1SZ. Številka.
Danainia Številka velja 2 kroni.
V Ljnbljani. v nedeljo ID. Julija I9Z1.
LIV. leto
SLOVENSKI
Izhaja vsak dn popoldne, tsTzss&si ssdslje ta praznik«.
aaearafl t Prostor 1 m/m X M «/jw za male oglate do 27 m/m višine 1 K, od 30 m/m rišta« dalje kupčllaki in zradni oglasi 1 m/m K      , notice, poslano, preklld, Izjave in reklame 1 m/m K        Poroke, uroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K        Pri račjih nacočlUh popust
Vprašanjem glede insetetov nal se prtloJi znamka za odgovor.
OppftvnlitFO '„81ov. Maroda" In „Narodu« Tisaaraa" Snanora ulica *t fv prlOiena — Telelon ti. 304.
v Ijnblf ant la po pesti i V taosssnstvei
celoletno......K 480 —
„Sleseaski HaraaV vol|a v Jam osla vt jt i
eeloletno naprej plačan . K 300*— polletno150*— S mesečno 75*—
1     h....... »-
Pri morebitnem povišanja ae Ima daljša naročnina doplačat!. Novi naročniki naj poSljajo v prvič naročnino   vedno   flOBT"  po nakaznici Na »amo pUmanii naročila brat oocla^ve rianarja *e ne moramo ozirati.
polirtno . 3 mezečno
240-— 120*— 40 —
Uredništvo „Ilov. Naroda" Knatlova nlloa it. 5,  I. nadstropja
Telefon ste*. 14.
Dopise »prolama  le podpisane ln zadostno  Iran kovane. BjaF~   Rokopisov nm v rs i*.
Posamezna itevilka vella 1*20 K
Poštnina platana v gotovini.
M, Gtdgneberti *
Versko upraSanje u Franciji.
Klerikalizem je vodno upal na notranjo državno krizo v Franciji, da bi se je posluži! in strmoglavil republiko. Med leti 1870—1875 se je
Svso silo boril toper ureditev repu« likanske vlade in ko se je ta 1. 1873 vendarle konstituirala, je takoj nastopil zoper njo. Kakih sredstev se je posluževala cerkev takrat, vidimo na pr. is tega, da so po zavzetju cer» kvene države in prenehanju svetno vlade papeža prodajali v Franciji bilke slame, na katerih je moral le« Jati revni papež Pij, ookar so mu Italijani vzeli državo, med tem ko je t resnici papež udobno živel v Vatikanu, naj elegantne j še opremljeni in najkrasnejŠi palači na naj? lepšem razglednem mestu celega sveta.
Vslod različnih poskusov strmoglaviti vlado (katerih opis in raz* laga bi na tem mestu zavzela preveč prostora) je nazadnje vlada bila pri« sil j ena nastopiti zoper cerkev. Ko je slednja videla, da izgublja radi svoje proti državne politike vedno več pristašev, se je vrgla na mladino v upu, da si v njej vzgoji protidržav* ho falango. Vlada sevoda ni mogla brezbrižno gledati tega početja ln tako se je zgodilo, da so v L 1879 do 1886 bili sprejeti takozvani soL za* koni, ki jih imenujejo klerikalci sločlnske zakone (les lois sceleratesv Ti zakoni določaj o t 1.) vsak otrok mora obiskovati državno ljudsko solo. (Cerkev je nasprotno zahteva* la svobodo družinskega očeta, da lahko pošlje otroka v šolo ali no. Prva svoboda, za katero se je sploh kdaj potegovala cerkevII Hotela je namreč, da se otroci no vzgajajo v državnih, temveč v njenih zasebnih šolah). 2)pouk je zastonj, 3.) pouk je laičen (duhovnik ne more biti učitelj) 4.) učitelj mora imeti drž. usposobi j enostni izpit (V mnogih krajih so prej učili po šolah duhov* niki, ki so komaj znali dobro brati in pisati! Torej boj zoper nevednost, za napredek).
Ti zakoni so bili težak udarec za klerikalizem, ker so prekrižali njegove najlepše načrte, odtod tudi veliko sovraštvo klerikalcev zoper te zakone.
n.
Kako je cerkev vedno delala protirepublikansko politiko, nam ka, že na pr. afera Drevfus. Ko se je pokazalo, da je ta afera boj med armadnimi (mllitarističnimi) in republikanskimi krogi, se je cerkev nitro postavila na stališče armade in ga podpirala. In ko je papež v nekem govoru rekel, da se da Drevfus primerjati v mučeništvu s Kristusom, je to izzvalo velikanski škandal tudi pri katolikih.
In tako je moralo nazadnje pri* ti do ločitve med cerkvijo in državo. Nikdar si nista stala v političnem boju nasproti dva bolj trdovratna in zagrizena možaka kakor takrat: Pij X. in Combes. Slednji je bil vzgojen v semenišču in se je v boju zoper klerikalizem posluževal metod te stranke, ki si jih je v semenišču pridobil.
Ločitev se je izvršila v dveh stopnjah: 1.) odloki zoper kongregacije (zakon NValdeck - Rousseau 1901), 2.) boj zoper utramontanizern razni konflikti med Pijem X. in Combesom in končno ločitev: za. kon ločitve z dnč 9, decembra 1905. Po term zakonu cerkev ni izgubila svojega premoženja in posestva. Ker pa ni sprejela zakona in se mu je papež zoperstavil, so se izvedle stroge konsekvenee in eerkev je izgubila vse.
Cerkev je upala, da bo pri pri* hodnjih volitvah zmagala, *češ da bodo posebno ljudje na deželi, ki so boljši pristaši cerkve, šli vsi zo* per vlado in tako pokazali, da no* čejo ločitve. A zopet se je kruto motila, volitve so prišle in vkljub ločitvenemu zakonu je bila velika večina zoper cerkev in klerikalci so bili obupani nad mirom, ki je vladal v deželi.
Praktične posledice so bile, da je cerkev obubožala in da je nastala kriza duhovniškega naraščaja: nihče noče več v semenišče, ker so ta študij več ne izplača, ker je duhov, nik revež. In tako je danes v Fran* ciji več sto župnij brez duhovnikov.
V letih 1910—1912 so katoliki zasnovali veliko narodno novo dru* štvo »Union cathollque« s podruz*
niča mi po župnijah, kantonih ln škofijah s programom, da dosežejo omiljenje protiklerikalnih zakonov A škofje so bili zoper to društvo, ki je doživelo svoj popolen poraz. L 1914.
Razmere so se spremenile, pri* šla je vojna in cerkev se je približala državi, nastala je tako imenovana »Union sacree«. Tako je sto« pila cerkev spet v oficijelno življen« je in cerkveni krogi se povsod tru* dijo, da se povsod vrinejo v vladne ceremonije. Leta 1914 so duhovni« ki mislili, da bo vojna prinesla po» globitev, prenovljen je in zmago ka* toliške misli pri Francozih, a že 1916 so spoznali, da je ostalo vse pri ta* rem, da je bilo niih upanje zaman]. Pri volitvah leta 1919. je stala cerkev na strani narodnega bloka zo* per boljševizem. In tako smo prišli do ideje zbližani a med cerkvijo in državo. Na kak način se bo udej* stvilo? Stvar je deloma ugodna za državo, deloma pa nevarna. Ako ie cerkev zares opustila misel, še nadalje nastopati kot politična stranka, in ako hoče biti res samo verna cerkev, potem bodo vsi pametno misleči državljani veoeli, če se eer* kev in država spet približata, ker bo potem to le v korist in procvit Fran« cije.
V političnem boju jo cerkev v Franciji podlegla, zato pa je posku« sila nov boj: socijalni boj. Po njenem mnenju vsak soeijalizem ni nič drugega kakor obledelo kristjan* stvo, med tem ko je v resnici socialistična ideja socijalne pravičnosti čisto nekaj drugega kakor kristjan* ska ideja ljubezni do svojega bližnje ga. Soeijalizem je mnenja, da nado« mešča kristj anstvo, a ne, da sodelu* je z njim.
Le počasi in prisiljena po oko« liščinah se je začela cerkev zanimati za socijalna vprašanja, v začetku je bila za strogo ohranitev obstoječih socijalnih razmer in to je v njej oviralo vsako evolucijo. Nekateri razsodni katoliki so spoznali to na« pako (Ozanam in družba Sv. Vin* cencija Pavlanskega 1. 1833.: Gaston de Segur: de Mun in katoliški ae* lavski krožki 1. 1871). Toda šele po letu 1892. so začeli po bogoslovjih uvajati študij socijalne vede.
Katoliški soeijalizem se začne razvijati po ločitvi cerkve od drža*
ve. Njegov namen je, ohraniti cerkvi mase ljudstva na ta način, da se ona zanje zanima. Razumljivo je da stoji socijalistični nauk, nad ka* terim je metafizični »čredo«, na jarko slabih noj^ah. Teoretično se cer* kev in soeijalizem ne strinjata, a praktično je imela cerkev s svojim socijalnim delom vspehe, kajti dela* la je po spretnem in praktičnem o*. Črtu. Velike uspehe cerkve na tem polju je treba priznati, toda imela jih je izključno le v katoliških kro» gih. Delo, ki sloni na veri, stoji in pade z njo.
Skratka, poskus cerkve na tem polju je energičen in zanimiv, a vsw tako kaže, da ima cerkev ravno ta« ko malo upanja zmagati na socijal* nem polju kakor na političnem: množica proletarijata se obrača od nje proč.
Kar se tiče intelektuelne strani verskega vprašanja, je stvar sledeča: cerkveno mišljenje je nasprotno modernemiu mišljenju. Cerkev, to je razodetje, otrplost v absolutni resnici, ki jo je do 16. stoletja prikro* j evala po praktičnih potrebah. Ka* rakteristična za cerkev je nezaup-nost naram znanosti, karakteristič« na za katoliško vzgojo pa boječnost in lahkomiselnost.
Moderno mišljenje pa nasprotno pomeni prosto iskanje resnice v dejstvih, čislan je znanosti, smisel za razvoj, za razširjenje znanja. Karakteristična za moderno vzgojo je pogumna radovednost in kri« tičen duh.
Med temi d verni mišljenji vla« da popolno naaprotstvo in boj med obema je neizogiben. Cerkev se je zoperstavljala svobodi mišljenja v vseh strokah, na pr. v znanosti fl« lozofijl, zgodovini, eksegezi itd. Vedela je, da je najboljše sredstvo ohraniti si vlado, ako si prilasti vso vzgojo in to se ji je začasno posre« čilo, l. 1833. si le osvojila ljudsko šolstvo, leta 1850. srednje šolstvo in leta 1875. visoke šole, ki jih je prav posebno sovražila. Organiziral se je pa odpor na vseh straneh in nazadnje smo prišli do takozvanih »zločinskih« zakonov, o katerih sem že govoril, in pri današnjem šolskem boju gre za rera zato so cerkveni krogi tako nemirni M o* demo mišljenje dela vedno večje napredke in si pridobiva vedno več
terena, vera v resničnost katoliških naukov pa izginja, in to je stvar, Id jo moramo prosmatrati iz čisto ver* ske^a stališča. Res jo, da izgleda francosko življenje na zunaj Ikato* liško, toda treba je paziti, da ne las menjavamo bogočastnih navad i globokim verskim prepričanjem rti navideznih katolikov (catoliqueS d' etitjuette) s pravimi verniki. Zu* nanjost moti, dobro poučeni katoll* ki priznavajo, da vera izginja, o tem ni dvoma in tega se tudi no da orepr: xiti.
Po vojni leta 1S70—71 in po ft^etovni voint jo cerkev um'a, da si bo vera pridobila več pristašev, a volitve po teh dveh vojnah so po« kazale avno nasnr-»*r»' Mcer se je v prvih dveh letih svet. voj. 191-s— 15 pokazala živahna verska struja in našla tudi odmev v literaturi, a Že leta 1916 je vse usahnilo in ostalo pri staremu Francoski narod ima su cer verske navade, a je versko brez« brižen in ne Čuti več verskih potreb in odklanja kakovost verske vzgoje, ki mu jo nudijo duhovniki, češ da; je to katolicizem nižje vrste, ki s6 gabi svobodno in kritično mislečim duhovom. Skratka, prava katoliška vera izgublja v Franciji vedno bolj na terenu, in rimska cerkev je tako* rekoč zapreka za versko emancinai cijo, za verski napredek, njeno vlaA danje se samo zaradi tega tako poa daljšuje, ker so Francozi r veri tako telo brezbrižni.
Sklep: Francija nikakor rti no* tolerantna dežela, množica naroda ne pozna fanatizma katerekoli vr* ste si bodi. Hudi boj, v katerega so je cerkev zapletla in v katerem Ju bila premagana, je bil politične na* rave in tvori samo epizodo v bojti moderne Francije zoper sile prete* klosti. Nihče noče cerkvi jemati pravice, da po svoji volji deluje naj verskem polju. Ona se ima pro4 vsem zahvaliti lastni zmoti, da Ja hotela življenje zajeziti, a je Življea nje pljusknilo čez njo, In da je nje« na politika tako težko komprornitta rala katoliško vero.
Spominjajte se
Družbo sv« Cirila in Hotodtr.
Djakouo*
Z* četrtek po sokolskom zlatu v Osijeku Je bil projektiran izlet v Dja-kovo in poklonitev Sokolstva na grobo vladike Strcosmajorja. Že zgodaj Zjutraj so nas Jo zbralo na oaijeokem kolodvoru skromno — žal da mnogo preskromno — število in po daljšem čakanju smo okoli devetih sedli v posebni vlak. Desetorica na« si je izbrala kar prazen ži vinski vagon, obujajoč si pri tem priiasne spomine na polupre-tekle čase, ko so so nekateri od nas v lakih vagonih vozili na fronto, drugi na v avstrijske internate. Kje so tisti Časi! Kakor da jih nikoli ni bilo! Kakor da je vso le neprijeten sen I ... Komaj deset let od novinarskega kongresa v Beogradu, od one nepozabne av-dijence pri kralja Petru, komaj deset let od onih časov, ko si je misel na ze-dinleno in svobodno Jugoslovenato kraljevino šolo ponisno upala tleti kot plaha nada globoko na dnu srca! Saj no bomo nikoli dočakali — srno si govorili takrat — ali pa k večjem kot sivi starci! In idai po desetih letih... Balkanska vojna lezi vmes, vmes leti svetovna vojna in kraljevina Srbov-Hrvatov in Slovencev le dobila pravkar svojo prvo ustavo... Mi pa gremo, da so poklonimo manom moža, ki je eden od prvih veroval, veroval in delal T tistih lasih, ko se Je zdelo, da as
bori za utopijo, da so lovi za fantomi ...
To pot nas je živinski vagon prav malo sen i ral. Okrasili smo ga s zelenjem in zastavicami, prepevali, abijali šale, govorili o krasno uspelem z letu. zabavljali nad osiješkimi restavracijami in kavarnami, kjer imajo vsi >konobari« čudno navado, da se ti pri računu > zabuni jo« za par kron, navzgor seveda, in kleli žeparje, ki znajo tako Imenitno segati v tuje malhe, da se ne čutiš ne, kdaj nepoklicana roka ekspro-priira tvojo mošnjo — in tako nam |» čas kaj hitro potekal.
Djakovo leži kakih 88 km južno od Osijeka na lokalni progi Osijek-Vrpolje, sredi blagoslovljenih polja pšenice in turičiee, iznad njih pa se, daleč vidna, dviga dvojica visokih rdečih stolpov djakovske katedrale in okrogla pozlačena njena kupola.
Okoli poludno nas je nas posebni vlak pripeljal v Djakovo. Ka kolodvoru slovesen aprsjsm. Dj ako veki Sokol v kroju s praporom, člani, članice, naraščaj, na čelu jim podstaroeta brat MIlan Gorbetić, gasilno društvo a praporom, mestna godba, in zadaj sa njimi ter prod kolodvorom ogromna množica naroda. Sokolska koračnica, presrosu pozdravni nagovor brata podstaroate, cvetje, pesmi, zdravo - klici... In v mostu skoro s vsak« hiše zastava, t vsakega okna prijazni pozdravi.
Djakovo je prav čedno maataoa. Ima okoli 7000 prebivalcev. Hiše so po
I večini le pritlične, a prav lične, ceste zelo Široke, snažne, lepo tlakovane in deloma obrobljene od lipovih drevoredov, ki so ravno v najbujnejšem cvetju ter razširjajo opojno vonjavo. Največja znamenitost mesta pa je slovita katedrala, ki jo je sezidal v letih 1866 do 1882 vladika Strossmajer. Tja, na njegov grob, gre prva naša pot. Ozka vrata na severni strani katedrale nas peljejo v obširno kripto — za 2000 ljudi Je v nfi prostora — razsvetljeno od električnih luči in od sveč na oltarju, nad katerim se blesti prekrasen relief ii najfinejšega kararskega mramorja, delo hrvatskega kiparja Valdeea, največja umetnina cel« katedrale. Za reliefom pa je grob velikega Jugoelo-vena,
Ob oltarju nas pričakuje duhovščina s škofovskim tajnikom dr. Pavi-eem, ki v daljšsm nagovoru proslavlja spomin biskupa. Za nJim govori zastopnik domačih 8okolov ln slednjič zastopnik gostov. Po kripti zadeni v ubresalh glasovih nagrobna pesem in Sokoli polože na oltar lovorjev venec s narodnimi trakovi. 8 tem jo spominska svečanost pri kraju.
Katedrale si znotraj nismo mogli prav natanko ogledati, ker so je vršila neka pobožnost Drugače so dovoljeno glasno razlago. Katedrala je zidana v romanskem slogu one dobo, ko so so začeli pojavljati 1« gotski elementi. Ima tri po do line ladje in ono prečno ladjo, nad njiju križiščem   aa dviga
58 m visoka kupola. Glavna ladja sama je dolga 74 m, prečna ladja pa nad 51 metrov. Pročelna stolpa sta visoka po 84 m. Notranjost katedrale je veličastna. Stene vse poslikane, deloma z ornamenti, deloma s slikami is zgodb starega in novega testamenta. Sodelovala je cela vrsta domačih in tujih umetnikov. Da bi ai vse natanko ogledali, bi potrebovali najmanj dve uri.
Iz katedrale so nas peljali ljubes-njivi naši djakovski prijatelji na vrt dfakovskega hotela (pozabil sem, kako se imenuje), kjer so čakale dame pod vodstvom podstarostove gospe soproge, vse v prebogatih, s zlatom vezenih narodnih nošah, ter nam postregle s mrzlim prigrizkom in pivom. Vrt sam ves v zastavicah, na verandi godba, Izvrstna godba, ki šteje S5 čla-von ln ki si Jo vzdržuje mesto samo (na misel mi ]• prišla Ljubljana, ki si svoj čas ni mogla vzdržati svoje Filharmonije!), dfakovski pevski zbor, — navdušeni govori brata podstaroete, mestnega župana 3r. Nlderleta in drugih, kolo — kratkomalo prekrasen sprejem, pristna jugoslovenska, is srca izvirajoča gostoljubnost, ki je doma samo na toliko razvpitem Balkanu. Komaj, da smo se spoznali, pa kakor bi bili dobri prijatelji že leta in leta.
Djakovski Sokol.je lepo proepeva-foče društvo in ima velik vpliv v mestu in okolici na narodno življenje. Največ zaslug ima sa to njegov brat starosta, djakovaka rojak, predsednik
konstituante dr. Ribar, ki so mu Jo i načega slavlja poslal brzojavni požara*^ v Booirrad, in pa simpatični in ener* gični brat podztarosta Milan Gorbetifi djakovski lekarnar. Sokola podpira vs4 napredno djakovsko občinstvo brez lz> jeme.
Popoldne smo si oglfxhH škofo^j« ski vrt, ki je občinstvu prosto dosto> pen. Krasen park jo to ostanki starih turskih utrdb in močn* ječe f. okroglem stolpu, ki je imela svoj >vhod« na stropu v obliki okrogle oo> prtine, izhoda pa nikjer. Neprijetno dejstvo za vsakokratnega Ptanovaloa. redi zelenja stoji precej velik meteoril ki je ne vem pred kolikimi leti padel na vrl Poleg vrta, prav tik stolne eef> k ve, stoft Škofovska palača, velika bft> ročna zjrradba iz let 1755 do 1765. Rkc-» fija, ki ima zdaj svoj sedež v Djakovri je selo stara. Ustanovljena jo bila Že f 10. aU 11. stoletju. Ze od leta 1800 sto* 1 u jejo škofje stalno v Djakovu, od k<£ der so fih pa pozneje pregnali Turki. Po njih odhodu so prišli Ikofje zopet v Djakovo, v 18. stoletju se je s Škofijo združila Še starejša sremoka škofija. Sedanji škof je dr. Aksamovlč, ki se je — če smem verjeti osebni vesti v oeifeekem zajedničarskem dnevniku — celo pripeljal na oeije&ki sokolski zlet
A neizprosni čas hiti. Urno se bliža ura slovesa. Ob dvajsetih Je odhod našega vlaka, Be enkrat nazaj na hotelski vrt po alovo. Prod slovesom Še fotografiranje, nato spet pesmi,
Pismo iz prestolice.
Beogradska javnost stoji pod vti-skom atentata na priuoa regenta, časopisje se peča s to zadevo zelo o b£ izpito, preiskava zavzema vedno širše razmere in odkriva redno nove podrobnosti.
T prvem trenotku ni nikdo mislil, da bo sadova zavzela tako široke razmere. Z naglimi, krepkimi koraki je Odšel po prisegi regent iz dvorane, sa
3'im ministri, predsedništvo in del po-anoev. Občinstvo in dober del poslancev ie ostal, da po vrnitvi vlade nadaljuje svečanost zaprisege parlamenta* Izven kroga zarotnikov ni pri takratnem razpoloženju nikomur mogla priti V glavo misel, da bi se pripravljal atentat. Ko so se kmalu potem vrnili ministri in predsedništvo, so je nadaljevala zaprisega, kakor da bi se ne Itjilo zgodilo ničesar. V dvorani ni ob-janstvo niti vedelo, da so je izvršil atentat Tudi na ulici pred dotičnim poslopjem ni bilo nič posebnega. Sel sem rja kmalu po izvršenem atentatu. Na klici nevelika gruča ljudi, jeznih obratov. Slišim, kako nekdo reče tovarišu: Zagorac, Radićevac, obesiti bi jih bilo freba vse. Sredi splošnega šuma in ro-Jjota se jo le malo slišal pok bombe, ledioe je pa občutil samo, kdor je Ltil drobec. Regent se jo trenotek johnil in peljal dalje. Drugega dno Je sprehajal sam z adjutantom po Ijah kakor da bi se nič ne bilo ■sodilo, a občinstvo ga je uljudno po-airavljalo.
Treba Je priznati, da Je bila policija zelo neekrbna. Nekoliko pred atentatom sem šel mimo dotičnoga poslop-Ja in nehote mi je prišla misel: kako lahko bi bilo tukaj napraviti atentat. iVelika, dvonadstropna (ne trinadstrop-&a, ako ne računamo parterja) stavba Je se nedodelana. Do strehe so mogočni odri, delavci so delali neposredno do alavnosti. potem pa prenehali in gledali z odra ter skozi nedodelana okna |p vrata. Gori je Šel, kdor je hotel in pese! s sabo, kar je hotel. A to poslopje Je neposredno poleg zbornice in ulica tukaj ni zelo Šroka! Človek Je moral sklepati, da, ali pri tem razpoloženju nikdo ne računa z atentatom, ali pa da je atentat flngiran z ck>vol fenjera policije. V resnici so se čula kmalu po atentatu tudi taka mnenja. Saj so znani ia zgodovine slučaji, da so vlado samo gngiralo atentato, da u trde svoja Sta-
Kdor je po samo malo pomislil
^^^180^16, pod katerimi se je vršil, je moral uvideti, da je bil resen in dobro pravljen. Bomba sicer ni bila naj-io konstrukcije, toda popolnoma zadostna, da doseže učinek, kraj tako dobro izbran, da skoraj ni bilo mogoče tagreŠiti cilja Bil je popolnoma nepreviden slučaj, na katerega atentator oči-vidno preje ni mislil, da je bomba zadela v telegrafsko žico. Kakor hitro se je pa prvi mah ponesrečil, so atentatorji takoj izgubili prisotnost duha in TOgum. To jo psihološko razumljivo, kajti atentat zahteva veliko napet je ftivoev in prisotnost duha, kar pa gre do gotove mere, potem pa upade.
V Beogradu, dne 6. julija.
Atentatorju je vpadel duh, ko je videl, da se Je ponesrečil prvi mahljaj, preden je mogel storiti drugega. Neka ieneka krikne nanj, to ga zmede in prične bezati po stopnjloan. Bežal je dobro in med potoma se ja branil s revolverjem. Delavci, ki so šli za njim, so ga prijeli šele na dvorišču v jami blata, kamor je padel. Kako so ga vje-li, bo težko natančno določiti, ker si preveč oseb lasti zaslugo, da so ga preganjan in vjeli in ker se je zadeva razvijala hitro in razburljivo. Oglasil se je celo poslanec Aleksa Zufović in še eden njegov kolega, da sta iz zborničnega poslopja tekla čez dvorišče in skočila čez plot na drugo dvorišče, kjer so lovili atentatorja in si lastita zaslugo, da sta ga ubranila, da ga ni množica linčala. Zaslugo za ujetje atentatorja kakor tudi za njegovo ohranitev bo pač treba prepustiti vsakemu, kdor si nanjo lasti pravico.
Presenetljiva pa so priznanja atentatorjev. Čudno je predvsem, da toliko izpovedujejo. Mislilo bi se, da izpovedujejo, da si olajšajo stališče. Toda izpovedujejo reči, katerih ni mogoče izsiliti in katere bi popolnoma lahko zamolčali, izpovedujejo obširno in z do-tajlji, ki se izkažejo kot popolnoma resnični in dajejo povoda k novim odkritjem. Tega si no morem razlagati drugače, kakor na se je takoj zopet izkazala resnica one, v zgodovini često potrjene resnice, da so največji tirani ali revolucijonarji v slučaju nevarnosti cesto največje kukavice.
Doslej je aretiranih že do 50 oseb. Pri vseh sicer še m dognano, v koliko so bile v zvezi z atentatom, toda izpo-vedbe glavnih atentatorjev Stejića in Čakija so se doslej vedno izkazale kot verodostojno. Izkazalo se je, da je obstojal v Novem Sadu komunistični teroristični krožek, ki jo bil v tesni zvezi s komunistično parlamentarno stranlfco v Beogradu. Prva obdolžitev Stejića, da je načelnik zarofe poslanec Niko Kovačević. je izgledala tako neverjetno, da sem je zavračal z nejevoljo. Toda če izpovedo Stejič in Caki ter še drugi, neodvisno dru s; od drugega eno in isto s podrobnostmi, kate-vih se niso mogli popreje med sabo dogovoriti mora v očeh nepristranskega človeka biti sum utemeljen.
Seveda se sedaj vede samo Še policijska preiskava in celo sliko, v kolikor jo bo mogoče odkriti, bo podala sodnijaka obravnava Eno je pa že gotovo: Komunistična stranka je s tem atentatom težko obtežena. Ne smemo pretiravati in ne smemo atentatskih namenov pripisavati na rovaš vsakemu pristašu te stranke. Toda stranka ne bo mogla odbiti očitanja, da je v njenem okvirju obstojala teroristična organizacija,, dasiravno za enkrat se ne vemo, v katerih razmerah in v koliko razširjena — in da so pri tej organizaciji sodelovali najvišji funkcijonarji stranke. To bo za njo hujši udarec, kakor vladina obznana Trpela bo ne toliko vsled sodnijskega preganjanja, kakor vsled notranjo krize, ki mora nastati.
PolitiCne oesti.
35 Kraljevi namestniki. Današnja >Politika* javlja, da bo še d a n e s podpisan ukaz, s katerim se poslanec Juraj Demetrović imenuje za kraljevega namestnika v Zagrebu. — Z istim ukazom bo za kraljevga namestnika v Ljubljani imenovan dosedanji poslanik v Pragi Ivan Hribar. — Kar se tiče namestnika v Splitu, se bo vprašanje rešilo kasneje. Sarajevo za sedaj ne bo dobilo namestnika.
= Program demokratske stranke v Zakonodajni skupščini. Beograd, 8. julija. Danes je bila plenarna seja glavnega odbora demokratske stranke, ki je lazpravljal o rešitvi vseh aktuelnih Zakonov. Program demokratske stranke obsega sedaj zakonodajno delo. Demokratska stranka želi pospešiti rešitev vseh zakonov, ki se nanašajo na šiba, govorance, kolo — in že se formi-ra sprevod na kolodvor. Ista slika kakor opoludne, le navdušeno razpoloženje, če mogoče še večje. Z vseh oken pozdravljanje, zdravo - klici, koračni-oa, potjo. . .
Na kolodvoru nas čaka novo prijatno presenečenje. Slučajno navzoči inspektor državnih železnic nam da na razpolago lep vagon, katerega dirigira kar tja do Zagreba, tako da nam na postaji Vrpolje sploh ne bo treba prestopati.
Se zadnji bratski stisk roke, še en-ttrat zahvala za prekrasen dan, ki nam ostane v neizbrisnem spominu, še ena pasem v slovo, še poslednji sokolski pozdravi — in vlak nas odpelje iz prijaznega D jako va ...
In spet hitimo po blagoslovljenih poljanah, iznad katerih se dvigata v večerno zarjo rdeča stolpa djakovske katedrale in pozlačena njena kupola. Ia našo misli hite tja nazaj in oči so nam solzne zaradi tolike bratske ljubavi in pred nami vstaja težavno vprašanje: kako in kdaj jim bomo mogli povrniti ?... ali ne bodo razočarani, ko pridejo k nam?
Vlak pa poje svojo enolično pesem in nas pelje nazaj v enolično vsakdanje življenje, v nadaljnje delo, v nadaljnje boje za daljno cilje.
A misli nam vedno in vedno znova uhajajo, tja, kjer se v večerno zarjo dvigata rdeča stolpa djakovske katedrale: Zdravo, bratje in, aestra, in na a^adanjalhs. ^
roke mase naroda, zlasti na kmetako in delavsko ljudstvo. Demokratska stranka bo zbrala ves potrebni materijal, da se nujni zakoni čim preje izvedejo.
Shod NSS v Mestnem domu. Dejstvo, da sta NSS zastopnika pod pritiskom gotovih radikalnih elementov glasovala v konstituanti proti ustavi, jo vzbudilo tudi v narodnosocijalističnih vrstah zanimive komentarje. Da vsaj moralno opravičita svoj nastop proti ustavi, sta snoči ob 8. priredila poslanca Deržič in Brandner shod v Mestnem domu. V dvorani je bilo okoli 600 poslušalcev. Med obema govoroma je vladal mir. splošna tišina. Deržič je razvijal svojo teorijo o »boljši ustavi«. Kakšna bi naj bila ta »boljša« ustava, ni povedal. Govor poslanca Brandnerj« je bil običajen, sličen govorom, ki jih je imel v konstituanti. Povedal ni nič novega. Brandner je zatrjeval, da Je NSS hotela zajamčiti ujedinjenje potom ustave. Naravnost v kontradikcijo pa je padel, ko je omenjal, da so mu priprosti ljudje zatrjevali: >Mi hočemo imeti ustavo!« Res je t Naš priprosti človek je instinktivno čutil veliki pomen ustave za nadaljnji razvoj in napredek države, ne pa nekateri njegovi inteligentni zastopniki. — Za njima je občinski svetovalec Ivan Tavčar kot bodoči personalni referent občinskega sveta pledi-ral za takojšnjo vladno potrditev g. Peska za ljubljanskega župana. V tem zmielu je bila tudi sprejeta K pojavna resolucija na ministrskega predsednika Pašića, v katari veli NSS: >Takoj se ga naj potrdil«
= Mnriimani in vlada. Beograd, & julija Muslimanska ministra dr. Kara-mehmedović in oV Spaho vztraja formalno pri svoji ostavki. Med obema muslimanskima strujama, ki Ju vodita omenjena ministra, jo došlo do sporazuma, tako, da bodeta ostala še nadalje v vladi.
= Niski komunistični mestni odbor in ostava. Beograd, 8. Julija. Kot v vseh mestih m krajih kraljevine, tako je tudi v Nisu, kjer je občinska uprava v rokah komunistov, meščanstvo na slovesen način proslavilo dan sprejetja ustave Ves Niš |e bil okrasen z zastavami, samo komunistična občinska uprava ni hotela izobesiti na občinski hiši zastave. Meščanstvo je šiloma fidrio k občinsko poslopje ter izobesilo
državno zastavo. Občinski odbor pa je dal po svojih pandurjih zastavo zopet sneti. Med meščanstvom je nastalo voled tega veliko ogorčenje.
= Dr. KoroŠee v Beogradu. Beograd, 8. julija. SezaMal j* dospel dr. Korošec V političnih krogih smatrajo, da ima dr. Koroseo nalogo, pripraviti teren za vstop klerikaleev v vlado.
= Kako klerikalci varalo ljudstvo. Slovensko in hrvatsko klerikalno časopisje poroča eno za drujrim. da je regent odpotoval zato v inozemstvo, »ker ne soglaša z vladno večino, ki je sprejela ustavo proti volji ogromne večine Hrvatov in Slovencev.« Tak način boja proti ustavi, na kstero ie prisegel regent slovesno na Vidov dan, dočlm so naši klerikalci zapustili konstituanto in s tem dokazali, da Jim gre v resnici le za varanje ljudstva, je smešen in spominja na one čase. ko so katoliški misijonarji na Kitajskem poročali, da je kitajski nebeški sin zato zbolel, ker se ni dal zapisati v katoliško vero. Ko sta »Slovenec« in »Novi čas* priobčila dotično vest povrh še kot brzojavko iz Beograda, je nastala pri nas nevarnost, da popokajo od smeha vse krave.
= Za zapeljano vojne begunce. Poslanci SKS so podali vodnemu in zunanjemu ministru interpelacijo v prilog vojnim beguncem, ki so vsled brezvestne hujskarija raznih demagogov in nasprotnikov naše države do-zabili na svojo dolžnost in pobegli v tujino, kjer so spoznali da so postali žrtve hu/skačev. Interpelacija se glasi: Našemu klubu dohajajo dan na dan prošnje, naj izrx>slujerno za vojne begunce amnestijo. V prošnjah se navaja, da so vojaki pobegnili v Nemško Avstrijo in druge obmejne države vsled brezvestnega hujskanja proti naši vojski in slikanja naše vojne službe v najtemnejši luči s strani izvestnih ljudi in časopisja. Pisalo in pripovedovalo se je. da so vojaki, ki pridejo v Macedonijo In Albanijo, v slabšem položaju nego v najhujšem robstvu. Nič čudnega tedaj m, če so si tako nahui-skani mladeniči ustvarili take predsodke in če so pobegli brez vsakega pravega povoda, kar v pismih na svojce sami zatrjujejeo. Ti begunci odkritosrčno obžalujejo nepremišljeno storjeno kaznivo dejanje, izvršeno Dod vplivom neodgovorne tuje sugestije, ter prosijo krallevsko vlado milosti. Begunci obetajo, da hočejo z veseliem in v polni meri zadostiti svofi vojaški dolžnosti, ako se morejo brez kazni vrniti v svojo dornovino. Dovoljujemo si zato vprašati gospoda ministra: 1. Ali so mu te razmere znane? 2. Ali in kaj namerava ukreniti, da se beguncem dovoli povratek in da sa jih kazni oprosti
=   Klerikalci m koristi ljudstva.
»Kmetijski List« piše: Pri najvažnejšem delu ustavotvorne skupščine, pri sprejemu ustave, pa so manjkali poleg komunistov tudi nasi klerikalci Ker ie bilo proti koncu meseca, so sicer prišli v Beograd po dijete za svoje brezdelje, toda namesto v zbornico so se podali na galerijo med poslušalce. Tako izpolnjujejo klerikalci svode poslanske dolžnosti kar je treba pribiti! R a diče vci, komunisti in naši klerikalci torej ta triperesna deteljica, je manjkala v skupščini tedaj, ko je šlo za največje koristi ljudstva, Volilcl zapomnite si to!
=z Jugoslovanski poslanci proći Bonomijevi vladi > Edinost« piše: s Kaj naj rečemo mi Jugosloveni o novi vladi? Pod Giolittijevo smo doživeli grozote, kakršnih ni bilo niti v časih najhujših turških grozot. S krvavimi črkami bo zapisano ime Giolittija v zgodovino primorskih Jugoslovenov. Pa tudi nove vlade se ne moremo veseliti. Najmanjšega upanja ne moremo gojiti, da bi so držanje nove vlade izpreme-nik>. Ministrstvo za >osvobojene pokra-jinec ostane neizpremenjeno. Mož, ki je načelo val temu uradu pod Gioljttiem in gledal z največjo brezbrižnostjo zločine, ki so se godili nad našim ljudstvom, ostane na svojem mestu. Poslal je že našim >osvobojenim< krajem pozdrav, ki se glasi kakor zasmehovanje: >Delo, kamero smo pričeli s trdnimi nameni, se nadaljuje krepko in dano je jamstvo, da se uspešno dovrši.« Gospod Rainori naj bo zagotovljen, da si nase ljudstvo njegove besede prav dobro vtisne v spomin. Kakor so vsi naša poslanci imenom ljudstva izrekli v parlamentu Giolittijevi naši vladi nezaupnico, tako store tudi z vlado, ki hoče Giolittijevo delo krepko nadaljevati. Tako vlado nase »ljudstvo odklanja in naši poslanci jo bodo pobijali na celi Črti.«
= ĐoOieviški protest in naž odgovor. Sovjetski komisar za zunanje posle je pred nekaterimi dnevi poslal naši vladi brzojavko, v kateri v imenu sovjetske vlade protestira proti »brutalnemu postopanju z ruskimi ujetniki, katerim se ne dovoli da bi se vrnili v sovjetsko Rusijo«. Naša vlada je odgovorila na ta protest tn izjavila, da predvsem pri nas ruskih ujetnikov ni kolikor pa so Jih dobili v času osvoboditve Srbije, so se že vsi vrnili v Rusijo. — Verjetno je, da se tiče ta protest one desetorice Rusov, ki je bila zaprta v mostarski trdnjavi Ta desetorica je pred kratkim prišla v Beograd, in ko so bili ponovno zaslišani jim ie vlada dovolila, da se vrnejo v Rusijo. 2e predvčerajšnjim so se njihovi potni listi vldirall v bolgarskem poslaništvu ln so preko Bolgarije odpotovali v Rusijo. Kakor znano, ie ta desetorica Rusov pripadala Krasinovi trgovski misiji in so prišli v Jugoslavijo.
= Clemenceaujev list proti tajni diplomaciji. »L* Hommc Ubre«. list bivšega    JamBOMfcaBI njuii&trske&a
predsednika Cletnenceauja piše o italijanski »Zeleni knjigi«, ki vsebuje vse dokumente o jusroslovensko-itali-Janskem sporu v jadranskem vprašanju. List ostro napada francosko diplomacijo, ki je na razne načine Uvajala pritisk v Beogradu in na ta način prisilila našo kraljevino h kapitulaciji List pravi da je skrajni čas. da se odpravi iz mednarodne politiku dioloma-tična tajnost.
sa Boljševiški agenti. Sovjetski komisarijat za zunanje zadeve poroča službeno, da je bik> v zadnjih štirih mesecih 4285 boljševiških agentov v inozemstvu. Od teh ie bilo 3000 aretiranih, 14 obsojenih na smrt. 9 Da se jih je moralo vrniti radi razsioavanja državnega denarja.
— Nemški zakon o religiozni vzgoji otrok. Nemški parlament je proti Klasovom bavarske ljudske stranke sprejel predlagano zakonsko osnovo o vzgoji otrok. V bistvu določa ta zakon, da je religiozna vzgoja otrok odvisna od prostega sporazuma staršev. Ta sporazum se more vsak Čas preklicati in preneha s smrtjo očeta aH matere. Kjer ni sporazuma, določajo predpisi državnega zakonika, vendar ne sme, dokler traja zakon, ne oče ln ne mati brez medsebojnega sporazuma spremeniti otrokove konfesije. Po dovršenem 14. letu more vsak otrok sam
določiti svoie versko izpoved arij e.
an Komunisti in berolin^ki otroci. Komunisti kot pedagogi so, tako bi človek mislil, gotovo na najvišji višini moderno vedo. Ali njih metode in uspehi dokazujejo, da je njih stremljenje: nazaj k živalstvu! Te dni so priredili v Berolinu veliko demonstracijo otrok Par sto paglavcev so zbrali pred bivšim dvorom Dečki so nosili rdeče za-
stave in plakata z napisi: »Ven z vero-ukom iz šole!« — »Proč s pol oi ' — >2ivela sovjetska Rusija] — »Stran s palico!« i p. Otroci t »a so tudi govorili Neki tak govornik Je poživljal šolarje, naj na reakcionarna vprašan i a učiteljev no odgovarjajo. drugI trik pe-denčlovek je svaril tovariše, daj nikar no verujejo v Bojra in naj nimajo spoštovanja pred oblastmi, čes vso to jo sleparija Itd, In otTOOafi so znpoli rc-volucijonamo pp**mi ter se razšli. Tik o to neruski komunisti tudi ie pri Svojih otrok i h ubili spoMOVanJe avtoriteto učiteljev in oblasta? tor jim vzg* [ili nirinjo do roda in miru. Anarhija i njih cilj. Taki otrooJ no morajo seveda
niti staršev spoštovati, lih ne al Ofptfos nego zaničujejo, pretepalo in prepušča-jo poginu, ko oče in mati no moreta veš delati. Konec naj bo vseh vezi ln dolžnosti, a začni se doba popolne nosti in najsirovejšo breobzirnosti] Potem bo človeštvo srečno? — Zdi so, da Je komunizem neko vrsto blaznost ali pa čisto nesramno zločinstvo, V vsakem slučaju pojav, ki £-i bodo oblastva morala zatreti ali pa so pogrezne svet v bestijalno«!
— Papež priporeea delavcem, naj se vstajajo krivih prerokov. Dne 4 on, se jo zbralo v vatikanski}] vrtovih okoli 9000 oseb ponajveč dol i vri. da prisostvujejo mači. ki jo je daroval | V pež v tamkajšnji kapeli Po maši jo imel pape-ž na delavce naprovor. v katerem je povdarjal r>riz idevanje aerkve v delavskem vprašanju in priporočal delavcem, naj Jo varujejo krivih p rokov, ki na shodih in v tisku govore delavoom samo o pravičen, nikdar pa se ne dotaknejo tudi doUn'>sti. Papai ee jo vrnil v Vatikan od mnoŠice tkla-miran. ?
Telefonska ln brzofanua porofilla.
TRGOVINSKA POGAJANJA Z ITALIJO.
d Beograd, 8. julija, V podaja* njih med našo in italijansko delega* cijo radi trgovinske pogodbe med našo kraljevino in Italijo se je po* javil zastoj vsled težkoc pri izvedbi klavzule, ki se nanaša na ribolov v Jadranskem morju. Sedaj pa bo menda vendar le prišlo do gotovo ga sporazuma ter se bosta danes se» stali italijanska in nasa delegacija, da se to vprašanje definitivno reši Šele ko bo rešeno vprašanje ribo* lova se bo začelo delo za konven* cije v brodarstvu.
BOLGARIJA 2ELI MIRU S SO* SEDI.
— Sofija, 8. julija. Sofijski dopisnik italijanskega lista »II Secolo« priobčuje intenviv s kraljem Borv sem. Med drugimi je dopisnik stavil kralju vprašanje, kaj da misli o naio» gah in zadačah, ki jih Bolgariji nav laga sedanji položaj na Balkanu. Kralj mu je odgovoril: »Po osmih letih, v katerem času je imel barometer našega nacionalnega življenja pretrpeti tako velike skoke.nič dru* gega ne želim kot sporazum in mir s svoj'imi sosedi Na tej želji, ki je izraz narodove volje, sloni aktiv* nost mioje vladeou
FRANCIJA IN ORIENTSKO
VPRAŠANJE, d Pariz, 8. julija. Ministrski predsednik Briand je pred parla* mentarno komisijo vztrajal na tem, naj komisija sklene, da se ima gla* sovati samo za najpotrebnejše kre* dite za vzdrževanje čet v Siriji in za varstvo vojaških oddelkov, ki so umikajo iz Cilicije. Briand je naglasa! potrebo, da se ne delajo zapreke njegovi akciji, s katero hoče rešiti vzhodno vprašanje, ker bi pretirano zmanjšanje vojaške moči Francije v Mali Aziji Turki lahko smatrali da se Francija v naprej odreka svojim pravicam v Siriji in da ne vztraja več na kompenzacijah. Nato je komisija sprejela resolucijo, s katero izraža svoje za» dovolj stvo, da ministrski predsednik Briand vodi politiko miroljubnih odnosajev s Turčijo, kar soglaša s tradicionalnim prijateljstvom do te države.
POiOZAJ v ŠLEZIJI.
— d Variiva, 8. julija. Novi poveljnik v Bytonu, anrleSki general Vtudrmpo je zastopnikom mestnik oblastev bi poljskih organizacij izjavil, da bo viak nastop proti francoskim četam smatral za žalltev angleSkih čet
— d Varšava, 8. julfc. Aagleike čete so zasedle okraje Klučberg. Oleino tn iublinse. Glivice in Bjtoa so zasedle franooake ta angleške čete skupno.
— d Varšava, 8. julija Pngleduik v Bbtomu [s izjavil zastopnikom političnih strank, da bodo talei ostali zaprti dokler morilci francoskega majorja Montalagrea ae bodo Izročeni   zavezniškim oblattvom.
— Glasbena Matica opozarja svoje člane aa redni občni zbor. ki st vri! v ponedeljek, dat 11. L m. ob 8. zvečer v dvorani Glasbene Matice v Vegovi al lat Radi važnosti spremembe društvenih pravil vabi na oblino udeležbo odbor.
Ana In Smole Frančiška. FRANCOZI IN NEMŠKA JUSTICA.
— d Llpsko, 8. julija. OokoU 15.45 Je francoska delegacija zapustila sejno dvorano državne« sodišča ln bo še danes zapustila Lipska Tudi nekaj francoskih prič prihodnjih pzpcesov bo prjhodnje dat adpttovalfe
— d Lipska 8. julija. Morilec francoskejra majorja Montalegresa ie 19Ieten mladenič in je bil baje vstal. Ker je pobegnil, so aretirali njegovo mater.
— d Pariz, 8. julija. »Marin« javlja: Ker so generala Staturerja oprostili, smatra francoska vla^a. da le prisotnost francoske misije, ki nadzoruje razprave državne«^ sodišča v Lipskem, odveč, da, celo razmah. Ministrski preds^dnk Briand je brzojavno pozval zastopnike Francije v Llpskem, naj se nemudoma povrnejo v Pariz in je priporočal vladama v Londonu in Bruslju, naj v bodoče ne pošiljajo več juristov v Lipsko.
BOUSEVTSKA ZAROTA  X CARA-GRADU.
*—S London, 8. julija, >Daily IVlo-graph« objavlja: Posameznosti o bolj-ževiaki zaroti v Carigradu. Agenti, sovjetsko vlade in trot jo intc«*nacijona4 le so porabili prisotnost boljlevi! trgovinsko delegacije v turškem glavnem mestu ter rnzvili živalmo propagando med Rusi. ki so pri brz al i v Ca-rigrrad. Med njimi so izbrali agvnte, ki naj bi pripravljali pploano vrtajo med turškim prebivzJstveta. Umor jreneraln Harringtona naj bi bil znamenje za začetek vstaje, V Paidanofafi nuj bi ee izpostavilo mine, da bi preprečilo mi* stop britanskecra brodovja. Pno 27. junija je iz Odeee do«r>el v C^.riirrad pt~ ški pamik z mnorimi sumljivimi popotniki. Anerleflka voja&kn policija jo v njih prtljagi nasla eilo rono^o letakov v turškem, ruskem in errfckom jeziku. Vas sumljavo osebe s člani boljfcevifeko trgovinske delegacijo vred so aretirali in jih odvedli na angleški pamik. Preiskave prostorov boljševičke trgovsko delegacije &o podale presenetljiva pojasnila, >Daily Telegraph« doznava, da te najdbe niso eamo potrdile obstoja zarote v Carigradu, marveč da bo zablodiIi tudi dalje razširjeno drupo ra-roto, ki so s podporo Rusije razteza od Angoro do Sofi j s.
BORBA MED TROCKIM IN LJE« NINOM?
d Varšava, 8. juli i a. Listi poro* čajo, da je predsednik poljske re» patriacijske komisije brzoj a vil, da je zaradi spora med Trockim in Ljeninom meščanska vojna neizo* gibna, Trocketfa da so aretirali.
— d Varšava, 8. julija. Ruska ukrajinska komisija za povratek ruskih vojnih ujetnikov in civilnih interni rancev iz Poljske uradno d cm en tira vest varšavskih Hstov o aretaciji Troc-
kagn
USTAJA NA IRSKEM.
— London, 8. julija. Angleške čete na Irskem so dobile povelje, da se vzdrže vsakih osvetnih odredb, dokler trajajo pogajanja med sin* fajnovskimi voditelji in unionisti. Sklepa formelnega premirja, kakof ga je priporočalo več listov, vlada ne odobrava, ker se sodi, da Dela* vera ne more biti odgovoren za de* janja, ki ne bi bila primerna dogo* vorom Ugotoviti se more razve* seljivo dejstvo, da je število sin? fajnovskih napadov manjše, odkar so se pričela pogajanja. Pogajanja med zastopniki strank v Dublinu so nadaljujejo. Pričakuje se, da bo Delavcra prišel v London.
Pristopajte h „Jugo-slooenski fUaild"!
152. štev.
.SLOVENSKI NAKUO-, one 10. julija 1921,
stru d 3.
mm
Iz nale hraljeolne.
a» Or|ranizaei}a telefonske in brzojavne slušbe. Beograd, 8. julija. Od mi-rtUtrstra poste in brzojava sklicana komisija je izdelala načrt zakona o uredbi brzojavne in telefonske službe. Elaborat načrta je le predložen ministrstvu. Načrt bo predložen ministrskemu svetu t odobrenje,
— Orja-anisacija sodišč. Beograd, 8. julija. Ministrstvo pravde je izdelalo veo naređb glede organizacije in kom-petenoe sodišč in preiskovalnih oblasti. Zanimiva je naredba, ki ustanavlja oziroma pridržuje občinska sodišča za poravnavo malih sporov. Vse naredbe Izidejo  x   kratkem t. »Službenih No-
Ribane.
A MA
— Slovenci ta naseljevanje v Makedoniji. Narodni poslanec Ivan Mr-molja svetuje Slovencem, ki so se priglasili za naselitev v Makedoniji in v drugih Južnih krajih, naj se nihče na seli brez sredstev. Vsak naj si Dri pravi doma barako, ki se more zložiti na kraju naselitve. Ves potrebni les se mora vzeti seboj iz Slovenije. Prevoz lesa na železnicah je brezplačen. Naseljenci naj vzamejo seboj tudi vprež-no živino in Živeža za par mesecev.
— Rednlizl dom ? Beograda dobe socijalni demokrati Iz Beograda poroča, joi Notranje ministrstvo je sklenilo, da se predajo beogradski delavski domi socl-Jalistom-cantnanaSooi kot pravim lastni kom.
neodresena domoulna.
-— Iz Postojne nam poročajo k jsTolavi še tole: Občina je razda* Jala brezplačno državne zastave, mnogim so pa fašisti sami na okna nabili italijansko trikoloro. Rekla« jna za proslavo se je vršila celo po» tom uradnih pisem, katerih ovitki so nosilj reklamno štampiljko. Fa* šisri so hodili z nabiralno polo od hiše do hiše in ustavljali celo ljudi po cestah, zahtevajoč daril za pro» Slavo dogodka, ki si ga naše ljudstvo ni želelo, niti se ga moglo ve* seliti- Fašisti, ki so nase ljudi pretepali, jih napadali po ulicah po* dnevi in ponoči ter jih zasramovaU Ha najpodlejše načine, so zmožni Zahtevati prispevke za prireditev, katere nismo hoteli Komisar Ca* ▼alli je bil povabil k sebi imovitej* Se sloje ter jim izrazil željo, da naj prispevajo k tozadevnemu fondu. Težko je stališče naših ljudi in man sikdo se uda italijanskemu pritisku proti svojemu prepričanju. Na dan proslave so Italijani nesramno raz* žalili Postojno, ker so zahtevali po» tom gerenta Dovgana, da mora iz* giniti »Vilharjev trg« ter dobiti dru« go ime. Dohod k trgu pa naj se imenuje »Concordia«. Ali to v res» niči ni nikaka »Concordia«! Vil* h ar j evo ime je ponos Notranjcev, in zato ga je Postojna primerno yvekovečila, V srce so zadeli Itali* Jani Postojno z omenjeno zahtevo, ki jasno kaže, kaj in kako hočejo delati z nami Kar nam je drago, Jcar nam je sveto, to mora izginiti in postaviti se ima na to mesto ita* Hjanski znak! S takim »prijatelj* S tvom« nas ne bodo pridobili. Da postavimo krrČaška poročila o anek* sijsld proslavi po italijanskih listih v pravo hič, povemo to*let Vsa osebna in pismena vabila, ukazi žu* banom, uradnikom, učitelj ena, za« tvoritve gostiln, tekme, plesi, god* be, brezplačno pivo, jedila, avto» mobili, določeni za brezplačni do* voz okoličanov, grožnje fašistov, sploh vse raznovrstne priprave in odredbe za proslavo so imele za uspeh le velik fiasco. Učitelj stvo in duhovščina, dasi prisiljena, se je vzdržala poseta z malimi izjemami. Nekateri župani, gerenti in izredni komisarji v okolici so zastopali ob* čine, ne da bi imeli za to kako pop Oblastilo s strani ljudstva, šolsld Otroci so štrajkali. Iz vse okolice bi morali priti v Postojno, po oddaljenejše je prišel avtomobil, pa zopet nič. Iz mesta se je udeležilo slavno* sti poleg Italijanov desetorica Po* stojneev. Dovgan, bivfii avstrijski žandar, sedaj izredni občinski ko* misar v Postojni, ni imel nikake pravice govoriti v imenu občine in njenega prebivalstva. Protestiramo proti njegovemu izvajanju. Mi ho* čemo biti svobodni državljani in nikaki sužnji. Zahtevamo, da se spoštujejo vse naše narodne, go* spodarske in kulturne pravice 1 Ju* gosloveni smo in ostanemo. Hoče* frso pravično ravnanje z našim na* rodom v italijanski državi, odkla*
Sj amo pa vsak pritisk in kulturo omb, samokresov, bodal, gorjaČ in vžigalic, odvadili smo se jih že izza dobe turških časov. Eja, eja alalal — Ia Gorice. V Plaveh sta trčila 2 avtomobila, en tovorni in en osebni. V
obeh vozovih je bilo več potnikov, ki so vsi več ali manj ranjeni. Da se dogajajo take nesreče, so ni čuditi, ker drvijo avtomobili po na^ih cestah skrajno neprevidno. — V italijanskih listih Čitamo dan na dan: Ondata del ribasso (Tal padanja cen). Pred par dnevi pa je izšel uradni list ki določa davek na obleko in sicer 1091 nakupne cene. Povišala se bo, kakor se govori, tudi hišna najemnina Danes se placa za malo stanovanje dveh sob in kuhinje mesečno nad 100 lir.
— Fašisti streljajo na Sloven*
ce. V nedeljo popoldne so na pro* seski cesti pri Trstu fašisti obkolili skupino okoliČanskih slovenskih fantov. Oboroženi fašisti so zahte. vali, da morajo dvigniti roke, da jih preiščejo. Storili so to vsi, samo 191etni Emil Danev tega ni storil, marveč je pobegnil. Fašisti so iz* strelili za niim iz samokresov 12 strelov ter ga nevarno tranili. Ko so videli, da se ie Danev zgrudil na tla, so pobegnili. Daneva so pripe* ljali v tržaško bolnišnico.
— Za avtonomijo goriške de* žele se zavzema fašistovsko glasilo »L* Azione«. V dolgem članku pra* vi, da mislijo resno na bodočo ure* ditev goriške pokraiine. Ako vlada ne izpremeni svojega stališča, pri* de namesto do ureditve do nesreče. Končna ureditev pokrajine je silno težek problem. Vlada hoče rešiti to vprašanje zelo enostavno s tem, da namerava zatreti avtonomijo. V Trstu in Rimu modrujejo, da, ker Goriška ne more biti pokrajina, v kateri bi mogli tvoriti Italijani pro* tiutež drugemu prebivalstvu, jo je treba razdeliti med bližnje provin* ce in stvar je rešena brez nadlege. List pravi dalje, mi pa hočemo, da se avtonomija Goriške vzdrži, da se dežela ne razkosa, marveč nasprotno, da pridobi na ugledu in se nanovo poživi. Odpraviti avtonomijo, bi pomenilo odvaliti lokalne zadeve na ramena centralnih orga* nov, katerih odredbe se ne morejo skoraj nikdar kriti z resničnimi po« trebami prizadete pokrajine. Član* kar se zaletava v senatorja Salato, kl ga smatra za oviro svojega strem* ljenja, nakar poudarja znova, da gre za rešitev predpogojev boljše bodočnosti goriške dežele. — Avtonomija v deželi s pretežno slo« vensko večino! Pred kratkim še so jo hoteli fašisti razkosati, danes pa se sami postavljajo proti temu raz-kosanju in govore o potrebi avto* n orni je, kakor govore o njej Slovenci Pod fašistovsko avtonomijo pa se skriva italijanski pritisk, glede katerega sodijo, da bi bil mnogo hujši in uspešnejši za italijanske aspiracije pod deželno avtonomijo kakor pa pod splošno centralno upravo. Fašisti kriče: »Rešimo pokrajinsko avtonomijo I« s name« nom, da bi dobili tako popolnoma v svoje roke usodo goriških Sloven* cev in jim pripravili katastrofalno bodočnost. Slovenci sa bore za po* steno avtonomijo in bodo napeli vse sile, da se fašistovska skrajno protislovenska prizadevanja nikdar ne uresničijo. Pošteni Italijani naj stopijo v boju za avtonomijo na stran Slovencev proti fašistom!
Glasovi Iz KoroSke.
mm Šmarje ta v Rožo« V Borov« Ijah imajo za sodnika zelo, zelo Čudnega človeka. Naš mož Albin Lekse je imel pri sodniji opraviti. Nasprotna stranka, nemškutarska, jc našima v pričo sodnika začela psovati I izrazi: »Ti prokleti Kranjc, ti Srb, ti izdajalec in Lan* desverraterU Slovenec reče nato k sodniku: »Gospod sodnik, ali ste slišali, kako sem bil žaljen?« Sodnik odgovori: »Ničesar nisem slišal, kaj da sta Imela med seboj.« In tak človek, ki se kot uradna ose* ba laže brez sramu, je sodnik in so* di. Pravičnost pri sodniku v Borov* ljah je postala vlačuga, ki ima vsakega rada, kdor ji pove, da je nem* škutar. Na vse zadnja to pa temu ni čuditi, ker je sodnik v Borovljah menda ndd narodni iidaialaa i
Kranjskega. Taki so pa celovški gospodi najbolj dobrodošli, da so* dijo nad nami koroškimi Slovenci »pravično« v imenu republike A v* stri je in delajo tako »rad in mir« mtod nami.
— Kotmaravas. Gostilničar Halekar, p. d. Primož v Gorjah, je po svojih slabih lastnostih daleč na* okoli znan. Pri bojih na Koroškem je nekaj jugoslovenskih vojakov v svoji hiši dal razorožiti lih potem zaprl t sobo in tam tako pretepal, da so nekateri nezavestni obležali na tleh. Zato je bil tudi pozneje od
{ugoslovenskih oblasti odveden v Jubljano. Pred kratkim je šla večja družba iz Borovelj od lica mimo njegova hiše. Slovenski de* laveo Vidman iz Plajberga reče te* dšil »V taj hm ao tudi Sloveč**
pretepali.« Tedaj skoči Halekar, I silno velik in močan člove' na Vidmana, ga zgrabi pod vratom, ga sprva suva sem ter t je in ga končno hoče zvleči v svojo hišo. Da se ubrani, udari Vidman Hale* karja s svojo leskovko po glavi, na kar ga napadalec izpusti. Okrajni sodnik je celo zadevo preiskal. Niti Vidmana, niti njegovih spremlje* valcev ni povabil h kaki obravnavi, pač pa je napadenemu Slovencu Vldmumu dostavil razsodbo, da ie zaradi lahke telesne poškodbe obsojen na H dni zapora. — Iz takih in enakih slučajev slovenska jav. noat lahko sodi, v kakšnem položa* ju da se nahajamo koroški Slovenci, in vse to samo zavoljo tega, ker smo še med vojsko bili s svojim sr* cem na strani sedaj zmagovite en* tente — našega najuglednejšega moža Prosekarja so tedaj vrgli v ječo in ga obsodili na smrt — in smo pri plebiscitu glasovali za Ju* goslavijo. Zato pa imamo pravico, pričakovati in upati, da nas ta dr* žava reši iz pasti nemških trino* gov_
Narodno gospodarstvo.
n&— Nemško - francoski trgovsM promet. Po časopisnih poročilih se je nemško - francoski promet v prvem četrtletju 1921 znatno povečal v primeri v istem razdobju v lanskem letu. Vrednost francoskega uvoza iz Nemčije se je dvignila od 893'8 milijonov frankov v prvih treh mesecih leta 1920. na 818 9 milijonov frankov v istem razdobju leta 1921.; pač pa so pri tem vštete nemške reparacijske dobave. Izvoz Francije v Nemčijo se je zvišal od 298 7 mili ionov frankov na 630 milijonov frankov. Pri francoskem uvozu je na prvem mestu premog in stroji, pri izvozu bombaževe in volnene tkanine.
ng— Ukinjen je izvorne prepovedi sa švicarske bankovce. Švicarski »vezni svet je ukinil izvozno prepoved za švicarske bankovce, zvezne blagajniške liste In blagajniške liste posojilne blagajnice. Dovoljena je odslej torej zopet oddaja zaprtih priporočenih in vrednostnih pisem v inozemstvo.
ng— Avstrijska električna industrija. Štajerska družba za vodno silo in elektriko namerava pričeti s izrabljanjem vodnih sil. V ta namen bo zvišana delniška glavnica od 20 na 600 milijonov in izdana obligacijska glavnica v znesku 300 milijonov kron.
— ng Izvozna določila za ar* gentinsko žito. Po vpostavitvi pro* stega izvoza žita je argentinska vlada v interesu domačega poljedel* stva in konsuma izdala vrsto od* redb, da odvrne špekulacijo z ži* tom. Izvoz je s tem urejen, kakor sledi: Finančno ministrstvo Ima vsak teden določiti najnižjo ceno za žito, določeno za eksport, ter to ceno razglasiti uradno po celi de* želi. Izvozniki, ki dokažejo, da so nakupili žito v zmislu naredb, so oproščeni vseh dokladnih oddaj, ki bi se morda uvedle, in imajo plačati samo že prej določeno izvozno ca» rino. Finančno ministrstvo ima do* ločiti, na kakšen način je dokazati, da se izdani predpisi izvršujejo. Za določanje najnižje cene je merodaj* na cena na svetovnem trgu.
— ng Ustanovitev in zvišan [a glavnic na Japonskem. Od 1. 1915 do konca L 1920 so dosegle ustanovitve novih družb in povišanja glavnic raznih družb vsoto 18 milj ar d jenov. Potrebščina kapitala za ustanovitve v času od februarja L 1920 do konca januarja 1921 znaša 3420 milijonov jenov, to je 1615 milijonov več nego v istem času prej* šnjega leta. Zvišanja glavnic so znašala v istem času 1537 milijonov jenov, to je 875 milijonov jenov več nego v prejšnjem letu. To zvt* sanje se je izvršilo zategadelj, ker se je zaradi reforme dohodninske* ga davka in zlasti z ozirom na vi* soke osebne davke mnogo privatnih tvrdk pretvorilo v delniške družbe in v družbe z omejeno zavezo Ža obstoječe družbe pa so svoje rezerve dodelile kapi talij am, da se izognejo nadmernem obdače* nju. Kot važen vzrok prihaja tudi v poštev splošna koncentracija kapitala, ki jo je danes opažati v ja* ponskem gospodarstvu.
— ng Združba češke železna industrije. Zastopniki treh velikih češkoslovaških podjetij, med njimi Praška železno * industrijska dru ž* ba, so sklenile tesno sodelovanje svojih obratov. Z ozirom na slabi položaj češkoslovaške železne in* dustrije se je dognala interesna skupnost, da se potom enotne pro* daje produktov zopet vpostavi kon-kurenčna zmožnost Češkoslovaške železne industrije. V ta namen so imenovana podjetja sklenila, usta* noviti skupni prodajni urad v Pra* gi, ki prične delovati 1. septembra t L !
— ng Položaj na nemškem že« leznem trgu je označiti meseca ju* nija za jako medel. Meseca maja je bil nakup živahnejši in so vsled te«
ecene nekoliko poskočile. To pa , bila ]m mimoidoga* Povpraiov** i
nje j a kmalu ponehalo in cene zopet padajo, čeravno še ni popolnoma odpravljeno prisilno gospodar« stvo glede Železa, obstoji vendar v praksi svoboda, zlasti kar se tiče konstelacije cen. Podjetja prav znatno popuščajo pri cenah, kadar gre za velika naroČila. Enotna ureditev cen ni mogoča niti pri težjih produktih niti pri materialu iz gotova fabrikacije. Nekatera podjetja ne morejo niti polovice že itak skrčene produkcija spraviti v denar. Zaloge so v nekaterih podjetjih, zlasti v valjanih izdelkih in raznih drobnih Železnih Izdelkih tako velike, da so skladišča prenapolnjena. Treba bo še večjih obratnih omeji* tev, dasi se že v večini podjetij v zelo skrčenem obsegu obratuje. Situacija sa zlasti poostruje zateka*
delj, ker so glede eksporta slabi iz* gledi. Čeravno je dana možnost pro* stega gibanja v ekspo:tni kupčiji vsled odprave izvozne kontrole in odprave eksportne oddaje za žele* zo. Položaj rensko * vestfalskih podjetij bi bil še neugodnejši, če bi ne bili dogodki v Gornji Sleziji prisilili ondotnih odjemalcev, da se obračajo na zapad. V Jugosla* viji so šle zadnji čas cene železu precej navzdol. Domači producent* je so morali močno popustiti v ce* ni. Vnanja konkurenca je trda. Ob* stoječa carina je premajhna, da bi igrala vpoštevno vlogo. Veliko vlo* go igra slaba valuta. Čuje se, da bp nova uvozna carina za železo nudi* Ia le polovico tega, kar so je priča* kovalo.
neiiEie uesti.
V L/ubi/am.
— Čestitke Češkoslov. generala nega konzula. Generalni konzm češkoslovaške republike g. dr. Be-neš je poslal predsedniku deželne vlade za Slovenijo g. dr. BaltiOu na» atopno pismo; aVaŠa slo vi tost] Vt* sokospoštovani gospod predsedniki Blagovolite mi dovoliti, da ob prili* ki sprejema ustave izrečem Vam, velespoštovani gospod predsednik, najiskrenejše častitke svoje vlade, kakor i svoje osebno čestitke. Prepričani smo vsi, da bo nova ustava prispevala h krasnemu razcvetu In utrjenju Kraljevine Srbov, Hrvat ■ in Slovencev, kar si mi vsi naj iskre j neje želimo. — Obenem si usojam izreči svoje ogorčenje nad ostud* nim napadom na osebo njega Kraljevske Visokosti prestolonaslednik ka, kakor i svoje veselje, da zločinski ta napad ni imel za osebo nje* gove Kraljevske Visokosti nobenih hudih posledic. — Kakor dejstvo, da je njegova Kraljevska Visokost prestolonaslednik srečno izšel iz nevarnosti, tako i krasno ukončanje sprejema ustave Kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev, napolnjuje srce vsakega dobrega Slovana z odkritosrčnim veseljem- Blagovolite sprejeti, viaokospoštovani gospod predsednik, izraz mojega neomejenega spoštovanja, s katerim bele* žim popolnoma vdani generalni konzul dr. BeneŠ L r.«
— Občinske odbornike JDS pozivamo, da se v torek, 12. t. m., zanesljivo udeleže slavnostne slu ž* be božje povodom rojstnega dne Nj. V. kralja Petra — osvoboditelja
— Kraljev dan in naši trgovci. Dne 12. t. m. praznuje naša država rojstni dan svojega kralja Petre r. kot državni praznik. Tudi ljubljanski trgovci se pridružujemo temu slavju. Zato odreja načelstvo gre* mi j a trgovcev v Ljubljani, da imajo vsi njegovi Člani na ta dan trgo* vine zaprte. Razobesijo naj se tudi narodne in državne zastave. Načel* stvo.
— Is strašnih dni. Bilo le leta 1915. Avstro - ogrska vojska Je prodirala v Srbijo. V Ložnico je prikorakal pehotni polk si 79. V mestecu je velik vodnjak. Poveljniku tega polka, polkovniku, je prišlo na ušesa, da je ta vodnjak otrovan. Ne da bi se prepričal, dali odgovarja ta vest resnici, Je polkovnik ukazal privesti ondotnega pravoslavnega svečenika, če* da (e on odgovoren sa vodnjak. Vse je pričakovalo, da mu bo polkovnik ukazal izpiti kozarec vode iz omenjenega, baje zastrupljenega vodnjaka. Toda ne. Polkovnik Je jel na siromaka kričati in ga psovati, očitajoč mu, da Je on dal vodo zastrupiti. 8večenik je ogorčeno odklanjal tako podtikanje ter prepričevalno zatrjeval, da Je voda zdrava In neza-8 trupi jena. Siromaku ni nič pomagalo. Polkovnik ga je dal zgrabiti in vreči v vodnjak, kjer je utonil. Skoraj slio-na usoda bi zadela tudi osemletnega dečka, ki je v bližini pasel gosi, da ga nI rešil sedaj te pokojni polkovni zdravnik. Komandant tega polka je bil taksen okrutnež, da je svojeročno streljal osumljence kakor zajce. Bil Je komandant, sodnik in rabelj v eni osebi. Ta krvnik še tiri In je baje celo v Ju-
foslariji. Pozivamo častnike In vojake lvšega 79. pehotnega polka, naj nam sporoča ima tega polkovnika in nam opišejo vse zločine, ki jih Je zagrešil to barbar na nesrečnem našem ljudstvu v Srbiji.
— Izmišljotine. Mariborska »Stra-žac priobčil je vest o fuziji »Slovenskega Narodac In »Jutrac ter o združitvi »Narodne tiskarnet z »DelnlšTcoc. Ta vest Je od kraja do konca izmišljena, takisto neosnovane so tudi vsa govorica, ki se na podlagi ta vesti širijo po Ljubljani.
— Farizejstvo aH nesramnost. Z Gorenjskega nam rišejo k notici t »Slov. Naroduc »Farizejstvo in nesramnost« to*le: Učitelj stvo neke šole le sklenilo, da proslavi šolska mladina vsprejetje ustave z obhodom po vasi, z narodnimi zastava* mi in s prepevanjem državne ln drugih narodnih himen. Temu na* sproti pa ae oglasi veroučitelj naše iole: »Sem proti temu predlogu. Pri* poznavam sicet iegaluoaj ustava* n*
. julija 1921.
strinjam pa se s predlogom v toliko, v kolikor se sili šolska mladina v svoji nerazsodnosti k manifesta* ciji za ustavo, ki vsebuje protikatoi liŠko tendenco.« To pove dosti jas* no, kakšno politiko igra:(o naši klerikalci — pred vsem duhovniki. So proti državi in hujskajo neuko ljudstvo prav tako nerazsodno, kakor trdijo, da jc mladina, proti ustavi, dinastiji — proti vsemu, kar je « zvezi z našo narodno državo.
— Allgcmeino Verkehrsbank, ljubljanska filialka, nastanjena v poslopju Assiourazioni Generali, se Je doslej znala odtegniti vsaki narionallzacljlj Izpregovorili bomo so, po kakšnih po-« tih. Bilo Je več predlogov za presnova* nje, pa so doslej vsi v zadnjem trenut« ku padli v vodo, Zidje ree znajo. 8 tO filialko se je naša javnost morala po* novno po^-ati. Neverjetno je, s kakšn/J uprav slovansko potrpežljivostjo so j6 postopalo a to filialko. Dopustilo so je celo import novih nemških uradnikov ob času, ko za domačine ni strehe. Se* veda se je tej f ili alki priznalo rut 14 pra« vico, da trguje z valutami in devizami. Sedaj bo končno prišlo do noko pre* omove, ki se evfemistično zove nacionalizacija. Filialka ostAne brea ude* ležbo domačega kapitala, na čelo pa Ji bodo dali poseben odbor petih članoVv Dosedanji vodja filialko g. Doutsch za** pusti svojo mesto in prestopi v službo dunajske banko >Merkur«. Na mesto njega pa prideta dva nova tuja uradr ka. Ali bosta krfcčansko vere in ali hcA ■ta znala slovensko, se nismo informirani. Upamo, da bo odbor in vladni z as toni k skrbel za spoetovanjo slovenskega Jezika r poslovanju in knjigu* vodstvu itd.
— Avstrijanci so pridno in smotre* no na delu, da dobo zopet svojo kupcif* ake pozicije v naslh pokrajinp.h. Vsi sladki so in se trudijo zlasti da dobo r roko vso posredno trgovino med Jugo* slavijo, Cesko in Nemčijo. To veri£ nistvo na debelo jo ob boljšem prometu in lastni agilnosti nepotrebno v največ slučajih. Spričo avstrijskega prizade* vonja bi bilo pač treba malo veo oprez* nosti na na5i strani. Oemu na prime* odpirati vrata avstrijski propagandi za >Wiener Messe<, > G razor M os so < ? Ali bomo le sami gladili pota sovražnemu elementu, ki se ga itak ne moremo ubraniti docela?! Vse Intrige proti nam sd spletajo v Beču in Pošti, ne pozabimo tega tudi v kupcijL
— Razpust komlsaiijejta minisfrst* va m promet v LjublfanL Ministrstvi za promet Je dne 11. maja t. L odredi 1<5 (razpust komisaif jata ministrstva t:t promet v Ljubljani, ki fe bil ustanov* ljen dne 1. junija 1919. Komlsarijat pTe* stane poslovati dno 10. julija 1921. Vso* njegove nadzorne funkcije preidejo f istim dnem na nadzorni odbor za konž trolo Južne Železnico pri direkciji dr* žavnih Železnic v Zagrebu, vse admd-nistrativne agende pa neposredno na ministrstvo za promet v Beogradu.
— Nedeljski počkek v Sloveniji ttd-elej za trgovinsko obrte ni enotno ure* Jen. Popoln nedeljski počitek velja v mestih kakor Ljubljana, Maribor, Ptufc Cel jo. Na deželi fe sdcer skoro voboe" običaj, da so trgovine dopoldan o<rprt&, zapro pa se med glavno službo božjoV Nameravana jo sedaj enotna ureditev^ katera pa provzroča težave, ker J9 kmečko prebivalstvo vajeno, <Ja rano kupuje ob nedeljah, ko prihaja k maSi Trgovci na deželi tuđi žele, đa smeW prodajati nekaj ur ob nedeljah dopo> dan. Te dni se Je vršilo posvetovanji pri vladi o tem vprašanju. Zastopnik^ kmetijstva In trgovine so bili proti po» polnemu nedeljskemu počitku na &fr želi. Nameravano jo sedaj, kakor fctt* jemo, urediti prehodno nedeljski počitek tako, da bi bile na deželi odprto dopoldan trerovine samo vsako prvo in* tretjo nedeljo r mesecu. Taka rešitev* ee ne zdi srečna. AH je potrebno, da 90 v nedelto trgovino odprto na deželi, ali pa ne. Kdo bo držal evidenco?
— Zaradi določb nove stanlfe vanjske uredbe, katere vsebuje člen 24. nove uredbe, se je na poziv Gremifa trgovcev v Ljubljani vršilo posvetovanje gospodarskih korpo* racij v gremijalnih prostorih. Opo# zarjalo se je na veliko nevarnost teh določil, katera moreio težko oŠkoditi obstoječa trgovska, obrt* na in industrialna podjetja, učin* kovati kar najkvarneise na kredit kupcijskih krogov baš v sedanjih časih slabe konjunkture ter prepre* filti vsak zdravi indUiatiialni ia £$
4. stran.
„bLUVtiNSKJ NAKOU*, d»e 10  julija   lift J •
stev. lr>2.
govski razvoj v našem gospodar* stvu. Določila omogočajo samo voljno in čikanozno postopanje. Sklenilo se je, uvesti korake, da sc ukine člen 24, nove uredbe, odnos« XK> delati na to, da se dobe garan* eije proti veksatoričnemu potopa« nju glede zahteve novih zgradb. Bilo je rudi prilike poudarjati, kako nevarna morejo postati druga dolo* čila nova uredbe prav našemu do« mačemu trgovskemu in obrtnemu stanu. Prehod iz vezanega položaja je pač neogiben, ali izvršiti se mora z vso previdnostjo. Sedaj, ko jpo je nova uredba objavljena tudi v slovenskem jeziku, se kala, da bo povzročila dokaj težav. Prijazni jI triso hišni lastniki zlasti zategadelj, ker ustvarja privilegirane in nepri* vilegirane najemnike. Med najem« niki bo našla Še manj prijateljev, kar prinaša znatna povišanja doslej res zmerne najemnine. Srednji in mali obrtniki in trgovci se boje do* Jočil člena 9., večji podjetniki pa s* boje zlasti člena 24. Kdor premišlja jO učinkih te uredbe, bo prišel do zaključka, da povzroči dokaj iz» prememb. Najemnina je doslej za* ntevala znatno manjši del dohod* kov najemnika nego pred vojsko. Dejstvo pa je, da so se prejemki ustanovili na podlagi malih izdat* kov za stanovanje. Stalni name* Ščenci bodo težko utrpeli sami po* trfgane izdatke.
Zastopnik katehetov je po **Slovencu« v zadnji seji višjega Šolskega sveta izjavil, »da, če kate* jhet kaznuje sokoliča iz popolnoma opravičenega vzroka, koj pišejo, da ga je kaznoval zaradi sokolstva. Ljubljanski kateheti so na neki konferenci sklenili, da v šoli ne bo? flo nikdar nastopili proti sokolske« mu naraščaju in tudi ne za orlov* ski naraščaj.« Da ni tako, imamo na Btotine primerov. Navedimo le enega iz Ljubljane, V Lichtenthur* novem zavodu je vprašal zadnje rini šolskega leta v IIL r. meščanske šole katehet Ponikvar učenke, ka* term ja Sokolića. Nato jih je vstalo osem, ki pa niso pri društvu vpisa* ne, ampak le simpatiziraj o s so« Jcolstvom. Ko je prednica to zve de* Ja, je prišla v razred, je onim dekli* cam, ki so bile razen ene vse v M. JdruŽbi, odvzela svetinjice in jih slo* vesno izključila iz M. družbe ter jiin napovedala, da prihodnje leto ne bo nobena teh več sprejeta v Zavod. Med tem pa ravno ta pred* niča komandira učenke, da morajo 'delati Štafažo pri orlovskih slavno* stih. Imena onih deklic so na raz* polago, pa jih zaradi prostora ne navajamo. Klerikalni listi navajajo kot najtehtnejši argument za ver* ake šole, da tudi nasprotniki pošilja*
{"o svoje otroke v verske zavode. Jobro, da se enkrat pove, da tega ne delajo zaradi verske šole, am* pak zato, ker imajo te šole interna* ta, kjer so otroci kolikortoliko var* no spravljeni Ko bi pa bilo dovolj In cenenih posvetnih internatov, bi bili pa verski zavodi kmalu prazni ker bi noben neklerikalec ne dal vanj otrok, ki tam samo stradajo, prezebujejo po kapelah, snaži j o sobe, kjer se jim uniči perilo z ne* pravilnim pranjem, zraven pa mo* rajo še prenašati neslanosti raznih katehetov in sester, ki jih vlačijo po orlovskih prireditvah in k po* grebom, dasi je zadnje po min is trs ski odredbi prepovedano. Šolskim oblastvom pa priporočamo, naj ne* koliko pazneje nadzorujejo gornji zavod, ki je zadnji čas priplaval v popolnoma klerikalne strankarske vode.
zaposlenost! pri »Vnovčeval-tilci za živino ln   mast v Ljubljani«.
Ministrstvo za trgovino in industrijo Je sporazumno z ministrstvom za notranje zadeve odločilo, da je uporabljanje za vajenca ali pomočnika pri mesarskem in prekajevalskem podjetju »Vnovčevalnlc! za živino   in mast v
Subijani« dokler ima to podjetje zna-I državnega zavoda in ako dela do-Učnik pod vodstvom oseb, ki imaio dokaz usposobljenosti za dotični obrt ali sicer razpolagajo z zadostno strokovno izobrazbo, smatrati za enako Uporabljanju v dotičnem obrtu. Obenem so se določili ti-Ie predpisi o izdajanju potrebnih izpričeval: V Izpri-itvalu mora biti omeni eno. da se ie dotlfinjk uporabljal pod vodstvom nadzornega organa, ki ima dokaz usposobljenosti za dotični obrt ali sicer razpolaga z zadostno strokovno izobrazbo. Izpričevalo mora imeti nadalje Drista-vak: To izpričevalo nadomešča na podstavi 8 14. b. odstavka2„ zakona z dne 3. februarja 1907.. drž. zak. št. 26, ln ministrskega ukaza z dne 14. junija mu V. št. 3936, redno izpričevalo v smislu 5 14. o. z. o zaposlenosti za pomočnika aH vajenca v mesarskem In prekajevalskem obrtu. Če se je zaposlen ec uporabljal pod vodstvom oseb. Id imajo dokaz usposobljenosti za dotični obrt ali sicer razpolagajo z zadostno strokovno izobrazbo, in če je zaposlenost trajala v Času, dokler ima jVnovČevalnica za živino in mast v (Jnbtjani« značaj državnega zavoda, f— Izpričevalo mora biti v zmtslu § 14 tfotnesa sada potrjeno m mastnem
magistratu v Ljubljani. Tozadevna naredba js stopila v veljavo dne 7. Julija.
— Zlatniki, pre« veeza Napoleon-dori, se sadnji čas pri nas močno kupujejo in se Je cena dvignila. V Italiji Ja plačevati carino v zlata. Tam jih iščejo. Najbrž so od nas iztihotapljajo. Oblaatva pozor!
— TeJovadieče na trga Tabora. Oal, ki to imali pomisleke proti prturedltvi trga, so auhnill, ko ae js pokazala nova slika na tem prostoru. Id Je pa za sedal samo senca teza, kar bo čez nekaj let ko se vse zaraste. Dragocena ograja, moderna In izredno močna razsvetljava aa visokih provi zo rlčnih svetilnikih, zglajena in racilonelno razdeljena telovadisčna ploskev vabijo oko, da se človek začudi tej veliki pregradni v tako kratkem času. Iz trge Tabora je za vedno izginila zapuščina »gmajna«. Novo življenje se pričenja v tem dolu vzhodne Ljubljane.
— Slovenska zdravnica, V Pragi na univerzi je pred dnevi promovirala za doktorico vsega adravi letva ga. Valerija Valjavec, Mariborčanka
— Usoda koroškega župnika. Znani koroški župnik - begunec Gabron je zaprosil pri zagrebškem ordinarijatu za podelitev župnija v Kotarih pri Somboru.
— 64 let bo poteklo prihodnii mesec, odkar je stekel prvi vlak južne železnice iz Ljubljane proti Trstu.
— Vojaška dolžnost naših državljanov v Ameriki. Mladeniči, ki so odšli v Ameriko pred nastopom vojaške obveznosti in ki se niso zglasill za vojaško službo v Avstriji, niso dolžni služiti v Jugoslaviji v Avstriji zamujene vojaške «službe. Če niso postali ameriški državljani, potem so dolžni odslužiti orožne vaje do 32. leta. V*i ti se morajo zglasiti pri našem konzulatu v Ameriki.
— Judas Ifkarjot Iz Korotana obsojen. Brezposelni rudar Franc Rlfelj Iz Prevalj je bil za časa naše ponesrečene akcije na Koroškem, ko so podivjani Volksverovci ropali In morili naie ljudi eden tistih nevarnih propalic, ki so za celovški »Hei-matsdienst« opravljali službo Spijonov in ISkarJotov. Plazil se je okoli slovenskih prebivalcev, se jim hlinil, pri tem izvohal njih mišljenje, si vsa Imenoma napisal ter »črne listke« Izdajal Heimatsdienstovlm rabljem. Tako Je med družim prignal pleneče VoUcsverovce k lesnemu trgovcu Križniku In pozneje k mesarju Francetu VVauken v Prevalj ah. Pred le tega so stopili trije taki vojaški roparji; Rifelj, kateremu je VVauken toliko dobrega storil, ga jim je Izdal z besedami: »Das ist der, der fflr Jugoslavlen 31.000 K gegeben hat« K sreči za VVaukna je bil navzoč tudi Videl, ki je imel službo javne straže. Ko so vojaki zvedeli, kakšna .podla duša Je Izdajalec Rifelj, so opustili svojo namero ter sc še opravičili, Rifelj je potem pobegnil, tako da je še Ie zdaj prišel pred svoje sodnike pri okrožnem sodišču Maribor. Ko Je dr. Koderman kot njegov zagovor nik še le tik pred razpravo zvedel, kakšen podlež je Rifelj. mu Je po svojem koncipi-jentu na mestu odpovedal zagovorništvo. Rifelj je bfl obsojen na 8 mesecev težke ječe.
— Obnova Ljubljane. Obnovit« vena dela v Ljubljani napredujejo. Prihodnji teden bo končano tlako* vanje pločnika na Dunajski cesti Kolodvorska ulica je na novo nasuta in z valjarjem prav dobro urejena Južna železnica je začela z nasipa* njem Ceste na južno železnico Prav lep vtis napravi j a sedaj ogra> j a, ki je napravljena na obeh koncih Kolodvorske ulice. Prostor pred glavnim kolodvorom so pričeli tla* kovati s kamenitimi kvadrati. Delo napreduje. Južna železnica je sedai tudi okusno prenovila peron glav* nega kolodvora. Posebno restavra* cijski prostor je lepo okrašen. Po mestu so številna hiše popolnoma prenovljene in na novo pobeljene Nekatere prenovljene hiše prihaja* jo še le sedaj do svoje arhitekton> ske veljave.
— Nove stavbe v Ljubljani. Stavbna sezona je v zadnjem času postala v Ljubljani živahnejša. Iz stavbne krize, ki je vladala ves čas po polomu, se pojavljajo v Ljub* ljani prve moderne stavbe, prva znamenja, da se bližamo končni re» šitvi stanovanjske krize. Kot velik praznik bi skoro morali praznovati, da je bila te dni popolnoma dogra* jena prva hiša, uradniško poslopje južne železnice na Resi levi cesti. Ta lepa stavba je sedaj skoro p o v* sem dovršena, le nekaj malenko* stnih barvarskih in čistilskih del je treba še izvršiti v pritličju. V hišo se že selijo prve stranke. Stavba sa« ma na sebi je prikupna in moderna. Tudi druge stavbe in gradnje hia napredujejo. Na Dunajski cesti na* sproti »Slonu« kar raste iz tal impo* zantna palača Ljubljanske kreditna banke. Pročelno pritličje ob Dunaj* ski cesti je dovršeno, zidajo že strop Tu bodo veliki, moderno adaptirani bančni proatori, predvsem menjalnice in blagajnice. Tudi pritličje banke proti Aleksandrovi cesti Jo dovršeno. V ozadju so dokdnčana betonska delo velikih podzemelj* skih prostorov, kjer bo električna centrala, dalje centralna kurjava in moderno zgrajeni veliki tresorji. Bančna palača bo preskrbljena tu« di s pnevmatično pošto. Uradniška hiša Ljubljanske kreditne banke v Beethovnovi idiot ja si gUvneant do*
Šena. Vrše se sedaj notranja olop» sevalna dela, predvsem mizarska in pleskarska. V jeseni se bodo že v selile stranke. Gradnja palače Tr* boveljsko premogokopne družbe Še vedno popolnoma počiva. V zao* njem Čaau je le opažati, da so začeli dovažati opeko. Lepe stanovanjske hiše Jadranske banke v Pražakovi ulici se bližajo tudi svoji dovršitvi.
V jeseni bodo gotovo sposobne za stanovanja. Sedaj kopljejo dovodne kanale. V bližini zida svojo his* Prometni zavod za premog. Sezida* ni so pritlični prostori. Južna želez* niča je začela ta teden med glavnim poslopjem in carinarnico kopati temelj za novo uradno poslopje, kjer bodo natavljeni blagovno*pro* meti in carinski uradi. Na Mirju napreduje  gradnja tehnične šole.
V ostalem so obnovitvena dela zelo številna.
— Darujte knjige za slovensko vojake v Negetinn! V Negotinu, v severovzhodni Srbiji, služi kakih 800 slovenskih vojakov pri 9. pp., kamor spada se 300 drugih slovenskih vojakov, ki eo začasno na albanski meji. Vojaki zelo pogrešajo slovenskih knjig. Kdor hoče nase fanto razveseliti s kako knjigo, naj jo pošlje na naslov: Edo DelAk, podporučnik u 9. peš. puku, Negotin u Srbiji.
— Oovor o sv. pismu se vrši v nedeljo ob S. zvečer v evangeljski cerkvi na Gosposvetskt cesti.
— Vodovod so te dni v zgornjem koncu Kolodvorske ulico zaprli, ker polagajo cevi za napeljavo vode iz glavne cevi v imenovani ulici do novih hii Jadranske banke in ostalih dveh ki se sedaj gradita Delo bo v 2 ali 8 dneh končano. Za stranice je to seveda sitno.
— Za tlakovanje sveta pred glavnim kolodvorom jo nabavila južna železnica in je dala napeljati te dni mnogo kamenitih kock. Dok) se je ie pričelo, ker bo tudi cesta s parnim valjarjem urejena, kar se že izvršuje. Prej-šnnji tlak pa ee odstranjuje.
— Brez rešilnega čolna in stop* njic je Gruberjev kanal. Kaj, ko bi mestna občina in odbor za osuševa* nje barja žrtvovala par tisoč kron za ta reševalni namen, ko se vedno ponavljajo nesreče v tem kanalu Povsod drugod se za take slučaje oskrbe potrebne naprave — Marl* bor, Ptuj, še celo naš Kranj — > Ljubljani pa nič!
— Umrl je v ljubljanski voiaški bolnici ruski polkovnik Mihael Vladi-rrrirovič Kolobor, bivši poveljnik 3. strelskega polka carske telesne garde. Pogreb se vrši danes ob 16. iz vojaške bolnice.
— Nagle smrti je umrl kapetan Ho-raček, učitelj na mariborskih vojaški realki.
— Iz Loškega potoka nam pišejo: V torek, dne 12. t m. praznuje naš nadučitelj g. Ferdo Wigele SOIetnico svojega rojstva In 30Ietnico svojega službovanja. Še nno-ga leta!
— Železniška nesreča. Sirota vdova 78 let stara Helena Frigo » Iga pri Ljubljani je hotela včeraj S. t. m. ori Trebnjem prekoračiti že* Jezniški tir v trenotku, ko je vlak prihajal. Ker je na po! gluha, ni sli* Šala ropota lokomotive, niti nI* žvižga, ter jo je stroj nrijel in vrgel na tla. Močno je poškodovana po rokah in na glavi. Prepeljali so jo v bolnišnico.
— Ljubljanska kronika tatvin Mica Olipič se brez posla klati po Ljubljani in kaj rada krade kokoši Mica ima lepe bele zobe in na des» nem tišesu rjavo bradavico. — Go* spa Kristina Stanič je imela srečo ker ji je mlada tatica vrnila na glav* nem kolodvoru ukradeni H dežnik vreden 260 K. — Iz skladišča Stavb* ne družbe na Vrtači so neznani ta tovi odnesli tri zidne vezi vredne 560 K.
— Idila Mtetneg-a loga. Danes ob
ranih jutranjih urah je ljubi fantka po-liejja preiskala idiliema gnezda vlaču-erarjev, tatov in potepuhov v Mestnem logu. V znani Dolenčevi šupi je dobila v s en eni h luknjah zločinski parček: lOkrat predkamovanega tatu Jožeta Piškurja in llkrat predkasnovano kokošjo tatico Mico Boštianrič. V drugi senčni luknji je iz^knila lisiaka Jakoba Skopča, llkrat predkn/^ovanega tatu. Vsi ^o brez i7kn7.il strehe in posla.
— Žabe v Ljubljanici. Idila postaja vedno popolnejša. Zdaj imamo v Ljubljanici že tudi Žabe. Id ob luninem svitu regliajo in kvakajo vso noč. Ker spe ljudje večinoma ob odprtih oknih, imajo občutek, da so v mirni vazi, ki jI motijo nočno tišino la žabe in objestni vriski ponočnjakov.
— Ukradeno kolo. Nek elegantno opravljan tat v temni obleki s čepico roki z zaoorelim vratom mi Je ukradel kolo iz veže. Kolo je znamke »Regent« kar ima na prestavi zapisano. Navpično obmeno bilanco črno s rdečimi obroči pleskamo. Na obeh ventilih manjkajo kapice. Spredaj medena tablica z napisom »Regent«. Nagrada 500 K kdor Izsledi tatu.
— Nezcode la poškodbe. Vladni Eaa-cliit Fran Pleničar v Litiji Je padel med vožnjo v Vačah pod voz Kolo mn Je strlo In zdrobilo levo roko. — Fotografski pomočnik Leon Magolič sf Je pri nogometa težko poškodoval levo nogo. Odpeljali so ca v bolnico. — V litijski predilnici je strel prijel lSletnega delava* I • * •      *»a na
V tovarni na Prerovem prt Kamnika )e aa stroju nastala eksplozija. U je teiko ranila na slavi ta sa rokah delavko Ano Petek. Vsi poškodovanci so v ljubljanski javni bolnicL
— Postal— samomor. Is obupa se )e vojni Invalid Janez Veternik Is Predoaalj pri Kranju zabodel s nožem v trebuh. Teiko ranjenega so prepeljan ▼ ljubljansko
bolnico.
— Aretiran tihotapec konj. V Ljubljani It bil konjski mešetar, ki je bil v stalni zvezi z konjskimi tihotapci, kmeti v Ložu, ki neprestano spravljajo številna konje v Italijo skozi temne snežniSke gozdove. To tihotapstvo je zelo doblčkanosno. Konjski mešetar, pomagač tihotapcev Janez Bizja* iz Olinc Je bil te dni na Marijinem trgu aretiran na ovadbo branjevke Msri;e Čarmelj, ki mu je bila izročila 1622 lir, da bi jih zamenjal za krone, lilzjan je to storil in je preje! 11.516 K 12 v. Z denarjem je odšel na Rakek, kjer je pomagal spraviti tri konje preko meje. Čermelieva le krita tn nima mnogo Škode, ker so derar našli pri njem oziroma pri aretirani uj< govi ljubici Mariji Mežan.
— Ukraden vol. Posestnici Marili
v Notranjih Goricah pri Brezovici je 1 po noči iz hleva odpeljan najlepši. 41etrl vol, vreden 9000 K. Tatovi so bili zelo prebrisani, gotovo kaki tihotapci, ker so volu nogo s cunijami obvezali, da so tako aakrVl vsako sled. Vola so najbrže srečno spravili preko meje.
— Nesreča na Mirju. Zidarski pomočnik Ivan Fogel, 19 let star, je včeraj popoldne padel s stavbnega odra Stavbne družbe na Mirju. Poškodoval se je na rokah in nogah. Z rešilnim vozom so ga prepeljali v
bolnišnico.
— Premeščen Jc bil na svojo prošnjo iz Zabukovoe pri Celju v Mostar rudarski inženir Ivan Kralj ln bil imenovan za naxikomisaria v VIII. či-novnem razredu.
— Stoveeska dijaška zadruga v Brnu naznanja, da je bil 22. junija t L promoviran njen član gospod žlvinozdravnik Leopold Hribar na tukajšnji llvinozdrav-niški visoki šoli za doktorja veterinarske medicina V tekočem študijskem letu so postali živmozdravniki sledeči bivši člani: Gg. Maks Rc'ko, Fran Veber, Ra] k o Deu. Ivan Kenda, Fran Ooljar, Ivan Kobenter, Fran Lužar» Fran Koselj. Inženirje so Postali: Gg. Blal Pristovšek, Ivan Bartl, Adolf Košiša, Vlado Slajmer, Milko Pirk-maler. Geometer Je postal g> Anton Streuer.
— Mestna zastavljalnica Ima lome-sečno dražbo dne 14. Julija 1921 ob 3. popoldne.
— Grehi carinika Nepomookega. Afera carinika Nepomuckega v Mariboru Je prinesla toliko grehov na dan, da Je oblast preklicala, da ime NepomuckJ proti kavciji 200.000 K na prosto ter zahtevala baje še enkrat tolikšno kavcijo, katere pa Ne-pomucki vkljub svojim bogatim m visokim zvezam ne more doprinesti. Pa ne toliko Nepomucki, v tej aferi bo pravzaprav obtožen ves zavožen sistem na naši ln posebej še na naši obmejni carinski upravi. Maščuje se v prvi vrsti, da pušča nprava carinike* na odgovornih mestih brez kontrole in da se tudi občinstvu jemlje vsaka možnost kontrole neposredno pri dotičnih uradih samih.
— Avstrijsko skladišče v Pircha-novi kisi. Kakor zn^^k), je veletržeo Pirchan v Mariboru svojo veliko trgovino v Gospoeki ulici opustil: spodnje prostore je dal v najem Zadružni banki, na drufri strani je bilo ie preje podjetje >Svetlac. Ostalo pa je prazno celo prvo in drugo nadstrople. Maribor, kjer ravno zdaj tako primanjkuje stanovanj, Je še ugibal, da se bo vendar kdo našel, ki bo večkratnega milijonarja, lastnika, prisilil, da adaptira obe nadstropji za stanovanja ali vsaj za take lokale javnega značaja, ki so doslej nameščeni v bivših stanovanjih. Kakor pa izvemo iz zanesljive strani, se s 1. avgustom tu sem preseli skladišče za mobi lije nemške avstrijsko tvrdke Preis, ki se nahaja sedaj v poslopju Okrožne bolniške blagajne. Tvrdka prevzame razen lokala za banko celo hišo zase, ker je >Svetlac v likvidaciji, tudi te krasne prostore. Kdo Je izdal to dovoljenje, nam ni znano.
— Pravilnik z natančnejšimi določili za isvrsevairje uredbe o stanovanjih in najemnih zarradb vobde je izšel v >Urad nem Listu<c št. 79.
— ZglaŠanJe vojaških ohvesancev. Da dobe komande vojaških okrožij potrebne podatke za sestavo občinskih registrov vseh onih, ki so zavezani vojaški dolžnosti, je odredila deželna vlada na podstavi zakona o ustroju volske, da se morajo zglasitl pri občini ivojera bivališča vsi moški, ki so rojeni leta 1*71. do vštetega leta 1898. Zglastti pa se morijo rojstni letniki 1871. do vštetega 1*S8. od dne 17. julija do dne 17. avgusta In rojstni letniki 1839. do vStetega 1898. od dne 18. avgusta do dne 18. septembra 1 I. Natančnejši razglas Je priobčeo v Uradnem Dsui št 79.
— Več mladenk iz HHttika doline
bi se rado izučilo za šivilfs, modistlnje ali prodajalke. Ker so revnih staršev, bi Jih morali srejeti le obrtniki (ce), ki bi Jim lahko dali (le) celo oskrbo. Da sa pomaga tem deklicam in jih vzgoji obenem tudi narodno, se prosi sadost-nega od »iva tej proSnjL Tozadevna vprašanja naj se pošljejo na uredništvo
tega lista pod > Učenke iz Meattke doline*.
— Keoeert salonskega orkestra se
bo vršil v nedeljo 10. t. m. v gostilni Drašček, Bohoričeva ulioa 9i Vstop prost Solidne cene.
— Vojaški koncert sa vrši danes v soboto zvečer v hotelu »Štrukelj«. Vstop prost •
Usfaua KraSieoine SrbDU Hruafou Sa SlouenceUe
ODDELEK III. Socijalne la ek on o ruske odredbe. Cten 22.
Država se briga, da se vsem državljanom ustvari enaka možnost usposobljenosti za prtdobninske posle, h kat&rlm se nagibajo. Ona izvede v tej smeri strokovno podučno organizacijo in uredi mino podpiranje za šolanje sposobue siromašne d »čeden 23.
Delavna mo* stoji po<J zaščito države, žene in nedorasli so Imajo posebno zaščititi pred poslom, njihovemu zdravju škodljivim. Zakon določa posebne odredbe za zavarovanje in ra*!ito delavcev in predpisuje delavni čas v vseh pcdjeuui
Ckn 24.
Proizvodi duSevne^i de-a so avtorjeva svojina ln uživajo držalo iz&iao.
Člen 25.
Svoboda pogodeb v pridobrunskili odnosih fie priznava v kolikor nI v n&spiorja z družabnimi interesi.
Člen 26.
Država ima v interesu celote ali ra temelju zakona pravico la dolžnost, da Intervenira v ekonomskih odno*a!ih državljanov v duhu pravico ln odklanjanja družabnih nasprotstev.
C len 27.
Država skrbi 1. za pripravo spL snih higijenskih In socijalnih pogojev, Id so tičejo narodnega zdravstva; 2. za posebno varstvo mater in male dece; i. za Čuvanje zdravja vseh državljanov; 4. za pobijanje akutnih tn kroničnih nalezljivih bolezni, kakor rudi za pobijanje zlorab« alkchola; 5. za brezplačno zdravniško pomoč, brezplačno dajanje zdravil in drugili sredstev* za čuvanje narodnega ziiavja stioanaafl državljanov.
Člen 2S.
Zakon (brak) stoji p:i zaičltc dežavt« Člen 29.
Država materijalno pomaga narodnemu zadružništvu, Isrotako država materijalno podpira tudi ostala narodni gospodarska udruženja, ki ne delajo ia doliček. Takim zadrugam in takim gospodarskim udruženjem, oziroma njihovim zvezam* se daje v krogu njihovih pesiov ped sicer Jednakimi pogoji prvenstvo pred ostalimi privatnimi podjetil. Predloži se sakoa o zadrugah t veljavnostjo za vse ozemlje-
Člco 10.
S posebnim zakonoda^tvom se uridi poUsko-gospodarstveno zavarovanje,
Čleo 31.
Zavarovanje delavca za slučaj neKre-£e. bolesni, brezposelnosti, nesposobnosti, starosti in smrti se uredi s rjose^rum zakonom.
Člen 32.
Invalidi, volna siročad, vojne vdove ti siromaini ter za delo nesposobni roditelji poginolih ail v voini padlih vojakov vlivajo določeno državno zaščito !n pomoč v znak priznanja. Z zakonom se uredi ^ralanje o usposobljenju Invalidov za delo ln o vzgoU vojne siročadi za delo m življenje.
Člen 33.
Pravica delavca do organizovaruu, da doseže boljše delovne pogoje, le zajan> čena,
Solsfua.
— Na državnem ionskem učiteljišču v LJubljani so se vršile mature pod predsedstvom v. š. nada. Jo«. Westra od 1. do 6. julija, Od 53 priglašenih kandidatk boste ponavljali Upit črez eno leto 3, črez dva meseca 4 gojenke, 17 je odličnjaklnj. Odliko so dobile: Bizjak Marija, Brand-stetter Marija, Cirman Ana, Dolenc Pold-ka, Gradisar Marta, Hočevar Rezlka, Kune Iva, Kunstl Erna, Lobe Tončka, Lo-žar Marija, Perme Jožica. Rakovec Iva, Rus Lojzka, Čkerjanc ! ea, Šorll Cilka, Urh Mira In ValenčiČ Milica. Aprobirane so bile sledeče kandidatke: Peiman Je.'U ca, Dolni^ar Zora, Fagantl Leopoldina. Prank Majda. Gorazd Maia, Hočevar Irena Horvat Stala, Hrovat Valči, Jesih Ivana, Kalan Ludovika, LovStn Francka, Perko Marija, Pipan Justina. Ptvk Francka, Podboj Anka Roslna Milena, Rupnlk Bogdana, Uhlif Mafenka, Vrhovec biha, Žagar Marica — Hospitantks m prlvatirt-ke so vse prestale zrelostni Izpit: Artel Marija Klovar Sonja, Kunatler Eluša, Podboj Clza, Podboj Draga Zrimec Berta. Bizovičar Leopoldina  Treialt Vida, riitzl
— Mestni oVkfiiSki licej in ženska gimnajrija v Ljubljani. Zavod jo sklenil eolsko leto 1920/21 dne 28. junija t L Na liceju in obeh gimnazijah je bilo 419 javnih gojenk in 14 privatisk. Od teh je odlično sposobnih 06+i go-jenk, to je 70%; 28.">4-o gojemk jo sposobnih, kar znači ponavliaJnih in dodatnih izpitov Je dovoljenih ^O-f-G gojenkam, to je S'S% ; 9 gojenk Je bree reda in 9 gojenk (29$) jo nesposobnih, da vstopijo   v   naslednji risj?
navad
— Licejska ljudska eola je stala, v petih razredih 22Q gcj&ok; od teh so 3 nesposobno.
— Ka li 00 Ukom trfrovafcem ta čaju Je bilo v tem letu 56 gojonk. 10 gojonk je dovršilo tečaj z odličnim uspehom. 37 gojenk je dobilo prvi red; 6 gojenkam se je dovolil poncvljnJni izpit in eni gojenki dodatni izpit 1 gojenka je bila reprobirana na eno leto.
152. štev.
.SLOVENKSI NAROD* dne 10. julija 1921.
Rod. Badlura.
nesreča d Saulnjsklh planinah.
Vsak zaveden planinec z zanimanjem zasleduje, kaj da se godi v naših alp-ih in kaj se o njih govori in pile . Z radostio sprejmemo vsak nov, zdrav polav pii razvoju našega planinstva in razumljivo Je, da nas nasprotno težko zadene vsaka neprijatna vest, kt pride Iz naših alp, predvsem pa o tako žalostnih slučajih, kot je bil letošnji vidovdanski.
V zadnjih letih je registrirala Črna knij-ga alpinske kronike v naših alpaJi pod naslovom »Kamniške alpe«. In zopet se je odprla letos ta knjiga na isti strani — po vojni je letošnji slučaj že tretji, ki ga cb-aatajemo planinci ln neplanincL Grobišču pod razvpito Severno triglavsko steno koncem Vrat v najlepšem kotu Julskih alp sledi turobno mesto v enem najdivnej-ših kotov v Kamniških planinah, tam gori nad OkresUjem, vrh slovite Logarske doline.
Kot običajno ob sličnih nezgodah razširjajo se vse mogoče govorice in različno komentirajo vesti po listih in primeri se žal, da se vrinejo vmes tudi take, ki nikakor ne odgovarjajo resnici   in mečejo nepotrebno senco na alpinistiko. Ni mi namen tu zagovarjati na dolgo    in široko »plezalne struje«, predvsem   ne plezalne »šole« kluba »Skala« — pač pa ml je na tem, da o vržem ono karakteristiko Turškega žleba nad Okrešljem, kakor Je b?*a podana pred kratkem v Časopisju. Neznani mi dopisnik je storil v svojem članku Jako slabo uslugo propagandi naših SavinskiJi alp. Članek riše »Turški žlebe v tak<v črnih barvah, predstavlja to pasažo občinstvu kot. nekaj tako groznega, da se je bati Ln dvomiti: je-li se ga bo lotil turist ki g£ še ni videl in je čital oni opis — Če bo prezrl  današnji popravek. — Potrebno se mi torej zdi poudarjati   to-le: pot skozi Turski žleb.   najznamenitejši   Ozebnik* v zoni brez objektivno nevarnosti.   Pot le tehnično lepo in dobro, dovolj varno nadelana, na razpolago   so klini stopnje in žice, da se oprijemlješ in tako dospeš. če hodiš po pameti — prav sigurno iz Okre-šija na Pode brez   vsakršnega tveganja dragocenega rodbinskega aH samskega Življenja. Ta pot iz Frišaufovega doma (Okre-šelj) čez Pode v Cojzovo kočo na Kokr-škem    sedlu    pod    Grintovcem turistom >brez omotice« lorej tako   toplo priporo-r—n kot ga je prod kratkim nek članek , kajti je to res eden najizaiumlvej-rehodov v naših alpah in ne nevaren, drugega so seveda stene, ki oklepajo . a meniti ozebnik, s katerimi   pa pot skozi Turski žleb nima nič opraviti, -te stene Turske gore in Rlnke so grde, "čno prepadne in kajpak plezanje, ali Liciranje    s plezanjem   po njih — ri-aiitno podjetje. Te stene torej so zahte-žrtev — a ne nadelana pot skozi Tur-leb, ki se ga je tako neprimerno di-I tiralo.
'rosimo torej v drugo objektlvnejšln
o potih in napravah SPD, da ne pride jič v slabo luč delovanje SPD, češ,
Ozebnik je dolga, strma z večnim teg >m napolnjena špranja (kuloar) med a visokima stenama, iskih alpah, je normalno v letni le-
sk.
da ono podpira ali Indirektno zapeljuje turiste na svojih potih v pogubo! To bi bilo eno.
Ob tej priliki še mali dodatek. »Skala« je oficijelno Ime nekega števila mladih planincev Izven okrilja SPD. Smatrajo se in hočejo da se jih smatra za planince »Čisto posebne vrste«, zato so čutili potrebo, ustvariti nekak separatizem tudi Že v našem planinstvu.
No, končno nimamo nič proti temu, Ce so si stavili devizo: »getrennt marsehie-ren — verelnt schlagent« Ce bodo pokazali v svojem delovanju kaj resnega smisla in smotra za skupno dobro, za zdravi razvoj našega jugosloven^ega planinstva, bo nas to le veselilo. Dosedanje njih delo in Žalostne posledice, nam pa, žal, vzbujajo za enkrat le resne pomisleke In mnenja smo, da bi bilo vsaj nekaterim Članom kluba »Skalec nujno potrebno, da se nekoliko bolj brzdalo v svoji mladeniški prešernosti ... Ni nam tuj ta proces, ki ga le-ti mladeniči doživljajo. Dobro poznamo to dobo prvega planinskega življenja — ono »Sturm und Drangperiodc*. Vsi navdušeni alpinisti jo preživljajo — a tudi ta romantika mora poznati svoje meje! —
Po delih In pisavi je razvidno, da vidi klub »Skalae svoj spas menda le v bra-vuroznem plezanju In da goji a'pinistiko le bolj iz športnega stališča. Nismo princip!-lelno proti vežbanju plezanja. Četudi odvaja in oddaljnje ta sekta planinee kolikor toliko od glavnega, pravega smotra planinstva, vendar ni stvar brez etičnih momentov. Celo želeti bi bilo, da se iz gotovih ozirov in v neki meri I ta struja razvije.
Toda če se goji plezanje, se mora vršiti to vežbanje v primernih mejah, pametni smeri z resnim vpoštevanjem In dobrim vpoznanjem moderne plezalne tehnike. Brez tega vsako še tako ognjevito navdušenje, mladeniška p'aninska korajža in predrznost nič ne opravi v opasnih čereh In pečeh, je ln ostane neobdelana surovina.
Nujno torej nasvetu jemo v splošnem mladim planincem, naf si ne Izbirajo za prvi pot v alpe najtežjih potov — začenja se s Šmarno goro in ne z Jalovcem. Btida-losti kot je bila zadnja gorska tekma iz Javornika na Stol naj enkrat za vselej nehajo, trening bodi previden, brez lahkomiselnosti, Častihlepja in predrznosti. — Alpinisti pa, ki so mnenja, da so »odrasli« nadelanim planinskim potom in si dozdevajo, da jim je že prosta vsaka pot preko skal in pečevja, le-ti alpinisti — tudi tu-ristovsld klub »Skala« — naj se najprvo dobro seznanijo s pravilno rabo vrvi, derez In cepina ter drugih alpinsklh pripomočkov! Predvsem bi jim svetovali, da posvetijo, predno se spuščajo na riskantna podjetja, nekoliko več pažnje kardinal-nemo poglavju plezanja: »kako se je zavarovati z vrvjo!!«
O vrvi, o kateri so se izrazili nekateri člani kluba »Skala«: »da je takole nekako le bolj samo za tolažbo« ... o tem imamo absolventi alpinsklh vodniških šol povsem drugačno mnenje in prepričanje!
—   Slovenska   gledališča In društva, t Juaoslovenski repertoar! Češka dra-:na   društva   diletantov so imela te 9 Pragi občni zbor. Na njem ie govo-odlična češka pisateljica in drama tič-avtorica,   poslanka B. Vikova-Kunč-otvoritveni govor.   Med drugim je a:  »Po krasnih in pretresljivih pred-ih  Moskvičanov,    teh    apostolov ru-a    slovanskega repertoarja,    po njih ifalnem potovanju po mestih zapadne >pes   kjer so podajali dokaze strašne in globine ruskega poznanja življenja mrti,   postaja   tudi za nas vprašanje narodnega (češ.)    repertoarja prva zahteva naše duševne svobode. Narodni svoj repertoar   gojiU smo dolžni ne le iz si>oštovanja samih sebe, nego to zahteva tudi doba, v kateri živimo in v kateri zma-Eiije le to, kar je izraslo \z globokih korenin narodnega življenja, iz njegovih in. dividualnih sposobnosti in nesmrtnih tradicij.   Duševno   življenje narodovo se ne more Intcrnacionalkziratl, nego je in ostane edini vir novega naravnega preroienja narodnih   sil In rase.   Nam ne pomagajo nikaka gesla mednarodne politike, dokler nimamo svoje kulture, svoje umetniške   vere,    svojega neodvisnega kulturnega življenja A en pogoj duševnega samostojnega obstanka naroda je dramatska   umetnost    Vsako zanemarjanje domače   dram. umetnosti Je Izdajstvo našega ugleda in naše narodne neodvisnosti. Nam ne pomore opičje posnemanje, nam ne pomorejo novi in novi tuji vzorci, mi moramo pokazati 9vetu, kaj smo si znali in kaj znamo samostojno ustvarjati. Branili ste domačega avtorja, ker ste ga ljubili. Delajte Iz ljubezni do naroda In naše svobode dalje v tem duhu!«   In svarila je pred nemškimi, francoskimi in angleškimi igrami, ker so tuje in kvarne narodni individualnosti. Besede češke dramat. avtorice veJjajo   tudi za slovenska gledališča in dramat društva. Naša narodna dolžnost je gojiti   predvsem   slovenski in jugoslovanski repertoar, potem pa občeslovanskl. Spoštujmo   sami sebe,   da nas bodo spoštovali drugi!    Gojimo   domač repertoar, ker ga najbolje razumemo, najbolje lahko igramo in ker daje narodu največ užitka 1 Spoznavajmo hrvatski in srbski, pa ruski, poljski in češki repertoar,  ž njim spoznamo dušo in srce   bratskih narodov! Tuj repertoar naj bo na naših odrih le Izjema, le gost Gospodar pa bodi In ostani, kakor Rusom, vedno domač avtor, domača igra!
— Glasbena Matica opozarja svoje ćlane na redni občni zbor, ki se vrši v ponedeljek, dne 11. t. m. ob 8. zvečer v dvorani Glasbene Matice v Vegovi ulici. Radi važnosti spremembe društvenih pravil y&U aa obilna udeležbo odbor«
— Razpis pisateljskih nagrad. Predsednik »Slov. lovskega drustvac, dr. Ivan Lovrenčac, je naklonil društvu 2000 K 2 določilom, da jih porabi za nagrado najboljših, izvirnih, slovenskih lovskih spisov, namenjenih za društveno glasilo. Vsota se razdeli sledeče: 1000 K za najboljši spis iz živalo-slovja, 600 K za enak spis iz psolovjn in 400 K za najboljši prispevek lovsko-pripovedna vsebine. Pisatelji naj pošljejo svoje tekmovalne ■ spise uredništvu >Lovcac najkasneje do 1. novembra t 1. s pripombo, da je poslani spis tekmovalen, in z izjavo, ali se naj priobči v >Lovcu« tudi Z3 slučaj, da bi ne dobil nagrade, pa bi sicer zadoščal zahtevam, ai se stavijo na za objavo po-den spis. Glede obsega imajo pisatelji popolnoma prosto roko. enako tudi glede vsebine v okviru razpisa. Spise presodi in odloči   naprrado uredništvo
>Lovco,<, ki ima pravico, da prisodi nagrado za elučaj pomanjkanja primernih tekmovalnih spisov .tudi kakemu v letošnjem >Lovcuc že priobčenem spisu.
Soholstuo.
— 2upnj z let župe LJubljana I. se vrši v Ljubljani dne 31. Julija 1921. Bratska društva, ki se udeleže tega zleta, ni i v poslane prijavnice člmpreje izpolnijo in vrnejo tajništvu Sokola II. v Ljubljani.*
— Zupa LJubljana I. opozarja bratska društva ljubljanskega okrožja na javno telovadbo Sokola I„ ki se vrši jut. I. dne 10. t m. Zbirališče ob pol 3. popoldne na realki, odhod ob 3. Predsedstvo
— Sokol H. v LJubljani se udeleži javne telovadbe Sokola I. korporativno z godbo. Zbiramo se v nedeljo, dne 10. t. m. ob pol 3. popoldne na realki, odhod trčno ob 3. Bratje, udeležba dolžnost Bratje Sokola I. se zbirajo Is to t a m.
— Javna telovadba Sokola I. je v nedeljo 10. t. m. Dopoldne od 9. do 12. je na trgu Tabor koncert vojaške godbe tn telovadne skušnje, popoldne od 4.—6. Javna telovadba. Nastopijo vsi oddelki. Po telovadbi koncert in ljudska zabava. Vstopnice so v predprodajl v trgovini Gor Jane poleg magistrata.
— Sokol L se zahvaljuje vsem, Id so pomagali pri dnevu »gradbe in cvetja«, zahvaljujemo se vsem, kj so darovali cvetje ln denarne prispevke. Gmotni uspeh znaša 156.097 K. Se večji od gmotnega uspeha pa Je njegova moralna stran. Celokupna Ljubljana Je pokazala globok smisel za Sokol stvo. Sokol I. gradi vzorno telovadlšče z stroški,, ki gredo daleko preko proračuna. Razvitje njegovega dela stopi sedaj v drugo fazo. ki JI sledi čez nekaj lat zadaja, ko dobimo Sokolski donu...
— Sokolsko društvo v Šiški priredi v nedeljo, dne 17. julija 1921 veliko javno telovadbo na vojaškem letališču v Šiški. Spored: Dopoldne: 1. Ob pol 10. skušnje na vojaškem letališču. Popoldne: 2. Ob 2. zbirališče bratskih društev in članstva pred društveno telovadnico, 3. Ob pol 3. odhod na telovadiSče. 4. Od 3. do pol 4. koncert vojaške godbe na telovadiiču. 5. Ob pol 4. javna telovadba. 6. Po telovadbi sprevod na »Bellevue«, kjer se vrši vrtna veselica, godba in petje, srečolov ln šaljiva pošta, paviljoni itd. Gorka jedila se servirajo Is v salonu in na tera?i.Vstopnina: K telovadbi sedeli I. vrste 5 D, IL vrste 4 D, III. vrste 3 D. stojišče 2 D. — K dopoldanski skušnji ID. — K vrtni veselici 2 D. Predprodaja vstopnic pri bratu \Veilgoniju, Celovška cesta. Sodeluje godba dravske divizije pod esebnim vodstvom g. dr. Čerina. Zdravo!
— Posavsko okrožje Cel'ske Sckulske župe priredi v nede'jo, dne 17. julija t. 1 zlet in nastop narašč. v Trbovljah. Svira Trboveljska rudniška godba. Za okrepčila bode vsestransko preskrbljeno. Prijatelje sokoiskega nnras^nja opozarjamo na ta ve'lki nara^"a'skl nastop v tako važnem kraju kakor je Trbovlje. 2eleznlške zwzc so jako ugodne.
— Sokol v Notranjih Goricah priredi v nedeljo 10. julija javno telovadbo in vrtno veselico. Prijatelji Snkolstva udeležite se naše prireditve v častnem številu, da s tem pokažemo, da nas res druži vzvišena bratska v ca Sokolstva! Vlak, ki vozi Iz Ljubljane ob 14.25. vstavi v Notranjih Goricah tik vese!iJncc:a prostora. Povratek iz Notranjih Goric ob 21.30.
— Sokol v Št Janžu na Dolenjskem proslavi svojo desetletnico z okrožnim zletom, obveznim za VSS severna druStva novomeške sokolske župe, ki se vr.šl dne 17. julija t. 1. Po prihodu dopoldanskega vlaka skušnja članov in Članic. Pričetek telovadbe ob 15. Bratska društva prosimo, da nam javijo pravočasno, koliko kosil žele.
■SrA
— Pevski odsek fcentja-kobsketra naprednega društva priredi izlet v nedeljo 10. julija, v Horjul in ee udeleži ondotne veselico požarno hrambe. Odhod iz Ljubljane z vlakom ob K2. z južnega kolodvora ,kjer jo zbirališče. Prijatelji odseka in petja ter člani društva ee vljudno vabijo, da so izletu pridružijo. Prihod z vlakom v Ljubljano ob pol 10. Namerrvani pešizlet čez Golovec v Škofljico iotega dne so preloži na poznejH čas.
— Akftdrmično društvo »Triglav« si usoja javiti vsem el. eiarejšinam in ljubiteljem ^Triglava«, da ima sedaj svoj lokal v Dugoj ulici 33/11., Zagreb. Obenem prosimo, da so vsa eventutalna poš.a pošilia na novi naslov.
—Izlet »Ljubljanskega Zvona« v Borovnico. Zbirališče zbora jutri popoldne točno ob tri četrt na 2 pred južnim kolodvorom. Vsi in točno! — Odbor.
— Slovensko zdravniško društvo v LJubljani. V četrtek, dne 14. julija se vrši ob 14. v magistratni dvorani izvanredni občni zbor slov. zdravil, društva s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsedstva. 2. Poročilo pripravljalnega odbora za kongres. 3. Zdravniška .zbornica 4. Slučajnosti.
— Ženski kongres. Vse ženske organizacije, vsi odbori in vsi odseki za prireditev ženskega kongresa v Ljubljani Imajo v ponedeljek 11. t. m. ob 17. važno sejo v posvetovalnici na magistratu. Prosi se ude'ežbe članic vsih organizacij polno-številno.
— Orbtno društvo za Zg. Šiško la okolico priredi ustanovni občni zbor v nedeljo, dne 17. julija ob 3. popoldne v gostilni pri g. Anton Štruklju (vulgo 2i-bert) na Trati, vabijo se vsi obrtniki mojstri brez razlike strankarskega mišljenja. Pripraviialnl odbor
— Šentjakobski semenj 7. avgusta v prid knjižnici, dramatskemu odseku in pevskemu zboru šent'akobskega naprednega društva obeta letos Izredne zanimivosti. Ti Šentjakobčani Imajo vedno kake muhaste namene in načrte in tako mislijo tudi na svojem semnju pokazati najnovejše Iznajdbe. Veselica! odsek Je prejel namreč s Francoskega m čeSkega celo vrsto najrazličnejših originalnosti, ki Jih hoče obiskovalcem svojega semnja predočiti.
— Klub »Soča« priredi v nedeljo, dne 10. t. m. na Glincah pri Slamiču »Primorski šagro« s plesom, godbo, petjem, kolom sreče, panoramo itd. Preskrb'jeno za posebnosti primorske kuhinje. Vabljeni so vsi člani in prijatelji društva. Vstopnina na veselični prostor za člane 2 dinarja, za nečlane 3 dinarje. Začetek točno ob 4. popoldne.
— Podružnica čevljarskih pomočnikov sklicuje svoj ustanovni občni zbor na dan 17. julija obenem s usnjarskim mes. shodom ob pol 10. dopoldne v prostorih hotela Triglav. Vabimo vse v to stroko spadajoče člane, da se polnoštevilno udeleže shoda,
TurisilSta in spori.
— Pot čez Komarčo« t |. preko stene nad slapom Savice, ki je postala na nekaj mestih nekoliko nerodna, je sedaj popravljena in zopet vama ter tako veJezanimivl dohod od Bohinjskega Jezera h koči pri Triglavskih jezerih zopet vpostavljen. Turisti seveda, ki se čutijo močno podvržene omotici in Imajo še vedno pomisleke, se )e lahko Izognejo — posebno pri sestopu — ako uporabijo od Sedmerih jezer pot čez planine Ovčarijo In Dedno polje v Staro Tužino ob Bohinjskem Jezeru.
— Markacij* SPD. treba čimpreje zopet obnoviti in korenito popraviti. V ta namen se je oenoval Markacijski odsek pri osrednjem odboru SPD, ki vabi tem potom tudi vse druge resne, sa planinsko stvar vnete in izkušene član« aa sodelovanje. Sestanek v svata
dogovora ln ugotovitve tozadevnega programa ae vrSi v četrtek, t. j. dno 1-L t m. ob 6. zvečer v Planinski sobi SPD (prostori dr. Tomineka, Kralja Petra trg št. 2) in vabimo vso, ki se za stvar zanimajo, da ao ga sigurno udeleže.
— Taristovskl klub s Skala« izjavlja: Zadnji nesrečni slučaj v Kamniških planinab bi znal biti povod, da bi javnost napačno tolmačila delovanje in cilje naseda kluba, Sirijo so vesti, da baje člani TK >Skala< tekmujejo med seboj, kdo izmed njih prepleza več ^ten, kaminov itd. Klub sief>r £ofi plezanje na lahkih terenih, toda neizurjenim odločno odsvetuje težje turo.     TWi ta
usodepotna tura je Hla odločno o*We* tovana. Toliko javno.v.i v pojasnil*
— Največja dirka > JugoMavij? bo dirka LJubljana-Maribor. ki se vrši v nedeljo 10. t m., ker je že sedaj nad 44 prijav. Od teh pred zaključkon 13 iz Zazre« ba, 2 iz Celja 'n ( \i Maribora, OStafl so iz Ljubljane. Zanimivo ie. da vozi v skupini senioriev t j. dlrkaCov nad 3o let 9 dirkačev, od kojih je aalstarejil 51 tel star. Dirka o^eia Hti nau/fe zanimiva. Start jc z • seniori« e* ?« za vse ostale oa 6. pri pokopati&u Sv. Krištofa, Cilj v Mariboru prcJ železnico. Vsi dirfcači *e berejo ob 5., seniori o'» pol 5. v hotelu TivoIL
RAZMEJITEV NA KOROŠKEM.
— Beograd, 9. julija. O razmejitvi na Koroškem je sklepa! ministrski svet v svoji seji dne 23. junija ter odloHl. naj sc takoj prične z razmejitvenimi deli. Svoj sklep je sporočil naši delegaciji v Mariboru. Na to je razmejitvena komisija zaključila, da se prično razmejitvene operacije na Koroškem dne 12. t. m. Meja se ima določiti na črti Peč, kjer je meja Jugoslavije, Italije in Avstrije, preko Ovčc\*a-Strojne do Kokošnjaka severno od Dravograda. Dela se bodo opravljala v dveh sekcijah in sicer od Ljubcla do Kočne, severvzhodno od Jesenic in od Babe, severovzhodno od Jezerskega do Ovčeva. Vest nekaterih nemških listov, ki so jo priobčili pretekli teden, da je razmejitvena komisija dobila iz Pariza obvestilo, da so razmejitvena dela na Koroškem odgođena na nedoločen čas, da naj komisija prične z deli na madžarski fronti, kakor vse kaze, ni bila točna.
IMENOVANJE KRALJEVIH NA, MESTNIKOV.
— d Beograd, 8. julija. Odločb tev o imenovanju kraljevih namesti nikov, ki bodo likvidirali pokrajin* ske vlade, še ni izšla in je odložena vsled bolezni ministrskega predsed* nika g. Pašiča, Kakor se danes po* vori v kompetentnih krogih, je go* tovo, da bo za namestnika na Hr? vatskem imenovan g. Juraj Deme> trović. Istotako je gotovo, da bo v Ljubljani imenovan g. Hribar, po* slanik v Pragi. Glede Sarajeva se Še nadalje govori o dr. Gjurgjeviću, za Split pa se omenjata dr. Desnica in dr. Metličič. Najbrž bo jutri seja ministrskega sveta, na kateri se bo končno rešilo to vprašanje, o kate» rem se je v zadnjem času toliko pisalo v časopisih.
PREISKAVA ZARADI ATEN* TATA NA REGENTA.
— d Beograd, 8. julija. Danes popoldne se bo izdal sklep o zatvo* ru komunističnih poslancev. Sodi* šče prve stopnje je ves predpoldnc delalo v tej stvari in ni nikogar sprejelo. Po mestu se med kompe* tentnimi osebnostmi govori, da bo poslanec Kovačević gotovo ostal \ zaporu in da bosta najbrž tudi po* slanca Filipović in Copić pridržana v ječi.
HIŠNA PREISKAVA V UREDNfc STVU »NASE SLOGE« NA DU* NAJU.
— Dunaj, 9. julija. Beogradska vlada je dunajski vladi, posebno policijskemu ravnateljstvu pred!o* Žila obširen materijal, ki se nanaša na dunajske jugoslovanske komu« niste. Predložen je bil na Dunaju tiskan letak, katerega je beogradska
policija zaplenila povodom atentata na regenta in v katerem is delavk skim masam naznanjeno, đfl st*i regent in Pa?ać odstranjena in da bo komunistična stranka strla kapita* listično kačo. Na podlagi tegl 'eta* ka je včeraj dunajska policija iz* vedla na prošnjo beogradske vlade hišno preiskavo v ured i prostorih tu Izhajajoče komini tično »Naše Sloge«. Rezultat prei kav« še ni znan.
UREDITEV OBMEJNEGA PRO* META MED JUGO^ AVI *0 in AVSTRIJO.   —   ULTIMAT AV* STRIJE?
— Dunaj, 9. julija. Poslanci Am.pl, Lautcnbachcr in tovariši so stavili na zveznega kanclerja dr. Schoberja interpela jij , * kateri
h te vaj o. da Avstrija nastopi uit!* mativnim potom proti Jugoslaviji zaradi ureditve obi prometa. Dr. Schober jc interpelantom i/ja* vil da je vlada poal da v Beograd noto, v kateri zahteva ureditev vprašanja do 1. jtlii i. V : od*
laaanja rešitve namerava A vatri J a ukiniti tranzitni promet me I Uu> tomerom in Marifc »rom, Dunaiski zastopnik kraljestva SHS je bil a tem obveščen.
TAKE JONESCU V KARLOVIH VAKIH.
— Praga, 9. julija, >Pr,\-er Preo-ee< javlja, <!a pri d o roman ! runai
minister Tako Jot .....lova var
ro. Pri tej priliki so seekmo z drjouv Benoffom.
ODSTOP TURŠKEGA SULTA* NA?
— Rim, 8. julija. Uradna »Ste* fani-c javlja iz Aten, da ie kemall* tična vlada zahteval: ocNtap Mjlt.m na. Sultan je pripravljen odstopiti na korist Abdula Med Žida, svojega sina, ki se nahaja v taboru KeiuoJ paše.
KEMAL PAŠA PTfED CARI-GRADOM.
~- Pariz, 3. juli'a. ^Tntran^in^oanU Javlja, da so nacijonalisticne čete Ko-mal pašo prekoračilo nevtralno cono med I zrni dom in Turio. Od Taji orada so oddaljeno te dvo ur). Ar.glfc*jio La gr.sko čoto jim stoja nsujproti.
TURCIJA IN SOVJETSKA. RUSIJA,
— CarijrracL 0. juli:v Kemal pata) je izdal svojim Man | ; 1 >- v to-ran naznanja, da jo stopil v borbo Fkupno s sovjotsko Rusijo za oevol»odi-tev Carigra-da.
POSESTVO NEMŠKEGA POSU DR. ANGERERJA POGORELO.
— Celovec, 9. julija. Velika posestvo nemško nacionalnega po* slanca dr. Angereija v Tcuschlu na Zgor. Koroškem je včeraj popoln noma uničil velik požar. Skoda zna> ša 3 milijone kron.
Gospodarske oestl.
—d Zacrob. S. Julija. Devize r Dunaj 20.60— 20.70, Berlin 203—202.75, Budimpešta 56.50—57.25, Bukarešta 220—230, Italija 739—741, London (izplačila) 5*5 do 566.50, (ček) 562—0, Newyork (kabel) 152.50—153, Pariz 1214—1217, Prasa 203.50—204.50, Švica 2565—2568. Valute: AmeriSki dolarji 14»—148.75. avstrijske krone 0—23.50, boljarski levi 0—152, carski rublji 34—36, češkoslovaške krone 206—0. napoleondorl 505—510, romunski leji 225—227, Italijanske lire 733 737, turške Ure v zlatu 0—590.
—d Beograd, 8. Julija. Valute: Francoski frank! 300—303, ameriški dolarji 37 do 37.40, £rške drahme 190—195, romunski leji 57—57.25, bolfarski lev! 35- -35 50, avstrijske krone 5.60—5.80. 20 dinarjev v zlatu 0—22.15, napoleondori 125.50—125.75. Devize: London 140—140.50, Pariz 302 50 do 303.50, Newvork 37.6O—37.70, Ženeva 533.50—537.50, Solun 192—195, Plm 184 do 185, Praga 50.80—50.90, Duna) 5.16 do 5.25. Berlin 50.50—50.80, Bukarešta 56.50 do 57.50.
—d Čarih, 8. Julija. Devize: Berlin 7.«0, Holandija 195, Newyork 595, London 22.12. Pariz 47.40, MHan 28.575, Bruselj 46.90, Kodanj 99.50. Stockholm 130, Kristijani ja 84, Buenos Aires 175, Praga 7.87, Variava 0.37, Zagreb 3.90, Budimpešta 2.20, Bukarešta 8.50, Dunaj 0.93, avstrijske krone 0.80.
— g LJub'Janskl trg. Mesa vseh vrst Je v Izobilju. Telečje meso se razprodaja po 20 ln 24 K kg. Na stojnicah SmolJen In PredovtC se razprodaja telečje meso enako kvalitete po 18 K kg. Vsled direktnega nakupovanja Italijanskih firm po kranjskih semnih, so cene po Kranjski Ie neznatno padle. Dobri voli se plačujejo po 21 do 22 kron kg Žive teig. Cena prašičem se skozi
celo leto le malo premika. Določila so se maksimalne cene za sadje in zelenjavo, večinoma Importrrano iz Italiia. Breskva 22 K, marelice 22 K, luilika u> K. laboOoi 12 K, češnje 12 K, kumare \2 K, grafa v stročju R K, fižol v stroSfa 10 K, ćubuU 6 K. Maksimalna cene se bodo doh čala sporedno s sezonskim sprememb? tu. Ker povzroča italijanski uvez viled kana Ure naravnost anarhijo v cenah na aamiČeai trgu in izredno ote/kočuje korirolo cen, Je nujno potrebno, da se ta uvoz o.t.eU do zboljšane valute, ker je to blato večinoma Iuksus.no bla^o in se nadomesti nekaj tednov pozneje z domači i bes: mu. Kmečki trg je zelo dobro zalo. aa Krompti rovi 3 do 4 K, stari 2 K, pesa rdeča 50 v komad, kolerabe kz 6 K, graii v stučju 7 K kg, grah sladki 10 K kc. CeMa nov* I K, fižol v stročju 10 K kg. Jajc na trgu 2tJo primanjkuje; plačujejo se po 2 do 240 K komad. Glede mleka vladi prejšnja mizerija. Stranke prinašalo netreataao skl*an« mleko v preiskavo, vsled r-epr-nvilneKa ravnanja z mlekom od strani prodajaloev« 2ita so proti Vloma pričakovanju z .pet skočila v ceni. posebno oves *je Je prdra-žil v par tediiHi skoro za 100%. Danes stane oves loco Lmbljana 7.20 K kg; tudi koruza Je skočila, kg lečo Ljubljana 5,60 K kg. Moka štev. 0 stane kg 17.50 K.
Darila.
Uprav! našega lista so pos!all: Za Jogoslo vensko Matico: Oostlmt »Rus«, Grosuplje K 500, za prodane prve nageljčko in g. Kopitar, Top ice K 80, donos kegljanja kopaliških gostov. Skupaj 650 K.
Za »Sokola« v Novem mostu: g. Re-
mij Orchck, trgovec v Beogradu H 25. za zgradbo   >Sokolskega doma«,   — Srčna
Mariborska porota.
V soboto, 2. Julija se to pod predaeft-atvod sod. svat dr. Muleja zaključilo po* (mano zasedanja. V raspravi so bfli irlj« flMihntvl slučaji.
SVlom t trgovino Worscbe v Oo trtici v noČI od 9. na 10. aprila, atanufakturna trgovina Karol V/orsche te nahaja na vogalu Jenkove tn Oosposke sftee pod Isto streho kakor tvrdka Meli-eVoJn. Storilci so sli s kosi velim vrata v Uenkovi ulici, odprli s ponarejenim kltu-sern skladišče Melistroja, od koder vodijo ^rovteortčna vrata v trgovino VVorsehe. .Vkradli so 324 svilenih robcev ter 175 ni svile v skupni vrednosti 122.757 K. Blago s*> najprej« skrili pri nekem Majorju na Pobrečju, potem pa zakopali na vrtu. Kot duševni oče vloma le funglrst natakar jtoslp Jodl. kot glavna Izvršitelja sta bila Sptlar Josip Kovačić ln zloglasni Albin jAbravšefr, ki le takoj, ko je Jodl sam la-Sat vlom, oobegnfl iz Maribora, (točim je fldolf Stembach, .vrrofatflć pri Metiatrbln ponaredil WjuČ ga vhod v skkufišea Vlom fe prti izdal Jodl, Abravlck pa se J« to-
da! s asm, da le kavarmnicl HebeJ sa Iz-posojenih mu 500 K zastavil nekaj vkrsds-nih robcev, nato pa pobegnil. Tvrdka VVorscht trpi le nad 54.000 K škode. Jodl zanika, da bi bil prigovarjal k temu vloma SteJnbaca trdi da ni vedel, čakaj bodo tovar i ii tabfli ključ, kar pa je ovrieoo po dejstvu, da Je Stembach »tiri dat pred vlomom tucfi sam poskušat klini ter ga popravi]. KovačK pa pravi d* je bal asr poljan po Abravslm. Vsled kri vdor eka porotnikov so bili vsi talk obsojani po 1« mesecev težke )e6e>
— Mlad kroja* pr0aleQ kobil. Leopold Konečnik, 19 let star kroiafikl pomoć* nik nazaduje v OuitanJu, sa Je med plebiscitom seznanil s nekim Turkom, katerega je potem srečal v CeJju, Ormožu, Ljutomeru — vsepovsod slučajno. Dozdevni Tnrk Je imel sebof svojo l)abo tn so Je izdajal za kotrfskega trgovca. Trojka |e obiskala obmejne murske okrajev se zanimala za tuje konje m dobro živela. V noči da oktobra Je slišala žena posestnika Franceta Himdrefcha v Radenoia hojo konj Iz hleva. Ko Je mož prišel ven« Je zapazil eno kobilo laven hleva, draga pa
I« Že Izginila: prereza na Vrvi le pokazala, da so bili v hlevu konjski tatrrvi Alarmirali so orožnilrso, nssd tam pa le Mi-meireich ob Mori zaaačfl enega tata, ko le klical brodarja. Ko fs aedaloŽ vstran privezana kobila, določena ie as Nem. Avstrijo, ssetlšaU glas gospodarja, je sa rezgetala, nakar |e mladi prtlateD rutfh konj prejel prvo karsn. Drugo U dobil sadnji dan parata, ko la bil obsojan na listno Ječo.
— Usoda ropaisSMCi morilca. Zakfjn-6efc porote fe tvoril zsnlnsrv slućai, čudno usodo mladega roparskega morilca Antona Matica lz Št rija. Ms&k je Ml pred Isti od vojaikiiga sodišča obsmjon radi dvojnega zverinskega roparskega smora na vislice, potem ncenfloioea na 20 let lese, ob prevratu je bC baje zopet sploh pomtlosčon v Nem. Avstriji, nakar se Je potepal kot Alojz Herman po Madžarskem, odkoder je prijet v Sv. Lenart služIt k ttoblu, kjer je postal nevaren tuji lastnini ved časa zaprt komaj lz jeoe, se Je posvetil tihotapstvu in ker mu to ni dovolj nosio, se Je končno oprijel na debelo — vlomov in tatvin.   Poleg že dbeoieneca $o»
merja, le postal Maček pravcati strah ljutomerskega in ptujskega okraja. Zapeljal le pri tem komaj iS letnega Feliksa Sene-koviča te Pesnic«, hlapca pri Linmgerlu v Maribora. Vlomila ln pokradla sta nezna-ao koliko, priznata le to, kar morata, namreč vlome pri Ivanu Gradišniku v Trie,l, Ivanu Vidmarju v Frams ln Kmetijski zadrugi v Račjem, v skupni vrednosti nad 100.000 K. Maček sam )• le posebej obtožen manjše tatvine pri Kolaričevi v Clglend ter enega kolesa v Mariboru. Maček Je bil obsojen na 7 let SenekovlČ, ker Je bil zapeUaa, samo na IS nieaooev težke leča.
Raznoterosti*
* Potopljeni purnfki v Atlantik it Ameri5kl vremenski urad prVjbčtiJe poročilo, v katerem laraža mnenje, da so bili mnogobrojni pa miki ki so meseca Januarja t L IzginJCi V Atlantiku, Irtev ta-časnih viharjev, ki so dosegli brzino 75 do 90 milj na uro. Londonski aavarovalnl zavodi pa gledajo ca nesreče, ki se dogajajo ob ameriških obalah ze z nezaupanjem.
* Ameriški velezrakoplov »R. 3v« Za Zedinjene države v Angliji kupljeni veiesTakoplov »R. največji vodJjhrl
zrakoplov na svetu. Je napravil včeraj z velikim uspehom šestu m o poizkus no vožnjo. Na krovu ie Imel 4S oseb, med njimi tudi bodočega poveljnika.
♦ 40 hi* se Je podrlo, V Viareggiu v Italiji so io podrlo 40 ni, ker jo voda izpod} e-dla aeml>o- Tristo oeob Je brea streho, veo oseb Je težko ranjenih.
• Tri le JUveče pričo ta 6asa Napoleona L >New-York-Worldc poroda iz 8v. Heleno, da živo tamkaj se trt prioo izza Časa Napoleonovega bivanja na tem otoku. E>ve priča ato dose-erli starost 170 let, «ia pa 170 let Frvi dve priči eto oill nerad ki So sedaj večkrat ponavlja ime generala Napoleona*« ter nosi tudi ojo-20 vo trne.
Glavni urednik: Rasto Pttstoslemsek. Odgovorni urednik r Ivan Podržaj.
T*"
Basplsuie ae mesto
aH podravnatelja ter knjigovodje
pil novo ustanovljeni Isdrninl banki
o. d- ▼ Ljubljani (Aleksandrova cesta). Poaadbe $ pogoji naj se vlože do 20. ffiffi pri odvetnika dr. D. MAJ ARONU
M daj« tudi ustna pojasnila. -JBQ0 ' Upravni svet.
■Zenitna ponudba;
Smo s nekaj premoženja, do 35 let ro, velike rasti, vajeno v trgovskem iln, dobrega srca, neomadeževane preteklosti, tudi z dežele, išče trgovec srednje starosti z dobro Idočo trgovino rad! vpornanja in ženitva. Resne ponudbe s sHko, katsra se častno vrne, se -prosijo pod štev. 383 na anončni zavod v* Suinik, Maribor, Slov. ulica 15. 4752
Prosimo ftvrdke usnjarske stroke
kakor tudi same tvornice usnja na Slovenskem, da nam Izvolijo poslati svoj Baslosi kako bi mogil stopiti v poslovno zvezo, ki je v Sloveniji te nimamo. Obenem naj nas obvez te katere predmete bi mogli dobavljati tinallc i Snvdilović, ffti (Srbija). 4819
it.
IfrUlana, Hllšerjeva nh 7.
Spsotalno stavbo-M podjetje sa be-toaake, ielezorbo-In vodne —   zgradbe« —
s Izraba a vodnih sil.
Akademik
išče sobo s hrano pri boljli družini, takoj ali na jesen. Ponudbe na upravo ltsta pod JIjtalT 4743
Visoko nagrado
onemu, ki mi preskrbi stanovanje s 3 sobam! in pritikllnami/ Poročila na np-ravnisrvo SI. Mar. pod P. M. 21/4742
Pozor, nizali ii tfatbealal!
Prodam voziček na Sttri kolesa, pripraven za prevažanje stavbinsldb predmetov.  Polse, Bsbsr 15. 4697
Absolvent realke
išče za čas počitnie primerne službe oziroma Instrukcije. Ponudbe pod Ab-solvent, postno Isisoe Ljabl|aaa. 4696
lile se postrežnico
Id bi imela stanovanje In hrano v hlSL Naslov pove uprava ,Slov. Naroda-, 4734
Omnibosno haraserijo
za 24 oseb prodam. Ponudbe na uprav-niStvo Slov. Naroda pod r0ranllras'i 4837. 4837
Fina šivilja
se Rče na dom. Ponudbe pod tFlna Šivilja" 47z7 na upravnRtvo Hsts. 4727
Proda se in
z gospodarskim poslopjem v ljubljanskem predmestju. Potzve se v sprav-niStvu Slov. Naroda. 4729
Sprejmem tatu 2swtf&r
Prednost, katsra zna igrati klavir. Kje, pove apravnittvo tega tista. 4740
Prodam 3 oprave
iz mecesnovega, ter 4 oprave iz mehkega lesa. itsrs Jfoiat abro|ao aizar-
46S7
Pleskarski pomočniki
se sprejmejo r trajno delo pri tvrdki Brata Iberl. 4513
Velika zaloga: tt^.
ki, Šivalni in razni stroji, pnevmatika in vsako vrstni deli. F. ftsfjel, L|nbljans, Stari trg 18. Sprejme se v polno popravo, u emajliranje t egnjea ta eontklsaje: dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni stroji ln deli. Mehsnicns dalav-nios, Karlovska cesta 4.
Avj. AjnolD, UuMlano
priporoča svojo salopjo
stekla, porcelana, zrcal, svetilk, okvirov » vseh v so stroko spadajoči h predmetov. Steklo za okna vseh vrst vedno v zalogi. 4013
!>7a spretna kreja&a p«-
marviVl za HrvaŠko, se feta. Popolna mULHl&a oskrba in stsziovasja PtaSa po dogovora. Ponudbe na auft&ob UV^ aaaa. hjajad, Cts4lM»v^i Jsstre* barsko. Ervataka. 4681
Led se dobi
na Sv. Petra cesti št 79, 4818
Proda se
1600 m3 bukovih suhih drv. Poizve i v upravnistvu Slov. Naroda. 4818
elektrotehnična tovarim
flrniba s o. s. jUp^pajMi Dunajska cesta M> 75.
izvršuje:
Aranslormatorle In motorje, sHhalue naprave in aparate.
Popravlja:
vrste elefefrlcnlb štrvleo In aparatov.
Generalno zastopstvo svetovne turane
Felten & Gulllaume
Imn* električnih kablov ln električne vrvioe.
velika zaloga
vntvrieo, kablov, vrineš m Izolirane cevL
TU 142 ii 230. Poltni predal 144.
Išče se prve
hoteska sobarica.
Kavcije in šivanja zmožne imajo prednost Predstaviti se: Park-hotel Tivoli. 4746
Sapi aa mlad havib!
kanarček
Ponudbe pod .Pravi-/4788 npr. SI. Nar.
TE
1 F. Joraset
afftitTtltt |lWTtjn v Llnblaal Wolfova 1JL
\zvrinjeni uglaievsaja ter popravila gla-sovh-Jev in harmonijev speciielsa strokovno, točno ln seno.
Ženitna ponndba.
29 let star fant z majhno gostilno in posestvom na deZell se želi poročiti z do 25 let staro deklico, ki je sposobna v gospodinjskih la kmetijskih poslih. Nekaj premoŽenja Je dobro, a ne pogoj. Ponudbe s sliko pod D 111/4634 na spr. Slov. Naroda. 4634
H. Didpn. umite, ifoH
in vsa golazen mora poginiti, ako porabljate moja najbolje preizkušena In splošno hvsljena sredstva, kot proti poljskim In hišnim mišim K 12, as podgane 16 K; za Sesurks posebno močna vrsta K 20; tinktura za stenice K 15; uničevalec zaolfsv K 10 in 20; prašek proti mrčesom K 10 in 20; mazilo proti asem pri ljadsta K 5—12; mašilo za mil pri sivimi 6—18; prašek za mil v oblaki in parila K 10 in 90; tinktura proti mressom na aad|a in selenjadl (uničev. rastlin). Pralek proti mravljnea K 10. in 20. Polili«
So povzetju Zavod za eksport M finker, Petrtnjsks ml. 9. Sagrak) 11«
I
Vlzttba% hnoeiie In plsemshl papir i Hrmo krnim oiakoDrstne drage Nikoolne Izortnle toCno
llHRODIlfl TISKARJIH
■aročlla sprejenui tnal JDavvnss nniigsrnaT.
vateSufe hi popraifa sonSNfaitetM
IMaUi
Polno iarmenik
v dobrem stanja se knpi. Ponudbe pod NA. 8. 29/4739 na
upr. Slov. Naroda.
Ženitna ponudba!
Inozemec, mlad, tu popolnoma tuj, išče znanja z nesebično, brhko, inteligentno damo. PozneJSa ženitev nI Izključena. Cen J. ponudbe če mogoče s sliko pod .Svobodomiselni dusa/4732 na uprav.
Slovenskega Naroda. 4732
I« le ttU^1
in hrano za prihodnje šolsko leto Po nudbe na upr. Slov. Naroda pod št 4635
3 mizarske pomočnike
za stalno sprejme takoj. Frana Sisr»l*6, ntlsar. molster v Erazem. 46f'.i
Trnje a sirene tztlsiaja in M
aa debelo ta drobno m2 po K 4*— pri večjih naroČilih znaten popust Stciaor Aales. L j ubijana, ieraaofi al. 13, Trnove.
26
Soliden gospod
išče meblirano sobo za takoj za eden ali dva meseca, Cena postranska stvar.
Ponudbe na npr. Siov. Naroda pod »2485.«
liče miren, zeio soliden gospod tako ali pozneje. Ponudbe na upravuištvo Slov. Naroda pod .zelo soliden'. 4728
Proda se
Ispo ksaečko 'posestvo, arondrraro, v popolni ravnini, 25 oralov v enem kosu, vse v dobrem stanja, blizu Fale, Železniška postaja Ruše. Već po v« iz orijaznosti g. ftioj, sUaroAfca nasta T4. Maribor. 4390
Zobni eteflie
FRANJO RADOVAN
ssprt
do 8. avgusta
Naprodaj
veHk krasni hotel in kavarna na Hrvat-vatskem. Veliko ključavničarstvo, krasna posestva v mestu. Trgovina z gostilno in pekarno na deželi pri Celju. Kmetijska posestva od 8 do 50 oralov z Inventarjem. Lepa trgovina in 6 oral zemlje na prometnem kraju. Potem mlini, gostilne, hiše, vile. obrti, gozdi ln dr. Naslov Karol Breznik, Celje, Dolgo polje 3
Moško kolo,
dobro Ohranjeno, no proda. Poizve se v kavami „Zrssda" pri biftniku gos?« Znpan. 484C
Prodasta se
dve stavbeni oareell na prijetnem kraju. Pofave se v Trnovski u!id 25\ 4747
Val pleskarskih pomočnikov
za pleskanje Železniških mostov sprejme proti dobri plači tvrdka Josip Jna, Bimaba ossta 16. 4504
DEKLICA,
9 let stara, se da pošteni, boljši družini za svojo. Prijave je poslati na Slovenski Narod pod naslov: .Begunka 4691'. 4691
proda se damska suknja,
letne obleke po 300 K In damski klobuki. Ogleda se lahko od 10. do 11. v hotela Vratnik, soba 10. 4725
Zrgovski agent
fcrvelban v steklu, porcelanu in teteznl-ni Isšs sivino v aproviiacijl ali v kaki večji trgovini v mestu a M okoUcL Ponudbe pod vVseizvežijad 4726* na upravo Slov. Naroda. 4726
loveča
soba
za dve osebi a Lvez vporabe kuhinje ln brez perila za posteljo. Ponudb na Upr. Siov. Naroda pod »Dve osebi 4724«,
4724
Proda se kompletna
mlinska naprava
a 6 kamni tn atopami«
Kje, pove spr. Slov. Naroda. 4753
Proda se hiša
v sredini mesta a v no Loče m čez ulico, verando in električno razsvetljavo. Naslov pove npravnistvo Slovenskega Naroda. 4612
Majstarojia alovomuika
plesKorsho m H
delavnica
nriN BR1CIU, Domalaka cea. 19,
se priporoča. Izvršitev točna cene zmerne. 1250
Motorno kolo
6 HP, Puch, s priklopnim vosom, v najboljšem stanju, s skorsj novo pnevmatiko, 2 prestavama in prostim tekom no proda. Ogleda se lahko v Kri te v-mlaki mliat 10. 4757
Tovorni avto
za težo čez 3000 kg od tvrdke »Stvria" tipa ,Cos" zs 4 cilindre. Ps 35, ter kinematograf .Edison" ceno na prodaj Vprašanja na Frana Maabart aal •orala Badgoma.
•i 4811
nakupovalna zadruga
r. z. i o. i.
4713
poroča vsem cen j. odjemalcem m interesentom, da as Js preselita iz dosedanjih prosto i ov Aleksandrovu s. Sns
Đnalsko cuto 11.33. JsIbT.
Kontorlstlnjo
v slovenski in nemški stenogrefljl, stro-episju ln v vseh pisarniških delih dobro zurjenaj se sprejme takoj ža tukaj tn j o veletrgovino. Pismene ponudbe z navedbo plače mm poatmi predal st. |, LJmbllaaa. 4689
Motorno kolo
8 H P, NSU, s priklopnim vosom za S osebe, s tremi prestav«ml in prostim tekom, v popolnoma dobrem stenju in s skoro novo pnevmatiko prt da Id-
Jetika!
Dr. Pečnlk, Jetrno.
V vseh knjigarnah, 10 K. Vsak jetičnik, Id hoče doma ozdraveti naj čita to knjigo.     H. 3275
s|#| planin, harmonijev,
A ld Vili G V    ^tudl Preigranfti)
J        največja zaloga v Jugoslaviji na obroke in na posodo.
ALFONZ BREZNIK,
brv« učitelj .Olasb. Matice* L{nbliasuif Somgrsaml trg etav. IS
(prt snaski cerkvi) Velikanska z*loga vseh glasb, instrumentov, strun in muzikalij na debelo tn drobno.
Velika izbira otročjih vozičkov, ovokoks ia Šivalnih
e4»*fme P° «nl Bstjsl. aVJnb SlTOjCT ||UB gtnrl trg sisv. 18.
Sprejme se v po.no popravo za emajliranje i ognjem in poniklanje dvoko-lesa, otroški vozički, šivalni in razni stroji šsobsinisma dslavslea, K»r lovsbai amsOm 4.
Primeren lok
v Ljubljani 9 skladiščeni ali brez njega ali skladišče samo se išče sa otvoritev prodajalne tekstilnega In bombažnega blaga. Cea j. dopisi pod „F1LUALKA* um Al o sen Cosnpsan/ d. z o. a-, Unb-9aaav Kongresni trg 3. 4722
S 1. avgustom sprejmem dva
obrtnika na
stanovanje in hrano.
Kje, pove upr. SI. Naroda. 4748
Prodam
4 velike palme
v def ah, visoke 1 m 60 cm. Zamenjam tudi za steklo ali stara oKna s steklom. Anton MartrnS v fikoffl Loki. 4745
za dva ali tri otroke bi dala dunajska učiteljica klavirja a naiisvrstnej-i«ml referencami proti preakrbitvi stanovanja s tremi sobami v LjubHani za avgustov ali uov«mbrov termin. CenJ ponudbe pod Q. L, ftlrovniea, Gorenjsko. 4341
Neka) meblovaalb sob,
Če mogoče s posebnim vhodom v LJubljani išče za stalno neka dražba svojim nameščencem.
Ponudbe *e prosfjo pod v Stalno tn dobro" mm An. nas. Drago Beas-sjak A drsg, l jabljana, Sodna aU S
Lavrica!
Priporoča se cenJ. občinstvu, posebno za izlete, rsstavraoija O grl a na Lsv-ikt Topla in mrzla iedlls. dobra vina ki solldns postrtfba. Na razpolago lep senčnat vrt m krasen park. 4816
Kniigovodia elektro anto
i vaolatmo prmkmo la prima rstereooami se takoj sprejme t visoko plačo v večjo trgovsko pisarno v mestu na Štajerskem. Ponudbe na uprav. Slov. Naroda pod .aUajarako 4.S7I-. 4675
nalpraktlčnofšl la
najidealneiii.
Zahtevajte brezplačno ponudbe. kUHS B6HM, lAlSBURO-UHSM Oaatorrolaa. mi
Cigaretni papir
Olleschau, Abadie. Altesse. Ambor, Ciub, Osman, Ottoman in strojnice Aitast e nudi tvrdka OSVALD DOBAIC, Ljoblisna9 8v. Jakoba trg 9.
4738
tsee se
meselna soba
s posebnim vhodom eventualno z oskrbo, ali pa manjše stanoranje z opravo aH brez oprave proti zelo dobri najemnini. Ponudbe na postni prodal St. 83. 405
im nitiopoa M
s 8 stanovanji, kuhinjami, precejinim vrtom in kletjo se proda Naslov pove npravnistvo Slovenskega Naroda. 4669
Dokart
4 sedežen proda R. PRIZZI, Vuhred ob Oravi. 4633
e e
e e
zmožna knjigovodstva, z večletno prakso, ae sprejme- Ponudbe na Goriear A ttoakosseh, Celje. 4620
8 sadnim m aeienjadrrim vrtom, skoraj nova, pripravna tudi za obrt. Se pro* da. Eno ali dve stanovanji SS kupca na razpolago. Naslov pove AaonĆat ssvod Drago BascIJafc A drug, LJmbltsna, Sodna ni. st S. 46$5
(Holzrtabge-
Sfsjbaj
za strope ln stene Izdelujem z najmodernejšimi stroji ter dobavljam takoj v vsaki množini najceneje
Jos. R. Puh,
Ljubljani, GradaSki nI. 22. Ttlcfon 5U
Parni kotel
dobro ohranjen, z dvopramenimi cevmL s pribliino 70 m1 kurilne ploskve. Si ceno odda. Natančnejša podatke daje Kemična tovarna d d. v Šoštanju. 4755
Dr. Karol Lami.
si nsoja naznaniti, da Je otvorfl odvetniško pisarno v Celju, Prešernova al A ______ 4751_
Kadim breiobrezrio
Ciril-Metodove vžigalice
„UKAVA««-vilQALlCa družbe ev. Cirila In Metode-■asp p*i h. neejsss t LjubiiMt
Te vtiarailoe •e t prid tfniibl •» Ciril« ta U«o<* v LJUBLJANU
rn nceamesnih sabo/lh Ikatljiea K 100 od skladišča Ljubljana, Kngioslsti Imajo primeren popust.
J. Perdan, LJubljana«
RUH
54
1.52 štev.
.SLOVENSKI NAROD*, dne 10. julija 1921.
7. sirari,
Zahvala.
Ob priliki prebridke izgub« mojega nepozabnega srčno ljubljenega soproga, nadvse dobrega očeta, sina in brata, gosp.
Jos. Lavriča
se zahvaljujem vsem   za Izkazano sočustvovale, darovano mu
cvetje, slav. pev. društvu .Slavec* aa v srce segajoče žalostinke ter spremstvo k večnemu počitku. Vsem tisočera hvala I
Globoko iaUmjoda
soproga s sinčkom ln hčerko.
':TtfA"i ~*Aj~
Zahvala.
Zahvaljujem se vsem prijateljem in znancem, fcateri ste spremili mojega moža k zadnjemu počitku in obenem tudi za darovanje vencev in
šopkov.
V LJUBLJANI, dne 9. julija 1921.
Mota soprooa Miti ZnliiL
- s -4
Zahvala.
Za vse dokaze sočutja, ki so nam došli ob bridki izgubi našega nad vse ljubljenega soproga in očeta, kakor tudi za vse cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti se najtopleje zahvaljuje
žalujoča Mirni VVeissbacher ln otroci.
Tratite cjenike ruskih originalnih knjiga od Čelkejugoslovenske naklade J. 'erejk, Zagreb. 4232
Baspoill|aaa pristno domačo
ajdovo Ii Meno moko
od 50 kg naprej, franco želez, postaja Dol j na Lendava. Pater Ostoro, paromlini Beltinci, Prekmarje. 4814
Uft Filozofska Mm Ki
Sijajni historički i ljubavni roman. Upravo izašao. Naručite si odmah kod ftesko-ugosloven-ako naklado 1. isereik, 3ta-greb. 4067
le. vili;, posestva
kdor teli knpltl v Zagreba, Hrvatski, Slavon ji, hrvatskem Primorju, naj se s polnim zaupanjem obrne na: Anta Delali, Zagreb! Oajeva 34. 4270
Avto, 35 HP,
modern tip, s šestimi sedeži, elektiič. razsvetljavo,  aa proda po afodal
eeal. Naslov pove upravniStvc Slov. Naroda. 4542
Za gospodinjo —
iell 'priti gospa srednje starosti h kaki boljši družini ali dobro situlranemu gos podu, (naraje kje na deželi.) Ponudbe na uprav. Slov. Naroda pod .Oospo-dinja 4636"
PRODAJALKA
ižče mesta v trgovini f meSanm blagom v kakem večjem kraju na deželi, kjer je hrana in stanovanje v hifii, bila bi tudi pomoć gospodinji. Ponudbe pod .Prodajalka 4137" na upravo Slovenskega Naroda.
PRODHJHLHH,
spretna, zmožna tudi pisarniških del, se sprejme proti dobri plači takoj. Znanje zlatarske in urarske stroke ni predpogoj. Ponudbe osebne pri F. Čuden, Prešer-
nova uiloa 1*
4566
PRODA SE
dvonadstropna trgovska h!£i z vrtom na glavnom trnu it. ST v tkofjl Loki. Kupeo dobi slano van|o la t r gotski lokal. Pismene ponudbe nal so pošljejo na lastnika blae.
4750
Sšce se
š^orniško
v prometnem kraju Jugoslavije z večjo električno silo. Ponudbe
na naslov:
BI. Banor, LJablJaaa, Mesta! trg itov. 8.
hA leiu n a ie!
po 18 SC za 1 kilogram
se prodaja vsak dan dopoldne na Predovl-čevl in Smelfa&svi stolnici v Šolskem drevoredu. Popoldne pa v skladišču na Mesarski C. št. 4 pri mestni klavnici.
• 1 ■.
"Hi _
Zadruga
hrvat vinogradara
Zagreb, Baroževa cesta
preporuća svoju veliku zalihu dobrih zajamčeno čistih nepo-tvorenih vina i to stara i nova, bela, cviček  (Šiler) i črna uz umjerene ciene, koje kao i uzorce na zahtiev šalje.
Molimo posiet našeg podrumea na Baroševoj cesti.
Brzojavni drogovi
navadnih mer ter 7 —22 m dolgi, ae kupilo. Ponudbe z natično mero in najnižjimi cenami na upravnUtvo Slovenskega Nar-Kla- pod .Brzojavni drogovi 4632". 4632
ISČe se starejši btim r"-—i kopiti
Nez;-3?
proti dobri hrani in plaCi po dogoi ra| nastop takoj. Več se poizve pri JOiipa Bersasana v Ljubljani, Poljanska c ^ta Stev. 87. 4^92
Knjigovodja
oziroma kjigovodkinja, popolnoma samostojna, bilance zmoir;* moč, kakor tu Ji v slovenski in nemški korespondenci izvežbanfol, se pod ttgod ' nI | "*e tskoj za tovamiSko podjetje v Ljubljani.   Istotam se '  kuni »rlstittjej
z daljšo prakso v trgovskih podjetjih. — Ponudbe na Atoma Coir.p:.ny d. z o. z. v LJubljani pod .KNJIGOVODSTVO, KORESPONDENCA 254», 4358
Cigaretni papir.
Olcšovske knjižice z vojakoma točno oddaja s skladišča ra Dunaju ceno A. Kranzltr, Wien I., Seitenstct'er^. 5. Lahko dobavim tudi a svojega skladišča v Jugoslaviji zacarinjeno.   Spretni stroke vajeni krajevni in pokrajinski zastopniki
Hrv. industrija katrana d. d.
Proizvodi od Katrana i kcSofonijč, K/ov?ia ijepenka, sve vrsto sre:5s!at?n za IzoMranie proti vlagi« tehniška masti kao i Lfja Itd«
SKLADIŠTA; Beograd, Brod na l]Jb!je.;a, Novi sad, Pe£uh i 3J|ek.
••.............. i
Mililomka učinkovitost
je „Mita11 oblastveno zavarovano orodio v fel r.rnižkem iepn- Vsak je interesent, torej neomejrn možnost raz pečava. Strokovno elegantna zložitev. Predmi ta ne sme manjkati pri nobeni hiši, zagotovite si torej pravočasno zadosti blaga, ker je pričakovati, da bo orodje v telovniškera žepu glavna učinkovitost dunajskega in praškega vzorčnega semnja in že zato ter zaradi bajno nizke cene utegne nastati velikansko povpraševanje.  Zastopniki  na lasmi  račun se
iščejo povsod.
9vnOTA" GBAZ, OrabG3stra3in Hp. 4&,
ti*t- —r-
mi it
da brez odloga potrdite sprejem denarja, ki Vam prihaja iz Air.eA.c po našem posredovanju potom kr. poštno-i*ckovnc^a urada.
Pazite, da boste naznanil] pošiljatelju natančni zueiak, ki Ste ga sprejeli, in dan, ko Vam je bil izplačan.
Radi mnogih pritožb ameriških rojakov o nesprejemu d<*n3rja v stari domovini in vsled nepotrobnega preiskovanja pii nas ter po poŠtah Vas to rrosimo.
Enake pritožb« so se po strogi preiskavi dosed?.j Izkazale 3koraJ v vsakem slučaju kot neopravičene. Večkrat se dobe ljuije, ki posebno sorodnikom radi prikrivajo sprejem poslanega denarja, češ, ho nje še poslal, ker bo mislil, da smo v potrebi. V resnici pa dosežejo n -m tno. Ko se po oficijelni preiskavi pošiliatel: prepričč, da je bii denar pravilno izplačan, izgubi spoštovanje in zaupanje ter mnogokrat dolgo traja, predno se odloči poslati zopet kaki denar.
Konečno sc obračamo 5e na one rojake In r~>iakinje, l<t vsled malomarnega poslovanja nekaterih posredovalcev e > po več mesecev na poslani denar, da priporočajo svojim sorodnikom v Ameriki pošiljati denar potom naše banke.
Točna postrežba — to je vedno bilo in to ostalo nase geslo.
FRIMK SHKSEE ŠTETI SH1W
82 Cortiandt Street Naw York, K. V.
9
dravo, ki ljubi ctroke ln naravo, spre}-e oa rfotelo za čas šolskih počitnic rane Stuplea, Ljubljana, Gosposvet-
ka cesta 1. 4660
otroški vosicki novi in malo rabljeni, v veliki mnoZlni ceno na prodaj. — P. Satjel, Ljubljana, Stari trg 28. 4403
Kdor želi 20 tillaKe
oz. dijaknje dobrega in zanesl|ivega afaaovasja ln hrane, naj se obrne na naslov: .Dijaško stanovanje* poštno ležeče Ljubljana. 4508
T" TCi
H
-V-i
V.
Naša  Iskreno ljubljena« nepozabna, dobra mamica, gospa
azinka Vršič
nas je za vedno zapustila.
Ljutomer-Ljubljana, dne 5. julija 1921.
Angela, hčerka. Srečko in Lojzek, sina. OtUca Vršič roj." Bračko, Franjo Čeh. Slavica, Branko, Dušan, vnuki.
• ==*« 'X ''rZi
it/
Izvleček Iz voznega
z veljavo od 1. Junija 1921.
r
Državna ialemica
1
Odhod Is Ljub.
Prihod v Ljub,
*515 proti Jesenicam 635 . 12'- . 1814 .
6 34 proti Nov.mesta 124§ . 17M „
23 ia . .
740 proti Kamniku •13 10 . 14 10 . 18-&0 .
7 10 z Jesenic 10 38 .
na . •a« .
i'41 iz Nov. mesta 803 .
1411 . . lt-20 g
• 30 lz Kamnika
It-- . . 1730 . .
m is.
Odhod Is Ljubila rte
Prihod v L^ ubijano
Trtllka proga ima redno zvezo z gorenjskimi vlaki (razna nedeljskega izletniškega vlaka).
4 Vozijo samo ob nedeljah In praznikih.
0*40 proti Dunaju, brz.		020	z	Zid. m. (Zagreba) S, 0. E.
5*18 .	Mariboru (Zagrebu)	3*03	9	Dunaja (Zagreba]
HI .	Zid. mostu, S. 0. L	5-03	■	brz.
• 40 .	Mariboru, me$.	731	■	Zidanega mosta
11» .	Dunaju, brz.	10 41 iz		Spilja (Zagreba
12-00 ,	Dunaja (Zagrebu)	11 23	Z	Zidanega mosta, brz.
1420 ,	Zidanemu mostu	14*55	>	Dunaja (Zagreba)
15-56 .	Zid m. (Zagrebu) brz.	170!	_	Dunaja (Zagreba), brz.
17» .	Mariboru (Zagrebu)	20 30	iz	Maribora, me5.
2358 .	Dunaju (Zagrebu)	21 43	•	Spilja (Zagreba)
042 proti Trstu, S. O.E.		0 05 iz		Trsta, brz.
617 .	a brz.	144	•	.    S. 0. C
• ta »	■	7 22	■	Rhkeka
11-55 .	. brz.	10 45	•	Trsta
14*25 .	Rakeku	10 59	•	, brz.
17-31 „	Trstu, brz.	14*22	■	• •
17 50 .	*	21 52	■	■
7*40 na Vrhniko		6-25	z	Vrhnike
1318 ,	•	1020	•	•
10-20 9	•	17-22	•	rt
2*10 .	9    ob ned. ia praz.	21 15	•	9   ob ued in prazn.
lasa Z Bogaiko glatlaa« Od %. Julija do 1. oktobra 1921, v Času letoviške sezone v Romski Slatini bodo ustavljali brioviaki na postaji Orobelno. Odhod lz Ljubljane ob 11 35. prihod v Grobeino 13 43. Odhod iz Grobelnega ob 16, prihod v Rogaško Slatino ob 17. Odhod iz RogsSke Rlatine 1333, pjihod v Orobelno 1145. Odbod iz Grobelnega v LJubljano 14*57, prihod v Ljubljano (gl. kol.) 17*01. _
Hapttal K 10,000.000- ]
Interesna   skupnost  s   Hrvatiko eskomptno banko in Srbsko banko v Zagrebu.
SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA
Uubliana, Selenburgova ulica itav. 1«
Podružnica  v Novemmestu.
Rezervo okrog K 6,900.000
Izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje.
J       Denarne vloge — Nakup in prodaja: efektov, deviz, valut — eskompt menic, terjatev, faktur — akreditivi — borza.
95
MU
Prodasta se
S trdega lesa, še ne rabljeni, to
ri posteljna vložka, Stari trg 20. 4812
DobroMofo sostllna aH manjša kavarna
na prometnem kraju ec takoj vzame v najem. Ponudbe pod .V. R 4655* na Zdravo Slov. Naroda, 4655
Edina tovarniška zaloga liv, strojev za rodbin-sko in obrtno rabo, v vaeh oprema, mater-
jal  predvojni. Dalje e* olje, posamezni
za vse sisteme na veliko in mak).
JOSIP PETELINC
UuNlann, Sv. Petra nasip it. 7.
Večletno jamstvo. — Ugodni plačilni po-—  grojL — Popravila ae sprejemajo. —
^a veliko In malo potrebščine za Šivilje, krojače, čevljarje in žed-larje. sukanec, čevljarska preja, toaletne po-trebsčinej modno blago, pletenine i, t. i
tovarna
Velika zaloga klobukov in slarr.-ni kov se dobi pri
Franc Cerar
tovarnar* e Stota poeta Domii j
Prevzemajo se rodi stari klobuki in slamniki v popravilo  pri Ko-vačevif i Trlati v Ljubljani, Prešernova ulica it. 5.
3pro;emanfa v s rad o In sobot
vsakovrstno blago
Kemllno  iisti obleke,
JOS. REICH
*SKS *"*?. **: 4 Pestnice in srajce. Fođrntniea i Selenbnrgora ulica 4.---■-
Svet I olika ovratnike, za
PODRUŽNICE:     MARIBOB     NOTO MB3T0 KOČEVJE Gosposka al. 38.       Glavni trg St.
Prvovrstna koles
pnevmatiko
Bulop-ReiMer-HotihiiiiOD
priporoča
IGN. VOK.
Ljubljana, Sodna ulica 7.
I. Sandrin,
LJubljana
V olika zaloga ■ »^mZ a kož, podplatov, gonil* vsakovrstnega USliJSe nih jermenov in boksa
na debelo«
Mestni trg 6
Prostovoljno lovno dražba premičnin
se vrši dne 10. Julija 1921 v ftksfjl Loki.
_ ia se pridno ob 10. dopoldne. Rasprodavalo se bo različno blaeo cor: deželni pridelki, več vrat vinojrradnih strojev, raznih avtomobunlh y*ctiiK, _iČnN ter krogličnih ležišč, raznih koles za avtomobile, jeklena vozna peresa, Tgifc 1 voz, 1 dvokolnica, 2 Železna voza za trgovino, okrog 600 vreč, nov 100 1 držeč čeber, razna posoda, 3 stiskalnice. 160 kg firneža, 400 kg oljnate barve, 1 sod flrneievega nadomestila, 1 sod petroi. nafte, 2 sodčka modre galice, več zabojev steklenic, 50 1 slivovke, mnego hišne oprave, perila, čevljev ter usnja, 81 novih Škafov pleskanih, i. t. d. NadaLne dneve se prične razprodaja ob 9. dopoldne in se konča ob 5. popoldne. 4684
Joni Mo, trgovec z deželnim! prideHi v Škatli Loki.
Ia portlandcement
takoj dobavno 100 vagone*, po ceni od K 160 sa 100 kg. Prodaja ea mo na vagone franko postaja tovarite v Slove-aiji. Za prvovrstno blago garantira tovarna 1 Vreče m posodijo aa 60 dni I Pismena vprašanja pod »Porfand 15?!' aa oprav. Slov. Naroda. 4621
llogaolce
s znamko .ključ" in bres nje pri Tvornici čarapa, Sarajevo Samo na veliko! Cenik zastonj. Par nogavic znamke .ključ" traja kakor 4 pare dragih.
POZOR! Predala um po mmiB mien mil
ss gospoda, damo In otroke.
Tndka E Pozait Sv. Petra csnall.
4682
Ne pozabite obiskati našo podružnico, katera prejela veliko množino vseh vrst
SINGER
iivalnlb strojev, SINGER igel ia strojnih dele?. SINGER olja, sukanca ia svite. Lastna mntianična delavnica povečana! Prodaja na primerne obroke 1 Šlager šivalni stroji Bonna & Gof Mew Tork.
IPodružnice: Ljcbl?&n?. Šeleabau-gova nI. 3« Novo me- " mesto, Maribor, Zagreb, Kariovec, Osjek, Brod na Savi, Varaždin, Novi Sad. — Zastopstva v vseft večjih ekrajta ia mestih.
Modni salon
Ljubljana
Zidovs lica ulica Jtev. 3« Dvorski trg štev. 1.
Priporoča
spomladanskih klobukov 6opic ln slaiutkov.
Popravila se točno izvršajelo.
Žalni klobnkl w
z slogi.
Družabnik
_j dobro idočo trgovino v sredini me-ata Maribor na najboljšem prostoru sa v svrho razširjenja trgovin« t»koJ sprejme. Potrebni kapital J—500.000 IC Vsi potrebni podatki se dobe pismeno. Ponudbe na upravo Bata pod si 4679
Cigaretni papir
Olleschau, vodni tisk, z vojakom in ptičem, mhm in ieo>, Golub, Abadie, Altcsse, vseh vrst stročnice. Dalje: vence in šopke za neveste in birmance, perje za za rože, umetne cvetlice, žico za rože, svileni in krepni papir vseh barv, pismeni papir v mapah, kosetah in 10%oo, pergamentni papir za konzerviranje sadja, vse šolske potrebščine itd. raz po.
iilja Papirnica Uratitis Mestni trg 11, LJubljana.
4802
Šivalni stroji
za dom in obrt,
šivante ses;
vseh sistemov,
vozna kolesa
. r\a$trin
Centrala:
TelmfCnl, rtcktrottlrafln! tn gumijevi predmtfl esth orst na drobno In d tkala. — Glavno zastopstvo Rinila gnsnijairife obročen ia krooraz sahmokUc tonarae Bfftlfcr i%ltfr»lny. Hl-draalttne stiskalnice za mon-firan)e fjenfijtnfe obročan n centrali, mimika cesta iteo. 2. Pranazno podjetje za prenos blaga ccHb nagonon na ose kraje, za kar Je na razpolago
iftsa.
Uitliana, Rlazs&a L 2.  » tooomtn antenu Podružnice:
LJUBLJANA, MARIBOR, BEOGRAD.
Dmiajiha c 23. JnrB£na bL 9. Rui nUJtaa|lDM tel. ». 470.        ML 8» «33.        nttci S. S,
in prltlfillne »«r;
najnižjih cenah in najboljše kakovosti dobavlja pO vsej Jugoslaviji najstarejša in najbolje renomirana tvrdka te stroke
». Nntai Ih l
Katalogi brezplačno.  —  Hrvatsko dopisovanje. 4318
Polnogumijasti obroči
za tovorna avtomobile
Pnevmatika
ia kolaaa ia avtomobila
Kolesa Avtomobili
najceneje
J. Goret, Unija.
Ooapoavetaha aaata tverIZka 14«
„Triglav"
štedno kavo
iarlBe hezem j Mtrjn. n-vtse \mm toz sladkorja, mar-
mUU po na|ali;i de »mi Ia v Tanki
Del. družba „ rojlov"
tovarna branil v Smard pri Kanmikn.
Kopije tidi toadnus anrin.
GradDsno podjetje
ing. Dukič
Irjjnblfana. Basijava cesta 9
se pr poroča za vsa v to stroko spadajoča dela. 235
liana trgovina s osnjem
Proda se
dvonadstropna ia
v sredini Ljubfjane 2 lepim vrtom ter stanovanje aa kopca obstoječe iz 5 sob i pritikUnain«. Pismene ponudbe *od .Dvonadstropna ht5i 4630' na upravo Slov. Naroda. 4A30
Ff. Siiii, Lilia, Marijin trn 2,
DSifi: sive Hlajene MU) taa - oolplats to % io;
kakor tudi med drugim pornje dele sa čevlje lastnega iadelka iz
vrh mike teletine ln boksa.
COSULICH • tINE
prej (Avft**~Amertkana) Trti - Amerika sievafa potnike v lev Tork redoo S \rit v jo? m Ameriko po 1 krat meseiaa.
Odplov ooftnegs parniks Argentinfa % Jollji 1921.   Odp^ov brroparnika PreaidW W0ao:i 1 argoiiA 102L
*>0jaaaJ1a daje ln voz ee Ust« prednje
SIMOTI kmctcc
rlsvoi zastopnik ta Slovenijo 7 L'n v jtal ir.olodvorskt etica 2-
Medjunarodno transportno d. d. Jns. J. Lelnkauf — Emil Elcfahorn
laq*gb9 M&L br. S—22.   Br zalaui: Jngospedlt.
Podružnice: Brod na Ssvi, Bos. Src.'L Ostjek. Vukovar. Movisad, Koprivnica.
KRISTALUM
veleprodaja stakla i porculana
•» Zagreb, h
BoSkovKeva ul- br. 26*
Tel. br. 6 ~70.
preporuča svoje bogato skladište staklene i porculanske robe. Raspolaže u svako dob*, sa proizvodnjama iz prvorazrednih čeSkih tvornica kao i što i sa svim vrstima stakla Za urezivanje te gradjevne svrhe. — Preuzima narudžbe za takozvane »KOMBINIRANE VACJONE* sa skladišta i izravno iz tvornica uz dnevne tvorničke cijene. — Izvolite zatražiti djenike !
RIA
j o) J*L -IlSiI
prva Jugoslovans&La tvornica kemičnih proizvoda.
Zagreb. Kaptol br* 2L       TeleL inter. br. 3—73.
ll^^ll^l^mllmlm^!m^Tl^1lnTH~"^"^^"■""^^ —-TrrmnitrmmniirrnTnrirnrriniaiiiiii.....mmm
ProlzuaUa priznato najbolji kolomaz
razašilje se a burađima, (soddh) te drvenim i pletenim
kutijama (škatljah).
Cjenike i uzorke šaljemo na  zahtjev badava i franko. Paslte na zaštitni znak I
Internacionalna transport poslovnica
Podrntnlcna
W IE N I., WIeslrioerstrasse Nr. 6 BRATISLAVA, Donangasae Nr. 6
Prevzemajo kompletne   vagonske tovore in poedine  poSiljke  ia ođpromo s spremljevalci v kompletnih vlakovih v Jago8lavi|o ob kulantnfh pogojih. Točno vsak teden odhajajoči vagoni jamčijo za brzo odpremo. Veliki skladiščni prostori našim naročnikom v svrho kompletiranja lastnih vagonov na razpolaganje. Razjašnjenja, stalna previemanja se podeljujejo vedno najpripravneje.
Telefon Slov. SOS.
OBRTNA BANKA
v UjubManl Kongresni trg Itev. 4,
dale kredite . .brine mH. p. Izredala nmHlLBoipeMe utmavamria obrtnih tn Indnsfriliblh podletIL Izortnle ese ba.Cne transakclie .aikalantneja.
Vloge na knjižica in na teko« račun obrestuje s
od dne vloge do dne dviga.
ZaloMcatnj (tel odgaTorao .Yal«uin JKooitac.
77
08
17223805