Izhaja vsak petek popoldne. Velja za celo ,’eti !0 lir; za pof leita i lir; za tri megece 2 liri iti 60 stot Posamezna štev. 20 stot. — Urtdnu§tyc in uprava Trst, via delle Zudecche štev. 3. Telefon 19-50. — Dopisi ri&j se pošiljajo na uredništvo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, .rokopisi se ne vračajo. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone 80 mm. Finančni oglasi po 1 liro; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila «0 stot.Oglasi trgovcev in obrtnikov po 60 stot. Plača se naprej. Oglase sprejema ins. oddelek „Dela“.
Sami pravite, da ste pametni, pa prenašate, če vas kdo ustižnjuje, prenašate, če vas kdo objeda, prenašate, afco vara kdo jemlje, kar ste pridelali, prenašate, ako vas kdo v lice bije. In na vse to pravite, da ste pametni in da niste slabotni.
Sv Pavel.
Lei® I
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE V JULIJSKI BENEČIJI
V Trstu, dne H. Junija (929
K. Rad ek:
(Dalje.)
Nauki ruske revolucije.
Zrelost kapitalizma in socialistične revolucije.
Prvo vprašanje o socialistični revoluciji, ki si ga
tavi delavstvo je: kedaj bo neki prišla revolucija? Ker je marxizem pokazal delavstvu, da je zmaga socijalizma odvisna od razveja produktivnih sil, so si omislili marxisti radi tega nedoločeni pojem, da bo namreč socijalistična revolucija mogoča le tedaj, kadar bo prevzel kapitalizem vse gospodarstvo naroda in kadar bo narod razdeljen skoro popolnoma v malo skupino kapitalistov na eni, in v pretežno večino proletarcev na drugi strani. Oni, ki so sistematično falzificiral/ komunizem, reformisti, so celo izjavili, da socijalizem ne more zmagati v Evropi dokler ne podjarmi kapitalizem celega sveta. Kakor je znano, so hoteli oni s tem opravičevati potrebo, da se podpira od strani delavskega razreda kapitalistično kolonijalno pelitiko. Vsa argumentacija lažisocijalističnih strank na Ruskem, ki so se v času revolucije bojevale na strani meščanstva in ki se bojujejo sedaj po revoluciji v vrstah protirevolucije, obstoji bas v trditvi, da je socijalizem v Rusiji nemogoč, ker ne tvori proletarijat večine ruskega naroda.
Ta argumentacija je našla v Evropi odmev med vsemi onimi, ki so iz marxizma napravili golo mehanično kalkulacijo. Da se pokaže obsurdnost take argumentacije, naj služi dejstvo, da so v Nemčiji, v tej ekonomično najbolj razviti evropski državi ugledni znanstveniki, kot n. pr. Henrik Cunow mnenja, da ni zrela niti Nemčija za socijalizem. Jasno je, da se ne gre v dem oporekanju za večjo ali manjšo razliko številk v razmerju proletarijata proti neproletarskemu prebivalstvu, temveč za popolnoma nejasno nazianje o prehodu iz kapitalizma v socijalizem.
S svojo teorijo o zrelosti kapitalizma bi hotel E. Cunow dokazovati, da mora izvršiti kapitalizem tudi delo socijalizma, ki naj bi se uresničil le tedaj, ko bi bilo že vse pripravljeno pri pogrnjeni mizi. Pri trditvi, da ni Nemčija zrela za socijalizem, se naslanja Cunow na argumentacijo, da mora kapitalistična država prevzeti v svoje roke vso industrijo, predno bi se je polastil proletarijat, kadar stopi na krmilo države. Zakaj pa ne bi smel prevzeti proletarijat naravnost vso trustizirano in kartelizirano industrijo v svoje roke? Po Cunowi tezi bi zmagal proletarijat šele tedaj, ko bi se kapitalizem razvil do one točke, ki jo je prav lepo karakteriziral Bernard Shaw. To je, da bi katerisibodi kapitalist, degeneriran do nivo-a opice in brez možgan, pritiskal enostavno na gumb in s tem povzročil gibanje celih milijonov delavcev-sužnjev in bi bilo proletarijat-^ potem prav lahko, da zapodi od centralnega aparata opico-kapitalista brez možgan, ter mu razbije lobanjo. Pri tem p s. bi moral prolctai-ij&t saa plačati zelo drago to olajšavo svojega dela in sicer z vsem trpljenjem, ki bi si ga povzročil s tem, da bi hladnokrvno opazoval in gledal, kako uničuje kapitalizem kar mehaničnim potom in sistematično cele milijone sužnjev. Resnici na ljubo naj bo povedano, da je pojem mehaničnega prehoda kapitalističnega sistema v socijalizem v protislovju z dejstvi in pojmi, ki nam jih nudi zgodovina. Ravno-tako je v protislovju z vsakim logičnim pojmo vanjem o možnosti kapitalističnega razvoja. Tudi prošle gospodarske uredbe niso izginile edinole •tedaj, ko so jim nove uredbe odvzele vsako podlago, marveč šele tedaj, ko so bile one odveč, in jih ni mogel novo nastajajoči red več trpeti.
Kapitalistični red prične prehajati v socijalistični tedaj, ko povzroča kapitalistična družba ljudstvu takšna trpljenja, da jih to ne more več prenašati in se upre proti kapitalistični nadvladi, — tedaj torej, ko ne morejo mase več prenašati kapitalističnega gospodarstva. Kadar pride ves razvoj kapitalizma v eni deželi do one stopnje, na kateri se že nahajajo najvažnejše panoge industrije, kredita in trgovine koncentrirane v .rokah kapitalističnih skupin, tedaj bo zamogel proletarijat, nahajajoči se v ustaji, prevzeti v svoje roke industrijo, trgovino in kredit. Te panoge bodo morale brez nadaljnega preiti v roke zmagovitega delavskega razreda. Dolžnost proletarijata je. da skuša io izvršiti. V oni meri. v kateri je v gotovi deželi gospodarstvo razvito in razširjeno, bo pa preoblikoval proletarijat to gospodarstvo v večjem ali manjšem obsegu, direktno v svojem lastnem interesu. Ali pa se bo moral začasno omejiti na samo socializacijo že koncentriranih panog gospodarstva, medtem ko bo zamogel privesti k socijalizmu druge panoge, kakor n. pr. poljedelstvo polagoma in sicer radi odvisnosti tega od že socializiranih središč industrije, kakor tudi radi odvisnosti poljedelstva od mesta.
Tako je na Ruskem.
Proletarijat tvori na Ruskem nedvomno manjšino prebivalstva, toda ruska industrija železa, premogovniki, petrolejski vrelci, železnice in telegrafi, so koncentrirani v malih rokah. Vse te pa nege vodi majhno število bank in te vsiljujejo svojo gospodarsko vojno vsej agrarni deželi.
Nevzdržljivi položaj, ki ga je porodil kapitalizem s svetovno vojno, je cal masam sunek, da so se dvignile in šle v boj proti kapitalistični carski državi. S pomočjo kmetov, ki jih je moril kapitalizem tekom treh dolgih let, se je delavstvu posrečilo polastiti se države.
Oni, ki hočejo vzdrževati tezo o mehaničnem prehodu kapitalističnega gospodarstva v socijalizem, smatrajoč, da je udejstvitev socijalizma možna le tedaj, kadar je proleiariziranih devet desetink prebivalstva, so skušali delavstvo prepričati, da je socijalizem nemogoč, ter prigovanjali temu delavstvu naj se povrne v kapitalizem. To je bil predlog menjševikov,
Delavci pa se niso mogli več povrniti v kapitalnem, ne da bi se oni sami in cela dežela pogreznila v največjo revščino. Ako bi prišli kapitalisti zopet na krmilo, bi naložili delavstvu vse vojne stroške,
prid, bi pomenilo strmoglaviti se v prepad kapitalistične bede. In to radi bojazni, da ne bi bil mladi proletarijat v stanu voditi one poglavitnejše sile ljudskega gospodarstva, ki jih je centraliziral kapitalizem.
To ne bi bil le politični samomor, temveč je to tudi praktično nemogoče. Kaj pomeni pc-— tek h kapitalizmu? Predvsem bi pomenilo dati novo oblast v roke kapitalistov, kajti proletarska država vendar ne more varova ti kapitalističnih profitov, j. a enostavna konstatacija zadostuje popolnoma za to, da se dokaže vso utopijo povratka h kapitalizmu.
Pa ni bilo le navadno naklučje ono, ki je omogočilo ruskemu proletarijatu, da je prevzel meseca novembra 1. 1917. oblast v svoje roke. — On je vzel oblast v svoje roke radi tega, ker je kapitalistična vlada izgubila zaupanje ne le v proletarskih masah, temveč tudi v meščanskih krogih. Prvi predsta-vitelji,ruskega kapitala, to so rtlzni Gučkovi, Milju-kovi, Tereščenki in njih socijalistični trabantje: Ceretelli, Kerenski in Černov, so bili tako obsovra-ženi od ljudskih mas, da so jih te zapodile, ker so 'ih spoznale po njihovih delih. Če tudi se ne bi bili delavci spuntali in polastili oblasti, ne bi se bili mogli ti predstavitelji kapitala vzdržati niti za minuto več. Rusija bi bila plavala kakor ladja brez krmila v razburkanem morju, plavala bi bila kaosu nasproti, tako da jo ne bi bil v stanu rešiti nihče in bi bila postala končno čisto navadni plen tujega kapitala. Samocbsebi je umevno, da ta poslednji ne bi bil bolj »zrel«, niti ne sposobnejši, da uredi razdrapane razmere v korist ljudskih mas, kot je bil za to sposoben mladi a energični ruski proletarijat.
V enakem položaju kakor Rusija se nahajajo Avstrija in Italija. Izkušnja ruske revolucije pa pravi, da ne prične socijalistična revolucija tam, kjer je kapitalizem najbolj razvit. Najmočnejša organizacija kapitala ni v stanu olajšati ljudskim masam trpljenja, ki ga poraja kapitalistični nered. Res pa e, da je ta kapitalistična organizacija v stanu, da potlači mase mnogo bolj, nego bi -bila v stanu oblast mlajših in manj razvitih kapitalističnih dežel. Socijalistična revolucija prične najprej v onih de-elah, v katerih je kapitalistična organizacija šibkejša. In ravno one dežele, v katerih je moč represivnih organov omajana, postajajo središča, kjer se poraja socijalizem, kjer prične socijalistična revolucija.
Ta se pa težko vzdrži v okvirju enega samega naroda in to radi tega, ker bi bila dotična dežela po zmagi nad lastnoi buržuazijo ogrožena od bur-žuazije onih dežel, kjer se je še ohranil kapitalistični sistem. Zmaga socijalistične revolucije se ne more utrditi v eni deželi, če se ni udejstvil socijalizem po vsem kontinentu. Socijalistična revolucija pa ne •nore S«/.ali dotlej, ko se vzdigne kot en sam mož proletarijat celega sveta. Resnica pa je, da so so-cijalistične revolucije v gotovi državi produkt mednarodnega kapitalističnega razpada, ter tvorijo tudi element, ki povspešuje splošni razpad kapitalizma.
S tem je dan odgovor prvemu vprašanju, ki se predstavlja mednarodnemu proletarijatu:	»Kedaj
se prične lahko s socijalistično revolucijo?« Ta se lahko prične in se mora tudi pričeti v vsaki deželi, kjer je postal položaj, vstvarjen po kapitalizmu nevzdržljiv.
Trpeče ljudstvo se požvižga na razne štatistike Cunowa in njegovih tovarišev. Ognjeniki 'revolucije ne čakajo, da se odprejo na migljaj spretnih manipulantov štatistike in katedratičnega socijalizma. Kdor hoče z raznimi statističnimi tabelami v roki dokazovati ljudskim masam nemožnost socijalistične revolucije, se s tem izda, da ne razume prav nič O' marxizmu.
Friderik Engels že lahko zgrešil, kadar je v desetletju od 1. 1880. do 1890. trdil, da se ^približuje konec kapitalizma. Sama možnost te zmote dokazuje, da nima njegov in Marxov nauk prav nič skupnega s Cunowo statistiko. Ta okostenelost marxizma je naravnost zločin proti njegovemu duhu, katerega se po krivem razlaga z mirno evolucijo kapitalizma. Iz izkušnje ruske proletarske revolucije pa sledi, da je ta okostenelost marxizma edinole produkt protirevolucionarnega mišljenja. Po izkušnji velikega ruskega preobrata vemo, da je tako statistično mišljenje le protirevolucionarna utopija.
Vsa zagovarjanja falzificiranih Marxovih teorij niso zamogle preprečiti političnega padca raznih Ceretellijev in Danov. Proletarijat, o katerem so ti in drugi govorili, da »ni še zrel za revolucijo«, jih je pometal na gnojišče zgodovine. S tega gnojišča sikajo lahko svoj strup proti revoluciji ruskega delavskega razreda, toda je ne zamorejo nikdar več ustaviti. Lahko utegne evropski kapital udušiti revolucijo, ako se ne vzdrami evropski proletarijat in ne zgrabi za ono orožje, ki ga je znal tako spretno sukati ruski proletarijat. Ta revolucija pa je. faktično revolucija proletarijata in skuša s •svojimi socialističnimi organizacijami premagati v hrabrem boju kaotični sistem kapitalističnega proizvajanja. Zatorej je to izrecno socijalistična revolucija, ki jo zamorejo udušiti edinole Huni imperijalizma. In tega ne zamorejo prikrivati ni menjševiki in tudi ne njih evropski opičji posnemovalci. Ruska revolucija se niti ne more odreči svojemu socialističnemu značaju, kajti ta stoji pred njo kot zvezda-voditeluca in je neizprosna usoda zgodovine. Socijalistični značaj pa jej je bil vtisnjen vsled železne potrebe in samega imperialističnega značaja vojne.
(Dalje prihodnjič.)
DOČOIIM V AibSRijl
Valona obkoljena^
Že del; časa sem se odigravajo v Albaniji dogodki, ki ogrožajo položaj tam se nahajajoče italijanske zsedbene '<vs.ke. V Albaniji je vse polno ustašev, ki se že bore in ki se hočejo boriti proti Italiji. Seveda — in to je treba odkrito priznati — nima to gibanje v Albaniji nobenega resnega stremljenja. Nedvomno se tepejo Allnnci tudi sedaj, kakor vedno, za interese, ki niso njihovi. Že dolgo časa sem je Albanija pozorišče krvavih bojev, ki jih dirigira diplomacija evropejskih velesil. BiH so časi, ko so bili albanski ustaši v službi Turčije, potem v službi Srbije, kasneje v službi Italije in to*gre naprej. Narod se tepe, ne da bi vedel zakaj. Morda je sedaj drugače. Ni mogoče tega natančno vedeti, ker so poročila in vesti o tamešnjih dogodkih precej skromna in nejasna.
Pri vsem je pa oči vidno dejstvo, da ni več ona Italija, ki si misli, da ima tam svoje posebne pravice in svojo pcseb.no kulturno misijo, tako priljubljena, kakor se .je včcG.ifr zdelo in da itma skoro vse ljudstvo proti sebi. Kdo .je to povzročil ne verno, resnica izgleda danes tako.
Albanski ustaši so sedaj obkolili Valono in v mnogih delih nesrečne dežele se že vrše prave pravcate vojne praske med ustaši in italijansko vojsko. Ustaši so obkolili že več karabinjerskih postaj in polovili moštvo. ^
Italijanski vojaki pa nimajo nobenega veselja boriti se v tuji deželi, za interese, ki jih ne poznajo. Poleg tega je tudi italijansko delavstvo sklenilo, da ne bo pustilo odpluti parnikov, ki bi hoteli prenašati vojake v Albanijo.
Italijansko ljudstvo je ski;jno sito vsake vojne. Zahteva zato, naj Italija zapusti Libio in Albanijo.
Kako se bodo končali dogodki v Albaniji, ni mogoče danes vedeti. Zanimivo je pa vendarle, kako lep red vlada danes na svetu.
Mednarodni delavski bojkot Hortyevi Ogrski
Hortyeva reakcija na Ogrskem se nadaljuje. Vsak dan prihajajo v svet nove vesti o novih zločinih ogrske bele garde nad tamošnjim proletariatom. Kakor, da niso bile dovolj vislice, ki jih je »krščanski režim« posejal po celi deželL, nesrečnega ogrskega ljudstva, je začela reakcija izganjati vse, kar se ne mara slepo udati plemenitim zločincem. Na tisoče je bilo že dijakov izgnanih in delavstvo je pričelo že samostojno zapuščati deželo pred bojaznijo Horiyjevega sistema.
Toda Ogrska ni osamljena. S sedanjo ogrsko reakcijo simpatizira ves buržuazni svet.
In kakor je buržuazija med seboj solidarna, mora biti solidaren tudi proletarijat. Kakor podpira bur-
žuazija ogrske magnate, mora podpirati evropski zavedni proletarijat ogrsko delavstvo.
Internacijonala strokovnih organizacij je radi tega sklenila izvršiti mednaroden delavski bojkot ogrski reakciji. Temu pozivu se je takoj odzvala splošna delavska zveza v Italiji in socijalistična stranka v Italiji. V to svrho se bodo vršili v nedeljo, 13. t. m. po vsej Italiji shodi., na katerih se bo govorilo o tem bojkotu. Delavstvo mora izvršiti ta bojkot popolnoma in energično. Seveda bodo pri tem trpeli deloma 'tudi delavski interesi. Toda ne da se pomagati.. Ogrsko ljudstvo mora dobiti še samo v sebi dovolj eneržije in poguma, da se dvigne zoper svojo reakcijo in očedi tako svet pred nevarnostjo, da se ne bi ta reakcija širila po drugih delih sveta.
V Ogirsko, toliko časa, dokler bo vladala tam sedanja reakcionarna vlada, ne sinejo več iti železnice, ne sme iti več tja ničesar. Mednarodni proletarijat mora pokazati svojo moč in svcj.o silo s tem, da izvede ta bojkot do ■skrajnosti.
Ogrska reakcija se je že prestrašila sklepa internacionale strokovnih organizacij. Že delajo na to, da bi preprečili bojkot in vlada sama je imela namen podati d emisije. N* jih podala, ker upa še vedno, da proletariat ne bo izvršil svoje grožnje. Toda proletarijat bo svojo grožnjo izvršil, ker je to njegova dolžnost, ker jo mora izvršiti. ‘
Bojkot mora trajati toliko časa, dokler ne bo nehal na Ogrskem sedanji Hortyjev reakcionarni in zločinski sistem.
Akcija v Italiji se bo izvršila dogovorno s skupinami socijalistične stranke. O načinu, po katerem sc bo bojkot vršil, bomo poročali, ko bodo organizacije to natančno sklenile.
Splošna stavka v Tridentu,
Hissk@=p©llsk® w©fea.
Pravzaprav ne vemo čemu se nadaljuje imenovati rusko-poijska vojna. Vojna ni med Rusijo in Poljsko. Vojna je med proletariatom in buržuazijo, med komunizmom in kapitalizmom. In to kar se vrši ob rusko-po-ljski meji, je le e.n del velike bitke, ki jo bije že dlje časa proletariljat proti kapitalizmu.
Vesti, Iti prihajajo o tej vojni, so, nekaj časa sem, precej 'skromne. Imamo vso pravico si misliti, da pač radi tega, ker jih Poljaki dobivajo kakor so vredni. Ako bi šlo Poljakom dobro, bi sami in z njimi vse meščansko časopisje raztrobentali v svet vsako : najmanjšo zmago. Ako molče, je znamenje, da so tepeni.
In res naznanja zadnp brezžična brzojav iz Moskve, da £e vrše na Poljskem hudi boji in da prodirajo boljševiki dalje. Skromno in mrzlo poročilo kakor so skromna vsa poročila, ki jih pošiljajo v svet boljševiki. Toda v skromnosti se je vedno skrivala resnica. Rdeče čete napredujejo. Da je to resnica je dokaz že v tem, da je Anglija pričela prav resna pogajanja s sovjetsko Rusijo.
Krvavi izgredi v Gradcu
12 mrtvih, 23 ranjenih,
8, t. in, ije prišlo v Gradcu do krvavih izgredov in do spopadov .mfed ljudsko množico in policijo. Spopad je zahteval 12 mrtvih in 23 ranjenih. Do teht izgredov je prišlo vsled velikega pomanjkanja in vsled ogromne draginje, ki je povzročena deloma tudi po venižništvu.
Tudi v Gradcu tore) se pošilja nad množico, ki zahteva kruha, policitjo in -vojake. Kakor da ni naredila vojna dovolj žrtev. Seveda trdi oficijelno poročilo, da je množica napadla policijo. Toda, kdo se ozira danes na ofioijelna poročila. Kdor ve, da je danes ljudstvo neoboroženo in da je policija ter, da so vojaki oboroženi, bo kmalu vedel na čigavi1 strani je pravica in kdo so orni, ki streljajo in kdc» so oni, ki pri takih itaikozvanih izgredih umirajo.
Do kedaj?
Konflikti meti množice in karabinjerji
En irrtev in štirje ranjeni
V sredo, 9. t. in. je izvršilo delavstvo v Tridentu splošno stavko v znak solidarnosti s stavko natakarjev in brivcev, ki traja že nad leden dni.
V četrtek, 10. t. m. se je zbrala ogromna množica 'stavkujočih pred delavsko zbornico, kjer sta govorila sodruga Flor in Pilati. Od tod je šla množica v sprevodu pred generalni civilni komisarijat, kjer je bila sprejeta posebna, komisija delavcev. Med sprejemom je prišlo med množico, ki je čakala vrnitev svojih delegetov, do konflikta s karabinjerji. Karabinjerji so pričeli streljati brez vsakega vzroka, Koj po oddanih strelih je obležal na cesti en mrtev in štirje ranjenci.
Razburjenje v Tridentu je veliko.
SoHrug Sna nočs nmnistije
Glasilo čeških komunistov, v Brnu naznanja, da komunist sedtug Muna ne sprejme pod nobenim pogojem amnistije. Sodrug Murna, ki je bil več mesecev zaprt in ki se ga je izpustilo vsled splošne amnisuje in pa najbolj radi tega ker mu niso mogli ničesar dokazati, zahteva, da se razprava proti njemu na-dljuje. Ima namreč dovolj dokazov v rokah, ki pričajo, da .so delale vladne oblasti dogovorno proti njemu s socialnimi patrijoti.
11
03&V3 vlada presš iSai^janSi1 © s&onsifo poda svoj© datnisils
Socijallsti pršil ssski renkdji. Zmaja delavstva proti podražmla kruha
Kmalu potem ko je sestavil Ni t ti skupaj s ple- si gospodje, da bodo omehčali duše in srca delav rikalci in drugimi protidelvskimi ^strankami svojo novo vlado, je bila prva naloga te reakcionarne vlade, da se požvižga na prejšnje sklepe državnega zbora in je izdala odlok po katerem naj bi se kruh podražil. Cena kruhu, temu vsakdanjemu niti ne dobremu kruhu, naj bi bila eno liro1 in 50 stotink.
To je bil prvi sklep nove vlade in so si mislili zastopniki italijanske buržuazije, da bo delavstvo na
¥@Sit¥@ na Nesnikem
Zmaga ©5csfraR?s*i& sfraes”«
V nedeljo, 6. t. m, so se vršile po vsej 'Nemčiji (iz-vzemši v onih delih Nemčije, ki so okupirani po francoskih četah) volitve v državni zbor. Nimamo
še natančnejših podatkov. Toda že prve in vse na-,	slednje vesti pričajo jasno, da so dale volitve	velike
bi	prisilili delati delavstvo 12 ur	na dan, da	izžejo	uspehe ekstremnim strankam. In sicer toliko	levim
iz	njih sredstva v	svrho plačila	dolga, kakor tudi I	kakor desnim ekstremistom. Katoliški center	je pc-
sredstva za nova	oboroževanja.	Kapitalisti	ne bi i	polncma poražen in velik poraz so doživeli	tudi
preprečili gospodarskega poloma, temveč bi zvrnili posledice tega na delavce. Komunistično gospodarstvo jc uporabljanje vseh proizvajalnih sil po do-ioCenem načrtu in v prid ljudskih razredov. Baš radi tega, ker 'e dežela grozno- trpela vsled vojne, 'e komunizem edina pot, po kateri se delavci rešijo iz stiske in pomanjkanja, v katerem se nahajajo v kapitalistični družbi. Odreči se od samega začetka uporabi in organizaciji tega gospodarstva v svoj
večinski socialisti (Noske-Scheidemannovci). Pri tem so pa. želi velike uspehe neodvisni socijalisti.
Vsled izida volitev je sc c ij a.l no-p a tri jo ti č n a vlada podala demisije. Sestava nove vlade bo precej težka stvar že radi tega, ker ne sprejmejo neodvisni soci-jalirti nobenega sodelovanja z meščanskimi strankami.
Bodočnost nam zna prinesti na Nemškem še mar-sikako iznenadenje.
ta odlok molčalo. Zgodilo se je narobe. Delavstvo nele, da ni molčalo, marveč je pričelo resno gibanje proti vsakemu podraženju te vsakdanje ljudske hrane.
Dvakrat je že glasoval parlament proti podraženju kruha. Nova vlada je hotela preko parlamenta in hotela podražiti kruh kljub vsem sklepom državnega zbora. Delavstvo v Italiji pa ni hotelo prenesti mirno tega liberalno - klerikalnega nasilja, in je pričelo resno gibanje, ki se ga je vlada morala ustrašiti, V vseh italijanskih mestih so se vršili protestni shodi in v mnogih krajih je prišlo celo do spopadov med delavci in onimi, ki .imajo nalogo, da vzdržujejo takozvani red. Vodstvo socialistične stranke, vodstva delavskih zbornic in mnoge občine, ki so v socialističnih rokah, so to gibanje podpirale in sklenile resolucije proti podraženju kruha. V Bari je policija streljala na množico ,mesto cenega kruha, so dali svinčenke in mnogo je bilo ranjenih in aretiranih.
Razumljivo je, da bi bila škodovala ta podražitev kruha najbolj delavskemu in kmetijskemu prebivalstvu. Nič čudnega torej; ako so se uprle tej. novi vladni nakani samo delavske in kmetijske množice. Socialistični poslanci so pa sklenili, da se bodo uprli z vsemi silami, tudi z obstrukcijo, proti takemu vladnemu dekretu.
Vlada je kmalu spoznala, da niso več časi, ko je smela delati kar je hotela. Spoznala je, da hočejo delavske množice voditi same svojo pelitiko, spoznala je, da je v teh množicah moč in železna volja in jo tudi spoznala, da nima pravice delati preko volje državnega zbora. Zato je potegnila nazaj svoj odlok glede podraženja kruha in napovedala, da bo stavila tozadevni predlog na prvi seji parlamenta.
Delavske množice so torej žele svojo prvo’ zmago v tem oziru. Vlada se je morala potegniti nazaj pred navalom, pred orjaškim protestnim gibanjem izstradanega ljudstva. Ljudstvu se je hotelo dati dražji kruh. Bogataše pa se ni imelo poguma, da bi se jih prisililo naj naznanijo takoj svo.ja imetja. Hotelo se je dati izkoriščevalcem možnost, da skrijejo in prikrijejo del svojega bogatstva.
Toda vprašanje kruha je spravilo na dan še veliko drugih delavskih vprašanj. Bolj in bolj je jasno, ca m meščanstvo s svojim kapitalizmom v stanu upostaviti reda v splošni nered, ki ga je samo vstvarilo in kaže se bolj in bolj .nasprotnost tega meščan-stva. Ako gredo danes množice na ulico, ne gredo več samo za eno stvar in pred seboj imajo vedno svoj končni cilj, v katerem hočejo uničiti enkrat za vselej to nesposobno buržuazno družbo, ki zna samo požirati bogate sadove delavnega ljudstva. V Bari in drugod se bijejo delavske množice na ulicah za barikadami. Ali si misli gospoda res samo radi kruha? In kje so vsa druga vprašanja, kje so vsi drugi problemi, ki jih hoče rešiti ljudstvo v svo:o korist. Nervoznost je splošna in vsi'? ah te'”? jo danes komolc prostora pri družabnem banketu. Mislili so
stva z reškim, jadranskim in drugimi sličnimi vprašanji. Mislili so si, d.a bo ljudstvo v Italiji zadovoljno ako bodo imeli Trst, Trentin, Gorico in drugi kraji italijanskega gospodarja. Toda proletarijat je sit takih komedij in zahteva svoje pravice. Zahteva in jih bo zahteval .in se zanje boril dokler jih ne bo izvo-jeval. Preko tega se ne gre. Kdor hoče preko proletarijata, zgreši svoje račune že v naprej. To so občutili gospodje že marsikje; občutila je nova italijanska vlada sedaj, in občutile bodo tudi nove vlade pa naj jih sestavi Nitti, Giolitti ali kdorkoli si bodi.
Danes 'še hoče ljudstvo kruha in dela. Danes še je delavstvo pripravljeno pustiti se izkoriščati za košček vsakdanjega življenja. Jutri ne več.
Delavstvo je torej prisililo vlado, da je potegnila nazaj svoj dekret, Kruh se ni podražil. In se tudi ne bo podražil ako bo znalo delavstvo varovati sebe in svoje družine in svoje stare pravice. Nove pravice si bo moralo seveda še izvc.jevati.
Delavsko gibanje je spravilo položaj nove vlade v skrajno stisko. Nameni socialističnih poslancev so vladni položaj še poostrili.
V sredo 9. t. m. se je otvorila v Rimu poslanska zbornica. Nitti je prečital dekret s katerim je bila sestavljena nova vlada. Spoznalo se je pa takoj, da je vlada obsojena na smrt koj ob svojem rojstvu. In res je Nitti tudi sporočil zbornici, da je nova vlada že podala demisije. Za Nittijem je govoril socialistični poslanec Mcdigliani, ki je izjavil, da se bedo borili socialistični poslanci do skrajnosti proti vsakršni reakciji, proti vsakemu podraženju ljudskih živil in .je ojstro ožigosal klerikalno (ljudsko) 'stranko, ki se baha s tem, da ima svojo podlago v ljudskih množicah koje pa samo izkorišča in kojim je hotela podražiti kruh. Nadalje je predlagal naj, zbornica nadaljuje svoje delo tudi brez vlade.
Klerikalni poslanec Cavazzoni je skušal braniti s.vojo stranko in klerikalne ministre. Ni se mu posrečilo, ker je vsem znano kakšno dvoumno in pro-tiljudsko politiko uganja ta neljudska stranka. Med govorom liberalnega poslanca Saroncelija je prišlo v parlamentu do ojstrih spopadov med socialisti in liberalci in je bil končno predlog Modigliani.ja, ki je šel za tem, da bi zboroval parlament tudi brez vlade, odklonjen.
Zbornični predsednik je na to zaključil zbornico in povedal, da bodo poslanci povabljeni pismeno na drugo sejo. ■
Komaj je bila vlada sestavljena in se pokazala parlamentu, je bila »prisiljena, da poda demisije. Komaj je bil parlament sklican, je že zaključen .in poslance se je poslalo domov. Delavstvo je odločilo in to pove jasno, da se bo delalo odslej naprej delavsko politiko ne več v parlamentu, marveč, ako bo treba, na ulici in v cjelavskih zbornicah.
Sedaj se bodo prepirali komu bo dal kralj nalogo, da sestavi novo vlado. Govori se, da bo dal to nalogo Giolitti ju, in res se shajajo okolu tega moža tudi oni elementi, ki so bili vedno proti njemu radi tega ker je bil Giolitti proti vojni.
Delavstvo se ne ozira na imena. Naj pleše meščanstvo svoj parlamentarno - vladni ples. Kdorkoli naj bo na vladi, naj ve, da ne bo moral delati brez delavstva. Delavstvo pa hoče delati ^amo, samostojno svojo pelitiko v svojo in splošno korist.
Pafrlofizam
Kako nastaje pntriotizam? Jeli to prirodjeno ljudi skoj duši ili je pako odgojem usadjeno n ljudsku dušu i stvoreno prilikama? Prije nego li odgovorimo na to, moramo biti na čistu, što se uopče misli pod riječi patriotizam.
Tudju riječ prevesti jednostavno sa »ljubav prema domovini«, to neide; jer u patriotizmu, kak# se on danas tumači i kako on djeluje na ljude i goni ih na razna djela, krije se više toga. Nije to samo ljubav prema vlastitoj zemlji, ljubav, koja svojo; zemlji želi sve naijbolje, ljubav, koja želi, da se vla-stita zemlja uspne na najviši stu.panj razvoja, nego u tom patriotizmu se krije odvratnost i neprijateljn stvo prema svemu, što je tudje. Današnji patrioti-* zam traži od nas, da ljubimo svoju zemlju onakovu kakova jest, i jer je ona baš onakva, kakova jest. On traži od nas, da se prema itudjincu držimo kri-i tički i ne dopušta nikakovo objektivno prosudjiva-nje; on traži, da se svim silama stane na put svakoj tudjaj invaziji.
Taj patriotizam ne dopušta, da se poprimi išto, što je bolje kod drugoga, jer on po svojo} naravi ne priznaje, da igdje može biti što boljega, nego li je njegovo vlastito. Taj patriotizam nalaže i vlastito zlo smatrati dobrim, jer ako je zlo — vlastito je zlo,
To ije pupolarni patriotizam, kakor se danes uli-jeva u dušu narodnih masa. Njegova je zapovijed kroz reakoijonarna, jer veli: »preziri tudje dobro, a ljubi svoje vlastito zlo!«
U tom pariotizmu nema mjesta onoj misli, da treba iznašati pogreške i slabost vlastitog naroda i uzimati primjer na boljima, da se dodje do višeg s/tupnja blagostanja. Tu nema onoga, što pedagozi iznese kao prvi uvjet napretka: strogu kritiku nad samima sobom, asimilaciju dobra izvan našega vlastitog kruga, težnju za objektivnom spoznajom t za istinom.
Ne, svega toga ne pozna današnji patriotizam. Ko teži za ovim spomenutim, za njega vele, da' truje narodnu dušu, da buni narod, da je izdajica.
Današnji patriotizam je kroz uzak i tjesnogrudan, sebičan i bezobziran, nepravedan i nasilan. Današnji patriotizam se ne razlikuje u ničemu od šovinizma, a kao takav ne može čovječanstvu koristiti, nego naprotiv silno naškoditi.
Tim bolesnim patriotizmom zaraženi su danas svi narodi, jer su svakom narodu postoji jedna klasa, koja podržaje takav patriotizam radi svog probiika, radi toga, da udobno živi na ledjima svog naroda. Za ovu klasu je patriotizam ekomonska kombinacija, trgevačka spekulacija, koja radi sa mnogim srestvima, a ta su: crkva, škola, govornica, novina i knjiga.
Klasa koja podržaje patriotizam u narodu, ujedno ije klasa, koja vlada narodom. Ona si je što šilom, milom, prisvojila prava, da narodu gospodari i da ga tobože štiti protiv tudjinca. U ime zahvale za til zaštitu, drži vladajuča klasa, da če narod -sam moči uvidjeti, da mora tu klasu uzdržavaiti i davati joj najbolje plodove svoga rada.
Ova zaštita protiv tudijšnca, čini se, da je najbolj! lepak za neuke narode i najbolje srestvo za održa-nje moči vladajoče klase.
Vladajuča klasa, svojoj patriotskoj propagandi riše narodu stranoga nepršjatelja u naigroznijim slikama, a narod strepeči pred tim grozotema i ne osječa, da mu mnego veči neprijatelj sjedi na vratu.
Vladajuča kl^sa pomoču patriotizma igra pred narodom onoga lopova, koji je nakon počinjene kradije izletio na ulicu i počeo vikati, držite tata, i tako svratio pozornost na nekega trečega, da sa sebe zbači krivnju.
»Držite tata!« — viče danas bnržoazija svake države, a ubogi narodi upiru oči preko granice, a pra-vog tata, i dajje podržavaju u svojoj' sredini.
Vladajuča klasa u svojoj propagandi patriotizma nema ništa zajedničkog sa Ijubavju prema domovini ili sa blagostanjem naroda, Baš ta tobože "rodoljubna klasa daje narodu sve, što je reakcijonarno, zaostlo i štet no, a uskračuje narodu sve, što je napredno, istinito i što vodi do prave slobode.
Na.jvečji patrioti su največji reakcijonarci, največl Deprijatelji slobodne misli, največi protivnici ljudske
jednakosti, i onda narod od takovih ljudi može oče-kivafi samo veče rabstvo, veče ugnjetavanje.
Čovjek ne bi učinio ni na|thanjn nepravdu, ako bi svim tim ne prijatelji m a dan?.5njeg društva zani]ekao svaku iskrenost i poštenje! Iz »Crvenog kalendara«.
Učiteljstvu v premišljevonje
»Goriška straža« z dne 3. t. m., št. 23. je primesi a v kotu uredništva pod naslovom »Komunizem 'uč.o notico, ki zasluži po svoji tendenci nekaj odgovora.
Tendenca te nioitice je, po mojem razumevanju: ^■učiteljstvo mora imeti kuratorja, varuha, ki naj mu Hbo (učiteljstvo) lepo v vseh stvareh podložno, ono ne sme s-toriti nikakega koraka, ne da bi prej pra-šalo onega kuratorja za dovoljenje. Ono ne sme biti v svojih stvareh samostojnega mišljenja in dejanja; ono ne sme storiti poti, ki bi ga pripeljala do zboljšanja gmotnih in pravnih razmer.
To nekako čutim iz one nad vse neprimerne no^ •tiče, 'ki vsekakor ni (na mestu tn ni ob pravem času zagledala luč tega sveta.
Že od leta 1869. se učiteljstvo bori in bori proti rvsem, da bi doseglo pošteno odmerjene prejemke, *cLa bi si izboljšalo svoje gmotno stališče, da bi se iou dala ona veljava, ki mu gre po njegovem delu ‘kakor najvažnejšemu kulturnemu faktorju. Ono se ■ibori, da bi se mu dalo vse pogoje za dostojno in tstanu primerno življenje.
Do danes ni še doseglo tega, ker vsakikrat so se jzdružili proti njemu vsi oni, ki žele, da ostane učiteljstvo lepo ponižno, ki so vedno zahtevali za-se jstališče varuha nad tem stanom.
; Dostikrat je bilo že na pravi poti, dostikrat bi ifoilo doseglo stališče, ki mu pritiče, a vsakikrat so ;ga vrgli z raznimi intrigami iz peti. Padlo je v ?blato, iz katerega se je po trudnem in mučnem de-;lu komaj izkopalo. Stopilo je vnovič na pot. da bi •se rešilo raznih varuhov, ki so mu stali s peto na tilniku, Igra se .je pričela z nova!
Tako je v tem večnem kaosu oportunizma le ono ■samo trpelo, umrlo in se ni moglo vzpeti iz nižin življenja na gorko solnčno pot. Hlapčevalo je ved-<no. Vsled večnega Sisifovega dela je skoraj obnemoglo'. In, da vseeno vzdrži sebe in svojce, da ne -pogine samo od gladu, se je začelo loviti za stranskimi dohodki tudi takimi, ki niso bili in niso v čast temu stanu.
Dolga voijna doba ga je skoraj uničila. Mnogo žrtev tirna zapisanih ta čas trpljenja in pomanjkanja v <svojih analih. Kdor ni videl groze pomanjkanja in siromaštva, naj bi bil stopil v stanovanje učitelja, naj bi bil pogledal nai ognjišče, naj bi bil pogledal v prazne lonce in kozice, sklede in krožnike! Tako 'je bilo! Jaz, ki to pišem, sem videl mnogo gorja v tej prokleti vojni, ki' so jo nekateri (vsaj v za Eetku) blagoslavljali, a takega gerja in pomanjkanja kot v hiši učitelja niseri! videl niti- v beračevi hiši kakor v hiši uoitelja-proletarca od nobene strani podprtega* in ne plačanega. Bridkih solz in žalosti je bilo prepolno. In v tej sili in drugi mi je ■ marsikatera "učiteljeva žena rekla: (pri vsej grozi, ki jo je navdajala, ko se je zamislila na jarke, granate, šrapnele, na puške in kanone) »Bog, ako bi ne bilo v teh naših krajih voj ako v!« In zakaj lot? Dobilo se je tu pa tam iz rok teh samih lačnih revežev mrvico neobhodno potrebnega živeža, kako obuvalo, obleko, ki je vendar za nekaj časa zakrilo noge.
V	tej prebridki dobi se niso hoteli oni, ki bi hoteli še dandanes igrati vlogo varuhov, zavzeti za zboljšanje naših gmotnih razmer. Oni, ki smo prestali to najhujšo dobo, ne moremo vsprejeti varuš-<tva. Urejali si bo no in si hočemo svoje stvari po svoje in tako, kakor bo nam in samo nam prav v naših in samo naših stvareh.
Mnogo imamo stvari, ki nas tišče in nas žulijo in ki ne puste učiteljskemu stanu do razvoja. Mnogo, premnogo! Tako na primer:	naše
plače še danes ne odgovarjajo dobi in času, v katerem živimo; ne odgovarjajo stanu, kateremu smo «e posvetili. Uradnik, ki -služi današnji italijanski vladi, je plačan veliko bolje nego učiteljstvo. To •dobro vemo, še bolje pa občutimo v tej neznosni draginji.
Če hočemio doseči izednačenje, naj bi vprašali koga za sankcijo! Ne, tega pač res ne moremo, ker vemo, da bi zadeli na gluha ušesa kakor smo vedno zadeli.
Mi hočemo enkrat dostojno živeti; hočemo imeli dostojno preskrbo za starost in obnemoglost; hočemo primerno službeno dobo; hočemo, da bi naše tžene in otroci bili preskrbljeni v slučaju, da mora »oče-učitelj prezgodaj pod črno zemljo; hočemo dostojnih šol, šol in ne >-pajzelnov«; šol, ki naj .res odgovarjajo vsem pedagogičnim, higijeničnim in drugim načelom; hočemo imeti dostojno stanovanje; hočemo, da se da našemu naraščaju primerna izobrazba. Mnogo je še drugega, kar hočemo!
Vsega tega d~nes ni in ga ne bo, če ne naslonimo naših opravičenih zahtev na močne proletarske federacije Delavske zbornice, ki so združenja za izboljševanje gmotnih stanovskih :n drugih vprašam.}, katerim se lahko z r lupa in ki imajo tudi moč in voljo, da se uresničijo naše nadvse upravičene zahteve.
Kje in kcd se nahaja druga pot, bi pa res rad vedel in znal!
Če gg., ki bi želeli biti varuhi, morejo in hočejo ipomag-ti, pa lahko pomagajo. Do danes nam niso tpomagali nikdar in nikjer. Kar imamo, s.mo si priborili sami brez njih in proti njim!
»Goriška stra.ža« piše: »Italijanski vladi je na tem, da doma komunizem zatre, ker ji je silno nevaren, tukaj pri nas pa g.ai cčividno podpi.ra in sicer namenoma, da bi razbila blok .edinosti, ki so ga v obrambo svojih pravic sklenili vsi Slovenci v zasedenem ozemlju. — Kdo bo tisti, ki bo temu bloku edinosti zadal prvi pogubni udarec?!«
Res je, da bi italijanska vlada rada zatrla komunizem, a to ne samo v kraljevini, še raje tu v novo »odrešenih« pokrajinah. Gotovo je in res, da tega ne more doma in tudi pri nas ne. Da bi protežirala komunizem v teh pokrajinah, mo.re reči le oni, ki ima postrrr.~ke namene.
Kako protekcijo uživajo komunisti v naži deželi (strah vseh kapitalistov in reakcijonarcev), se pa vidi iz vladnega postopanja na vseh koncih in krajih. Lepo zrcalo nam je:	Furlanija,	Tržič,	Trst,
Pulj i. t. d.
Saj so živeli prvi kristjani komunistično!
Glede edinosti pa le molčimo, ker ta se razume od strani varuhov: mi smo, mi ukažemo, vi slušaj-te — in kuš! Ali pa, če nimamo mi komandiratt in goniti, da bo nam (varuhom) prav, naj raje vse hudič vzame. Tako je bilo, tako naj bi bilo!
Če človek zahteva zboljšanje stanovskih razmer, ki so opravičene se lomi edinost. Za poet'! Martini Kačurji naj bomo, da bo trdna edinost!
Glede naših narodnih, kulturnih in drugih pravic nismo nikoli kršili ne edinosti in nismo imeli namena kršiti je, ker, kakor imamo pravico in tudi dolžnost n apr'im sebi in svojcem zahtevati zboljšanje svojega gmotnega vprašanja, imamo tudi pravico zahtevati proti vsakomur, da govorim z »Delom«, našemu ljudstvu vse, kar si je priborilo na kulturnem polju v dolgih in težkih bojih. Ne, da bi se odrekli svojemu prepričanju, iz katerega sledi, da ni mogoče narediti nobenega resnega miru med narodi, dokler bo obstojal kapitalističen sistem, povemo, da bomo ^'edno branili vsako resno stremljenje in delo v korist ljudstva, torej tudi v korist narodnih t. j. jezikovnih pravic. Kdor bo trpel krivico in so bo boril za pravico, bo imel vedno v nas one, ki ga bodo pri tem podpirali.
Da se mi borimo za naše gmotne in stanovske stvari, niso in ne morejo biti merodajni egoistični nagibi. To so nagibi, ki naj nam zboljšujejo naš pravni položaj kakor eminentnemu kulturnemu faktorju in ker nam pritičejo po vseh božjih in človeških postavah. Vse drugo zavijanje resnice je le želja po va.ruštvu in nič drugega, da se ne izrazim ostreje.
Vsi oni možje zajčje ali res egoistične naravi (ra zun nekaj častnih izjem) so šli od nas, ker so mi slili, da dobe prostor pri polnem koritu. To je dejstvo, ki ga ne more utajiti nihče in noben.
Nam ni žal po njih!
Ono učiteljstvo, ki je ostalo tu, ni ostalo zato, da bi kaj razbijalo, ampak da dela za dobrobit ljudstva’, kakor ije vajeno. Rožic ni imelo postlanih ne pod prejšnjo vladavino in jih nima in ne pričakuje pod sedanjo, če se hoče na solncu ogreti, ki je vendar, moj Bog, ustvaajeno za one, ki bi hoteli igrati varuhe in ne o.ne, ki naj bi bili hlapci, pa vendar ni to egoistična želja, ampak želja po dostojnem življenju. Gospodje, menda nam privoščite košček na solncu!
Gledali smo,in lahko gledamo vsakomur in vsem v obraz, ker nismo in nočemo biti »šleve«. Nimamo nobenih slabih namenov, ker naša zahteva je poštena, zato se ne bojimo nobenih očitan.;, ki se nam jih hoče predba-civati. Vedno smo bili odkritosrčni in taki ostanemo vekomaj. Da bi vedno delali za zabavo, pa res ne!
Ljudje smo in nič več, zato nam glava navzgor; ljudje smo in nič manj, zato zahtevamo dostojnega življenja!	—m	—
Slo¥@nski „PIpJ*u
V	Julijski Benečiji se je pričela koncentracija strank, kakor v kraljevini .Komunizem se je po vojni zmagovito razširil po celi deželi. — Delavci in mali posestniki so prišli do spoznanja, da je vemo zakrivila pohlepnost kapitalistov in, da se je gnalo v jarke radi dobičkaželjnosti milijone delavcev in kmetov, dočim je meščanstvo’ za hrbtom in na varnem’ kopičilo nove milijone, po vojni pa se pušča dclavca brez zaslužka, posestnika na razteptanih tleh in .razdrtih poslopjih dokler meščanstvo ne prične zidanja, s penpočjo države zopet z ogromnimi dobički. Družabni red in d.rž-arvni zakon, ki ščiti neomejeno pridobivanje kapitalistov, je vojno omogočilo in jo še omogoči, dokler država in zakoni v sedanji obliki ostanejo v veljavi. Ako' bi delavci v fabrikah in na zemlji razumeli lastno korist in vso gorostastno krivico, ki se jim godi v državi in pod meščanstvom, bi bilo konec države in meščanstva in mogoča nova vojna za vsikdar preprečena. No, ljudstvo ni še vse zrelo za spoznanje. Meščanstvo ve to dobro. Zaradi tega zbira okoli sebe, da se vzdrži še na površju, vse reakcijonarne elemente; vse kar je črno, kar je slepo, kar je zaostalo, zbira se v novo stranko, »Vse za vero, doim, cesarja!« bilo je geslo reakcijonarnih elementov pred vojno. »Vse za vero, dom in kralja!« postaja zopet geslo meščanstva, inteligence in — analfabetov. Vse kar leze in gre, kar ni razumelo pomena in nasledkov vojne, kar vidi komaj ped pred se, vse to se sedaj druži v odpor preti komunizmu in delavcu. Liberalna stranka ve, dia se je s svojimi načeli obsovražila pr; delavcu in kmetu. Radi tega je povila svoje zastave ter izginila z političnega površja. Naci.jona-- ti, ki so nahujskali narode v krvave medsebojne baje, vedo, da s svojimi načeli ne smejo več pred ljudstvo. Liberalci in nacijorvalisti so se potuhnili pod plašč duhovščine, ki vidi v komunizmu glavnega nasprotnika vere, ki je baje zopet v nevarnosti. Liberalci in nacijonalisti postajajo zopet pobožni in so prišli do izpoznanja o važnosti in pomenu katoli-čanstva. Gg. Pettarin in dr. Gabršček, dr. Wilfan in msgr. Zamparro, msgr. Faliduiti in don Gregorčič, vsi pod enim klobukom, vidijo edino rešitev, da zlezejo pod okrilje svete cerkve. Ustanovili so toren} tudi na Primorskem pošteno družbo liberalcev, nacionalistov in klerikalcev »Pipi«. Po imenu naj bi bila. ljudska stranka. Ako bi gg. liberalci, nacijonalci in klerikalci povedali, da se gre za stari’ režim in stari državni red, ostali bi bržkone sami. Najbolj zabiti kmet in analfabetni delavec bi jim pokazal hrbet. Zaradi tega ne smejo povedati, kaj hočejo. Po eni strani priznavajo zahteve komunizma, t. j. boj proti izkoriščanju bogastva in se dičijo s pavo
vim perjem socializma, po drugi strani hočejo ohraniti dosedanji državni in cerkveni red. Po sebi sc razume, da mora vlada pozdravljati, kot edino rešitev svojega nevzdržljivega položaja, ustanovitev in dajati pomoč novi družbi »Pipi«.
Slovenski »Pipi« do danes ni povedal še svojega programa. Italijanski Pettarin in Zamparro sta pa priznala, da je namen združitve liberalcev, nacijo-nalcev in klerikalcev boj proti povodnji komunizma. Če bi kmetje razumeli bistvene pojme komunizma, bi šli z delavci. Zaradi tega je glavna taktična naloga »Pipi«, da mami kmeta in zbira okoli sebe vse politične analfabete, zarvija jasne nauke komunizma in mu podstavlja anarhijo. Delavstvo hoče razrušiti red nasilstva bogatašev in držarve nad revnim, ter ustvariti novo obliko države prostovoljne organiza-torične združitve delavca v fabrikah in delavca na zemlji. »Pipi« pa hoče še naprej ščititi kralja, vero, burek raci j o in kapitalizem.
Komunizem hoče proizvajati še večje bogastvo, a to bogastvo mora postati last delavskega ljudstva. »Pipi« pa trdi, da hoče delavstvo ubiti blagostanje ljudstva in jemati kmetu zemljo. »Pipi« dobro ve, da se vzdrži nekoliko časa na površju le s pomočjo vlade, bajonetov in analfabetov. Dt"žava( meščanstvo, kapitalizem in »Pipi« pojdejo torej nekoliko časa še združeno — nazaj. Slovensko in italijanske delavstvo pozdravlja ustanovitev laškega In slovenskega »Pipi« z nekim zadoščenjem. Vse kar leze in gre in se ne zaveda krivice, ki se je godila in se še godi človeštvu, se je spravilo v eno bojno četo. Prav! Delavstvo ve, s kots ima opraviti.
Mo le mio tuko
Pruski Friderik je nekoč dejal, da je Bog vedno na strani najštevilnejših bataljonov; to je na strani najjačjih.
Če vemo, da so danes vse cerkve, ki se proglašajo ljudstvu za zastopnice Boga, na strani kapitalizma, ki je danes najjačjt, vidimo, da je imel Friderik prav. Ali ne samo Bog, ki ga zastopajo cerkve, je danes na strani najjačjih; na strani najjačjih je danes tudi vlada, in po lastni ali neslani krivdi so na strani najjačjih tudi tisti, ki postavljajo s svojimi glasovi vlade. Dobiti vlado po svoji volji, je danes najlaglje tistim, ki imajo na svoji strani denarno moč, vir vsake druge moči.
Kapitalizem si je v svoji dobi razvil velikansko gospodarsko moč in je znal nje vpliv porabljati za vse ustanove človeške družbe. Vedel je, da bi mu gospodarska sila sama brez vlade ne jamčila tiste poti, po kateri je moral hoditi, da se je povzpel do viška. Da je dobil v roke vlado in si ž njo pomagal postavnim in nepostavnim potom do virov, ki jih je potreboval za razvoj svojih sil in za njih vzdrževanje, da ije postavil zakon svoje nedotakljivosti, je moral razlagati življenje po svoje. To razlaganje je bilo kratko tole: »Življenje 4e za to, da se izživi. Kdor razume bolje živeti, je gospodar, drugi mu hlapčujejo. Razredov ni. Vsi smo le ljudje enega naroda, plemena ali države in vsak dela po svoji volji in po zmožnostih, ki jih ima. Če se glasi prav skrivnostno, je vendar resnica, da postane lahko vsak kapitalist. Toda da se vzdrži ravnotežje, je treba dodati, da morajo eni delati, drugi pa gospodariti in komandirai. — Vedno je bilo tako.
»Vedno je bilo tako.« In res si gospodujoči razred prizadeva, da bi bilo res »vedno tako«.
Mnogi cerkveni očetje, mnogi učenjaki, mnogi učitelji, mnogi generali in — da, mnogi delavci še danes verujejo, da je bilo vedno tako, in da vedno tako ostane; kajti bogovi so na strani najjačjih, in proti bogovom boriti se ije nemogoče.
Toda kaj se je zgodilo?
Historičarji nam pripovedujejo čudne reči. Leta 1848. je nastopila v Evropi hova doba — doba evropskih revolucij, ki je pomedla starega boga in bataljone fevdalnih grofov in, baronov s površja. Evropa se je začela tresti in nekdanji maliki so začeli padati z oltarjev, kakor zrele hruške, ko zaveje močan veter.
Ali je bilo vedno tako? Da,- vedno je bilo tako!
Porodil se je bil kapitalizem. Nastopil je življenje, ki je bilo že zanj pripravljeno in v ugodnih razmerah se je kmalu razvil v krepko mladeniško dobo. Kapitalizem je rastel, kakor ije rastel pred njim fevdalizem in se razvijal do polne moške dobe, uganjajoč spotoma svoje normalne in abnormalne orgije.
V	teh orgijah je postal svetovna sila, in na njegovi strani so danes na splošno najštevilnejši bataljoni, ne le še nezavednih delavcev, ampek stanov vse vrste. Vse se zbira okrog njega in upira oči vanj. Nekateri ga obožavajo radi njegove sile, drugi ga občudujejo radi njegove pretkanosti, tretji ga zavidajo in si prizadevajo, da ga vsaj od daleč posnemajo; zopet d’rugi ga slave kot veleuma, ki zna omamljati, očarai in uslajati. Doma in v tujini sc govori častitljivo o njem kakor o bogatem tujcu, ki je prišel v daljno mesto, da ga s svojim razkošjem csreči. Zaradi njegove velike privlačnosti zija vanj vse mlado in staro in ga moli, kakor so molili Izraelci svoje zlato tele.
Tako je danes vsepovsod, koder se izgovarja njegovo ime. Odkod prihaja in kakšna je njegova zgodovina in njegovo resnično življenje — o tem ljudje ne vedo ničesar in tudi nič ne govore. Posledica tega jc, da se vse, kar ni kapitalistično, omalovažuje, podcenjuje in celo zasmehuje.
Vedno je bi}o tako . ..
Toda kaj se je zgodilo? — Očividci pripovedujejo, da ga je želja po večjem in razkošnejšem življenju spravila v veliko zadrego, ko je iskal svetovnih trgov, pa je pri tem padel v vojni prepad, iz katerega se ne izvleče docela nikdar več.
Vojna, v katero je šel namenoma, je izpadla vse drugače, kakor si jo je zamišljal. Do pasu v prepadu, se je postaral za stoletja.
Pod veliko težo družabnih izkušenj o njegovi kakovosti se je izkazal slabiča, ki mora prej ali slej
oddati vse svojim nasleu,ki se že prav krepko oglašajo po zapuščin. Vojna mti je vzela polovico življenja; do vojne ser;°,rjovzpenjal navzgor, sedaj drži njegova pot nizdol, kamor ga davi pod pritiskom sila, ki se zbira nedaleč tam zadaj ... To so novi bataljoni proletarcev, ki že preurejajo zapuščino ranega starca, nezmožnega za nadaljno urejevanje zadev ter pripravljajo pot novi družbi... So-cijalisti so tisti, ki nastopajo tu popolnoma, tam deloma v novih režimih in v vsem javnem življenju človeške družbe. Število bataljonov postaja odslej edno večje na tej strani, in bogovi že komaj čakajo, kdaj jih naznanijo njihovi zastopniki današnjih cerkva in drugi strokovnjaki raz prižnic in šolskih katedrov kot predstavnike nove sile, ki . prihaja in postaja od dne do dne jačja ...
Ali je bilo vedno tako? Da. Dobro! Če je bilo — potem imamo dokaj, da bodo odslej najštevilnejši bataljoni na naši strani, in ker je Bog vedno tam, kjer so najštevilnejši bataljoni, bo tudi na naši strani Bog sam ,..	—
smeli prebivati ljudje ako bi se naše občinske m državne oblasti zanimale nekolik® več za zdravje in življenje svojih občanov in državicam v. Hišni gospodarji pa zahteva,jo ogromne stanarine ne, da bi poskrbeli niti za snago niti za higijeno stanovanj niti za varnost najemnikov. Po deželi, zlasti v onih vaseh našega Krasa in Furlanije, ki so -bile razdejane po bratomorni vojni, stanujejo še vedno v velikih množinah ljudje v umazanih in nezdravih barakah. Na eni strani torej pomanjkanje stanovanj sploh in pomanjkanje zdravih in varnih stanovanj še posebej. Na eni strani torej nezadovoljnost prebivalstva, ki je pripravljeno plačevati oderuške najemnine hišnim gospodarjem; na drugi strani pat splošna brezposelnost stavbinskih delavcev, njihova beda tn beda njihovih otrok.
V takem žalostnem položaju naj bi ljudstvo seveda molčalo in se gospoda čudi ako med-tem izstradanem delavstvu zavre in je prisiljeno oc obupa, da stopi na ulico z namenom, da si vzame s silo česar mu nočejo dati oni, ki imajo to česar delavstvo zahteva.
In kako skromno je to delavstvo. Saj ne zahteva vse do česar ima pravico. Dela prosi, suženjstva prosi, prosi naj se ga izkorišča zato, da bo smelo zaslužiti košček bornega kruha sebi in svoji družini. In niti to ne pomaga. Ali si morda gospodje do-mišljujejo, da se bo delavstvo ponižalo na kolena. O ne. Dovolj se je ponižalo. Danes zahteva dela. Dajte mu ga ker jutri morda ne bo več časa. Jutri ne bo zahtevalo več dela. Jutri bo zahtevalo vse, delo in jelo, in pravico, da sme samo odločati o svoji usodi.
Koj ob začetku premirja, je komanda italijanske vojske pričela z delom na cestah in je dobilo delavstvo tam nekaj zaslužka. Danes odpoveduje ta oblast delo in delavci ostajajo brezposelni. Ceste ostajajo nerabne, vasi podrte in delavstvo brezposelno. Pa se bo govorilo o boljševizmu in narodni propagandi. Noben komunist ne vrši danes toliko protidržavne in puntarske agitacije kolikor jo izvrši nesposobnost vladnih organov in kolikor je izvrše ljudski izkori-..	,	-1»n	ščevalci.	In ti poslednji, enako kakor vlada, so naj-
SiranKinO ZDOrOvUlllC V Trstu boljši propagatorji puntarskih in prekucuških idej.
Pretečeni teden so bili pozvani člani tržaške sku- Zakaj od nekdaj je^ bilo tako, da je pomagala bolj pine socialistične stranke na zborovanje, da razprav-
Delavci!
Malte in Me Jelo", lo ie m list, list izlio-rBMi m brezpravni!!!!
Domači sestnik
Bojkot reoRciiomt Osrslii!
S tem dnevnim redom se bo vršil v nedeljo, dne 13. t. m. ob 10 in pol dopoldne ▼ gledališča Polite-amo Rossetti, javen shod.
ljajo o zadevi sodruga Puecherja. Zadeva se je vle kla že dolgih 15 mesecev. Sodrug Puecher je bil obdolžen, da se ni ravnal tekom vojne v smislu strankinih načel, da je v mnogih slučajih nastopal nesocialistično in zlasti, da je pisal proti boljševikom in si želel oborožene intervencije proti sovjetski Rusiji. Preiskovalna komisija, koji ,je tačasni odbor tržaške skupine izročil nalogo, da preišče v kolikor so trditve in obdolžitve resnične, je predložila pre dvemi tedni sedanjemu političnemu odboru sklep v katerem je predlagala naj se sodruga Puecherja ne izbriše iz stranke. Politični odbor pa ni bil s tem sklepom zadovoljen in je spravil celo zadevo pred strankino zborovanje. Poslednje se je bavilo s to zadevo na treh sejah. Sodrug Puecher je priznal, da je grešil zlasti kar se tiče njegovega nastopa proti boljševikom. Dejal je, da je bil slabo informiran in da danes ne bi pisal več kaj takega. Izjavil je, da želi biti sojen objektivno in da ostane socialist bodisi da ostane v stranki ali, da se ga izključi. Politični odbor je pa kljub temu vstrajal na stališču, da m mogoč v stranki ki ,je združena v III. internacionali kdor je pisal proti sovjetski Rusiji in je predlagal naj se izobči Puecherja iz stranke. Zagovorniki Puecherja so pa bili mnenja, da se mora sodrugu odpustiti ako prizna sam, da je grešil in ako izjavi, kakor je izjavil, da se hoče v nadalje pokoriti vsem strankinim sklepom. Temu primerno - so* predlagali resolucijo v kateri se ostro graja postopanje Pue-cherjevo, se mu odpusti in se ga obdrži v stranki. Pri glasovanju je dobil predlog političnega odbora 196 glasov. Nasprotni predlog.pa 235 glasoy. 94 navzočih sodrugov se je glasovanja vzdržalo. Predlog političnega odbona je ostal torej v manjšini in je bilo tako sklenjeno, da ostane Puecher v stranki. Politični odbor je pa stavil v to zadevo vprašanje zaupnice. Ker je ostal v manjšini je na svoji seji dne 8. t. m. sklenil, da poda demisije. Manjšina 196 glasov je pa odločila, da rekurira na strankino vodstvo kateremu predlaga na,j ono kot druga inštanca izobči Puecherja iz stranke.
Protestno gibanje Minskiii delnim
V torek 8. t. m. so se vršili v Julijski Benečiji vsi oni shodi stavbinskih delavcev, ki smo jih napovedali v zadnji številki našega lista. In shodi so se obnesli tako kakor je bilo potrebno in kakor je bilo naravno. Namen shodov je bil protest proti vladi in njenim organom, ki so neobčutne napram grozni brezposelnosti, ki vlada v vrstah vseh delavskih kategorij a zlasti še v vrstah stavbinskih delavcev. Minister Nitti je iznašel formulo »več pridelati in manj porabiti«. Storil ni pa ničesar zato, da bi postala ta njegova suhoparna formula kri in meso. Od kar je iznašel to formulo, nadaljujejo kapitalisti spravljati svoje kapitale v banke in te poslednje ne odpirajo nobenih novih podjetij. Vlada sledi v malomarnosti in nedelavnosti privatnim kapitalistom in bankam. Industrija spi še vedno svoj mirni sen in brezposelne množice postajajo od dne do dne večje.
V	najbolj žalostnem položaju se nahaja stavbinska obrt in radi tega tudi stavbinsko delavstvo. V posebno težavnem položaju se še nahajajo stavbinski delavci v Julijski Benečiji kjer ni več o stavbinski obrti ne duha ne sluha. Kakor da je nam ta obrt popolnoma tuja in da imamo zgradb, stanovanj in vsega drugega v naj večjem izobilju. Pa je ravno narobe. Pomanjkanje stanovanj je postalo že veliko zlo. In to v mestih kakor na deželi. V Trstu, Gor rici in drugod ne dobi človek stanovanja niti ako ga išče z diogenovo laterno ob belem dnevu. Večina stanovanj so pokvarjena, umazana in marsikje ne bi
šiba nego pametna beseda.
Morda ne bo slišala vlada niti teh besed. Morda ne bo poslušala protesta, ki ga je izreklo stavbinsko delavstvo, na svojih shodih v torek. To ni naša ne delavska skrb. Delavstvo je govorilo danes tako. Naj poskrbi vlada, da mu ne bo treba govoriti jutri drugače.
Vsi napovedani shodi so bili izredno dobro, da, bogato obiskani. V Trstu, Gorici, Villa Vicentina, Oljši, Gradežu, 'Nabrežini, Tolminu, Pulju, v Miljah in sploh povsod se je udeležilo stavbinsko delavstvo shodov v ogromnem številu.
Delavstvo je govorilo. Mi se nadejamo, da ni govorilo zastonj. Naj pazi sedaj vlada kaj dela.
Na vseh shodih je bila glasovana sledeča Resolucija.
Stavbinski delavci, zbrani dne 8. junija 1920 na javnih shodih, ki jih je sklicala krajevna skupina sindakata stavbinskih delavcev v Julijski Benečiji zato, da razpravljajo o javnem delu in o splošni brezposelnosti in posebno še o rekonstrukciji teh pokrajin
protestirajo najenergičneje proti državnim oblastem koje niso sposobne, da bi umele težavni položaj ljudstva in krajevnih problemov in niso niti sposobne, da bi si začrtale v tem oziru resen program, po katerem naj bi se ravnale;
Poživljajo ponovno vladne in občinske oblasti, naj udejstvijo tak Stavbinski načrt, ki»Haf bi'zagotovil delo in življenje tisočerim brezposelnim in, ki naj da in zagotovi primemo stanovanje bodisi onim, ki so brez stanovanja bodisi onim, ki so še vedno prisiljeni da bivajo v nezdravih in nehigijeničnih barakah. Vse to se zahteva zato, da se povzdigne gospodarsko stanje teh zapuščenih pokrajin in da se j.im da vsaj ono blagostanje, ki so ga vživale v predvojni dobi;
Zahtevajo udejstvitev onega načrta javnih del, ki je bil že večkrat obljubljen Trstu in Istri ako se hoče preprečiti, da ne bi degenerirala brezposelnost v pravi pravcati ljudski obup
in nalag^o svojemu sindakatu, da se dogovori z delavskimi zbornicami in vodstvom socijalistične stranke v svrho, da se prične energična sindakalna in politična akcija v dosego tega namena.
Kdor ne oerlnme naj čltn
Komunizem ni mogoč. Kdor ne verjame naj čita »Edinost« od 8. junija t. 1. Komunizem ni mogoč zaradi tega, ker obstoji izvirni greh. V letih 1920. se je našel gosrp. dr. A. Pavlica, ki ti gte pisati take modrosti in se je našel list, ki take modrosti objavlja. Da je bilo v članku še vse polno drugih modrosti, o tem ni nobenega dvoma.
Kdor pa hoče citati lepo prozo vipavskega človeka in se diviti argumentom, ki jih porablja za to, da pobija sodruga Tumo, naj čita pa »Edinost« od 10. junija 1920.
Vsaka polemika bi bila odveč. Človek se nahaja le v zadregi in ne ve, ali naj bi se smejal ali jokal nad žalostno usodo slovenske narodne žrrnalistike.
Oklic Slovenskem SMnfflu v Trstu
Oklic slovenskega Dramatičnega društva v Trstu. Ker se hitro bliža gledališka sezona, ki bi morala začeti meseca septembra, pozivna odbor dramatičnega društva vse jugoslovensko prebivalst’0 zasedenega ozemlja, da podpre naše gledališče z denarnimi sredstvi že pred otvoritvijo sezone v večji meri nego se je to zgodilo doslej. To zahteva ogromno naraščanje režijskih stroškov in novo vpe ani davek na predstave. Potrebne so izdatne podpo e, da za-moremo gledališče vzdržati in dvigniti pri.nerno novim potrebam. Slovensko gledališče v Trstu je po-
Dr. W. L. Rosenberg:
n
m
Po izreku Goethejevega »Fauata«:
»V prirode globočino ne prodre ustvarjen duh«, je zdravništvo bolj umetnost, kakor znanost, toda ker se mora posluževati znanstvenih metod, je oboje obenem:	Znanost in umetnost. Umetnost, ker je
včasih težak kos umetnosti izreči pravo diagnozo o kakšni bolezni; veda, ker mora zdravnik vedeti, kaj mu je storiti, da vrne bolniku zdravje.
.Znanje in izkušnja gresta pri resno mislečem zdravniku roko v roko. Izkušnja mu ostri pogled za značaj človekove bolezni in pogostoma mu zadostuje kratek izraz lica (Facial diagnosis), da ve, kaj mu je storiti.
Medicina zahteva znanstvenosti, če gre za to, da se odkrijejo vzroki gotovega telesnega in duševnega stanja človeka, da se določi učinek gotovih zdravil in omejitev njih rabe, da se iznajdejo gotova operacijska sredstva. Medicina pa zahteva na drugi strani tudi veliko zdravniško znanje, da se more zdravnik vpričo, neštetih preizkušenih zdravilnih sredstev bliskoma spomniti, katero je v danem slučaju pravo in primerno in da ne zamudi pravega, trenotka v možnem zdravilnem procesu.
Če postane za mnogo zdravnikov, ki ne napredujejo s časom, to se pravi, ki ne razširjajo svojega znanja in ga ne poglabljajo z novim priučeva-
njem, zdravniško ku.pčijsko rokodelstvo, tedaj je tukaj umetnost in znanost medicine le še plašč za zelo dvomljivo in pogostoma le kričaško sejmarstvo, preračunjeno za kaline, katerim se praznijo žepi, kar se lahko opaža vsak dan v velikih kapitalističnih časniških oglasih.
Kulturna naloga medicine ni le zdraviti bolezni, ampak predvsem in zlasti preprečiti bolezni. Ali se to praviloma godi? Nikakor ne. Večinoma se omejuje na zdravljenje bolezni in nedostatkov, bolje rečeno na poizkus zdravljenja, ker si da zdravnik jdačati, tudi če se poizkus ponesreči, celo tedaj, če je zdravnik, kakor se zgodi v mnogih slučajih, sam kriv ponesrečenja, ker se ije, kar je bilo često dognano, poslužil popolnoma napačnih zdravilnih metod. Na ta način bi bilo krivo, če bi se mu kaj posebno očitalo, da zanemarja svojo glavno nalogo! Preprečenje bolezni. Očitek bi ga nekoliko zadel v tem, da ne zahteva on oziroma zdravniški stan kot tak z vso odločnostjo od državnih oblasti, to je od družbe, da izvede načelo preprečenja bolezni, profilakse, in da ne postavlja svojega dela v javno službo.
Prav skromni in majhni začetki, da se prevede zdravniški poklic v javno službo, so pač v nekaterih mestih in krajih v instituciji okrajnih zdravnikov, ali to so le ubožniški zdravniki, ki urejajo svoje delo s stališča dobrodelnosti in gledajo na svoje bolnike kot reveže, kar je vsekakor nedostojno in se mora odločno odklanjati.
Podobne neznatne začetke v tem smislu, da se | na obrazu, mora govoriti z vsako neumno gosjo, ki
preprečijo gotovi nedostatki in se ustvarijo sanitarne razmere, pomenijo tudi zdravstvene oblasti občin, tc«ia tudi te nimajo pravega razumevanja za svoje naloge in so večinoma »kamuflaža«, to se pravi, da predstavljajo nekaj, kar v resnici niso, in kar v današnjih socialnih razmerah, obvladanih od kapitalizma, niti biti ne mofejo. In ker je padel zdravniški poklic na nizko stanje čisto kupčijskega stanu in ga razjeda, kakor trgovska podjetja, vzajemna konkurenca, ki pa jo baje etična načela hinavsko zakrinkavajo, ni čuda, da je zdravniški stan kot tak in celo orgnizirano zdravništvo tako brez vpliva na javnost, da presojajo vprašanja, ki spadajo le pred forum zdravnikov, nevedni lajiki, in da izrekajo zdravniki, če jih pokličejo k presojanju takih vprašanj, mnenja proti svojemu prepričanju, v prid gospodarskim in političnim frakcijam in faktorjem vsled česar se ponižuje medicina na stopnjo uslužnega hlapca strank.
Izredno važni in veliki poklic zdravnikov trpi torej na tem, da ni v soglasju s svojo kulturno nalogo socializiran. Kakor delavski razred je odvisen od milosti tistih, ki ga plačujejo, nesvoboden in — k*r je za gospode zdravnike precej trda beseda — zasužnjen. Svobode nima, da bi ravnal in svetoval, kakor smatra po svojem prepričanju, da je Prav in potrebno. Da more eksistirati, pogostoma da more le vegetirati, in često, da si more le povrniti svoje velike izdatke, mora imeti vedno prijazen smehljaj
si domišlja, da je bolna, kakor sama želi, pripisati vsaki moderno histerični babnici kakšno težko bole zen, ker pričakuje od njega to in ker bi to gotovo storil njegov konkurent, če ne stori sam tako. La gati mera sebi in drugim, pljuvati svojemu znanstvenemu prepričanju v obraz, tekati v cerkev, se delati pobožnega skratka biti popoln, zaničljiv hinavec. In vse to brez protesta, ne da bi smel skrčiti vsaj pest v žepu. Ni li zdravnik navaden, sam sebi zaničljiv hlapec, na slabšem kakor delavec? Absurdno! Njegov stanovski ponos, povsem kriv, neumen, neopravičen ponos mu brani prodreti družabno kamuflažo, zahtevati njegovo lastno pravico, se postaviti v vrste zatiranih in odkloniti napitnine Kako ugleden, cenjen in splošno spoštovan bo zdravniški poklic še le tedaj, kadar se povzpne v javno službo! Organiziran v zdravniških komisijah. rešen kapric, predsodkov in idiosinkrasij ljudi, bodo zdravniki postavljeni pred veliko nalogo, da določajo ,ksj se mora zgoditi, da se dvigne zdravje prebivalstva, da se preprečijo grožeče bolezni, da se vrnejo bolniki in težko bolni v sanatorijih velikega sloga življenju na stroške splošnosti, ki ne bi bili od daleč enaki sroškom za marsikaj nepotrebnega v\sedanjih razmerah.
Socializiranje zdravniškega poklica je ena najvažnejših nalog sedanjosti ali bolje rečeno bodočnosti. Kajti nikakor se ni vdajati napačnemu upanju, da se izpolni ta za človeško družbo nadvse potreb-
| na zahteva v sedanjosti brez velikega bo a. Ne kapitalizem, ne zdravniški ceh, to se pravi isti zdravniki, ki delajo največje kupčije, in ki ra največji lakaji kapitalizma, se ne bodo iz las'.ne i tlje ogreli za to socializacijo. Kapitalizem noče slišj da niso bacili tisti, ki spravljajo ljudi od življer a v smrt, ampak da je to nezadostna brana. In idravr.iški ceh noče slišati, da obcžuie le slabotne teorije, hoteč-podpirati kapitalizem; da nič ne vedo o okolščinah, v katerih je nastala ta bacilska teorija, to se pravi, kako je njen izumitelj Pasteur le vsled tega postal veliki »dobrotnik« ljudstva, ker je p lagiral temeljno odkritje svojega sodobnika Bčchampa o mi-krozimih, oziroma kako je, recimo nevedoma, prilagodil plagiat kapitalizmu.
Bila bi hvaležna naloga za zgodovinarja medicine, postaviti zgodovino zdravništva v razmerje do gospodarskih faktorjev raznih dob in v našem času, v razmerje do velekapitalizma, in prav oceniti njegovo čisto znanstvenost. Vsekakor ne pričakuje resnično trpeči razred, namreč delavstvo, ničesar od iniciative zdravniškega ceha. Kakor kapitalizem, je treba tudi njega prisiliti, da odstopi s pozorišča javnosti in napravi prostor tistim zdra nkom, ki smatrajo socializacijo »jih poklica za potiabo časa, ki je v interesu vsega človeštva. In n h število ni baš majhno, zakaj oni ki obsegajo dravmško umetnost in znanost z ljubeznijo, so roje i za stradanje in šiloma gnani v stradanje, pa zato hrepene po odrešenj«.
klicano, in razmere naravnost zahtevajo, da postane oentrala za dramatične odre na deželi, katere bi zalagalo s knjigi, kostumi in evenhielno z ignalci Dramatično društvo namerava uprizarjati letos poleg slovenskih tudi hrvatske igre. Te naloge bo mogoče izvrševati le teda, ako se bo oklenilo gledališča vse naše prebivalstvo,
V prvi vrsti apeliramo na naše denarne zavode, da pripomorejo naši najvzvišenejši kulturni instituciji; nadalje se obračamo do ostalih podjetij in društev, trgovcev, obrtnikov, uradnikov, delavcev in kmetovalce; sploh do vseh naših ljudi, ki goje ljubezen do zdrave umetnosti. Pomagati svojemu gledališču je dolžnost in časit kulturnega naroda. Neizbrisna smarota bo za nas, ako dopustimo da propade ta kulturni hram. Poživljamo tudi slavno občinstvo, da pristopi kar v največjem številu v kolo društvenih članov. Letna članarina znaša samo 12 lir. Da olajša plačevanje v Trstu, bo pošiljal odbor svojega inkasanfta do vseh in je naše občinstvo ob tej priliki naprošeno, da stori svojo sveto dolžnost Enkratne podpore, kakor tudi članarino, v koliko se ne ibo pobrala po omenjenem inkasantu, naj se pošlje na sledeče naslove:	Jos. Bratož, blagajnik
Dramatičnega društva, Trst, ul. Cesare Battisti 21 I, (Trgovska obrtna zadruga); uredništvo lista »Edinost«, Trst, ul. S JFrancesco dAssisi št. 20 I.; ured-nišfvo lista »Delo«, Trst, via Zudecche 3 I.
terijal morali plačevati dražje.« Kaj ko bi enkrat tudi kmetje zaračunali, da je pri še tako visoki plači delavca dobiček tovarnarjev tako ogromen, da se ga di opravičiti le po zakonih sedanje države, ki pa so zopet mogoče še le z oporo meščanstva in kmetov.
V Loojerju bo v nedeljo 13. t. m. ob 4. pop. v gospodarskem društvu shod voznikov v svrho organizacije in v svrho ustanovitve vozniške zadruge. Ob 2. pop. bo pa sestanek zaupnikov.
RmstilsRi pregled
Brzojavne denarne nakaznice iz zasedenega ozemlja v Italijo, Od 1. j,unija. naprej bo dovoljeno brz ojavno pošiljanje denarja med Italijo, njenimi kolonijami in zasedenim ozemljem. Poštni uradi v Italiji imajo pravico izdajati nakaznice do 1000 lir (izvzemši urade 3. razreda, ki imaijo to pravico samo do 500 lir) v kraje, ki se nahajajo v Trentu in *ia Primorskem. Za brzojavno nakaznico mora pošiljatelj izpolniti dva obrazca: a) navadno poštno nakaznico, kakršna je že v rabi pri poštnih uradih v Trentinu in na Primorskem; b) potrdilni list za brzojavno nakaznico na predpisanem obrazcu, ki se dobi na pošti brezplačno. Pristojbine so: 1. navadila pristojbina za denarne nakaznice; 2. stalna pristojbina 2 lir za brzojavno nakaznico in 3. even, tuelno še pristojbina od 20 st. za vsako 'besedo, ki bi se po pošiijalčevi zahtevi imela dodati k brzojavi,' nakaznici. Za nujne brzojavne nakaznice ve-l;a/o trikrat večje pristojbine.
Za begunce v Gorici. Goriški civilni komisarijat je objavil odlok, s katerim se ustavijo begunske podpore vsem onim beguncem iz Julijske Benečije, ki so se nastanili pri povratku v domovino v Gorici namesto v svojem prejšnjem bivališču.
Odredba se utemeljuje s tem, da primanjkuje v Gorici stanovanj za domačine.
Poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu javlja, da so dopuščene v brzojavih pcskusema običajne označbe v dogovorjenih znamenjih, kakor »v roke«, »poste restante«, itd. itd.
Tiskovni sklad ,,Dela“
U. F. Kobarid	L	1'_
Sodrug Wram	()	35'_
Nabrano pri Sv. Križu, na čast križke himne	„	40'—
Agitatorji v Škofijah	<f	3’_
Skupaj	...	L	79’—
Prejšnji	znesek	„	16'—
Skupaj	. . .	L	95’—
ljudski oder
Podružnica »Ljudskega odra« pri Sv. Ivanu na
Sovrcniščn naznanja, da je pričelo vpisovanje za pouk v ročnih ženskih delih, za pouk v nemškem jeziku in pa dramatični tečaj. Vpiše se lahko v društvenih prostorih vsako nedeljo od 10. do 13. ure.
Podružnica »Ljudskega odra« na Kcatovelju priredi v neaeljo 13. t. m. ob 4 pop. v dvorani Gospodarskega društva svojo drugo veselico in sicer s sledečim sporedom: Jos. Pavčič: »Slovo«, mešan zbor. 2. dr. Evgen Bunc: »Hrepenenje«, bariton solo s spremljevanjem klavirja. 3. Hug. Sattner: »Po zimi iz šole«, mešan zbor. 4. dr. Evgen Bunc: »Za kraj samoten, tih, sopran solo s spremljevanjem sal. orkestra. Jos. Pavčič:	Ljubezen in pomlad, moški
itbor. 6. Hubad: »Slepec«, bariton solo s spremljevalcem sal. orkestra. 7. dr. Gustav Ipavic: »Milada«, mešan zbor. 8. Po nar. motivu: »Ciganska' sirota«, duet: sopran-a!t s spremljevaniem orkestra, K1.^ nato sledi veseloigra dvodejanka s premembo v prvem dejanju »Dva Pavla« s samospevi in z mešanim zborom ob spremljevanju domačega orkestra. Glasbo vodi Just Martelanc, režijo pri igri ima Alojz Ban.
Podružnica »Ljudskega odra« v Šempolaju, priredi 20. junija pri sodr. J. Kosmina v Šempolaju veliko Vrtno veselico s petjem, igro. in deklamacijo. Vspo-red: 1. Vzbujanje duhov, moški zbor. 2. Naša zvezda, mešan ^zbor. 3. Pio vi ladja, moški zbor. 4. Deklamacija. *. 5. -Ne kliči vraga, burka v enem dejanju. Po končanem vsporedu bo društveni ples, pri katerem bo svirala godba iz sv. Križa. V slučaju slabega vremena se prenese veselica na 12. julija.
'N? mnegobrojen obisk vabi	ODBOR.
Kmetijska in vrtnarska gosp. zadruga v Trstu (ul. Raffineria 7), javlja vsem svojim zadružnikom, da je pravilnik odseka za zavarovanje goveje živine v smislu sklepa zadnjega zborovanja že izdelan. Posamezne podružnice so tedaj povabljene, da skličejo čimprej sestanek svojih zadružnikov, na katerem naj izberejo za vako podružnico po dva cenilca, ki naj poslujeta do prihodnjega občnega zbora. Imena ter bivališče teh cenilcev naj se ali potom zaupni kov ali poštnim potom nemudoma javijo zadrugi v Trst, ki jim bo potem poslala gotovo število pristop nih izjav k zavarvalnemu odseku. Na podlagi teh izjav se potem izdelajo posebne knjižice. Zavarovalnica prične poslovati ko hitro bo priglašenih v zavarovanje 300 glav goveje živine. Kmetje, ki ste si želeli to zavarovalnico, priglasite se k nji polnoštevilno. Korist bo itak le vaša!
V najkrajšem času prične poslovati tudi naša zadružna hranilnica. Pravila so ji tudi že izdelana in se tiskjo že hranilnične knjižice. Mnogo kmetov je že poprej izročilo zadrugi kot nekako notranje posojilo svoje prihranke. Vse to se sedaj uredi v na šem hranilničnem odseku, kjer se ta posojila spremene v redne uloge s 5% obrestovanjem. Pristopajte tudi drugi! Z združenimi močmi, moralnimi in ma-terijalnimi, bomo dosegli svoje namene samostal-nosti. V kratkem botmo podali našim zaupnikom potrebna navodila v tem pogledu.
Izdelan je tudi notranji pravilnik o delovanju naših podružnic in se v kratkem razpošlje. Na veselo delo torej. Sklepi naših zborovanj naj ne ostanejo prazna beseda in mrtva črka, temveč naj zadobe čimprej krepko življenje. To pa je ležeče na vas, zadružniki. Oklenite se tedaj trdno svoje zadruge. Skupno bomo premagali sve težkoče. Začetek je sicer težak, ali pogumnemu se smehlja sreča.
Sestanki »Kmet. in vrta, zadrege« v svrho ustanovitve novih podružnic se vrše: v nedeljo 13. t. m. ob 4. popoldne na Opčinah; v nedeljo 13. t. m. ob 5. popoldne v Srednjih Škofijah pri Pavlu Furlanu h. št. 100; v nedeljo 20. t. m. ob 4. popoldne v Klancu.
V zadnji štev. »Dela« naznanjeni sestanki so se vsi vršili ob lepi udeležbi kmetov in se je položil temelj več negoli eni naši podružnici. Edino v Klancu se napovedan sestanek ni mogel vršiti radi prepovedi tamešnjega načelnika karabinjerske postaje. Dasi je bil sestanek pravilno naznanjen ko-prškemu glavarstvu in ono ni dvignilo ugovora, je smatral karabinjerski poveljnik v Klancu za potrebno, da izjavi, da on sploh nobenega sestanka ne dovoli. Vsi ugovori, in še tako tehtni, niso prepričali moža, ki niti ni dovolil predsedniku naše zadruge, da vodi sestanek na svojo odgovornost. Kdaj neki bodo cblastnje pošiljale med naše ljudi nekoliko bolj inteligentne organe javnega reda? Čas bi vendar enkrat bil, da se v tem oziru kaj ukrene, To večno prerekanje z raznimi, slabo pcučer.imi maršali in brigadirji slednjič vetids-Ie preseda. »Proizvajati!« je dejrl N.tti, njegovi 1'jdje pa ravno resničnim proizvajalcem ne puste do besede, da bi se pomenili o občekoristnih zadevah, ki slednjič koristijo tudi tem maršalom in brigadirjem, ker bre:; kmeta ni krompir,'a. Sestanek v Klancu se je tedaj spremenil vsled ukaza karabinjerskega načelnika v prijateljski pomenek, ki je pa imel prav dobre uspehe. V Kbncu se vrši — v drugič naznanjen sestanek v nede.jo 20. t, m. Bomo videli, če je može postave do tedaj srečala prava razsodnost. —
»Kmet. in vrin. go-p. zadrega v Trstu«, opoza--'a svoje zaupnike po podružnicah, da takoj prično z vpisovanjem naročil za umetna g.noj;la. Izrazi naj sc ob tej priliki tudi želja, kakšne vrste umetnih gne' _ bi kdo rabil in prilično koliko, da čimpraj poskrbimo.
Sladkor za sadovno marmelado se je žc razdelil* upamo, da ga dobimo še nekaj za novotpristopivše zadružnike. Pri zaupnikih pa naj se oglase vsi oni, ki hi želeli sladkor za vino in izdelovanje petijota. Čimprej mogoče!
Opozarjamo pa, da se je cena umetnih gnojil in sladkorja zopet občutno povišala.
valeč odločno poživljal nasprotnike, naj se oglasijo, seveda zaman. — Vedno se torej ponavlja stara taktika političnih nasprotnikov komunizma: za hrbtom obrekovati in zavijati — v obraz pa molčati.
Dobro, da delavstvo vidi in sliši!
KOMEN.
Še nekaj na uho našemu gospoda gerentu.
V mesecih avgust-september 1919 je delila naša aprovizacija petrolej po 60 stot. liter. Od tega petroleja je ostal skrit v aprovizaciji poln sodček. V novembru istega, leta, je odpeljal gosp. Jazbec omenjeni sod petroleja in še en prazen sod domov ker bi bil moral odpeljati drugi dan prazne sode v Sežano. Da je to resnica, zamore pričati aproviza-cijski urad v Sežani, ki lahko potrdi, da je ostal omenjani sod 3 mesece v Komnu.
Slabše je še z moko. Ono »nularco« so doibile in dobivale gotove osebe po cele vreče dočim so se morali zadovoliti reveži s 4 ali 5 kilogrami.
Pri nas ni bilo niti tega kakor drugod, da bi bil namreč razpostavljen cenik blaga na vidnem mestu kakor povsod drugod.
Imamo še mnogo drugega zelo obtežilnega gradiva. In nič ne pomaga gosp. Jazbecu oni famozni § 19 s katerim si kdo misli, da bo lahko spravil v »ni res« vse »kar je res«.
Pa na svidenje!	'
• • •
Z ozirom na dopis v Vašem listu št. 16 od 4. junija t. 1. prosim, da objavite na podlagi § 19 tisk. zakona sledeči popravek: Ni res, da sta si podpisani in neka druga oseba delila čisti dobiček aprovizacije, pač pa je res, da čistega dobička sploh ni bilo, ker je ves preostanek komaj pokrival režijske stroške. Ni res, da sem zadrževal podporo, pač pa je res, da je bila vsaka podpora takoj razdeljena, čim ije došla iz Sežane in je bil dan razdelitve objavljen naslednjo nedeljo. Ni res, da se nisem zanimal popolnoma nič za podporo beguncev in po v*c;ni poškodovanemu ozemlju, pač pa je res, da sem zahteval z dopisom dne 29. julija 1919 št. 1136 cd civilnega komisarjata v Sežani pojasnila, zakaj ni županstvo Komen prejelo iz Sežane okrožnice št. 2258 od 14. julija 1919, ki nalaga nekaterim županstvom prijavo upravičencev do te podpore, da sem vložil obširno prošnjo isti zadevi na Generalni civilni komisarjat v Trstu dne 15. novembra 1919 št. 1785, da sem vložil na Generalni civilni komisarja^ v 1 rstu pospešnico dne 28. decembra 1919 isto, da sem s pospešnico od 3. marca 1920 št. 323 ponovno urgiral rešitev vloge cd 15. novembra 1919 pri Gen. civ. kom. v Trstu, da sem se pritožil z dopisom z dne 8. aprila 1920 št. 566 na ministrstvo za okupirano ozemlje v Rimu, ker ni bilo na dosedanje vloge od nikoder odgovora, da sem mea tem tudi osebno interveniral dne 30. 7. 1919 z g. J. Švara v Sežani in dne 10. nov. 1919 z g. sodnim svetnikom Dominkom in g. Švaro pri Governatoratu v Trstu in ravno 'tako sem pri vsaki priliki uradnih opravkov v Sežani. Ni res, da sem zakrivil, da ni prejel F. Budal 21. mesecev invalidne podpore, pač pa če res, da je prejemal isti Budal oz. njegova soproga cd časa vrnitve do 31. marca 1920 št. plačilne pole 284 rodno vzdrževal-nino od 1. septembra 1919 do danes pa prejema invalidno penzijo št. 28058 ter je tako isti prejemal od 1. septembra 1919 do 31. marca 1929 celo dve podpori. Vse to sta mi potrdila Franc in Marija Budal z izjavo dd. Komen 8. junija 1920. Ni res, da o mi želje in potrebe občanov deveta briga, pač pa je res, da je cbčinska pisarna vsak dan od 8 do 19 ure odprta vsakemu in ni bil še nikdo od občinskega uradnika brez razlega zavrnjen. Ni res, da nisem hotel dvigniti zneska K 12000’— v Sežani, položenega od vojaštva za občine Komen, Škrbina, Gabrovica in Kobiljeglava, peč pa je res, da sem prosil v mesecu februarja 1917 bivšega komisarja
dr. Vitka, n?j mi pripadajoči znesek izroči, a mi je odgovoril, da estane ta denar pri glavsrrCvu n?, razpolago vojaštvu za nakup semen in obdelovanje zemlje evakviranih c*bč'n, ravno tako v mesecu februarju 1920 g. komisarja Žnideršiča, ki je obljubil, ca bode takoj vso stvar uredil, naj se občini ta dc-: ar nakaže kar ce danes še ni zvršilo. Ni res, da ti bil rekel vojakom, ki so prihajali na dopust, ko em jim delil moko, da ni treba prihajati domov. Meko m živež sem jim delil po možnosti in po razpoložljivi zalegi. Ni res, da sem kupil od vojaške uprave vino pridelka 1917 pod pretvezo, da se bode razdelilo med občane, pač pa je res, da sem kupil o vino in trepine od vojaške oblasti in plačal iz sve-ega, zato da sem ga ohranil domačemu konsumu, k e- ga je hotelo vojaštvo odpeljati iz občine.
S spoštovanjem Vincenc Jazbec.
BOVEC
Kako skrbi vlada za naše kmete. — Kmetom v našem okraju začenja pojemati že vsaka potrpežljivost. Ono malo iskrico naklonjenosti do vlade, ki jo je bilo opaziti pri na, je vlada s svojim 'postopanjem ugasnila. Mi v teh gorah -smo menda zadnji v koledarju. Naša vlada se ne zmeni prav nič, da bi poravnala škodo, ki ,jo je trpelo naše ljudstvo in da bi zgradila, ali vsaj, pomagala zgraditi hiše. Morda bi bilo dobro vsaj nekoliko uljudnosti od strani vlade, ki naj bi vsaj povedala ali nam bo izplačala ali ne in kedaj nam bo izplačala ono podporo, do katere imamo pravico, Mi kmetje ne zahtevamo od vlade nič drugega nego da nam vzpostavi hiše in polje v prejšnji, predvojni stan. Naj poskrbi, da se vrne v naše kraje vsaj predvojno blagostanje. Kadar bo storila tako, si zamore ohraniti odškodnino. Menimo, da smo pač precej skromni in, da niso naše zahteve nič prevelike. Saj zahtevamo , veliko manj nego imamo pravico in manj nego potrebuje človek za pošteno človeško življenje.
Vlada nas bi prav rada pridobila. Pri tem si pa vlada misli, da smo podobni psu, ki poljubuje šibo, ki ga tepe. Taki časi so odšli od nas za vedno. Vlada nas ne bo pridobila nikdar za njene protiljudske namene in revščina nas ne bo prisilila, da bi postali njeni .sluge. • Mi nismo klicali v naše kraje nobene vlade. Mi zamoremo živeti brez vsake kapitalistične vlade. Vendar se nam zdi vredno povedati, da oni, ki je škodo napravil, jo mora tudi poravnati. Preko tega se ne gre in ne pojde niti naša slavna vlada.
Dve leti smo okupirani; dve leti so široka usta pclna obljub. Storilo se ni pa še ničesar. Razen par hiš velikašem, se ni naredilo in se ni popravilo nič. In vse kaže, da ni vladi ležeče prav nič na tem, da bi se kaj storilo. To je pa najbolj čudno in neumno ob enem. Ako se gospoda še poteguje za našo zemljo, naj skrbi tudi, da bo zemlja sposobna Vedeti. Drugače res ne vemo čemu so prišli sem.
Postavili so nam nekaj, barak. Toda kaj naj bi bile barake v našem mrzlem kraju? In kakšne so te barake. Take, da v njih zmrznejo vsi pridelki in ako človek ne sedi pri peči, zmrzne še on. Poleti je ravno narobe. Ako ostaneš v baraki, zgoriš, moraš ven v senco. Naše barake so nekaj groznega: nezdrave grde in premajhne. Posamezni oddelki v barakah so predeljeni z deskami. Deske so pa tako, široko cd daljene ewa od druge, so torej tako redke, da ako je luč v enem oddelku, je nit reba v drugem. Tako h ra nijo ljudje luč. Kmet dobi eno sobico in kuhinjo To naj bi bilo njegovo stanovanje, v trkih umazanih malih, grdih in nezdravih barakah r.s,j živi naš -krnel
Naši kmetje so si postavili s trudom in težavo fvc 'e brrSike še preden se je vlada zmenila zanje Kupili so les od avstrijskih oblasti. Sedaj pa hočejo oblasti pobrati kmetu še ie barake in mu jih pošteno zaračunati. »Vse ,je naše,« pravijo. Dobro. Vse je vaše in tako naj bo. Kar ,je vašega, vam vrnemo sse prav radi. Storite tako tudi vi .in vrnite, kar
IDRIJA.
Dne 29. maja t. 1. se je vršil v Idriji ustanovni občni zbor vrtnarskega in sadjarskega društva. Bil je nepričakovano dobro obiskan. Vidi se, da ljudstvo popolnoma umeva sedanje težavne čase.
Prepričani smo, da. bo društvo dobro delovalo, kajti poroki za to so nam posebno člani odbora Pavel Lapajne, Franc Frlan, Franc Bratuš in Josip Skala, katere osebe so splošno znane kot vstrajne in delavne na polju vrtnarstva in sadjarstva. Med ostalimi člani odbora je posebno omenii marljivega nabiralca članov Matijo Inglič-a, ki ne zamudi nobene prilike, da ne bi poiskal kakega novega člana društvu.
Društvo umevno letos še nikakor ne more izvršiti vse svoje obširne naloge, ker mu stoje nasproti velike ovire. Pričeti ,pa hoče na vsak način nemudoma s podukom v vrtnarstvu in sadjarstvu. Prvo tozadevno predavanje se bo vršilo v nedeljo dne 20. junija 1920. ob 9. uri dopoldan v deški ljudski šoli, ki bo gotovo zanimivo in ib: bilo škoda, če 'bi izostala ka-
tera izmed prebivalstva.
napredovanja želnih oseb idrijskega
Krlžaiiiostln žiMlnost
Pesmarica: Zbirka narodnih in drugih pesmi. Tiskala in založila Narodna tiskarna v Gorici. 1920. Cena broširani knjigi 2 L, trdo vezani 3 lire. Dobiva se v tiskarni v Gorici. Knjigarnam se da 25% popusta.
'Knjižica obsega nad 100 najbolj znanih, najbolj popularnih narodnih pesmic in bo vsakemu prav dobrodošla. Narodna knjigarna je ustregla s tem splošni -potrebi in mi jo priporočamo radi vsem ljubiteljem narodnih pesmi.
DeimisRi jjregigrf
Stavka brivcev. Brivci so stopili pretečeno soboto v stavko, ker nekateri delodajalci niso hoteli dati delavcem kar so jim obljubili. Stavka se nadaljuje, za one delavnice, ki nočejo ugoditi zahtevam vetjih delavcev.
• * •
Stavka opekarjev v Biljah, Renčah, Volčjidragi in
Bukovici je končala zmagovito po treh dneh. Delodajalci, italijanske in slovanske narodnosti, so računali na to, da bi se delavci dvojne narodnosti med seboij 'prodali. Ko so pa videli polno solidarnost, so se podvrgli in priznali kolektivno pogodbo ter zvišali mezde zahtevane od delavcev. Za izdelovanje 1000 opek št. 2 pojde po L 38'—, št. 4 31 L ploščic 31 L in korcev št. 2 L 53‘— za nalaganje ln prevoz posebej L 18,—. Ročni delavci, ki sp izpolnili 17. leto dobe na uro L 1'80, ženske in mla-•> aniči po L 1 40. pogodbo so podpisali za delavce l*jn‘>k zveze delavcev Josip Petean, za lastnike in-. en.ir Glesič.
Ako delavstvo beleži ta uspeh združenega soli-—ega strokovnega boja, ne s m c pohabiti, da dobi
»Kmet, in vrtnarska zadruga v Trstu« [ul. Raffine-ria 7) naznanja sledeče kmečke sestanke:
13. junija (v nedeljo) ob 4. popcludne sestanek na Opčinah (prostor sestanka se še določi) glede usta novitve podružnice »Kmet. in vrtnarske zadruge ’ Trstu«.
Vseh teh sestankov se udeleži zadružni predsednik in govornik iz Trsta.
Kmetje okoliležečih vasi udeležite se sestankov polnoštevilno, da se pomenimo o naših križih in težavah ter položimo temelj za boljšo bodočnost. Sami ste se oglasili pri nas, pridite torej na shode ki ste si jih želeli. Novi časi so rodili nove potrebe in nove misli, naj rode tudi nove ljudi, ki bodo te misli spremenili v plodonosna dejanja.
DOP9S
GORICA
Podružnicam stavbinskih delavcev za goriški okraj se naznanja, da je nastopil dne 10. t. m. službo okrrf nega tajnika v Gorici sodrug Kosič Franc. Naslov:
J Okrajno tajništvo stavbinskih delavcev v Gorici, Delavska zbornica, ulica G. CaTducci 23/1. Podružnice, kakor tudi posamezne osebe, ki potrebujejo intervencije okrajnega tajnika, naj se obrnejo edino le do goriimenovanega. Urad tajništva je odprt vsak ponedeljek, sredo in soboto od 5—8 zvečer v Delavski zbornici.
MIREN.
V občino bi moral priti že davno za Miren in bližnje vasi določeni zdravnik. Pa ga še ni in ga menda tudi ne bo če mu »slavno županstvo« ne da stanovanja na razpolago, ki je bilo zdravniku cb njegovem začasnem službovanju, ki ga je vršil, mimogrede omenjeno, v splošno zadovoljnost, obljubljeno. Stanovanje v »Občinskem Domu« je bilo v ta namen primerno zgrajeno in zatorej naj se ga tudi v to porabi.
Če zdravnik ne pride v našo občino, bo županstvo krivo in znali bomo temu primerno se ravnati v bodočnosti.
ŠEMPAS,
Dne 6. junija se je zbralo polno zavednega delavstva iz Šempasa in okolice na javnem shodu. t Prišlo je tudi lepo število kmetov, deloma že pri-. ' "L?'',e.icanle za.'	opek	L	360—. Napravijo dobljenih za ideje komunizma, deloma iz radoved-
viij vescaki račun in izračunajo naj, koliko čistega j nosti, deloma pa zato, da ugovarjajo. Bili so med c obička ostane tovarnarju na 1000 kosov tudi če f temi poslednjimi klerikalci in nacionalisti. Poročevalec sodrug Tuma je v dveurnem govoru pojasnil
delavcu plača po L 38.— za delo! Meščanski krogi, in po njih našuntani kmetje takoj zakriče ^Delavci
temeljne pojme komunizma in na kratko zavrnil
so štrajkaii, povišala se jim je plača, in mi bomo ma- * ugovore p6 časopisih. Koncem izvajanja je poroč-3-
V tej zadevi podamo še enkrat besedo našemu dopisniku. Njegov odgovor bomo objavili prihodnjič. Zraven bomo dodali tudi naše besede. Mi nismo krivi, a,ko so nam povečali glede podpore pri gover-ratoratu nekoliko drugače kakor trdi gospod Jaz-iec Sicer pa bolj obširno prihodnjič. Ako se bo izkazalo, da ima gospod Jazbec prav, bomo tudi lojalno preklicali kar smo napisali.
SOVODNJE.
Dne 2. junija t. 1. je tukajšnji dušni pastir A. Čargo pobiral velikonočne spovedne listke. Seveda pri onih, ki so izvršili svojo velikonočno krščansko dolžnost.
Saj nimamo nič proti temu. Rade volje prepustimo vsakemu, da se izveliča po svoje. Toda, dasi ravno ;e naša občina tako mala in je bilo tako malo ljudi ori spovedi, ni zabil gospod Čargo vzeti, pri pobiranju listkov, seboj svoj koš. Pa vendar ne zato, da bi pobiral v koš listke. O ne. V košu so bila jajčka, koje je nabiral poleg listkov.
Ne bedite jezni radi tega, g. Čargo. Ali vi gospod dobro veste, da je tukajšnje občinstvo bolj potrebno jajc rego vi. Vemo, da niste sami nikogar nič v-prašali. Toda, saj veste. Ženske so ženske in vedno poleže v koš nekaj jajc radi miru pred vašimi teroialkami, Priporočali bi Vam, da pustite prihodnjič koš doma. Bo bolj pametno tudi za vasi in bo dobro za vse.
SOLKAN.
Dne 20. maja nas je cbiska 1 požar ki je povzročil tu veliko škode. Pri tej priložnosti čutimo potrebo se zahvaliti vsem onim, ki so sodelovali pri tem, da se je požar pogasil in da se je rešilo kar se je sploh dalo. Posebna hvala še nabiralcem E. in R. Milostu, in R. Lebanu ki so trkali od hiše do hiše in tako nabrali malo svoto v to, da se popravi kolikor mogoče to nesrečo. Tako hočemo ostati tudi v nadalje danes eden drugemu, jutri drugi prvemu. Hvala za vse. — Verdikon Ivan, Poberaj Jože, st., Poberaj Jože, ml., Leban Ivan, Milost Anton in Srebrnič Henrik.
LOKAVEC
Pretečeno nedeljo, t. j. 6. t. m. smo izvolili pri nas odbor organizacije lesnih, cestnih in stavbinskih delavcev. In sicer so bili izvoljeni v odbor sledeči tovanšt. Predsednik: Čopič Kristjan; Tilnik: Sobar. Andrej; Blagajnik: Kompara Franc; Zaupnik?: Kompara Kristjan m Kompara Štefan; Odborniki: Batič rranc, Kompara Kristjan, Batič Anton, Hmeljak Jože,, Slokar Jernej in Valentin Černigoj; Zastop-m 1: Batič Andrej, Čopič Franc, Selan Ivan št. 111 in Stopar Alo,zi,; Pregledovalca: Černigoj Štefan in
ste pobrali in poškodovali, vse kar je bilo našega Naredite vse kakor je bilo prej. Kmet mora imeti hlev, shrambe in drugo. Za vse to potrebuje kesi-irpja. Kar ga danes kmet ima, ga ,je privlekel z ve j;i:im trudom v potu svojega obraza .celo z Rom bora, ki je 1800 metrov visok. Vlada je pa prodala sedaj to reč nekemu oderuhu, ki hoče sedaj to pobirati s pomočjo karabinjerjev. Dokler je bilo blago na Rombonu, niso naši karabinjerji nič vedeli, d se tega ne sme vzeti. Niso tedaj vedeli, da je on: reč državna last. In, ako je državna last, smo tud mi državljani in imamo vendar pravico do malega dela državne lastnine. Ali smo pa morda mi le tak državi,‘mi, koje se mora le odirati?
Naše prlje in naši travniki, so bili polni žice, že-lezr/h drogov, kavern, rovov, okopov in drugih ropati;. Vlada, ki -je pustila v bratomorni vojni vse to narediti, izkopati in postaviti, se ni zmenila, da bi popravila tam kjer je poškodovala. Vse je moral oči st:ti kmet sam svoje polje. Seveda je prinesel že-lezje domov, da ga kedaj proda po- primerni cen ter dobi tako vsaj nekaj za svoj trud. In pobirali so vsi kmetje, ki se ne morejo 'živeti od same kmetije Saj ni nič novega ako povemo, d® vlada tudi pri na veFka brezposelnost. Sedaj pa hodijo naši karabi nier'i okoli’, kmetov in pobirajo z nekim človekom kmetom vse. Kmet se je trudil in spravljal, sedaj se mu pa jemlje izpod nosa. Še je dosti želez,ja na Rom benu in dosti delavcev. Naj jih plačajo za trud in 1 delal' bodo. Toda gospodi diši ono železje, ki ga je kmet zastonj, znosil iz Rombona in polja demo v. Tako železje je seveda ceneje in oderuhi, koje vlada od nekdaj podpira, zamorejo takorekoč služiti in polniti svoje umazane bisage.
Za enkrat poživljamo vlado, da odpravi brezposelnost, da vspestavi naše hiše in naše polje v prejšnji, predvojni stan. Naj se da ljudstvu dela v naj krajšem fau. Dela je dosti. Naj se regulira naš trg 'in bližn evasi; naj se popravijo in razširijo nekatere ceste. Ako ne zmore gospoda tega storiti in nima denarja, naj nam odpre meje. Svet je velik in Bovčan se ne bo zgubil v »jem. Dela nam nočete dati, me nam nočete odpreti, ali mislite, da bomo morda gladu umirali v vaši temnici na našem polju, ki ste ga vi 'izpremenili v zapor?
Premisl te gospodje, preden nas objame obup. De lajte dokler je čas. Ne zabite, da bo jutri morda prepozno.
Za danes naj bo. Prihodnjič bomo nadaljevali.
Lep pozdrav	Več	kmetov.
Česnik Jožef.
Sprejemanje novih članov in plačevanje se vrši začasno pri Stefanu Kompara št. 142.
Delavci, tovariši, združimo se!
TRNOVO PRI GORICI.
Ne mislite, da zato ker smo Slovenci proletarski narod in jc naša občina še prav posebno proletarska, da zoto nimamo pri nas buržuazie. Imamo je Ko je delavstvo tarnalo vsled težav v preživljanju, ki je postalo po zaslugi kapitalističnega gospodarstva skoro nemogoče, je naša buržuazija zmerjala delavce z lenuhi in pijanci. Danes, ko je kapitalizem prispel v svojem razvoju do zadnje točke v višini, od koder drže vse poti, naravno, navzdol, je gospoda nekoliko bolj, ponižna. Kapitalizem j,e v razsulu. Tudi buržuazija, zastopnica kapitalizma in njena moč, ki jo tvorijo plačani hlapci, se nahaja pri oni točki. Njena, sila je izvirala iz nerazsodnosti ljudstva. Danes ni več tako. Oni časi, ko se je ljudstvo dalo lahko omamiti od cerkvene in svetne gospode, od katerih je prva, sita vseh zemeljskih dobrot, slepila ljudstvo z boljšim življenjem na »onem svetu«, druga pa učila, da je treba »osvoboditi« narod izpod tujega jarma, potem da bodo prava nebesa na zemlji — oni časi so bili, a jih ni več. Zaman čakate, da se povrnejo. Svetovna vojna in Jugoslavija, konference v Parizu in Londonu, mešetarenja v San Remu in Palanzi, poučila je naše ljudstvo česa sme pričakovati od meščanskih voditeljev. Delavstvo je našlo v boju za samoohrano instinktivno pravo pol, in ta pot vodi v — komunizem. V komunizmu vidi delavno ljudstvo svojo rešitev. A, glej! Čim so ti naši nesramni oderuhi, zapravljivci plodu delavskih žuljev uvideli, da je ljudstvo prišlo do pravega spoznanja, so obračali, hinavci, oči proti nebu in se trkali na svoja »nedolžna« prsa, kakor oni farizeji v templju. Prej so si zakrivali oči, da niso videli ljudske bede. sedaj si mašijo ušesa, da bi ne slišali cb-
Sodrugom, članom rudarske, strokovne in politične socialistične organizocije se naznanja, da je sodrug Baloh iz zdravstvenih vzrokov odložil tajniške posle. Delo, ki ga je opravljal doslej on, bodo vršili začasno, tajniki in blagajniki omenjenih organizacij. Od, teli naj zahtevajo člani točnost in recT. Nasprotno pa morajo tudi člani podpirati ,svoje funkcijonarje. Naša težnja mora biti samo ta, da se delavske zedinjene organizacije čimbolj razširijo. V dosego tega pa je v prvi vrsti potreba porazume-vanje in red. Sodrug Baloh je za časa svojega poslovanja vpeljal zelo enostavno organizacijsko poslovanje, tako da ne bo, težko nadaljevati ne tajnikom in ne blgajnikom, zlasti, ker je izročil vse poverjene mu posle v najlepšem stanju in redu. Želimo, da bi le kmalu zopet okreval in zopet prejel za organizacijsko delo.	Načelstvo.
DOLINA.
»Petek slab začetek!« V petek dne 4. uinij.a popoldne je bilo konstituiranje občinskega upravnega sveta v Dolini. Predsednikom je bil izvoljen benja-m;n g. komisarja de Gravisi-ja g. Sobez.
Gospoda novopečenega predsednika je »Delo« dovolj kvalificiralo in je tudi »Edinost« v tem pogledu celo prednjačila.
Pričakovali smo, dai bo značojsn in odločen mož, kakor je g. komisar de Gravisi, vsaj upošteval voljo ljudstva a vidi se, da je ne upošteva. Še zamere ukreniti potrebno t. j., da ne predloži v potrditev svojega dela. Sicer pa kakor hoče; mi bomo vstraijali na naši začrtani poti. Občinske upravne komisije in posebno še nekaterih njenih sedanjih članov ne pripoznamo.
■In kakor bi nar.aiva sama hotela potrditi naše stolišče, zgodilo se je sledeče. Še gorke so bile stolice, kjer so sedeli občinski upravniki, ko je zablis-
kalo in strela je udarila v ne obhod no potrebno občinsko hišo in le malo je manjkalo, da ni občinski tajnik podlegel nesreči. Ne verujemo v usodo, kakor verujejo mnogi, vendar značilno je!
BUZET.
Mi so-cijalisti-koimunisti osudjujemo svako nasilje jednoga naroda nad drugim n, prosvjetnem i gospo-darskom pogledu napose. Zato tkeged se u to dvoje ogriješ i uzefci čemo, ga na nišan. Hočemo iznijeti na dan sve opčinske p,r!',avštine kao i pristranosti viših •ciblacti. Kad (je talijanska vojska pod plaštem »oslo-bcdiloca« zaposjedpla raže krajeve, nismo niti iz daleka pomišljali kakav dar nam Prekomoroi dona-ša.ju i kakvu nam poparu sprsjmsju. Iz početka po-služivali se raznim lukavštinama, da njima pripitamc slcbc-azpoloženc pučanstvo. S veke sedmicc dijel-ilo se po selimo! .siremasima po pregršt riže, -djeci u školi jela i trobojnih vrpca. Kasnije, kad su uvidjeli, da slični darovi ne donašaju žel’,kovanih plodova, ud.ariše u druga zvona. U svim ju.goslavenskim prva-cima (učiteljistvu, svečeništvu, činovništvu, pa čak i u zemljoradništvu) ugled ase neko k ve ustaše i bun-tcvniike. Za uspješno djelovanje oko »oslcbcdje-najal» (?) bili su -svi ljudi nepreniostiva zaprijeka — sablasti in strašila. Proti njih htijelo se ubitačkih ctrovia; i prašaka kao za stjenice, i slična gamad, poik da se mahom rije še nepečudnika poslužiše se au-strijskom (ni je samo auistrijska) medicinam — interniranja. Da nije naša socijalistička stranka u Italiji došla do sjajne pobjede mnogi jadni inf.emirac čamio bi bi o ješ danas u raalaričnem pc,d,ručju dale.ke Sardinije i mnogi za u-vjek tam,o ostavio svoje patričke kosti. Samo zaslugom naših talijanskih sudrugova-zastupnika odzvonilo je strahu i trepetu pred pro-ganjanjem i interniranjem. Prestalo se ljude goniti poput marve s a rodne grude. Tu čimj.enicu bi jugo-siavenska inteligencija morala si upisati kao neiz-brisivu uspomenu, jer baš na zah t jev socialista, a ne rimskoga pa]ie, danas soi- svi internovani kod svojih kuoa. Socijalizam j,e u toni pogledu izvršio svoju čovječansku dužnost.
To pako nije po volji od vlade postavljenim, a pučanstvu narinu-tim opdinsikim povjerenicima, ko ji se protupravnoi potpisivaju .»sindaco«. Oni su zato, da ostanu na, snazi sva sredstva preganjanja. I pošto je bog previsoko, a kralj predaleko, štošta nedozvo-Ijena i nezakonita poduzimlju na svojo odgovornost. »Tu smo mi, koj.i lonce vežemo, pa tko če nam, šta?« purane se pos-red trga, d nasred cesta. Eh, pak do-nekle i izgleda kao da su sami gospodari i da nisu nikome odgovorni! Ništa ne žele postiči milom, več sve šilom. Na ljude u oredu viču i urliču kao divlje zvjeri, te ako se tko što usudi prigovoriti, eto ti njih, da im se prijete sa oružnicima {karebinijerima). Večim dijelom to je opčenito svojstvo sviju istar-skih ngizovi-sindaka, a prema’ tome i gosp. buzet-skeg viteza. On je sila, koja može 96% Jugoslovena opčine prisiliti na uporabu nepoznatog talijnnskog jezika. On je, koji je zatvorio hrv. školu u Draguču, a pretvoirio u talijansku u Račicama. On je vladar samcdržac, do ga, osvješčeno pučanstvo ne svrgne. Nu, bliža se vreme, ;.er sve ga je sito.
ROČ.
Ni naše. roiesiance ne.smije da zaostane za radnič-kim pokretom, koji se pesvuda širi. Hočemo i mi u kolo estalih zemlj.cradnika, koji se složno sakup-ljaju, da osnuj,u svoju organizaciju pod socialističkim arjskom. Zato sFfediti čemo stope naših vrlih že-lezniča.ra, kojih je lijepi brej iz naših ubavih i kršnrh la. Svima nam je ustali i stupiti u stališku borbu pretiv nametnu.te na,m opčinske uprave. Tražimo i hočemo, da opčinari sami birajiu iz svoje sredine opčinske savjetnike i upravno viječe. Svako tko nam p.riječi ovo naše pravo, naš je ljuti protivnik t krvni neprijatelj,. Mi smo svjesni i napredni ljudi, i ,to ne trebamo nikakve kuratele poput afričkih pleme.na. Toliko na znanje gosp. vitezu upravi tel ju (pardon »siindaco«!) Dakle čim p,rije dol je sa vašima. »delegati comunali«, jer mi hočemo da biramo na,se secske župane. Nadalje sa selima dopisujte u našem jeziku, jer mi ne trpimo nasilja. Protupravno narinuta talija,r-ska škela na Ročkom Polju, morati če izčernuti i d oči p-rvašnja. Tako tumačimo mi slcbodu zemljpradnika i nikako druhčije. — Dok se s nama drzsko i nepravedno postupa, najbolji je
sodbe, ki jo je izreklo nad njim cd njih izmozgano
ljudstvo. Vsrka iskra vašega upanja, gospoda, je j dokaz, da još uvjek životari zastairjela politika, izko-zaman. Delavstvo j,e izreklo nad vami obsodbo in j riščivan a i gttlikcženja. — Ali opoinari naše opčine delavstvo čuti v sebi dovolj sile, da to obsodbo tudi j progledavaju i nagadjajv, što se bez njih radi. Do-izvrši. In izvršilo jo bo skupno s proletarijatom celejskca tražiti če pol-ožanje ra črna bazobzlrce n>a zemlje	j	vi težke časti, kojih danas imade keo koštica u šipku.
Socijalni preo&rati v preteklosti
(Dal;«.)
Zadruga je bila »genus« pri starih Rimljanih, »genos< pri’ starih Grkih, »sept« prit starih Keltih, »elan« pri starih Škotih, »kin« pri Anglo-Saksih, »kuni« pri Gotih in »kuenne« pri starih Nemcih, do-čini imamo v staroindijskem Sanskritu besedo »ga*,as«. Vse te besede izviirajo — kakor pravijo fiiojEotgii — iz »tare arijske korenike »gan«, to je »roditi«, torej rodovina. Izrazi genus, g en os, in ga-nas v latinščini, grščini in Sanskritu — kakor tudi 'besede gigno, gignomai in ganamai i(t. p roditi) v omenjenih treh jezikih — so si videti zelo »orodne in to menda potrjuje teorijo, da vsi indoevropejski narodi izvirajo iz enega pradavnega rodu, ki je govoril en sam jezik.
(Enakih podobnosti je najti tudi v mnogih drugih besedah omenjenih narodov, posebno v besedah, ki 'označujejo sorodstvo. N. pr. mati ije latinsko mater, grško mitiir oziroma matir, staroslovensko mat, nemško Mutter, angleško mother, dansko in švedsko moder, v Sanskritu mata, dočim je stara arijska korenika »ma«, — Brat, latinsko frater, grško fr.atros, nemško bruder, angl. brother, švedsko broder, perzijsko bradar, iransko bradiair in v Sans--kritu bhratar; arijska korenika »bar«. — Sestra, latinsko soror, angl. sister, gotsko swister, nemško schwes*ter, švedsko systir in v Samskritu svasta, Dalje beseda sio, staroslovensko suto, lat. centum, grško katon, keltskoi cet, v Sanskritu šatam itd.)
Bratovščina zadrug pri' starih Grkih je bila fratra, pri latinskih rodovih pa curia.
(Zadruga je bila naijstarejšega časa organizacija sorodnikov, ki so izšli iiz ene matere. Zadružni sistem je bil takoj od začetka v tesni zvezi z razvojem družine. Sistem se je pojavil še v divjaški dobi, ko so divjaki spoznali, da ije boljše za njihov zarod, če se izključi spolno občevanje med naj-bliižjimi krvnimi sorodniki, to je med brati in sestrami. To pa ni bilo možno preprečiti drugače, kot da je mati odredila, da se izključijo njeni sinovi* iz krvne zveze in da si poiščejo hčere druge matere; čeravno so njene hčere morale iskati moških druge matere. Tako je nastala rodbinska organizacija v svrho, da se uredi doslej anarhistično spolno razmerje; obenem se ije pojavila družina, ki predstavlja najstarejšo obliko zakona,, ako odštejemo prejšnji »zakon« bratov in sester. Morgan imenuje to družino pimaluijansko po iznazu »punalua«, ki je pri havajskih divjakih »prijatelj«. Divjaki na Havajih imajo še danes te vrste zakon iii havajska žena imenuje vsakega moškega, razun svojega krvnega brata, »punalua«, kar je toliko kot prijatelj in obenem soprog. Vsi bratje v tej družini namreč poljubno zamenjavajo svore žene in sestre ravno 'tako zamenjavajo svoje soproge. To nii poligamija (mnogoženstvo) niti polijand:rij,a (mnogomoštvo), temveč svobodno spolno življenje (v primitivni rodbinski organizaciji, iz katere so pa izključeni krvni bratje in sestre.
Prvotna zadruga je torej skupina hčera iz ene ma-ftere in se vleče od hčere do hčere; sinovi, ki si mo-a j o -iskati žene iz druge matere, spadajo k zadrugi d etične matere. Mati je vladar v taki organizaciji .Ona je položila prve postave in vsi člani so (se ji morali pokoriti'. To je čisto naravno, kajti oče je v razmerah gori opiranega zakona nepoznan in ne pride v poštev. Vsi člani zadruge imajo ime po' materi in vsi sorodniki spadaj,oči v svojo organizacijo, imajo enako ime. Ta imena so šla od' roda do roda in ko je iz zveze rodov nastalo ljudstvo ali narod, je navadno sprejel pradavno materinsko ime. Imena posameznikov so b;la tedaj nepotrebna, kajti ljudje iso se poznali po organizacijah in to je bilo dovolj. Edina postava, ki je takrat veljala, je bila, da si brat ne sme iskati žene v zadrugi svoje sestre.
Za primero vzemimo avstralske divjake, imenovane Kamilarojce, ki so> še danes tako organizirani. To pleme j,e razdeljeno v štiri družinske organizacije. Moški se imenujejo po zadrugah Ipai, Kum-bo, Muri in Kati, ženske pa Ip.ata, Buta, Mata. in Kapela. Vsi moški in ženske v zadrugi :so si bratje im sestre, čeprav so iz več mater ,:n vsled tega se ne smejo ženiti med seboj. Spolno razmerje je urejeno po sledečem navodilu: JCapota sme imeti moške v zadrugi Ipai in nobenega drugega; Mati sme imeti Kumba, Buta sme imeti Murija in Ipata Kurija. Posamezniki so tukaj izgubljeni. Cela moška organizacija je poročena s celo žensko organizacijo. Tukaj imamo torej najnižjo organizacijo, kakršne ni več nikjer drugje na svetu. Ko bomo govorili o •ameriških Indijancih, bo čitatelju .jasno, na kaki veliki višini sc bili indijanski barbari ob času njihovega odkritja nad današnjimi avstralskimi divjaki.
S tem pa ni rečeno, da Indijanci niso imeli enake organizacije v davni preteklosti. Dokaz je sistem redovinskih zadrug, ki se je pri vseh rodovih razvil iz enakih razmer.
Ker je zadruga — kakor že omenjeno — v tesni zvezi z družino, je razvoj zadružnega življenja vedno vpLval na družinsko organizacijo.' Prvotna zadruga z materinskim pravom je živela skozi vso divjaško dobo in je segala do srednjega stadija barbarizma. Indijanski rodovi z nekaterimi izjemami so še imeli materinsko pravo, ko so jih našli.
^ Ko so tSB zadruge razmnožile v številne bratovščine, rodove in zveze rodov in ko je — kar je glavno — pričela privatna lastnina igrati veliko ulo-go,^ se je izvršila prva revolucionarna sprememba v roaovinski organizaciji. Materinsko pravo je bilo odpravljeno in na njegovo mesto je stopilo očetovsko pravo. Ta sprememba sicer še ni odpravila sistema stare družbe, ali pretresla ga je tako, da se je pričel maja,ti. Žena, ki je stotisočletja stala na čelu komunistične zadruge, ki jo je ustvarila in katera je bila vodilni element v socijalni organizaciji, je bila pahnjena proč in na njeno mesto je stopil mož.	-	r
Bistvo spremembe je bilo v tem:, da je črta sorodstva poslej šla po očetu namesto po materi. Dočim je prej zensko potomstvo gotove prednice tvorilo zadrugo, je poslej prišlo moško potomstvo; pod materinskim pravom so hčere ostale v zadrugi in sinovi so se morali umakniti v tuje zadruge, kjer bivale njihove žene; po očetovem pravu so pa novi ostali v zadrugi in hčere so morale iti
bil najprvotnejšia vlada. Toda posamezni člani so posedovali svoje orožje, nakit in druge stvari in po njihovi smrti je vse to imetje posameznika podedovala zadruga brez ozira koliko otrok ali bližnjih sorodnikov je imel dotičnik. S padcem materinskega prava je padlo tudi to pravilo in poslej so imeli ožji sorodniki in končno samo otroci pravico vzeti zapuščino umrlega člana zadruge.
Omenjeni dve spremembi — ki sta se naravno najprej izvršili pri najbolj naprednih rodovih — sta bili prva radikalna poteza, ki je vodila do razsula starega sistema. Privatna lastnina je naraščala in možje, ki so v boju osvojili' bogat plen, so smatrali, da imajo edino oni pravico do plena. Iznajdbe so se množil« in boj, kdo bo imel več koristi od iznajdb, je zopet izpadel v prid močnejšega moža.
Ampak stara demokracija v zadrugi še ni bila ubita. Žena je bila svobodna, da je lahko s svojim glasom odločevala in jie pustila soproga, ki ji ni bil všeč, ter si poiskala drugega. Ali to ni trajalo dolgo. Žena je morala podleči in tedaj je postala sužnja brez vsakih pravi«. Sindjasmiški zakon se je prelevil v patrijarhalni, v katerem je bil mož absolutni gospodar v družini in smel si je vzeti več žen, ki iso morale biti samo njegove. Te razmere se nam najbolj kažejo pri izraelskih očakih v starem testamentu in pri Grkih. Začetek civilizacije in .politične države zaznamuje najbolj, tiransko dobo v zgodovini človeštva, katere v bistvu še danes ni konec, čeprav so se nekolikokrat spremenile forme tiranstva.
Iz gornjih vrstic je razvidno, kakšna je razlika med sistemoma stare in sedanje družbe.
iResumirajmo:
Stara družba je slonela na rodo vinski organizaciji, katere organska enota je bila zadruga. Sedanja družba sloni na politični državi, katere organska enoitia je oboi na.
Sistem rodovinske organizacije je 'bdi splošen pri vis eh narodih v dobi 'barbarizma in nekaj časa v civilizaciji'. Nahaja se še danes pri barbarskih narodih. Ostanke te organizacije vidimo tudi prt Albancih na Balkanu.
Njen sestav je sledeči: Zadruga krvnih sorodnikov z materinskim in končno z očetovskim pravom in skupnim imenom; bratovščina več sorodnih zadrug, ki se združijo v gotove namene; zveze bratovščin, ki govore eden dijalekt, ali rod; zveza rodov, ki govore dijialekte skupnegai materinega jezika.
Principi zadružne organizacije so demokratični. V gospodarstvu je primitivni komunizem. Zadruge imajo svoje glavarje in zbotre, 'ki tvorijo vlado.
'Na ta način so bili organizirani ameriški Indijanci in vsi- arijski rodovi v Evropi, Aziji in severnovzhod-ni Afriki predno so utemeljili politično državo.
Stari Grki so imeli zadrugo z enim rodbinskim imenom, bratovščino (phatra) več zadrug, zvezo bratovščin ali rod, ki je govoril eno narečje. Krajevne razmere s« jih pa prisilile, da so precej prešli v politično državo (štirje rodovi Atencev v Atikt in trije rodovi Dorijcev v Sparti) kot so mogli imeti zvezo rodov.
Latinski rodovi v sedanji Italiji so tudi imeli zadrugo z eniim rodbinskih imenom, bratovščino (curia) zadrug v svrho verskih in vladnih funkcij, zvezo bratovščin (curiae) ali rod, ki je govoril eno narečje in končno zvezo rodov, ki' so jo krstili »po-pulus romanus« (rimsko ljudstvo.)
Stari Sloveni, predniki sedanjih slovanskih narodov, so bili tudi tako organizirani in sistem njihove zadružne organizacije se je z malimi spremembami ponekod — posebno med Rusi, Srbi, Črnogorci in tudi med Hrvati — ohranil še stoletja potem, ko so že bili v politični državi. Knezi starih Slovenov, katerim zgodovinarji 'pomotoma nadevajo monarhistični blesk — ravno tako govore zgodovinarji o grških in rimskih »kraljih« v starem veku, daisi-ravno niso bili drugo kot izvoljeni vojaški glavarji, toda o tem več pozneje — so bili le od ljudstva izvoljeni vojni poglavarji rodovinskih organizacij. . •
Ravno to velja o Keltih, Galcih, Germanih, Indijcih, Asircih, Feničanih, Perzih, Egipčanih Izraelcih dalje o Kitajcih itd. Pri kateremkoli narodu je mogoče slediti njegovo preteklost onkraj mejnika civilizacije v barbarski epohi najdemo dokaze o eksistenci zadružne organizacije, nikjer pa ne najdemo države.
Čim bclij gremo nazaj, opazimo, da je bilo pri vseh rodovih še v srednjem stadiju barbarizma materinsko pravo v veljavi. Ko se je pomnožila vsota lastnine v gornjem stadiju, je stopilo v veljavo očetovsko pravo in spremenila se je oblika družine.
čiim bolj je rastla moč privatne lastnine, tem -bolj se ije drobil sistem zadružne organizacije dn demokracije.
Zadruga ameriških Indijancev,
nizacije, temelj, na katerem je slonela vsa indijan ska družina..«
Ob Sasu 'odkritja Amerike ije v vseh indijanskih zadrugah Se vladalo materinsko pravo, dzvzemši pri bolj naprednih rodovih v Mehiki, kjer so se otroci že imenovali po očetu.
Sorodne irokviške zadruge so bile združene v bratovščinah. Bratovščina je imela socijalne in verske svrhe, igre, zabave itd. Glavarji zadrug v bratovščini so imeli redna posvetovanja dn kot taki so tvorili bratska svet, ki ije reševal prepire med zadrugami. Kadar je umrl glavar v bratovščini, je sorodna bratovščina priredila pogreb.
Bratovščine vseh zadrug, katerih člani so govorili eno marečje, »o tvorile rod. Pri Irokviščamh so bili navadno po štiri bratovščine v enem rodu. Vsak rod je imel posebno ime rn skupno svetišče in ri-bišče poleg šotorskih naselbin. Rodosvi so se že ločili po spremembah v jeziku in vsled tega so živeli vsak zase in med njimi je bil navadno širok pas praznega, nevtralnega teritorija, pravzaprav gozda. — {To se ujema s sličnimi »braniki« ki so se nahajali med barbarskimi rodovi v Evropi. Med Galci in starimi Germani je bil tak »nevtralni gozd«, ravno tako med Gemani in Slovenci, katerega so Slovenci imenovali »branibor« dn po katerem je sedanja nemška dežela Brandenburg dobila svoje ime.)
'(Dalje prih.)
so si-
------- ...	v	drugo
organizacijo, v keteri so bili njihovi soprogi. Vsa stvar se je torej preobrnila.
S to spremembo je prišla nova oblika družine. Očetovsko pravo je položilo temelj sedanji monoga-mični družini, ki je pa prišla veliko pozneje. Pred njo je bila takozvana sindjasmiška družina, ki je poleg matere priznala tudi očeta (syn,djasmcs pomeni par). Ker je v zadrugi zavladal micž, je naravno, da so otroc morali vedeti, kdo je njihov oče. To je pa bilo mogoče le na ta način, da se je žena omeijla le na enega moža in mož na eno ženo, To je bila prva kal sedanjega zakona. Ampak sindjasmiški zakon je dovolil možu in ženi, da se razideta, kadar se je jima poljubilo in spolno razmerje zunaj dvojice ni bilo izključeno.
Istočasno1, ko je žena izgubila svoje pravo, je prišla še ena sprememba v starem sistemu. To je bilo dedno pravo. Poprej je vsa lastnina umrlega člana zadruge pripadla zadrugi. Rekli smo že, da je v zadrugi vladala popolna demokracija. Bil je primitivni komunizem. Vse življenske potrebščine so bile lastnina vseh. Zadruga je tudi imela svojega glavarja ali glav ar k o,, ki je bila izvoljena od večine. Glavarji več zadrug 30 tvorili posvetovalni svet, ki je
V Ameriki ni bilo države niti nobene civilizacije, ko je bila odkrita. Našli pa so tukaj okrog 70 plemen, ki so govorila toliko različnih narečij. Za primero vzemimo pleme Iroquis, ki je živelo v sedanji državi New York in ki je imelo zvezo petih rodov. Redovi so se imenovali po živalih kot n. primer »Volk«, »Medved«, »Želva«, »Srna«, »Kragulj« itd.
Irokviška zadruga je izvolila po dva glavarja. Prvi je zastopal zadrugo v mirnem času, drugi je pa vodil moške v bo;, Glavarje so volili moški in ženske in izvoljen je bil do smrti, toda zadruga ga je lahko odstavila, ako ni vršil svoje dolžnosti.
Član zadruge ni'' smel iskati žene v svoji zadrugi in kršitev tega pravila je bila strogo kaznovana. Lastnina! umrlega člana je pripadla njegovim sorodnikom v zadrugi. Člani so bili dolžni pomagati drug drugemu v obrambi zadruge in pri maščevanju za storjeno krivico. Pri Indijancih je veljalo načelo: Škoda encg,3 člana je škoda vse zadruge. Kakor pri vseh barbarih, r,e bila tudi pri1 njih globoko vkore. ninjena krvna osveta. Ako je tujec ubil koga iz za. druge, tedaj so vsi zadružniki prisegli krvno maščevanje. Najprej so poskusili z mirnim pobotanem. Zadruga ubijalca je navadno ponudila odškodnino za ubitega v čimursibodi; če je zadruga umorjenega sprejela odškodnino, je bila stvar poravnana. Ako pa ni hotela sprejeti, tedaj so levili morilca toliko časa dokler so ga ujeli in ubili. S tem je bila stvar končana in ubijialčeva zadruga se ni smela pritožiti.
Zadruga je imela: pravico vzeti tujca v svojio organizacijo in mu dati svoje ime. Taki tujci so bili vojni ujetniki, ki niso bili ubiti. Ko ije bil tujec sprejet v zadrugo, je dobil vse pravice kot ostali člani. Sprejemanje tujcev v zadrugo se ije vršilo velikimi svečanostmi verskega značaja in ob takih prilikah je kak član vzel tujca za svojega brata ali za sestro, če je bila ženska. Večkrat se je zgodilo, da so zadruge, ki so izgubile mnogo članov vsied bojev ali bolezni, sprejele kar celo krdelo tujcev in s temi nadopolnile svoje vrste.
Irokviščani so imeli šest verskih praznikov v letu in glavarji zadrug so ob praznikih funkcionirali kot duhovniki; imenovali so se »čuvaji vere«. Zadruga je imela skupno pokopališče.
Lewis H. Morgan je opisal socijalne razmere v tipični indijanski zadrugi s sledečimi besedaftii: »Vsi člani irokviške zadruge so bili osebno svobodni in pripravljeni braniti drug drugemu osebno svobodo. Bili so enakopravni. Njihovi glavarji si niso lastili nobenih posebnih privilegijev. Vsi so bili med seboj bratje in sestre. Enakost, bratstvo in svoboda — dasi jih niso nikdar razglasili — so bili kardinalni principi njihove zadruge. To ie važno, kajti zadruga je bila sociialna in vladna enota njihove orga-
Osvoboditev proletarijata bo delo proletarijata samega !!!!
UTRINKI
Vse se godi po božji volji. Tako pravijo duhovniki. Zakalj tedaj ne spoznavajo, da mora biti po tej teoriji, tudi socijalizem po božji volji?
Za vsakega socijalista morajo biti vedno merodajni interesi socijalizma. Če jih prav raz-ume, se vje-majo z interesi človeštva m vsakega posameznika.
Cerkev je že marsikaj priznala, kar je včasi tajila in označevala za greh. Le malo potrplenja, priznala bo še več.
Traciji. Najprej je služil kot vojak pri rimljanih od koder je des er tiral. Bil je ujet in usužnjen. Kot sužnja so ga pripeljali v Kapuo. Tu ,je postal gladijatoi-(borilec). V letih 73 pr. Kr. se mu je posrečilo uiti z raznimi drugimi tovariši. Ušli so kot sužnji -in so se hoteli boriti za svobodo do smrti. Spočetka so plenili po Kampaniji, premagali so pretoria Clodia, konsole Zellija in Sentulo. Število ubeglih sužnjev je naraščalo od dne do dne in je doseglo število 70.000. Zdi se, da je imel namen iti čez alpe, osvoboditi svoje ljudi in jih poslati v rodne kraje. Toda velike povodnji vsled katerih je niarastla reka Pad (It. Po) so mu onemogočile, da bi izvršil svoj načrt. Prisiljen vrniti se proti jugu je bil «d vojnika Crasso napaden, obkoljen in ubit v krvavi bitki pri SUari. Storil je smrt vredno veliikega junaka in voditelja sužnjev.
Dopisnik Buzet: Zelo Viam bomo hvaležni ako nam pošljete svoj naslov, ker smo onega, ki ste ga nam poslali, izgubili.
Bovec: Ker je prišel dopis zelo kasno, smo primorani objaviti danes le nekaj. Ostalo v prihodnji
Na vsa vprašanja odgovorimo v prihod-
številki.
F. G. Trst:
nji številki.
Raznim dopisnikom: Ako dopisa ne objavimo, je znamenje, da ni bil za naš list. Naj se nam ne za- j j meri, toda čutimo potrebo biti v tem ozn-u precej 1 strogi.
prve vrste, 44 stopinj alkohola, kristalno ždst, se proda v množini 8 hi, raje skupno a tudi na drobno. V drugem slučaju po 11 L liter, v prvem popust po dogovoru. Pranko postaja Pazin.
B88TB21Č K3R0L, Pazin (IStK)
n
Izdaja za socilalistlčno zvezo v Julijski Benečiji in odgovarja za uredništvo IVAN REGENT Tiska tiskarna .Lavoratore* v Trstu.
DeSavd! Jfersžalte In flrft« .BELO", to le val list, list iz-
fcoriščanife in isrespravnih.
Rti Uwk ppsM zadruga
v Dobravljah na Goriškem
Ima o zadružni kleti osč sto Ml. naJ&oiMn nartrcnesu
VINA
po zmernih sMdanlffi cenah.
Daje od 56 lit. naprej.
USNJE
VelSka zaloga odiik&vane strojarnice
FRATELLI
Jesi (Ancona)
MALE VESTI
Volitve v Češk©slovensko narodno skupščino.
Aprila meseca so se vršile volitve v češkoslovenski republiki. Izid volitev kaže, da je že skoraj danes večina češkoslovenskih državljanov v vrstah socialističnih strank, ki so dobile skupno 2,942.200 glasov, vse meščanske stranke skupaj pa 3,147.700 glasov, torej komaj ea 205.500 več kot socijalistične stranke. Parlament sestoji iz ljudske zbornice in iz senata.
V ljudsko^ zbornico more voliti vsak državlajn brez razlike spola, ki je dovršil 21. leto in prebiva najmanj tri mesece v enem kraju. Cela država je razdeljena v 21 volilnih okrajev, ki volijo po številu prebivalstva gotovo število poslancev po proporcu.
V Pragi pride na 20.000 prebivalcev po en poslanec, drugod na 24—25 tisoč prebivalcev. Volilno pravico v senat ima vsak državljan, ki je dopolnil 26. leto, pasivno volilno pravico po tisti, ki je dopolnil 45. leto. Češki socijalni demokrati dn narodni socjalisti tvorijo večino v češkem narodu, dobili so skupno 1,623.900 glasov, dočim so dobile ostale meščanske stranke skupno 1,623.800. Nemški socijalisti so dobili 42 % vseh nemških glasov. Zelo je presenetila volilna zmaga socialistov na Slovaškem, kjer so dobili skupno 630.000 glasov. V celi državi so dobili 47.3 % vseh glasov, meščani so jih dobili 52.8%. Klerikalci so dobili med Čehd 462.900 glasov, med Nemci 214.000, med Slovaki 240.000 in med Ogri 135.000; skupaj torej 1,052.000 glasov.^ Oddanih pa je bilo skupaj, 6,089.900 glasov. Agrarci so dobili 1,065.500 glasov, židje 69.600 dn ostale meščanske stranke 990.300. Po narodnosti se razdele glasovi naslednje: Čehi 3,247.700, Nemci 1,690.600, Slovaki 977.000, Ogri 135.000. V ljudski zbornici imajo socijalistične stranke 136 poslancev, meščanske pa 145, med njimi klerikalci 49 in agnarci 40. V senatu imajo socijalistične stranke 67 mest, meščani pa 72. Takšna je končna slika volitev v Češkoslovenski republiki, ki kaže o ogromnem naraščanja socialističnih idej: kljub temu, da so se vršile volitve v meščanski razredni državi, četudi še tako demokratično urejeni.
V meščanski državi nikdar ne more zmagati korist dn dobrobit šjrokih ljudskih plasti.
Stolp IH. internacionale: Vlada ruskih sovjetov je sklenila zgraditi na čast III. dnternacijcnali velik stolp, ki bo še višji od stolpa Eilel v Parizu.
Mirovna pogajanja med Ukrajino in Georgijo. Rakovski, komisar za zunanje zadeve v ukrajinski sovjetski republiki, je pričel pogajanja z vlado v Georgiji v svrho miru.
Svoboda v Ameriki. Predsednik združenih držav v Ameriki, dobroznani Wilson, je podpisal dekret tujce, ki so vpisani v anarhističnih organizacijah, po katerem se sme izobčiti iz njegove države vse
Nemški železničarji za Rusijo. Na Nemškem so sklenili železničarji, da bodo preprečili z vsemi sredstvi prevoz vojnega materiala Poljski, ki se nahaja v vojni z Rusijo.
Velika poneverjenja so odkrili v Italiji v Castel-francci, kjer posluje komisija, ki preiskuje uradovanje oddelka notranjega ministrstva, ki mu je bila poverjena razdelitev blaga zaplenjenega na avstrijskih in nemških ladijah med italijanske begunce, ki so se vračali v osvobojene dežele.
Dognalo se je, da so si visoki dostojanstveniki prilastili po nepošteni poti ogromnega blaga in tako občutno oškodovali državo in begunce.
Večinoma se gre za hišno opravo in obleko, ki je ginevala v ogromnih množinah iz tozadevnih državnih skladišč.
Poneverbe so se odkrile na pritisk v Trevižu izhajajočega socialističnega glasila »II Lavoratore«.
Preiskava se nadaljuje. Dosedaj je bilo aretiranih več visokih osebnosti, katerim se ne obeča nič dobrega, ker je ljudstvo silno razkačeno radi teh odkritij.
Nedvomno spada to med vojne posledice. Toda spada tudi v okvir one kapitalistične morale, ki ustvarja pogoje za vsake sorte nepoštenosti.
Počasi se pride gotovo na dan še drugim takim nepoštenim dejanjem. Vojna in kapitalizem so jih ustvarjali in jih ustvarjajo še naprej.
Ljudstvo je pa trpelo v ijarkih.
Pristno usnje, počasi strojeno, zajamčeno po kemiški preizkušnji kr. sedlarske šole. Usnje belo in črno za sedlarje. — Jermenje. — Teleta bela. — Junice bele in črne. — Koze Zaloga inozemskega in domačega usnia. — Teleta oskarja, črna in barvana. — ChevreauK. — Polu teleta boks. — Velika izbira vrhnjega usnja za čevlje. — Surovo usnje, inozemsko in domače. — «Qr čevljarske Potrebščine.
Preprodajalcem poseben popust.
Podružnica v Trstu: Prodajalna na trgu Oberdan štv. 1, nasproti kavarni Fabris. - Skladišče v ulici Ghega štv. 17.
pri Su. Križu pri Trstu
toči Izborno belo in črno domače vino in iq|£ na razpolago vedno gorke in mrzle jedi. Postrežba točna.
Osvoboditev proletarijata bo
delo proletarijata samega!!!!
tevlislH zadruga v lirni Pii Mii
vpisana zadruga z om. zavezo
111 SF®Ht333>WI
I
ŽIVEC VINKO, ČRNIČE
Trgovina z mešanim blagom
Toži najMSe bsio in črno vino ter mn-vrsine iiRerje na Mno In no flsUsio
dossiess izdelKa
Postrežba točna in cene zmerne Priporoča se za obilen obisk
iz tovarne Čevljarske zadruge v Mirnu pri Gorici se prodajajo:
0
v (ierld;
zadružn. prodajalna v hiši centralne posojilnice —
Ptlll.MSsl.WSOi!
B
Veletrgovina z vinom žganimi pijačami In deželnimi pridelki
B
E
a
19
■
JO
TRST - Ul. Torre bianca 22
TELEFON št. 18-07
Corso Giuseppe Verdi štev. 32.
w TP^-tP n zadružna prodajalna v ul. -g— *	dei Rettori štv. 1.
¥ ¥IpavI 5 trgovina S. Beltram.
Blago se pošilja tudi naravnost iz tovarne v Mirnu pri Gorici in sicer na drobno in na debelo. Ceniki se pošiljajo na zahtevo vsakomur.
rasas aasBanasaRK
Mi! rine 13 M io is
vknjižena družba z omejenim jamstvom
LISTNICA UREDNIŠTVA
Radovedneži: Da. Naš list »Delo« prične izhajati prav gotovo trikrat na teden počenši s prvim julijem. Naročnino za 3kratno izdajo in oglas objavimo v prihodnji številki. Zagotovimo vas že danes, d>a bomo objavljali titdi v bodoče članke poučne kakor sedaj in poleg tega še mnogo dobrih političnih člankov.
Tiskovni sklad: Da. Darovi za tiskovni sklad so nam dobrodošli. Le nabirajte!
Komunisti: Karl Marx je bil rojen v letu 1818. v Treviru in je umrl v letu 1883. v Londonu. »Kapital« je njegovo delo. Komunistični manifest sta .spisafe skupaj z Engelsom. Prvo delavko internacionalo je ustanovil Marx v Londonu.
Špartakovci: Špartakovci na Nemškem so posneli ime po starem junaku sužnjev Spartakosu. Spar-takus je živel v letih 113-17 pr. Kr. Rodil se je v
XVII. zodrožno leto —ofl 1. januarja do 31. tkcsmiira 1920 — XVII z^ružno leto.
fiSeseml obrsšuFt
razdeljeno blago:
v računski dobi	1920	1919
januar.................Lir. 3.085,666 64 KrorL 2.334,591 39
februar................... 3.389,435'—	„	2.790,05072
marc....................... 5.290,594.45	„	3.180,201-18
april ....................  4.409,744.64__________„	2.396,523.99	Lir	524,799.57
Lir 16.175,440.73	Kr.	10,701.367.28	Lir	524.799.57
Zsdruin® gibanje:
Vpisanih zadružnikov 30. aprila	1920	  30.106
31. decembra 1919	  24.007
Naraščaj v dveh mesecih 6.099
Hranilni
Stanje ulog 30. aprila 1920	 Lir	6.176.053.74
„ 31. decembra 1919	 ,	4.968,497-27
Naraščaj v štirih mesecih Lir 1,207.556.47
,	s
Od 1. januarja do 30. aprila 1920 so bile izplačane podpore bolnim in za umrle zadružnike Lir 21.466.—. ^
Dok&tikš skladišča @b!sk:
(le všteii v Sabel? razdlelievanls fetaga.)
Oddelek proizvajanja	Lir	719,653.26
„	manuiakrurni „	445.782.77
obuvala	„	323.387,95
klobukov	71,201.90
Lir	1,560,025‘88
TRST, dne 30. aprila 1920.	S^vfiatelisžvo.
ii