siloviti boji. Jugovzhodno od Truna, kjer izvirala iz Chainbridskih gričev reki Vie in Dives, so napadli Ka-nadci s severa in Amerikanci z juga. Zahodno od Divesa stoječi nemški oddelki so stalno napadali tanke sovražne obroče ter so ponovno presekali kanadskim četam zvezo z zaledjem. Ker skuša nasprotnik ojačiti svoje nove kline, postajajo boji na področju Trun-Chambois vedno hujši. Drugo težišče je ležalo severno od Dreuxa. Tamkaj je nasprotnik med Ver-nenom in Mantesom dosegel srednjo Seino. Ker se je njegov prvi poskus da bi napravil predmostje na vzhodnem bregu reke ponesrečil, je spustil tjakaj padalce in spravil z njihovo pomočjo čez reko oklepnike. Sovražno mostišče in njegove padalske čete so nemški oddelki takoj napadli. Na tem mestu se vrše težki boji. Severnovzhodno od Chartresa skušajo Amerikanci po dovozu ojačenj pri Ram-houilletu prebiti nemške zaporne črte. Tudi ta s številnimi oklepniki in bombniki izvršeni sovražni napad se je krvavo zrušil. Nadalje proti jugu je pritiskal sovražnik v severnovzhodni smeri proti Pethiviersu, da bi z obkolitvijo z juga izločil nemške zapornice ob železnici Or-leans-Etampes. Nemškim zapornim manevrom pa je uspelo prestreči sovražne oklepniške izvidnice. Boj med Loiro in zalivom Seine tako močno zaposluje sovražnikove sile, da ni mogel niti v Bretanji niti v RoKavsliem prelivu izvršiti kakih večjih napadov. Letalsko in mornariško delovanje je bilo malenkostno. Velika uporaba sovražnih sil pri bojih v severni Franciji je zahtevala ojačenje sovražnega ladijskega prometa ob južni angleški obali. Obalne baterije nemške vojne mornarice so zlasti v zalivu Seine ponovno uspešno obstreljevale nasprotne oskrbovalne ladje. Prav tako kot med Seino in Loiro je bil sovražnik zelo aktiven tudi na južni francoski obali.. Z močnimi sunki mu je po ogorčenih bojih uspelo razširiti svoje predmostje med Toulonom in Cannesom proti severozahodu. Prodirajoč na obeh bregovih Argensa je prodrl na široki črti med Hyeresom in Verdonom, pritokom Durance. Za nekatere kraje v dolinah te gorate pokrajine, tako za Recquebrissan-ne, Brignoles in Barjols je prišlo do težkih in menjajočih se bojev, v katerih so zadale nemške čete sovražniku težke izgube. Zlasli hudo je prizadela nemška obramba nasprotnika severozahodno od Hveresa, kjer se je zaman skušal približati Toulonu. Več napadov se je tamkaj zrušilo v ognju nemških baterij in težkega orožja. Masilni mir - cilj zaveznikov Berlin. 21. avgusta. Ob priliki konference štirih sil, ki jo je sklical Roose-velt v Washingtonu, kjer se bo pričela 21. avgusta in na kateri bodo sodelovale Združene države, Sovjetska zveza, Anglija in čunkinŠka Kitajska, nam prikazuje diplomatski sodelavec lista >Berliner Borsenzeitung« Kari Megerle sliko miru po zmagi zaveznikov. Megerle piše, da je domnevna naloga te konference dosega sporazuma o tako zvanem vprašanju svetovne varnosti, v katerem skušajo Združene države uveljaviti svojo vodstveno zahtevo. Že danes lahko sestavimo uradno poročilo, ki ga bodo izdali ob zaključku konference. Svetu je treba pričarati popolno enotnost tako zvanih velikih štirih. To vidimo iz dejstva, da so v Wa-shington poslali lo drugo garnituro diplomatov in državnikov in p^ iz obnašanja Sovjetske zveze, ki je dvakrat dosegla preložitev konference, in ki dela medtem vsi, da bi postavila Evropo pred izvršeno dejstvo. Že iz vsega pripravljanja konference in s stališč udeležencev pa izhaja, da bi bili vsi, vsak po svoje, odločeni vsiliti svetu nasilen mir, kot ga še nismo doživeli. Megerle piše dobesedno: »V kolikor že sedaj lahko presojamo, so si naši nasprotniki edini, da ni potrebna nikaka na mednarodnih silah temelječa naddržavna svetovna organizacija. Vsi trije trdijo, da se po vojni ne bodo razorožili, temveč da bodo oslali do zob oboroženi, da bi preprečili vsako bodočo »agresijo«. Jasno je, da ei pridržujejo pravico, da sami odločajo, kateri narod je »miroljuben« ia kateri »napa- Sovražni zaporni klini severno od Argentana prebiti Zveza z v Kurlandiji borečimi se oddelki vojske vzpostavljena — Pred Toulonom so mornariške obalne baterije zažgale sovražno bojno ladjo ter neko križarko — Boljševiški velenapadi so se razširili tudi na jug dalen«. Samo »miroljubni narodi«: bodo smeli imeti dostop do surovinskih zakladov. Z moralnimi merili, s čutom pravičnosti med narodi nima ta definicija ničesar skupnega. Trenutno veljata za napadalce Japonska in Nemčija. Pred štirimi leti so na Angleškem in v Ameriki prištevali tudi Sovjetsko zvezo v to skupino. Da je bila Nemčija napadena od Angležev in Japonska od Združenih držav, da bi Sovjeti, ako ne bi bilo nemških čet, že danes pohrustali pol ducata malih držav, pač hinavcev v Washingtonu ne bo oviralo, da ne bi utemeljevali svojih zahtev o vladanju sveta z misijo, da morajo »ščititi ostale narode pred napadalci«. Znano je, da so se zakleli, da Nemčijo in Japonsko za večne čase tako razorožijo, da ne bosta nikdar več mogli »napasti« drugih narodov. Ker pa so sami sklenili, da bodo oslali do zob oboroženi, pač lahko vprašamo, proti komu bo naperjena ta oborožitev? Po njihovem ne bosta Nemčija in Japonska nikdar več imeli orožja. Oni dve pa sta edina »naroda napadalcev c. Po logičnem sklepan ju bi morali po njunem izginotju ostati sami ljubitelji miru. Čemu potem vsa potrata za velikanski varnostni sistem, čigar nositelj naj ne bo splošna svetovna organizacija, temveč tri velesile, ki bodo vsaka zase, ostale do zob oborožene? Ali se trije »apostoli miru« pripravljajo na medsebojno tretjo svetovno vojno? Tega vprašanja ne stavlja Nemčija, temveč tisk in politiki anglosaških zaveznikov. Njim zalo prepuščamo odgovor. Naš odgovor na to vprašanje je nadaljevanje boia za Fiihrerjev glavni stan, 21. avgusta. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: V Normandiji so nase divizije severno od Argentana po ogorčenih bojih prebile sovražni proti severovzhodu zabit zaporni klin ter vzpostavile zvezo z oklepniško skupino, ki jim jc prodirala nasproti. Razbili smo močne sovražne napade na našo obrambno črto na odseku rek Dives in Vie. Na nekaterih odsekih so pio-tinapadi še v teku. Med E u r o in Seino pritiska sovražnik proti severu. Tamkaj smo pri Pacy-Vernonu razbili sovražne napadalne kline. Na področju vzhodno in severno-vzhodno od Chartresa se nadaljuje sovražni pritisk proti srednji S e i n i, ne da bi mu uspelo, nadalje napredovati. V goratem ozemlju severno od T o ti -Iona napada sovražnik z močnimi silami proti zahodu in severozahodu. V teku so siloviti hoji. Mornariško obalne baterije so zažgale pred Toulonom neko sovražno bojno ladjo in eno križarko. Nek rušilec in dva forpedna čolnu so bili poškodovani. Povračilni ogenj na London se je nadaljeval podnevi in ponoči. V Italiji jo sovražnik tudi včeraj ves dan napadal na jadranskem obalnem odseku. Začasno izgubljene višino okrog Gerase smo s protinapadom zopet zavzeli. Nn vzhodu so razširili sedaj Sovjeti svoje velenapnde tudi na južni odsek. Z močno podporo borbenih letal so napndli južno od Tir o spola in severno od Jagijn. Ogorčeni boji so na obeh odsekih še v teku. V K a r p n t s k e m predgorju, jugozahodno od Miclca, na Visli-n i h predmestjih zahodno od 15 uranovega, zahodno od L u b I i n a in jugovzhodno od Varkc smo po hudih bojih odbili ali prestregli boljševiške napade. Severnovzhodno od Varšave smo v globini naših postojank prestregli sovjetske prebijnlne poskuse v smeri proti Bug u. Južno od Vil ko viškov in pri šakiju se nadaljujejo hudi obrambni boji. V L a t v i j i so vzpostavili nemški oklepniški oddelki, ki so prodrli preko T u c k u m n , začasno prekinjeno zvezo z oddelki vojske, borečimi sc v Kurlandiji. Nek nemški mornariški oddelek je uspešno podpiral te boje nn kopnem. Vsi sovjetski poskusi /a razširitev vdomih področij zahodno od !\1 o-dolina in zahodno od Pskovsko-go jezera so se razbili zaradi ži-iBvega odpora naših divizij. Uničili smo veliko število sovražnih oklepnikov. Letalstvo je na težiščih uspešno posegalo v boje na kopnem ter zadajalo boljševikom visoke človeške in tvorne izgube. V letalskih bojih in zaradi protiletalskega topništva je izgubil sovražnik nn vzhodnem bojišču 41 letal. Sovražni bombniški oddelki so napadli podnevi nekaj krajev v južni Nemčiji in nn Madžarskem. Ponoči je odvrglo nekaj sovražnih letal bombe na področje Gornje Donave. Sile protiletalsko obrambe so pri tem napadu sestrelile 15 stra-hovolnih bombnikov. K bojem m izhodnem bojišču Berlin, 21. avg. Na jugu vzhodnega bojišča so napravili boljševiki nekaj vdorov, vendar se je posrečilo z junaškim odporom romunskih čet preprečiti nameravani prodor. Nn karpatskem bojišču je vladal še nadalje mir in tudi y predmostjih ob spodnji Visli kljub nadaljevanju težkih napadalnih obrambnih bojev ni prišlo do bistvenih sprememb. Sovjeti so znova zaman poskušali presekati ponovno vzpostavljeno zvezo z začasno odrezano nemško bo jno skupino. Ob predmostju pri Varki ter severnovzhodno od Varšave so se ves dan z nezmanjšano silovitostjo nadaljevali težki Rioji, polni sprememb. Tu je stremelo sovjetsko vodstvo predvsem, da bi preprečilo utrditev področja, ki so ga pridobili motorizirani nemški grenndirni oddelki. Preprečitev, za katero so zbrali močne topniške sile, pa se je s podporo nemških napadalnih topov in močnih letalskih oddelkov ponesrcčiln. Na severnem odseku so zavrnili nemški napadalni oddelki na področju Šaulena več sovjetskih protinapadov. Na latiškem bojišču je uspelo neki nemški bojni skupini, da je prebila sovjetske črte severnozapadno od Jel-gave v precejšnji globini iz kljub ogorčenemu sovjetskemu odporu zopet za- »Pravda« potrjuje satansko igro s Poljaki Stockholm, 20. avgusta. Sedaj se bavi tudi moskovski list »Pravda« s podlal-nim gibanjem v Varšavi ter odkriva pri tem z neprikritimi besedami satansko igro Kremlja. Na prvi strani objavlja moskovski list članek, ki pravi, da je podtalni upor doživel polom in da je bila slaba politična igra poljskih begunskih krogov v Londonu odkrita. Jasneje bi ne mogli povedati, da so v Moskvi želeli likvidacijo poljskih upornikov v Varšavi, ki so jih iz Kremlja najprej hrabrili in podžigali k uporu. Ako list končno zanika, da- bi dobil podtalni pokret v Varšavi navodilo za upor iz Kremlja, potem moramo pač opozoriti na londonski tisk in na nevtralne liste, ki so nedvomno dokazali, v kaki obliki je sledil znak uporniškemu pokrc-tu v Varšavi. Veliko nemško prvenstvo pri iznajdbah Ženeva, 21. avgusta. Doslej na zavezniški strani še niso iznašli nobenega stredstva, s pomočjo katerega bi sc dalo spremeniti iwt izstrelkov *V 1« piše letalski dopisnik »Yokshire Posta«. Še vedno vemo malo o točnem funkcioniranju »V I«. Nemci eo oči-vidno napravili odkritja na področju fizike, o katerih v zavezniškem taboru še ničesar ne vedo. Zavezniški znanstveniki bodo morali ujeti Nemce, ki so jim ušli precej naprej ter bodo moruli še marsikaj odkriti. sedla Tukum. čigar posadke je bilo močno /bilo že nemško ladijsko topništvo. Tz Tiikumn so zavile nemške oklepniške sile proti vzhodu ter bi-jejo sedaj težke boje z med Jelgavo in Rigo stoječimi boljševiškimi silami, ki so bile istočusno napadene z vzhodu. Severno od Dvine so nadaljevoli boljševiki s svojimi prebijalninti poskusi pri Modohnu in na vzhodnem estonskem bojišču znpudno in severnozapadno od Pskova. Tudi tu je prišlo ves dan do spremenljivih bojev, v katere sta posegali obe strani z največjim ogorčenjem in v katerih so se skoraj brez nrestanku menjali napadi in protinapadi, dočim so istočasno bile letalske sile skoraj nič manj ogorčene letalske bitke. Fiihrer odlikoval Mannerheima Fiihrerjev glavni stan, 20. avgust«. Fiihrer je podelil vrhovnemu poveljniku finske vojske in maršalu rinske, Karlu Gustavu vitezu Miannerheimu hrustov list k viteškemu križu Železnega križa. Enako je odlikoval Fiihrer šefa generalnega štaba finske vojske pehotnega generala Axln Ericliu lleinricha z viteškim križem Železnega križa. Visoki odlikovanji je odlikovance-ma i><> I'iihrerjevem naročilu osebno izročil šef vrhovnega poveljstvu vojske maršal Keitel, ki se je mudil nu obisku v finski prostolnici. Podelitev odlikovanj predstavlja istočasno visoko počastitev finske voj-' ske, ki je pod vodstvom svojega maršala odbila nedavni 7 tedenski sovjetski naval ter je vzdržalo v težkih obrambnih bojih. General lleinrich jo pri tem neumorno pomagal maršalu ler ga pri vodstvu oboroženih sil dejansko podpiral. Boji v Italiji Berlin, 21. avgust«. Na jadranskem bojišču sne čete (udi 20. avgusta po kratkem topniškem pripravljalnem ognju naskakovati nemške črte. Nemci pa so zla«!i pri Mondaviju vrgli napadalce s težkimi in krvavimi izgubami ponekod celo (Taleč preko njihovih izhodiščnih postojank. kjer so dobili mnogo gradiva in številne u jetnike. I.o ob obalni cesti. kjer so Britanci nastopali z močnejšimi oklepniškimi silami, sta ie jim posrečila dva krajevna vdora, ki so jih branilci ob sestrelitvi osmih oklepnikov zajezili. Boji ua obeh napadalnih težiščih sc trajajo. ,Združeni na življenje in smrt* Zagreb, 19. avgusta. Hrvaški prosvetni minister dr. Makanec je imel v nem-ško-lirvaskem društvu v prisotnosti zastopnikov hrvaške vlado govor, v katerem se je bavil z nemško-hrvaškimi odnosi. Dr. Makanec je dejal, da bi Evropa. ki bi podlegla v današnjem boju, postala nemočen predmet ameriškega gospodarskega imperializma in krvavih lioljševiških eksperimentov. Dokaz za to je žalostna usoda onih italijanskih pokrajin, ki eo jih zasedle nngloameriške čete. Minister je poudaril, da je hrvaški narod v današnjem obrambnem boju na življenje in smrt zveztfu s svojim velikim nemškim zaveznikom. Na vse sovražne izjave o svobodi In enakosti, človečanstvu iti samoodločbi jo hrvaški narod prav tako odgovoril kot nemški: z občutkom iste neresničnosti, ker jo na lastni koži občutil, da vse to besedo niso nič drugega ko4 podla laž, ki zakrivajo popolnoma drugačno resničnost. Fiihrer je s svojim genialnim političnim občutkom svoječasno spoznal, da ima hrvaški narod pravico na lastno državo in da Evropa to državo potrebuje. To Ftihrerjevo spoznanje je ustvarilo trdno podlago za hrvaško-nemško prijateljstvo in bratstvo v orožju. Lizbona. Člana zadnjega finskega poslaništva v Washingtonu Leisie in Sih-vova, ki sla se na poti zadržala v Lizboni, sta včeraj z letalom, odpotovala v Nemčijo. svobodo in zmaga Nemčije ter Evrope z mirom, ki bo temeljil na pravičnem 60-žitju narodov k ki bo trajnega značka.« Iz napada k umiku Ponesrečen tolovajski pohod na Srbijo Vojni poročevalec Ilermann Glaser. 20. avg. PK. Že dalj časa so pričale priprave in premiki komunističnih tolp o načrtu vdora v Srbijo. Politično ozadje tega nastopa je bilo jasno: tolovaje je bolel razvoj Srbije v proti-boljševiško trdnjavo. Sedaj so Iioteli to trdnjavo napasti. Nemški ukrepi pa so se začeli za tolovaje nepričakovano zgodaj in nn nepričakovanem mestu. Njihovi uspehi so napravili v razmeroma kratkem času, čeprav čosto šele po zlomu žilavega odpora, iz napadalcev branilce iti končno begunce. Bojno črto, v kolikor pri bojih nn Balkanu z njegovimi, v strnjenih skupinah izvedenimi sunki iu z vmesnimi prazninami, sploh lahko govorimo o kaki bojni črti, so zgrabili Nemci na vzhodnem krilu in pognali tolovaje proti zapadli, istočasno pa so se pričeli nastopi na drugem loku bojišča. Boji so sc vedno bolj osredotočali na nekatere odseke. Največji nastopi so sc izvršili konec julija. Od takrat bi-jeio nemške čete uspešne boje proti tolovajskim skupinam. Mnogo so k uspehom pripomogli tudi muslimanski prostovoljci, hrvaški, srbski in albanski oddelki ter prostovoljci iz vzhodnih dežel. Ko je bila v drugem tednu avgusta neka večja dolina popolnoma osvobojena tolovajev, se jc težišče v preteklem tednu zopet premestilo. Po porazih, v katerih so imeli težke izgube, so se skušali tolovaji umakniti nu svoja stara skrivališču. Tjakaj so stremele tudi druge, že razbite tolovajske skupine, ki p« se jim je ponesrečil prehod preko Drine iti Pivc. Prav tako je bila uspešno poražena neka nadaljnja tolovajska skupina. Na vseh mestih so zaplenile nemške. in zavezniške čete velike količine orožja, streliva in ostalega gradiva. Tolovaji, ki so jih odrezali od oskrbo- Budimpešta. Bivši gospodarski minister lmredy, vodja stranke »Madžarske obnove«,, je odložil predsedstvo pred nekaj meseci osnovanega društva »Madžarskih vzhodnih borcev«. Svoj korak je utemeljil s tem, da kot znani politik noče s svojim predsedstvom še nadalje strankarsko politično obremenjevati popolnoma nepolitičnih ciljev tega društva, katerega naloga je, da zbere vse^odločne nacionalne može za boj proli boljševizmu. valnih središč, so trpeli pomanjkanje. Skupno z vremenskimi razmerami in zaradi goratih pokrajin nastali napori so še bolj ovirali njihov umik in zelo povečali tolovajske izgube . Vršili so sc še drugi nastopi. Nemške čete so zasedle neko posebno plodno ozemlje, i/, katerega so se tolovaji oskrbovali. Proti tolovajski oskrbi so bili naperjeni nastopi, pri katerih so izgubili boljševiki okrog 190 čolnov. Policijske sile so izvršile posebno občuten udarec, ki je veljal tolovaje nadaljnjo tisoče mrtvih. Die Brillnnten fiir Lent. Der Fiihrer verlieh das Eichenlanb mat Schvvertcrn und Brillnnten zum Rit-terkreuz des Eisernon Kreuzes an Oberstleutnant Helmut Lent als 15. Soldaten der deutschen Wehrmacf. Briljanti zn Len t o. Fiihrer jo podelil hrastov list z meči in briljanti k vitežkemu križu železnega križa podpolkovniku Lentu kot 15. vojaku nemške vojske. Atlantic Deelfs t «. llHiR«. E. M. Maršal von Brauchitsch o 20. juliju Berlin, 19. avgusta. Maršal von Brauchitsch je objavil v »Volkischer Be-obachterju« naslednja izvajunja: '20. julij 1944 je bil najtemnejši dan v zgodovini nemške vojske. Možje, ki eo uosili častno vojaško suknjo, so poslali zločinci tn podli morilci. Skušali so napraviti sunek v brbet, ki bi, če bi uspel, pomenil polom Nemčije. Zaradi tega ui treba prav ničesar razlagati in olepšavati. Vojska sama je nameravani napad v kali zadušila. Nevredne |e vrgla iz sebe in je s tem zunanje in notranjo pretrgala z njimi vse tovariške vezi. Njihova imena bodo izbrisana. Poleg globoke hvaležnosti za čudovito rešitev Ftibrerja navdajata bes in sramota vsakega poštenega vojaka. Istočasno pa je vse prevzela neukrotljiva volja, da bi sedaj še prav posebno uporabili vse 6voje sile ter tako zlomili množični sovražni naval. Čast vojske zaradi dogodkov dne 20. julija ni bila umazana. Napori petih let in junaška smrt sto-tičočev ne morejo biti zasenčeni zaradi blaznega dejanja peščice ljudi, ki so v •svoji podlosti in nevernosti pozabili na čast. Ob primeru Fuhrerja, ki je takoj po ponesrečenem atentatu nadaljeval s svojim delom, izpolnjujejo vojaki svoje dolžnosti še z večjim zaupanjem v zmago. Z imenovanjem ministra H.immlerja za poveljnika nadomestne vojske in za šeta vojne oborožitve, sta se vojska in vojaška SS, ki sta se že leta skupno borili im krvaveli na vseh bojiščih, še tesneje približali druga drugi. Marsikak vojak bo sicer obžaloval, da ni bila ta naloga poverjena kaikemu preizkušenemu častniku vojske. Vendar bo kmalu spoznal modrost Fiibrerjeve odločitve. Čas, ko sta vojska in vojaška SS medsebojno tekmovali, je predstavljal nujno razvojno obdobje. Sedaj pa se obe združujeta v skupni odgovornosti. Navdaja jih vera v Fuhrerja in v nemško bodočnost ter hočeta dati za dosego zmage vsaka čim več. Kot narodni socialist in bivši vrhovni poveljnik vojske pritrjujem Fuhrerjevi odločitvi s srcem in z razumom. Resnost položaja ob koncu petega leta vojne nas sili, da porabimo na vseh področjih vso razpoložljive sile. Ako bomo res z vsemi silami stremeli, da dobimo vojno in ako bomo opustili vse, kar neposredno ne služi tojnu oilju, imamo ne-slutene možnosti. Vrhovna dolžnost je sedaj, da jih spoznamo in izčrpamo. Le ako bosta poleg državnega vodstva od zgoraj sodelovala tudi volja in občutek dolžnosti vsakega posameznika, to lahko uspe. Vsak naj prične pni sebi in pri svojem osebnem življenju! Vsak naj deluje v svojem uradu in pri svojem delu kot vzgled in primeri Mnogo nepotrebnega balasta lahko še opustimo, mnogo papirja lahko prihranimo. Uradna birokracija mirnega časa mora v svojih poslednjih primerih izginiti! Vse ljudstvo je v boju. Bojišče ga bije z orožjem, domovina pa z delom. Tako bosta oba premagala vet; težave. Vse ostalo je nebistveno. Mobilizacija viseh rezervnih sil nam znova vliva zaupanje v zmago. Nihče na svetu ne more resno zamikali, da je nemški narod glede strokovnega znanja, bojnih uspehov in vojne morale zeio prerasel svoje sovražnike. To so dokazali vojak, delavec, zuunslvenik, kmet, obrtnik in ostali poklici ter ne nazadujejo tudi neniake žene in nemška mladina. Nemški narod je združen pod Fiihrer jem z močno vlacio ter z zanosno idejo tako združen, kot še ni bil nikoli prej v zgodovini. O smislu in cilju te vojne ni nobenega dvoana. Sovražnik je 6icer tvarno in človeško številčno močnejši. A zato je enoten le v zanikanju. Vedno sta na koncu zmagala vera, duh in 6ila skupnosti nad denarjem, sovraštvom in množino. Nemški narod je bil še vedno premagan po 6voji lastni krivdi ter se je vedno tudi z lastno silo zopet spravil pokonci. Vojna, ki jo moramo voditi, mora nujno prinašati težke udarce in izgube. Iz st.iske pa vedno rasle najvišja moč. To je treba sedaj uporabiti. Tako bo nastal iz sramote 20. julija preobrat k dokončni zmagi. Dakiju je hudo za topove in konja Trebljenje tolp na Balkanu Berlin. V zadnjih dneh te imelo ve£ komunističnih tolp na hercegovskem področju jugovzhodno od Foče in v bližnjem obmejnem črnogorskem pogorju zelo visoke izgube. Samo na odseku enega samega nemškega planinskega bataljona so izgubili tolovaji 300 mrtvih in 200 konj. Skupno so izgubili tolovaji na severnozapadnem Balkanu 16. avgusta 441 mrtvih. V roke nemških čet je padlo skladišče orožja z metalci granat, strojnicami, številnimi avtomatskimi puškami in drugim orožjem. Berlin. Nemški nastop! proti močnim komunističnim tolpam v severni Črni gori dobro napredujejo. Nemci so za-■v»wlii ob srednjem Litim mesti Bjelo--.ifrjije in Brodarevo. Tolovaji so nato skušali uiti proti zapadu v pogorje Dur-mitorja. Njihovo nekdanje oskrbovalno skladišče med gornjim tekom Lima in Kolašino se nahaja sedaj popolnoma v nemških rokah. Med boji so imeli tolovaji visoke izgube. Poleg številnega orožja, municije, vsakovrstnih naprav so izgubili skladišča nadomestnih delov za strojnice, poljsko kovačnico in tiskarno. Rim. V boju s komunističnimi tolpami v severnozapadnem Sandžaku 60 zasedli srbski narodni oddelki mesta Novi Varoš, Priboj in Rudo S tem v spodnjem toku Lima in vzhodno od tod napravljenem zapornem pasu so preprečili izpad tolovajev proti Drini. Beograd. Poglavnikova telesna straža je razbila pri Bjelovaru močno tolovajsko skupino. Tolovaji so izgubili preko 760 mrtvih. B:cgrad. Pri glavnem f policijskimi silami izvedenem daljšem nastopu proti tolovajem na področju Fruške goTe so izgubili boljševiki preko 1000 mrtvih ter 238 ujetnikov. 276 sumljivih oseb je bilo zajetih. Plen je obsegal en top, dva težka metalca granat, 6 strojnic, mnogo pušk, preko 600 pištol, 4650 kg razstreliv in mnogo streliva. Razbitih ali zaplenjenih je bilo 29 tolovajskih taborišč, uničenih pa 243 bunkerjev. Sr.ternirani italijanski vojaki postali prosti civilni Berlin, 20. avgusta. Pripadniki italijanske vojske, ki so bili zaradi Badoglie-vega izdajstva septembra 1943 razorože-ni°in nato internirani v Nemčiji, bodo te dni izpuščeni na prosto delo v Nemčiji. Pri tej priliki sc je vršila v nekem intemacijskem taborišču v nedeljo popoldne v prisotnosti številnih častnih gostov stranke, države in vojske ter fašistične Italije izpustitev. Polkovnik Breyer, poveljnik interna-, cijskih taborišč, je s kratkim nagovorom izpustil iz ujetništva italijanske vojne ujelnike in vojaške internirane?. Poudaril je, da bodo imeli kot prosti delavci sedaj priliko, da ramo ob rami z nemškimi delavci in milijoni evropskih delavcev uporabijo svojo voljo in svojo moč ob delovnih mestih za evropsko zmago. Kot vodja nemšike delovne uporabe je pozdravil Gauleiter Saue.ke! proste itali-tanske delavce ob priliki njihove izpustitve, za katero 6e morajo zahvaliti Adolfu Hitlerju. Dejal je, da bodo imeli Italijani bte pravice, ielo oskrbo in iste plače kot nemški delavci. Morali pa bodo istočasno prevzeti i6te obveznosti za brezpogojno uporabo svojih sil. Italijanski poslanik Anfusio je dejal, da se je treba za to izpustitev zahvaliti zgolj in saino notranjemu prijateljstvu obeh državnikov Adolfa Hitlerja in Mussolimija. Oni v Italiji, je dejal Anfusio, ki so v septembru 1943 s podlim izdajstvom spravili italijanski narod ob čast in v sramoto, so povzročili, da so prišle rodbine onih, ki so bili ujeti, pod grozote boljševizma in. angloameriškcga izkoriščevanja. Italijanski državni tajnik Mazzolini je opozoril, da more zgolj Mussolini, mož italijanskega naroda, s svojo silo, svojimi idejami in s svojim nezlomljivim prija teljslvom do Velike Nemčije dose&i zopet to, za kar krvavi Italija. Pozdrav Fiihrerju in Duceju je zaključil kratko in pomembno svečanost ter izpustil vojne ujetnike, ki 60 sami odstranili vrata v svoje taborišče, v svobodo dela za Nemčijo in Evropo. Višnja gora, 18. avgusta. Strašno je zarobantil Daki nad ubogimi tolovaji v sredo popoldne. Nekje v strmih gozdovih Mokreca je bilo zbirališče raztepeue bande. Klecujočih korakov, vsi zasopli so posamič prihajali tolovaji, edeu brez puške, drugi brez šake, tretji brez hiuč. Strašno! Nobeden ne zine besede, samo ^»ogledujejo se izbuljenih očL Riijnjoče mule legajo po senčilih pobočjih, zdi se, da prihaja sodni (lun. Potem so se zbrali štabni, komandirji so začeli preštevati tolovaje in donašati poročila. Daki sedi za mizo in posluša: prvi bataljon 50 pogrešanih, drugi bataljon 78 pogrešanih, tretji bataljon 39 pogrešanih. IX. brigada: brojno stunje še ni končano. Nn Golem leži 63 težko in 25 lahko ranjenih. Zdravnik dr. Černič pogrešan... Strašno. Daki samo misli in grbanči čelo. Od vsake ščetine na glavi mu visi debela kaplja znoja. Daki je truden. Vso pot od Police čez Gradišče in Golo je moral drobiti bosih nog. »Vina!« zarezi narodni heroj. Ordo-nanci se mu zgube izpred oči. Potem prisopiha obveščevalni, zavihanih hlačnic in puško brez zapirača. Sesede se na prvi stol in začenja: »Tovariš polkovnik — — domobranci so za nami. Zdaj love po Zeliinlju naše tovariše —« »Naj jih love, hudiče neumne. Vse naj polove. Jaz sem že dve uri tu gori, pritekel sem bos. To je zgled ...« »Kje imate serca? — —« »Molči, budalo. Nočem slišati!« »Vina ni, tovariš polkovnik,« se prikaže na vratih sluga. »Beži, svinja, ti, tovariš!« Daki si puli ščetine. Potem so Dakiju osedlali suho mulo. Svetla je bila noč, zvezde so kazale polkovniku pot v temL Skozi Medvedico, Ilovo goro in Korinj je jahal heroj, tovarišica mula je rigala in nič se ji ni mudilo. Daki jo je priganjal prav po tovariško in ob dveh ponoči se je približal Daki prednjim stražam v štabu dvanajste. V štabu so imeli kratek posvet. »Ne morem pomagati. Izposodil sem si jih v dobri nadi, da...« Daki ne ve prav, kako bi se opravičil. »To ne gre, tovariš,« mu oporeka major v dvanajsti, »topovi so le topovi. Mi smo zadolženi zanje. Strojnico bi že pogrešili. A topovi--Kje so sedaj?« »Saj pravim. Jaz imam dovolj te godlje. Vse naj gre k hudiču. Topovi stoje sredi Višnje gore, lahko jih dobite, ako se vatn zljubi. Jaz sem naredil svoje. Več ne morem. Pojdite v Višnjo goro, belci so zaspani in zmage pijani. Dobili boste vse... Ko boste ravno tam, pripeljite še mojega konja ...« »Meniš, tovariš?« »Ne samo to. Trdno verujem. Gotovo.« Iz Suhe. krajine se vleče kolona lačnih in premraženih »maršalovih« voj-ščakov. Dvanajsta, petnajsta in še ena udarna brigada. Pred Krko se usta- Novi uspehi Meničaninove skupine Višnja gora, 18. avgusta. Razbiti ostanki Dakijeve vojske so se hoteli s pomočjo terencev znesti v svojem obupanem srdu nad nedolžnim prebivalstvom podkrimskih vasi. Po polnoči 16. avgusta so uprizorili tolovaji v namenu, da bodo brezskrbno plenili, demonstrativne napade na postojanke v Lisičjem, Pijavi gorici, Zalogu in Igu. Vendar jim roparski manever ni uspel. V zgodnjih jutranjih urah so namreč tolovaji začutili, da je prišla v bližino novomeška udarna skupina, ter so se razbežali proti Mokrcu. Edinice novomeške skupine so napredovale v smeri Zeliml je—Golo— Skrilje. Tam v bližini so domobranci naleteli na skupino banditov in jo uničili. Padlo je skupno 26 tolovajev, med njimi 2 poročnika, t podporočnik in komandant 3. bataljona 8. brigade »kapetan« Marincelj iz Hrastja pri Ljubljani. Domobrancem so se javili trije prisilni mobiliziranci. Domobranci nimajo nikakih izgub. Patrulja pijavške posadke je ujela v Želimlju 2 komunista, katerih eden je domač terenec Jamnik iz Vrha pri Zeliml jah. vijo. Ura je tri. Komisar se postavi krmežljav pred kolono. »Tovariši! Lačni ste, to vem. Tudi jaz sem lačen. Zato gremo sedajle v Stično, kjer se bomo vsega dobrega najedli in napili. Je že vse domenjeno z majorjem Križem. Domobranci se bodo predali brez boja. Dobili bomo čevljev in obleke, tovariš opat nuni bo postregel s salamo in vinom. Tovariš opat je dober človek. Vendar pazite spotoma, da ne naletimo na zasedo.« Tovnriška vojska se je spet /.premaknila, sedaj nekoliko gibkeje ob misli na klobase in salemo. Spotoma so tolovaji načrtno zašli. V Kriški vasi jim komisar spet pove: »Ker smo slučajno v bližini Višnje gore, lahko vzamemo s seboj topove, ki jih je pustil tovariš Daki tamkaj. Rekli bomo domobrancem...« Danilo se je, ko je prišel tretji bataljon dvanajste na Pristavo. Zareg-ljala je Breda. Potem bacač. S Pešče-nika streljajo. »Ilej, tovariši domobranci, dajte nam topove iu konja, pa ne bomo nič streljali--c Raja vpije. Domobranci odgovarjajo: »Pridite dol, tovariši tolovaji. Vse vam stoterno povrnemo, samo dol pridite.« A »tovariši« nimajo korajže. Bum-bum-bum — — brrrrr brrrrr. Poka, ko za stavo. Domobrancem se je zdelo le preneumno. Pustili so bunkerje za seboj in jo ubrali za tolovaji. Tolovaji padajo, morala z njimi. Vse, kar je ostalo živega, beži ia beži. »Brzina, brzina,« priganja komisar, »Ne morem, noge so mi pretežke « »Odvr/.ite čevlje in bežite...« Ko-misar sede na štor in si sezuje čevlje. Drugi so naredili po zgledu tovariša komisarja. Vse polno so našli domobranci pod Sv. Duhom raztrganih čevljev, ki so bandite ovirali pri teku. Pri tej dirki brez primere je omagalo nekaj desetin tolovajev. Štirje od njih so ostali živi in so komaj prišli do sape. Za sreben konec posrečene komedije so domobranci poslali proti Krki salvo iz Dakijevih topov. Toliko, da mu nc bo dolgčas. Daki ni izgubil samo konja in topove, ampak tudi - žsno Po nekih vesteh je v zadnjih očiščevalnih akcijah okrog Šmarja izgubila življenje tudi Dakijeva priležni-ca, znana tolovajka Marija Pirkovič. Skrivala se je v nekem svinjaku in tam jo je zadela smrt. Protikomunisticno zborovanje na Škofljici V nedeljo, dne 20. avgusta, je na gradu Lesično pri Škofljici bilo mogočno zborovanje zoper protinarodni in proti-verski komunizem. Na obširnem grajskem dvorišču se jo zbralo nad 1000 ljudstva od vseh strani. Povabljene eo bile vse hiše in družine školeljske soseske. Reči se mora, da so se skoraj vsi udeležili in s pridom poslušali krepka izvajanja govornikov. Ob pol desetih je na prostem bral sv. mašo domobranski kurat g. Ivan Remškar, ki je v svojem lepem cerkvenem govoru govoril o boju med Bogom in njegovim večnim zopernikom, ki si je zdaj nadel ime komunizma. Med sv. mašo je bilo ubrano ljudsko petje, ki je pri njem sodelovala skoraj vsa množica. Po božji službi je nastopil g. poročnik Frnkelj, ki je začel zborovanje ter dal besedo uredniku Krcmiarju. Ta jo načelno obravnaval naš boj zoper komunizem, ki ga moramo voditi prav tako z orožjem kakor z živo besedo in vzgledom. Domo-branstvo zastavlja svoje življenje, da z orožjem brani domačo zemljo in dom, za kar mu moramo biti hvaležni in ga podpirati. Za njim je nastopila znana protikorrvu-nistična govornica gdč. Pikteva. Njen nastop je bil tako mogočen, da se vplivu njenih iskrenih in plamlečih besed niti najbplj zakrknjeni te renči niso mogli ustavljati. Ob njenih besedah, ki so budile v srcih odločnega duha, so poslušalcem tekle 6olze, in siceir ne le ženskam, temveč tudi moškim. Zadnji govornik je bil poročnik Trn-kelj, ki je naglasil delo in žrtve domobranstva pri reševanju zdrave prihodnosti našega rodu. Govornik je lepo primerjal stare čase, ki so bili dobri, s sedanjimi ter sklenil, da dobrih časov ne bo apet nazaj, dokler ee ljudje ne bodo 6pet oprijeli izročil svojih prednikov. Ob koncu je množica najprej zapela domobramsko nato pa slovensko himno ter se z novim poštenim prepričanjem v srcu razšla na 6voje domove. Kaj pravite? Pred kratkim smo v »Slovencu« brali — članek ki je bil opremljen z sliko — da se je tam okrog železniškega predora pri Šmarju nekaj dogajalo. Stopimo enkrat na t listo stališče, ki se računarjem zdi že najbolj varno, da 6e namreč ne bomo pečali »s politiko«, kar je OF tako strogo prepovedala, in e tega stališča premislimo, kaj je prav za prav bila mo ti drugi »ljudje« e svojim nastopom obranili deželi predor, ki so ga oni prvi hoteli porušiti. V katero 6tranko ti drugi »ljudje« spadajo, tudi ne vprašamo, ker se ne pečamo »s politiko«, samo to vemo o njih, da so deželi predor ohranili in da so se zalo izpostavili celo življenjski nevarnosti. To se .je. torej zgodilo pred predorom j v i s ** " v/» j v fctv v . v j ugv^i.. w j * v* i Torej — neki ljudje so se približali i blizu Šmarja — dokaz: predor, ki še sto- predoru, da bi ga pognali v zrak. Katere i ji in še služi dežela, stranke ljudje so to bili, za zdaj ne ma- I ramo vedeti, ker se js politiko« ne pe- čamo. Da so imeli resen namen, predor zares pognati v zrak, je neizpodbitno dejstvo, ker so se mu bližali in prišli skoraj do vhoda z velikimi količinami razstreliva, viiigalne vrvice in drugih minerskih potrebščin. Res, razstrelivo so nosili s seboj, med temi »ljudmi« so bili tudi inženirji, ki vedo, kako je laik predor zgrajen, in »izučeni minerji«, ki vedo, kaiko je treba z razstrelivom ravnali —■ torej vse je pripravljeno, da hi šel predor zares v zrak, to se pravi: da bi ee v strašnem trašču eksplozije sesul. To so bili ene vrste »ljudje«; samo to vemo o njih, drugega za zdaj o njih ne maramo vedeti. Bili so pa tam v bližini še druge vrste »ljudje«, ki so prvim »ljudem« njihovo zločinsko nakano preprečili. Ko so ti videli, da oni kanijo porušiti predor, ki je bil zgrajen za to, da služi deželi, so najprej vpili nad njimi: »Marš, proč od predora!« Ker se pa oni s leni niso dali odgnati, 60 jiih podili kakor vrabce iz prosa: »&šš, šššl« Kar tudi zdaj še niso šli, ampak so kar naprej znašali razstrelivo in so že tudi pripravili vžigalno vrvico, so v tem zadnjem trenutku začeli streljati po njih — res, kar po njih so streljali! Šele s tem so jih pregnali tako jadmo, da oni niti v predor niso stopili, ampak so razstrelivo kar zunaj prižgali — da le pooi, saj bo nato počila še propaganda, nekaj bo že ostalo! Tako so sa- Ka j pravite, vu, ki se »s politiko« ne pečate, kaj bo zdaj? Kaj bo s tistimi »ljudmi«, ki so kanili predor porušiti, in kaj s tistimi, ki so jim to preprečili in jih prav v zadnjem hipu pregnali? Ker se »s politiko« ne pečate, vas seveda ne skrbi, kaj bo e tistimi, ki eo hoteli uničevati, bodisi zato, ker eo hoteli, bodisi, ker jim je izpodletelo, češ: »Eh ti bodo že kako, če ne z Belcebubom pa s hudičem,« bolj pa vas skrbi, kaj bo s tistimi, kn v življenjska nevarnosti branijo narod in deželo pred uničevanjem, češ: »Kaj bo z njimi?« Kaj pravite, kaj se zgodi e tistimi, ki bodisi po službena dolžnosti, bodisi prostovoljno ohranijo deželi kak predor in ga v zadnjem hipu ubranijo uničenja. Najmanj javna priznanja in pohvale dobe, če pa je bila nevarnost za življenje posebno velika, pa še odlikovanja! In če bi bil kdo pri takem nacionalnem delu ranjen in bi morda ostal invalid, mu mora pošten narod priznati dosmrtno invalidnino — saj je to itak zelo slab nadomestek za roko ali nogo — in če bi kdo pri takem nacionalnem delu padel in našel smrt, mora pošten narod njegovim svojcem priznati odpadlo vzdrževanje — vse to kot pravično povračilo za ohranjeni predor!!! Vidite, samo to 6e more zgoditi tistim, ki branijo narod in deželo pred uničevanjem. Kaj bo pa polem z onimi, ki uničujejo? Prej ali slej bodo — sami uničeni 1 Kulturni boljševizem (Nekaj pogledov v preteklost) Prežihov Voranc, Vladimir Pavšič, Mile Klopčič, Ludovik Mozel in šc nekateri so najvodilnejši komunistični kulturniki; ti so pravi člani komunistične stranke. Josip Vidmar, najglasnejši svo-bodomislec na Slovenskem v zadnjih dvajsetih letih, predseduje Izvršilnemu odboru Osvobodilne fronte. Edvard Kocbek, najgorečnejši glasnik »prenovljenega, prečiščenega, osebno doživetega« krščanstva, je imenovan od voditeljev rdeče revolucije za »prosvetnega ministra«. Ni le slučajno, da so se Prežihov Voranc s Pavšičem, Klopčičem in še številnimi drugimi ter Josip Vidmar in Kocbek, odločili udeležiti se oborožene komunistične vstaje. In mesta, ki jih zavzemajo v revoluciji, jim niso pripadla le po naključju. Njihovo sedanje početje je le zadnji štadij njihovega prejšnjega dela in funkcije, ki so jim podeljeno zdaj, so primerne njiliovim vlogam izpred revolucije. Pavšič in Klopčič sta pesnika komunističnih bojnih koračnic, kakor je njuno pisanje že prej bilo komunistični bojni klic. Josip Vidmar je na zunaj najvišji jvredstavnik Osvobodilne fronte, kateri pravijo komunisti, da ni komunistična, kakor je nekoč s svojim svobodomi-Feletvom utiral pot kulturnemu boljše- vizmu. sklicujoč se na svobodo umetnosti. Kocbek je predstavnik onih »katoličanov v Osvobodilni fronti«, ki so se že prej duhovno ločili od katoliške skupnosti in se pridružili komunizmu, misleč, da se odločajo »za večjo in boljšo resnico«. Kulturniki kot aktivni borci revolucije pri nas niso edinstven pojav. Enak pojav smo opazovali v španski državljanski vojni. Tudi tam so se borili na strani republikancev komunistični, svoliodo-miselni in »katoliški« pisatelji. Njihovi somišljeniki pri nas so s simpatijo in ploskanjem spremljali njihovo borbo in v teh lelih so sledili njihovemu zgledu ob revoluciji pri nas. Njihova pot je bila v vsem podobna zgledu njihovih vzornikov. Iz enakih vzrokov in po enaki poli je prišlo v našem kulturnem življenju do enakih pojavov kot v Španiji in kot jo bilo to v načrtu komunizma zasnovano za vso Evropo, za ves svet. Liberalizem je utiral pot kulturnemu boljševizmu. Podobnost v razvoju lahko opažamo ne lo v najbližji, ampak tudi v bolj odmaknjeni preteklosti. Tudi pri nas je liberalizem v literaturi tn v kulturnem življenju priprav- ljal pot kullurnemu boljševizmu. Saj je bilo zlasti v drugi polovici preteklega stoletja liberalno mišljenje in antiklerikalizem legitimacija za naprednost in kulturnost. Liberalizem je čisto prevladoval v naši literaturi. Levstik, Slritar, Jurčič, Kersnik, Tavčar in najbolj zagrizen od vseh, Aškerc, niso bili le naši književniki, marveč tudi bojeviti liberalci. Svojega liberalizma niso izpričali le z retoričnimi izjavami, marveč z aktivno udeležbo v političnih borbah in s protifarškimi gonjami v časopisih, ki so se jih nekateri udeleževali v izdatni meri. Niso vsi prišli do tako radikalnih zaključkov kot Aškerc, ker niso bili dosledni. Vsi pa so pomagali do zmage naziranju, ki je v naši književnosti tako usodno prevladovalo in na katerega so navezali svojo borbo kulturni boljševiki — naziranju, da se mora umetnost osvoboditi katoliške resnice in se ji ni treba ozirati na moralo. Generacija, ki se je pojavila proti koncu 19. stoletja in se je razvila v dvajsetem stoletju, pred prvo svetovno vojno, se je otresala liberalizma. Začela se je bližati socializmu in je s tein nakazal^ pot razvoja. Najvažnejša sla v tem času Cankar in Župančič v prozi in poeziji, v literarni zgodovini in kritiki pa Prijatelj. Prijateljevo drlo je posebno velikega pomena. Njemu je bila dana možnost, da kot lilerarni zgodovinar z veliko erudicijo in finim estetskim čutom ter kot akademski učitelj usmerja cele rodove slavistov, bodočih profesorjev, vzgojiteljev srednješolske mladine. Vodil jih je na pogubna pola, ko jim je po svoji podobi ustvarjal podobo slovenske kulture v preteklosti z mržnjo do katolicizma, s polnim razumevanjem do liberalizma in nazadnje z vidno simpatijo do socializma. Njemu ob strani je opravljal podobno delo z večjo skrbnostjo in manjšim umetniškim darom Kidrič. Sredi liberalizma preleklega stoletja je stal veliki Mahnič kakor ognjeni steber in je kazal na neizbežne posledice liberalnih zmot. — na revolucijo. Njegovi ostri analizi in jasni načelnosti' niso mogli liberalci postaviti nasproli razumskih razlogov, s katerimi bj ga zavrnili. Preglušili so ga pa z vpitjem o mračnjaštvu in fanatizmu. Še nekateri katoličani so se sramovali prevzeti njegove nazore in jih uveljaviti v literaturi. Liberalizem jc prevladoval in napadal, katoličani pa smo bili v defenzivi. Tako je bilo stanje, ko je začel svoj pohod kulturni boljševizem. Osvajanje kulturnih listanov, potreba po leposlovni reviji. Komunisti so začeli osvajati vsa kulturna področja in vse naše kulturne ustanove. Ne bomo se podrobneje bavili z njihovimi odkritimi nastopi — n. pr. z revijami Mladina (»mesečnik za sodobna slovenska kulturna vprašanja*. On leta 1904, do 1908.), z nieno enoletno nasled- nico »Svobodna mladina« (podnaslov isti) in Književnost (»mesečnik za umetnost in znanost«, 1932—1935). — Te revije so bile že od prvega početka odkrito marksistične (komunizem je bil takrat prepovedan in vzdevek »komunistični« je bil tožljiv). Odkriti nastopi po rdečih revijah eo bili manj nevarni in osvoje-vatni, ker je v njih lahko vsakdo videl komunizem in ker te revije niso imele tradicionalnega ugleda in so bile omejene na ozek krog izrazito levičarsko usmerjenih čitateljev. Tudi ne bomo statistično ugotavljali — čeprav bi bilo silno zanimivo — koliko knjig s komunistično tendenco je izšlo pri nas zadnjih dvajset let, katere založbe so jih predvsem izdajale in kako sistematično so kulturni boljševiki delali reklamo drug za drugega. Vsekakor pa je treba omeniti, kako sta zadnje desetletje poslali orodje kulturnega boljševizma dve važni kulturni ustanovi: slovenski PEN-klub in gledališče. Naš PEN-klub sicer ni bil tako pomembna kulturna organizacija, da hI dajal smer vsemu kulturnemu življenju, vendarle pa se je zdelo kulturnim bolj-ševikom važno, da ga osvoje. Zadnja leta so imeli v njem odločilno besedo Josip Vidmar in nekateri komunisti. L. 1939. je bil sprejel za člana tudi vodilni komunist Prežihov Vorane, (Dalje.) Anordnung iiber die EntscbKdigung von Ansprachen aus der Wegnabme von Gejjen- standen und Inanspruchnahme von Leistungen und sonstigen Urkunden beizufilgen. Falls bei frtiheren Annieldungen diese Unterlagen nicht beigeftigt sind, sind die Im Einvernebmen mit dem Oberkom-mando der Deutschen \Vehrmacht rufe icb fiir das Gebiet der Operationszone »Adriatisches Kiistenland« die Anspriiche aus der Wegnabnie von Gegenslanden und Inanspruchnabmen von Leiftungen durch die Deutsche Wehrmacht, das W®hrmachtsgefolge. deutsche Dienststel-len oder einzelne Angehftrige dicser Stellen, die seit dem 8. Sept. 1943 ent-standen sind, zur Bezahlung auf. Ic-h Ordne hierzu folgendes an: I. Anmeldefrist. Die Anspriiche, die aus der Weg-nabme von GegeustSnden und Inanspruchnahme von Leistungen in der Zeit vom 8. Sept. 1943 bis 31. Mai 1944 ent-standen sind, sind bis zum 31. August 1944 anzumelden. Anspriiche, die nach dem 31. Mai 1944 entstanden sind, sind innerbalb von 3 Monaten, gerecbnet vom Tage der Aus-stelluing der Empfangsbescheinigung oder der Inanspruchnahme der Leistung oder der Beschlagnahme anzumelden. II. Anmeldestelle. Die Anmeldung der Anspriiche hat bei der Prafektur zu erfolgen, in deren Vervaltungsbezirk die Beschlagnahme oder Leistung erfolgt ist; in der Pro-vinz Laibach bei dem Chef der Provin-zialvervvaltung. Fliichtlinge aus den vom Feind be-setzfen oder aus den gerflumten Gebie-ten haben ihre Anspriiche bei der ft)r ihren jetzigen Wohn«itz zustfindigen Prafektur anzumelden; falls der \Vohnsitz in der Provinc Laibach iet, beim Chef der Provinzialvervvaltung. III. Beweismittel. Allen Anmeldungen 6ind die Ur-sehriften der Empfangsbescheinigungen Unteiiapen innerhalb der Anmeldefrist narh/ureichen. Anspriiche aus der Weg-nahme von Gegenstiinden oder Inanspruchnahme von Leistungen, fiir die keine Empfangsbescheinigungen ausge-stellt sind, hat der Antragsteller durch ausreicheude Bevveismittei nachzuvveisen. IV. Anspriiche der iiffentlichen Hand. Fur Anspriiche aus Leistungen des Staates, offentlicher Dienststellen oder Korperschaften oder der Gemeinden wer-den keine Vergiitungen gewahrt. V. Auszahlung der Entschfidlgungen. Nach Feststellung der Anspriiche erfolgt die Auszahlung der angewiesenen EntschSdigungen durch die Sezione di Tesoreria Provinziale. Bei Entschadigungsansprtichen, die den Wert von 100.000 Lire iihersteigen, ist die sofortige Auszahlung davou ab-hitngig, dass eine Ersatzbeschaffung aus dringend kriegsuotvvendigen und mili-tarpolitischen Grilnden erforderlich und die Moglichkeit der Ersatzbeschaffung nachgevviesen ist. VI. Umfang der Anordnung. Unter diese Regelung fallen nicht die Anspriiche aus der Inanspruchnahme von Privatquartieren oder sonstigen Raumen fiir Unterkunftzwecke der Deutschen Wehrmacbt und der sonstigen quartier-laistungsberecktigten Stelleu und die damit zusammenhangenden Leistmigen. Unter die Regelung fallen ferner nicht Anspriiche aus der BeschSdigung oder Zerst8rung be\veglicher oder uiibe-vveglieher Sachen. Triest, den 13. August 1944 Der Oberste Kommissar: R a i n e r. Naredba o odškodnini za zahteve zaradi odvzema predmetov in prevzema dajatev Sporazumno z Vrhovnim poveljstvom Nemške vojne sile pozivam za operacijsko ozemlje »Jadransko Pri-morje« vse one, xi zahtevajo plačilo za odvzete predmete in prevzete dajatve po 8. septembru 1943 s strani Nemške vojne sile, spremstva vojne sile, nemških službenih mest ali posameznih pripadnikov teh mest, da prijavijo te zahteve. V to svrho odrejam sledeče: I. Prijavni rok Zahteve, ki so nastale zaradi odvzema predmetov in prevzema dajatev v času od 8. septembra 19+3 do 31. maja 1944, se morajo prijaviti do 31. avgusta 1944. Zahteve, ki so nastale po 31. maju 1944, se morajo prijaviti tekom 3 mesecev po izstavitvi potrdila o prejemu ali pn prevzemu dajatve ali po zaplembi. n. Prijavni urad Zahteve se morajo prijaviti i pri prefekturi, v katerem upravnem okraju se je izvršila zaplemba ali dajatev; v Ljubljanski pokrajini pri načelniku pokrajinske uprave. Begunci iz po sovražniku zasedenega ali izpraznjenega ozemlja morajo prijaviti svoje zahteve pri za njihovo bivališče pristojni prefekturi; ako je bivališče v Ljubljanski pokrajini, pri načelniku pokrajinske uprave. m. Dokazila Vsem prijavam se morajo priložiti izvirne listine prejemnik potrd.il in ostale pismene svedočbe. Ako pri prejšnjih prijavah niso bile priložene te priloge, se morajo predložiti med prijavnim rokom. Zahteve za odvzem predmetov in prevzem dajatev, za katere se ni izstavilo nobeno prejemno potrdilo, mora predlagatelj dokazati z zadostnimi dokazili. IV. Zahteve Iz javnih sredstev Za zahteve dajatev države, javnih službenih mest ali korporacij ali občin se ne daje nobena odškodnina. V. Izplačilo odškodnin Po ugotovitvi zahtev izplačuje dovoljene odškodnine Sezione di Tesoreria Provinciale. Pri odškodninskih zahtevah, ki presegajo vrednost 100.000,— lir je takojšnje izplačilo odvisno od tega, če je odškodnina potrebna iz nujnih vojno-potrebnih in vojs*ko-političnih razlogov in je dokazana možnost odškodnine VI. Obseg naredbe Pod to ureditev ne spadajo zahteve onih, ki so dali na razpolago zasebna stanovanja ali ostale prostore za Nemško vojno silo in za ostala k temu opravičena mesta in tudi ne s tem povezane dajatve. Pod to ureditev tudi ne spadajo zahteve zaradi poškodbe ali uničenja premičnin ali nepremičnin. Trst, dne 12. avgusta 1944. Vrhovni komisar: RAINER. Peska in vode za gašenje hišnih požarov ni nikoli zadosti. Peska v vrečicah s približno 5 kg vsebine, naj bo na stopniščih, ob stanovanjskih pragih pripravljeno toliko, da prideta na vsak srednji stanovnajski ali poslovni prostor po dve vrečici. Poleg tega naj bo za ccla stopnišča pripravljen še večji zaboj peska z lopato in manjšo lopatico. .Veder za vodo naj pripravi vsako gospodinjstvo vsaj eno do dve, tako da je mogoče napraviti čim daljšo verigo (podajanje vedra iz rok v roke) od kraja, kjer se nahaja voda, do požarišča. KULTURNI OBZORNIK Ob Godčevi razstavi Med slikarji, ki so v tem času ustvarjali za danes in za bodoče bi bil lahko med najvidnejšimi France Godec, če bi ne bil po naravi tako skromen, odklanjajoč vsakršno kričavo reklamo in vsiljevanje. Preveč je zaverovan v razkošje lepote naše pokrajine, gledane ali z Rožnika ali pa z Golovca, da bi utegnil v hrupne družbe in združbe in hote ali nehote obračal nase pozornost. France Godec tudi razstavljal ni nikoli v večjem obsegu in zdi se mi, da mu razstavljanje ni kaj pri srcu, čeprav mi njegovi predsodki niso znani. Poznamo ga pa kot dobrega slikarja iz raznih listov, njegov večji tekst je pa ilustracija Sketove Mi-klove Zale, ki je izhajala v Slovencu. Te dni je pa France Godec, razstavil v žužkovi knjigarni (Pasaža nebotičnika) nekaj svojih najboljših olj in se brez vsakega hrupa predstavil javnosti koi samosvoj umetnik, svojstven oblikovalec in presojevalec. Razstavljene slike, pa naj gledam Starožitnosli (Ziljanka na skrinji) ali pa Pot v gozdu, 'V hlevu (znani Pogačarjev hlevi), Ob vodi, ga razodevajo kot izrazitega kolorista, pesnika barv, kakršnih ni mnogo. Nekaterim se celo zdi, da spominjajo njegove krajine na Groharja. Vtis pa imam, da Godec noče in ne more biti afektiranec, lirika je v njem premočna in on se je nagonsko oklepa. Zato pa ni programski, dela le iz notranjega zagona samega, na ukaz srca, kadar je dojelo lepoto njiv in krajine. Poglej samo njegovo olje Spo- Tako neka) lepega je, če mo« ški ljubi Boga, če ga brani. (L'Ermite.) Koledar Torek, it. velikega srpana: Hipolit. Skof In mučene«; Timotej, mučeneo; Antuza, mučenlca. Sreda, 2J. velikega srpana: Marijino Srce; Filip Benlolj, spoznavalec; Teo-nila, mučenlca; Cahej, ikof. Kino Matica »Se enkrat Študent« ob IS, 17 in 19. Kino Union •Za ljubezen nI carine« ob 17 in 18.15. Kino Sloga »Gospodar v hlSl« ob IS in 19. Kino Kodeljevo »Jaatreblca Wally« ob 19. Lekarniška služba N o i n o iluibo Imajo lekarne: dr. Kmet, Ciril Metodova oesta 43; mr. Trnkocz? ded., Mestni trg 4, in mr. Ustar, Sclenburgova ulica 7. mladi, Ljubljano (mimogrede povedano, se ta slika bistveno razločuje od istoimenskih slik drugih slikarjev in kaze Godca kot izrednega tankovidca barvnih prekipevanj v dopoldanskem ozračju mesta), Jutro s planinami, Večer ob reki ali pa Gaber v polju, spoznal boš Godca kot resnega umetnika — ustvarjalca. Na svojem skromnem domu (Gosposka ulica 3-1II) v sicer impozantni patri-cijski hiši ima obsežno zbirko olj, pokra-# jin, pastelov in gvašev, ki razodevajo ves Godčev razvoj. V tej zbirki bi te osvojil zlasti Gozd s slapom pozimi, navdušila bi te Ajdova polja, nadalje Večer s pol-hograjskimi dolomiti, Frančiškani itd. Na razstavo je Godec lahko ponosen. Jan Plestenjak. Nekaj novih knjig Zadnji čas je izšlo nekaj novih knjig, ki jih še nismo ocenili, pa jih danes samo naznanimo. Tako predvsem veliko knjigo II. del spisov Jerneja Kopitarja (str. 443), ki jo je izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Spise, ki vsebujejo članke iz Kopitarjeve srednje dobe, iz časa sodelovanja pri reviji Jahr-biicher der Literatur v letih 1818—1834, je priredil akademik Rajko Nahtigal, redni profesor slovenskega vseučilišča v Ljubljani. — Slovenska akademija znanosti in umetnosti je izdala istočasno tudi drugo knjigo, namreč razpravo svojega člana akademika Jovana Hadžija: Turbelarijska teorija knidarjev, s podnaslovom : Filogeniia knidarjev in njih ZGODOVINSKI PABERK1 21. velikega srpana 1780. leta se je rodil v Repnjah Jernej Kopitar, ftlaviet in slovenski preporodi-telj. Sreča ga je prinesla v hišo barona Zoisa 2ige; postal je njegov tajnik in knjižničar. Ob baronovem vodstvu, pod vplivom njegove knjižnice in v občevanju 6 preporodno usmerjenimi Zoisovimi prijatelji, zlasti z Vodnikom, se jo v mladem Kopitarju zbudil literarni interes ter ee začela razvijati preporodna ideologija. Leta 1808. je odšel na Dunaj študirat pravo, pa ee končno popolnoma posvetil filologiji. Poetal je cenzor slovanskih in grških knjig teT uradnik dvorno knjižnice na Dunaju. Umrl je kot dvorni svetnik 1844. 1. Kopitar ni eam veliko slovenski pisal, to so delali njegovi sodelavci v domovini, ki jih Je znal s pošiljanjem dopisov in knjig zbrati z vseh predelov domovine. S tem je pospeševal slovstveno in najrodno združitev Slovencev, ki so bili tedaj narodno še kaj malo zavedni, pri tem pa še politično razkosani. NajzvestejSi Kopitarjev pomočnik je bil Matevž Ravnikar. Njegov literarni načrt so prevzeli slovenski janzenisti, le da so ga izvajali preveč ozkoertno. Kopitar je trdil, da edino še kmet govori pristni in nepokvarjeni slovenski jezik. Ta besedni zaklad naj se zajame, spravi v sklad s slovnico in drugimi slovanskimi jeziki. V tako očiščenem jeziku naj Izobražencu pišejo to, kar kmeta zanima in kar kmet potrebuje. Epohalnega pomena je Kopitarjeva slovnica Gramnia-tik der slavvischen Sprache in Krain, Karnten und Steiermark (1808-1809). To je prva znanstvena slovnica slovenskega jezika; svojo vrednost je ohranila do danažnjih dni. Načelne važnosti je njegova rešitev, da siovničar ne piše jeziku zagonov, ampak jih v jeziku samo ugotavlja. Kopitarja štejemo med ustanovitelje slavistike. Leta 1830. je objavil znamenito kujigo Glagoli ta Ciozianus, v kateri je objavil tudi brižin&ke spomenike in razširil svojo panonsko hipotezo o domovini staro^lovenščine. Neprecenljive zasluge si je pridobil Kopitar s tem, da je literarno vzgojil Vuka Stefanoviča Karadžiča, tvorca srbskega književnega jezika. Osebno je bil Kopitar —v svoji dobi pomembna osebnost — izredno oblasten, zamerljiv in bridek v svojih besedah. V slovenski javnosti si je zaslužil priimek »repe-njeki gromovnik«. 22. velikega srpana 1864. leta je bila v Švici v 2 ene v i sklenjena konvencija o varstvu ranjencev v vojni, ki tvori nekak temelj vsej organizaciji rdečega križa. 1906. lela je umrl v Vinkovoih hrva ški pisatelj Josip Kozarnc. Rojen 1858. 1 v Vinkovcih se je posvetil študiju agronomije. Po končanih šolah je živel in deloval večinoma v Posavimi. Napisal je vrsto povesti (Biser Kata, Alica Krdali-čeva, Tena, Prolelarci, Tri ljubavi) in dva romana (Mrtvi kapita-li in Medju svijetlom i tminom). Zanimajo ga soro-jakii in gospodarski problemi. Videl jc položaj v živalskem sistemu. (Str. 237.) Izšla je kot tretji zvezek »Dela« matematično prirodoslovnega razreda. — Izmed drugih knjig vzbuja pozornost disertacija dr. Boga Grafenauerja Boj za staro pravdo, ki govori o »slovenskem kmetu ob koncu 15. in 16. stoletja«. (Str. 150). Slovenčeva knjižnica je izdala prevod znanega Federerjevega rOmana »Gore in ljudje«. — »Domovina« je založila prevod Noraha Loftsa roman »Divjina cvete«. — Nova Založba je izdala izvirno novelo Julije Bračič: Grenka roža«, povest, ki se dogaja v naši Savinjski dolini ob hmelju. — Mirko Kragelj je izdal v samozaložbi novi prevod znanega Vossovega romana »Dva človeka«. — V salezijanskih knjižicah je izšla nova brošurica »Ali-ali«, v kateri je dr. Blatnik jasno razložil problematiko naših dni, ko se je treba odločiti za eno ali drugo, za levico ali za desnico; vmesne poti ni. — V Benetkah ie izšla krasna izdaja reprodukcij slovenskega slikarja Zorana Mušiča z italijanskim uvodom o njem in njegovi umetnosti. To je nekaj novih knjig, ki pridejo slej ko prej na vrsto med ocenami v naši rubriki. Drobiž iz hrvatskega kulturnega življenja Najnovejše knjige Matice Hrvatske. V zadnjem času je pri Hrvatski Matici izšlo zopet več knjig, ki naj jih tu samo registriramo. 1. Mile Budak: Izabrane pripoviesti. S predgovorom dr. Andrije Glavaša. 2. Enver čolakovič: Legenda o Ali-paši. Ta knjiga jo bila nagrajena od Hrvatske Matice kot najboljši roman, ki ie bil razsodišču predložen. 3. B. Obvestila Prevoda Predložitev odrezkov za meso Opoiarjamo v«e mesarje, da predloše od-reike, ki »o jlb 11. t. m. pobrali m me«o, v Kredo, 23. t. m., in v četrtek, 24. t. m., Tre-vodu, Gosposka ulica 12-1., »oba 10. Potrošnikom kuriva Trgovci s kurivom so sednj dobili drva. Kaidelili jih bodo na domačlnstva na karto: A — CO kilogramov, B — 100 kilogramov C — 150 kilogramov, ln D — 80 kilogramov. Po uradni odredbi dobijo ta drva tista douiačinstva, ki so se odzvala na objavljeni uradni poziv v časopisju in pravočasno (21. do 23. julija) prijavila pri svojih dobavite. Ijih — trgovcih s kurivom, da nimajo zalog« drv preko SO kg. Razdelitev se vrSi strogo na podlagi seznamov toh prijav, ki jih je oblast prokontroltrala ln vrnila trgovcem. Ta upravičena domačinstva dobijo drva v gornjih količinah zanesljivo Se ta mesec in jim priporočamo, naj prihajajo ponje postopoma, d« ne bo nepotrebnega navala pri razdolitvl ter da po možnosti sama oskrbe odvoz. Druga domačinMva pri tej razdelitvi no pridejo v poStev ln Je brez pomena, da bi so oglafiala pri trgovcih, dokler no bodo Izdani uradni ukrepi gledo nadaljnje razdelitve drv. Pri tej priliki vljudno opozarjamo p. n. lastnik« obratov, poslovnih prostorov, ustanov, &a.voue ter urade, da navedejo v svoji prijavi za nakazilo kuriva, bodiai premoga, drv ali koksa, vsakokrat tudi irao trgovca, kateroga želijo, da Jim nakazano količino kuriva dobavi Sindikat trr«ve«v s knrtvom. Smrt vzornega moža V Blagovici je 25. julija t l. po daljši bolezni umrl g. Janez Strckar, tamošnji posestnik in bivši župan. Zelo marljivo in vestno je nad 20 let vodil obširno in težavno blagoviško občino. Dolgo vrsto let je bil skrben cerkv. ključar tamošnjo župne cerkve in podružnice na Golčaju, ravnotako član nadzorstva posojilnice in hranilnice. Pokojnik je bil značaj, mož poštenjak, ki se nikdar ni sramoval pokazati svojega verskega prepričanja. Zanj bo sv. maša v torek, 22. t. m., in v soboto, 26. t. m., ob pol sedmih v tuk. uršulinski cerkvi. Za vsa njegova dobra dela naj mu bo Bog bogat plačnik. Naj počiva v miru! NOVI GROBOVI + Janez Štrckar. V Blagovici jo 25. julija umrl Janez Štrekar, tamošnji posestnik in bivši župan. Obširno občino je vodil nad 20 let. Pokojnik je bil tudi član odbora tamošnje hranilnice in posojilnice. + Ivanka Jančigaj. Dotrpela Je Ivanka Jančigaj, roj. Gaber. K večnemu počitku jo bodo spremili v torek ob treh popoldne z Zal, kapele sv. Nikolaja k sv. Križu. Maša zadušnica bo za rajno v cerkvi sv. Frančiška v Šiški dne 29. t. m. ob osmih zjutraj. + Ana Jonko. V Ljubljani je umrla Ana Jenko, roj. Taškar. Pogreb bo v sredo, 25. t. m., ob petih popoldne z Zal, kapelice sv. Andreja k sv. Križu. Naj rajnim sveti večna luč, vsem nji hovim dragim naše iskreno sožalje. te novice CE NIMATE SE ZADNJE KNJIGE »SLOVENČEVE KNJIŽNICE« Henrik Fedorer: »gori: in ljudje« si jo kupite. Za nekaj ur boste v spominih hodili po gorah. PRIHODNJI TEOEN BO IZŠLA PRVA KNJIGA KRASNEGA ROMANA Handel-Mazzettl: »ŠTEFANA« S tem delom v treh knjigah bomo zaključili tretji letnik Sloveučeve knjižnice. Ostanite zvesti Slovenčevi knjižnici tudi v četrtem letniku. moralno in gospodarsko ter kulturno za ostaloist rodne Slavonije, jo analiziral in ji iskal zdravila v kulturni rasti. V tem je močno podoben Antonu Matiji Reljlto-viču. Josip Kozarac. je kot pisatelj hladen in trezen realist. Najboljše delo eo Mrtvi kapitali. K.jellen: Država kao oblik života. To sodobno teorijo o državi je prevel F. Ma-djarevič. 4. Ferdinand Fried: Društveni prevrat. Spremembe v gospodarstvu in družbi. 5. Olinko Delorko: Uznosite slutnje. To je izbor njegovih do sedaj izišliii pesmi. Poleg tega je izšla nova številka Hrvatske Revije, ki izhaja mesečno. V njej sodelujejo: Dr. Bauer s člankom o Holderlinu ter Ton Smerdel, Ante Dean, R. Buerov, Krstič, Marijan Matijaševič, Ismet Zunič, B. Livtadič, Vujica, dr. Bučar. St. Gašparovič itd. Druga velika založba, ki se je razbohotila zlasli v zadnjem času, je Hrvatski izdavalafki bibliografski zavod. Ta je v zadnjeim času izdal naslednje knjige- 1. Miiiovil Nikolič: Pjesme. Opremljene s sliko in življenjepisom. 2. Iza-brana djela Mihakla Jurjeviča Lennon-tova, kakor jih je prevel T. Pripič. 3. Mikael PIlieger: Pravi trenutci. 4. Bo-leslav Prus: Angeljka v prevodu dr. Bc-nešiča. 5. Dr. Dominik Barač: Socialna filozofija boljševizma. 6. Marin Bego: Niz našu' obalu. Knjiga potopisov s hrvatskega Primorja. 7. Ante Dukič: Pogledi. Preurejena izdaja njegovih afo-rizmov, ki so prevedeni že v več svetovnih jezikov. 8. Avgust Harambašifi: Govori VIII. To je že osmi zvezek zbranih del tega izrazitega plemenskega pesnika in kulturnega delaven. Obenem izdaja ta založba revijo »Vienac«. V zadnji številki sodelujejo naslednji sotrudniki: Josip Jedvaj, Agata Truhelka, Milan Begovič (odlomek iz romana), Iva Ladika, prof. J. 'Miše, dr. K. Krstič (Filozofija in jezik), prevod iz poljščine Kazimira Waliszewskega »Peter Veliki«, Josip Horvath, Julije Neplavalke! — Učenke lz 111.h. e. d razred« 1. tonske realne glum>s4Je ter Ul. razreda meščanske iole v Spodnji SlAkl, ki «o se prijavile za plavalno nolo, naj pridejo v torek, 22. avgusta, ob 8.3t pred kopallCče Ilirija. S seboj prinesite kopalno obleko iu brisačo. Zemskl ostanki nepozabne npravtleljice v Zupotoku gdč. Mlnke Kalan počivajo od ereilo julija na staroloSkem pokopsliiiii, sveto daritov zn njeno plemenito duSo pa bomo opravili v ietrtok, 14. t. m., oh 7 pri Mariji Pomagaj z BrezlJ. GorUka Mohorjeva družb« bo ssčela ■pet Izdajati redne letne knjige. Z* leto 194S bo Izdala Stlrl. Naročnina znaS« 10 lir. Kajtge naročit« lahko takoj v Mohorjevi knjigarni oa Miklošičevi oestl 19. kjer j« zastopstvo OorlSke Mohorjeve družbe »a ljubljansko pokrajino. Učite se strojepisja! PrakMčno snanje, koristno vsakomur sedsj ln » bodoče v »»-sobnem ali javnem poklicu! Novi eno-, dvo-in trimcsočnl strojepisni tečaji (dnevni in vočorni) pričenjajo 31.. 22. In 23. avgusta. Pouk dopoldne, popoldne ali »večer po želji obiskovalcev. — Lahka desetprstna m«, toda. — Učnin« zmerna. Informacij«, prospokli: Trgovsko učllUče »Chrlstofov tičnl zavode. Domobranska IS. Oseha, ki je v soboto popoldne na Poga-čarjevem trgu vzeta »vitek denarju, je dobro poznana. Bila j« opazovana. Pozivam, d« vrne denar, kor bo imela sloer opravka s policijo. Denar je edina podpora t«žko bolnega mo/^i z imenom, ki je na odrozku med denarjem. Ureditev valute v »osvobojeni« Franciji Belgrader Zeitung z dne 16. avgusta 1944 poroču med drugim o konfiskaciji premoženja v onih ozemljih Francije, ki so jih zasedli zavezniki: Britanske in severnonmoriške čete v Normandiji so opremljene z velikimi zneski bankovcev, ki se glase ua franke, ki so bili tiskani brez pristanka De Gaullove vlude. Ta ukrep je bil fabri-fikat bankovcev. Pred nedavnim je bil v VVashingtonu sklenjen med zavezniki in emigrantskimi vladami sporazum o finančnih in gospodarskih vprašanjih. To kaže, kako so morali slednji popustiti interesom angloamoriških zaveznikov. Na splošnem je vodilna za gospodarstvo držav, ki jih ie »osvoboditi«, misel, du je treba urediti gospodarsko količino kot obtok bankovcev, javne dolgove, višino ccn iu mezd )>o relacijah, ki so se stvorile v teku te vojne v Angliji in Zedinjenili državah. Mislijo torej z odgovarjajočimi metodami n. pr. zmanjšati obtok bankovcev v zahodnoevropskih dr/uvuh v taki množini, da bo v primeri s predvojnim časom narastel le toliko, kolikor je nara-stel v anglosaških državah. Ta ureditev kaže, da gredo sporazumi o gospodarski politiki v »osvobojenih« ozemljih za tem, da se vrnejo ra/mere v predvojni okvir, torej pot, ki je ne smatrajo za umestno niti anglosaške države 6ame. Za ves obtok bankovcev je predvidena oddajo, dočim bodo nove bankovce dobili oddajalci stnrih samo do neke gotove relativne višine. Ostanek se jirisilno pretvori za lastnike v državna posojila, ki niso prenosna, temveč se bistveno lahko porabijo samo za davčna plačila. Pri tem se omenja, da imajo pri tem državna oblastva možnost z odgovarjajočim davčnim pritiskom blokirano posest gotovine postopno na tih način konfiscirati. Isto velja zn bančna dobroimetja, od katerih naj bi se le delni zneski prepisali na nove proste račune, dočim se ostanek spremeni v državne obveznice, « katerimi lastniki tudi ne morejo svoi bodno razpolagati. Po računih strokovnjakov je račn-i nati. da bosta v primeru Belgije in Holandije ena tretjina, v primeru Francije pa nad polovica vseli dobroimetij prebivalstva v obliki gotovine in naložb konfiscirani po novi vladi. Osvoboditev bo torej zelo drago stala osvo-bojence, knr so že izkusili tudi Italijani na svoji koži v predelih, katere so zasedli Angloameritcanci, Benešič (Tri prekletstva v pesmi), prof. Grgec, Batušič, Badalid, Haler. Jelačič, Andrič, Bortič itd. Ta dvia knjižna zavoda, od katerih vsak izdaja svojo revijo, sta danes naj-delavnejša v hrvatski knjižni produkciji. V Osjeku izhaja knjižna revija »Hrvatski Sjever«, ki jo urejuje prof. Josip Mirkovič. V Sarajevu »Novi Behar«. Zanimivo je omeniti, da je v slovaškem prevodu izšla antologija hrvatske proze, kakor jo je uredil znani hrvatski književnik dr. Ante Bonifačič. Slovaški prevod je oskrbel Andrej Vrbacky in izdal pri Slovaški Matici pod naslovom »Antologije sučasnej chorvackije prozy«. Tu so zastopani naslednji hrvatski novelisti: Mile Budak, Milan Begovič, Slavko Ko-lar, Ivo Andrič, Sida Košutič, Alija Na-melak, Luka Perkovič, Slavko Batušič, Ahmed Muradbegovič, Ivo Kozarčanin, Stjepko Vrtar, Anlun Bonifačič, Zlatko Milkovič, Antun Nizeteo, Franjo Pave-šič, Ljerka Premužič in Ivan Goran Ko^. vačič. Iz lega izbora vidimo sodobne hrvatske prozaiste ter ljudi, ki se udej-stvujejo v sodobni Hrvatski in ki jih Neodvisna Hrvatska tudi priznava. Zagreb dobiva največjo orientalno knjižnico v Evropi. V posebni dvorani Poglavnikove džamije v Zagrebu so pripravili prostor za posebno veliko knjižnico, ki je po vrednosti in obsegu knjig ena najbogatejših v Evropi. Zdaj 90 začeli te knjige zbirati, kjer bo prišla do veljavo predvsem muslimanska kultura Bosne in Hercegovine, pa tudi sicer muslimanskih knjig iz Orienta, predvsem mnogo arabskih, perzijskih iu turških znanstvenih in leposlovnih del. Strta 4 »5L0 VENEC«, torek, 22. avgnsla 1944. Št. 191. Kaj je novega pri naših sosedih? Iz Trsta Koncert prj Sv. Justii. V petek je bil v cerkvi sv. Justa izveden Uheinberger-jev •»Koncer: za orgle in orkester op. 177«, ki ga je prenašal radio in je bil koncert izveden tudi v la namen. Seveda so bili poslušalci v cerkvi le povabljenci in glasbeni strokovnjaki, upamo pa, da se bo ta koncert ponovil čimprej tudi za širšo javnost. Smrt velike dobrotnice. Pred kratkim je umrla v Trstu Celeslina de Mora, znana dobrolnica v Trstu in dolgoletna uradnica pri zavarovalni družbi sAssi-curazioui generali«. Zaradi svojega odkritega značaja in velike ljubezni do vseh, ki so jih zadele kake nesreče iu jim je rajši pomagala z dejanji, kot pa 7 besedami, je bila v mestu splošno priljubljena in poznana. Pred nekaj leti je celo izdala knjigo pesmi, ki jih je kritika zelo pohvalno ocenila. Počiva pri Sv. Ani. Iz Gorice Obvezno odprtje trgovin. Vse trgovine, ki so že začele s počitnicami, se morajo takoj odpreti kjub morebitnemu dovoljenju, po oblastnem odloku o ukinitvi počitnic. Goriška Mohorjeva družba bo letos . ZAHVALA. Vsem, ki so ob smrli naše nepozabne mame, gospe ANE HARTMAN na kakršen koli način sožalo-vali, jo počastili s cvetjem in spremili na zadnji poti, izrekamo našo zahvalo. Ljubljana, 21. avgusta 1944. Žalujoči ostali. MALI OGLASI I Službe I dob« | Gospod. POMOCNICA pridna in poštena za vsa gospodinjska dela se sprejme za t. sep* letnbcr. Plača in hrana dobra. — Naslov * upravi »Slovenca« pod št. 7361. (b HLAPCA sprejmem takoj ali s 1. srpt. za kmečka dela in vajenega lesu. Zglasiti se je v pisarni Trnovski pristan 2, od S—9 in od 1—2. (b HLAPCA b konjem, treznega in pridnega, sprejmem proti dobri plači in hrani. Javoruik, Domobranska 7. I Poizvedbe j AKTOVKO 7. vsebino volnene joipioe sem včeirsj, 20. 8., pozabil v »Ti-č.iein-stanu« v Tivoliju na klopici. — Najditelja prosim, da jo odda proti nagradi v Kolodvorski ulici 35-1., pri fotografu. 3(100 LIR NAGRADE dobi, kdor bi u| pomagal najti ali vedel povedati, tja se nahajn moj el«t. trični motor, ki mi jo bil ukraden. Motor je stare znamka A. G. Himmehverk 5 ks. Ukradeu mi ja bil tudi ročni vozi ček (gare). Javili na naslov: Urbani Janez, Brezovica 9 pri Ljubljani, ali kateri koli policijski stražnici. j Prodamo J IZLOŽBENO OKNO v zvezi z vrati in plo. čevinastim rolojem v lesenem okvirju, veli. kost 2X2.40 m, novo, prodam. Cena ugodna. Ilinko Privšek. Ljub. Ijana. Kolodvorska 7, Komisijska trgovina, {j PEGE IN LISAJ vam zanesljivo od. strani >AI.BA< krem« DROGERlj A KANC Židovska ulica 1. (I MRČES IN GOLAZEN uit. stenice. boihe, ičurke. molje, miši, podL-aoe. voluharje io oramorje zanesljivo pokončate t strupom, ki (a dobite • droga, rili KANC. Židovska 1. Za vedno nas je zapustila naša ljuba mama, stara mama, prababica, teta in tašča, gospa Ana Jenko roj. Taškar Pogreb bo v sredo 23. t. m. ob petih popoldne z Žal, kapelica sv. Andreja, k sv. Križu. Ljubljana, 21. avgusta 1944. Žalujoči: Jože, sin; Niči, Ivanka, Rezi, hčere; rodbine: Jenko. Bahnik, Velkarrh in ostalo sorodstvo. Dolrpela je naša draga gospa Ivanka Jančigaj roj. Gaber K večnemu počitku jo bomo spremili v torek 22. avgusta ob treh popoldne z Žal — kapelica sv. Nikolaja — na pokopališče k Sv. Križu. Maša zadušnica se bo brala v cerkvi sv. Frančiška v Šiški dne 29» t. m. ob 8 zjutraj. Ljubljana, 20. avgusta 1944. Žalujoči ostali ŽOGA SREČE Od Torkerja so mu oči tavale cTo _ • ___ _________ 11__t«.. »,,.• gledati kvišku, pa je videl Jakoba Brucka. Ta je ždel nad njim kakor zlovešča usoda. Iz oči mu je si-kalo strupeno sovraštvo in stiskal je pesti ter jih zopet odpiral, kakor bi se komaj premagoval, da ne bi padel nad svojega sovražnika in ga začel trgati na kosce. Toda ni ostrašil Antona. Samo raz-ljutil ga je, da je zbral svoje telesne moči. Ob vzpodbujanju gledalcev se je vzdignil na eno koleno — »Stopite nazaj! Pustite ga, da vstane!« sc je oglasil samozvani razsodnik. Kaj se je Bruck briga! za razsodnike? Ko je videl, da kaže nasprotnik, katerega je bil treščil po tleh. zopet znamenje življenja, ga je obšel peklenski bes. Brez vsakega brzdunja je zatulil kakor divjak, ki ga žeja krvi in znova planil na Antona, da bi ga pobil, preden bi mogel vstati. »Ti prasc! Umazano prasc! Ti propadli, gnili lopov!« Ako je kdo prej količkaj dvomil, na kateri strani so simpatije navzočih, se mu je sedaj ta dvom razpršil. Čut gledalcev za dobro športsko vedenje in fair ravnanje je bil kruto žaljen, in z uničujočim prezirom so obsuli človeka, ki je bil zagrešil tak zločinski faul. Od tistih številnih udarcev je samo eden zadel Antona, toda ta je, namesto da bi ga dodobra porazil, kakor so se gledalci bali, v resnici samo pregnal vse meglice, ki so se zgrnile nadenj. Ves divji mu je povrnil s tem, da je v goli samoobrambi potegnil noge nasprotnika izpod sebe, in ko se je Bruck zaradi tega zvalil po tleh, je borba postala divji boj z zobmi in kremplji. Bruck je grizel in ril. Bil je bolj podoben steklemu psu kakor človeškemu bitju. Renčeč je zasadil zobe Antonu v levo uho. da mu je kri brizgnila iz rane, tedajci pa ga je Anton ujel za grlo. Izvršil bi se bil umor, da niso gledalci planili naprej in ju nasilno zvle-kli narazen. »Pomnite vendar na pravila borbe, Bruck!« je rekel razsodnik strogo. Toda Bruck in njegovi maloštevilni pristaši so se porogljivo smejali. Ta vrsta borbe ni nikoli imela mnogo pravil, in kar jih je sploh kdaj poznala, so bila sedaj pozabljena. Gledalci so hoteli borbo brez prekinjenja do konca. Anton je to vedel. Bilo mu je dobrodošlo. Sklenil je držati se pravil in to je bilo vse bolj zmagovito kot samo boksanje — dokler in kolikor mu bo mogoče. Toda premlatiti hoče Brucka do nezavesti, preden konča. Gledalci so po vsej priliki spoznali, da je brez pomena, ako bi se znova vmešavali; ta stvar je šla predaleč; sovraštvo je imelo pregloboke korenine. Bruck je znova navalil. Ker je bil za najmanj štirinajst funtov težji, je bilo očividno njegova namera, da spravi Antona iz ravnovesja. Toda, kakor ga je. bil bratranec pri nogometu ukani!, tako ga je tudi sedaj v tej resni borbi. Umaknil se mu je malo vstran in ga z bliskovito naglico udaril po obrazu. Ostri členki so rezali lica na Brucko vem obrazu kakor po siru. Znova je tekla kri, in gledalci so divjali kakor blazni; stali so tesno drug poleg drugega in klicali Antonu, naj dovrši svoje, delo. Tole moram še pripomniti: Bruck je imel nekak živalski pogum. Morebiti ga je njegova brutalnost navdajala z njim. Vendar dotlej ni bil pokazal nobenega znamenja strahopetnosti, pa si je sedaj obrisal kri z obraza, ki mu je curkoma tekla in se obrnil nad svojega nasprotnika. Anton se je umaknil — ne zaratfi tega. ker se je bal spoprijeti se, ampak ^zaradi tega, ker ni hotel žrtvovati niti Eičice svojega maščevanja s tem, da bi il neoprezen. Zaradi svoje prevelike vneme je bil že dosti trpel, tega ni smel več tvegati. Zaradi tega je stopi! korak naza j — in zadel naravnost ob gledalce, ki se niso mogli umakniti, ker je ta čas bila soba tako nabito polna, da jih je stalo deset, dvajset drug za drugim. Bilo je, kakor bi se umaknil v kot prvega ringa. »Zdaj ga imaš, Bruck!« je viknil erfen njegovih pajdašev. In res je bilo videti tako. kajti Anton ni imel prostora, kjer bi se gibal. Pri vsej svoji besni togoti ni Bruck porabil ugodne prilike. Pri vsej svoji teži je bil vendarle urnih nog. Kakor ogromna mačka je planil naprej in zamahnil z roko. Anton se je zavedal nevarnosti, a je v svoji blazni naglici pozabil na bližnjo priti«knjočo množico. Odskočil je nazaj, toda razvnetu množica je v tistem, hipu znova priti- snila naprej, in posledica je bila, da ga je potisnila naravnost v udarec! Zadel ga je na želodec. Telo mladega nogometaša je za trenutek okorelo, kakor je bilo videti, nato pa je omagal. Mladenič je težko sopel, in tisti ki so 6e nekoliko spoznali na tako borbo, so zamrmrali: »Lahko noč!« Bruck je bil tako gotov zmage, da ni poskusil vnovič udariti. Stopil je nazaj in na debeluhastem obrazu se mu je prikazalo hudobno zadovoljstvo. Todu to je bila njegova poguba. Ko je spustil roke, je Anton mahoma zbral vse svoje moči in skočil nadenj. Zučel se je glas, kakor glas žoge za kriket, kadar jo udari lopar. Udarec je bil dobro namerjen in je imel vso moč Antonovega mladega telesa. Pričel se je nekje pri fantovih kolenih in končal tam, kamor je bil namenjen, naravnost na konici Bruk-kovih čeljusti. Onolekel se je in zrušil. Kot bi trenil, je plani Anton kakor panter znova nadenj. V želodcu je čutil strašno bolečino, kakor bi mu bili nekaj zabili skozenj, pa se je zavedal, da mora kmalu dovršiti svoj posel, drugače ne bo mogel dolgo vzdržati. Zaradi tega je obupno napel vse svoje moči. Duh mu je dal potrebno moč, moč, da je s strahovito silo udaril Brucka, tla je padel in ga neusmiljeno obdeloval z udarci, brž ko jo vstal. Fiir »Ljudska tiskarna« — Za Ljudsko tiskarno; Jože Kramarii — Herausgeber. izdajatelj: inž, Jože Sodj* — Schriftieiter, urednik; jank0 Hafner.