PoStnina plačana v gotovini, Ljubljana, dne 2?. oktobra 1938. — Leto XI. — Št. 44. mm GLASILO KRKA N JKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA Še o strokovni organizaciji Nekoliko smo že pisali o pomenu in vzroku neodvisnosti delavske strokovne organizacije. Vendarle nekateri ali namenoma ali pa dejansko ne morejo tega našega stališča razumeti. Kdor je bral zadnji čas slovenske dnevnike, je moral priti do prepričanja, ali da so te naše besede in trditve neiskrene ali pa da hočejo nelkateri namenoma škodovati na£i Jugoslovanski strokovni zvezi. Za lase je bila JSZ privlečena v volivni manever, kot da je ona važen činitelj' v nastalem volivnem boju. Kljub temu, da smo prepričani o tem, da tudi vsaiko nadaljnje pisanje ne bo imelo haska pri teh ljudeh, pišemo o tem vprašanju ponovno. Pišemo pa predvsem za tiste, ki nas hočejo dobrohotno razumeti, in za naše člane, da nas bodo popolnoma razumeli, ker je to zaradi jasnosti nujno potrebno. To pa predvsem zato, da ne bodo nasedali lažnivim podiikovanjem in pisanju, ki ima samo agitacijsko volilni namen, na drugi strani pa Škodovati naši strokovni organizaciji. Dravska strokovna organizacija je že po zakonu nepolitična organizacija in «amo stanovsko-gospodarska organizacija, ki mora delovati v oikviru svojih pravil. Lahko se pripeti, da nas volivni boj pritegne v svojo sredo, kar imajo neki ljudje nedvomno namen s svojim pisanjem, pa samo zato, da bi potem lahko rekli, da je organizacija prestopila svoj delokrog in je zato 7.re-'la za razpust. Toda ta volilni manever nas ne bo speljal na ledeno ploisčo jn mi bomo našo Jugoslovansko strokovno zvezo znali tudi pred takimi nakanami braniti. Prvi teden, ko so bile razpisane državnozborske volitve, smo v uvodniku »Del. pravice* napisali, da so svobodni vsi ljudje in da ima vsak pravico svobodno se odločiti za katero koli stran političnega življenja, tudi če je član strokovne organizacije, ki je nepolitična organizacija. Že iz teh besed je. dovolj razvidno za vsakogar, da je JSZ ob razpisu volitev takoj zavzela svoje načelno stališče, ki je popolnoma v skladu z njenimi pravili in tudi njenimi osnovnimi načeli. Prav zato Jugoslovansko strokovno zvezo prav nič ne brigajo ne število kandidatnih list in ne kandidatne liste. Kljub temu pa so njeni člani kot svobodni državljani, ki v redu izpolnjujejo svoje obveznosti do države, kot zreli možje poklicani, da tudi odločajo o prihodnjem parlamentarnem zastopstvu in pazijo na to, ta bo tdko, da bo ljudem in državi v korist. To ravico pa ima vsak državljan, naj si -O industrijec, obrtnik, kmet ali delavec, pa naj bo strokovno organiziran 'kjer koli. Kakor mora sitrokovna organizacija y»šiti svoje obveznosti do članstva in je od članstva odvisno, kako je njeno vodstvo in kako je njeno delo ali pa tudi njen obstoj, prav tako naj politična stranka brez kakih pomožnih organov (strokovne organizacije) sama daje odgovor pred svojimi volivci in gleda na to, da bo delala tako, da bo imela volivce za seboj. Ta obračun politične stranke naj napravi s svojimi volivci ona sama, in delavske sindikate, ki so samostojni činitelji na svojem delovnem področju, pusti na miru. Nemoteno naj različni sindikati opravljajo svoje delo naprej, ko imajo toliko in toliko potreb v vsakdanjem delu, tudi v času volivnega boja. Kakor si pri volitvah v delavske ustanove ne Ob 29. oktobru: Premišljevanje o svobodi l Zgodovina nam pravi, da smo se pred dvajsetimi leti, 29. oktobra 1. 1918., osvobodili tisočletnega tujega jarma in nastopiti novo pot, pot v samostojno državo, pot v svobodo. Usoda je Slovencem odredila nalogo, »da pokažejo, ali so zmožni največje človeške umetnosti, vladati sami sebe«. Po dvajsetih letih imamo pravico in dolžnost, da pregledamo, kako smo »svobodno« gospodarili s »svobodo«. Dve izjavi iz dobe strahote in naporov za novo državo imamo, ki nam kažeta, kako so si ustvarjalci Jugoslavije zamislili novo državo — majsko deklaracijo in krfski pakt; prva je bila temelj vsega dela v monarhiji, druga pa temelj agitacije pri antanti; za obe torej lahko rečemo, da sta resnično vsaj moralno, delno pa tudi pravno obvezni. Majska deklaracija pa je za nas Slovence še toliko važnejša, ker se je v njeno obrambo postavil prav ves narod, ne glede na strankarsko pripadnost. V majski deklaraciji so zahtevali državni poslanci iz jugoslovanskih pokrajin avstrijske državne polovice »samostojno državno telo, ki bodi prosto narodnega gospodstva tujcev in osnovano na demokratični podlagi«. Krfska deklaracija je prihodnjo državo še natančneje opredelila: »Ona (Država SHS) bo ustavna, demokratska in parlamentarna monarhija«, Posebne zastave, srbska, hrvaška in slovenska, so enakopravne in se morejo svobodno rabiti ob vseh priložnostih; ozemlje kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev obsega vse tisto ozemlje, na katerem zdržema in strnjeno živi naš troimeni narod.« Že mirovna konferenca je bistveno okrnila naše narodno ozemlje, saj je odrezala z mejo proti Avstriji in Italiji blizu 30% strnjeno naseljenih Slovencev od nove svo- želi delavstvo strankarskega vtikanja, ko strokovne organizacije vodijo volivni boj in postavljajo svoje kandidatne liste, prav tako hočemo, da politične stranke pri političnih volitvah ne izrabljajo strokovnih organizacij v svoje namene. Želimo le, da nas predvsem delavstvo dobro razume, ker njemu bomo za svoje delo dajali odgovor. Naša želja pa je, da nas razume vsa dobrohotna javnost, da bo znala tudi pravilno soditi naše delo, čeprav vemo, da nas nekateri, ki imajo pač korist od tega, ne bodo hoteli razumeti. Preko volilnega boja bo JSZ šla mirno naprej in vsak dan gledala na to, da dela v svojem področju nemoteno naprej za korist svojega članstva in vsega delavstva Ž—r. bodne jugoslovanske države. Toda tudi v državi sami se niso razmere mogle urediti. Vidovdanska ustava, ki so jo zagovarjali odločilni srbski činitelji z motivacijo, da se Srbi niso borili za državo, organizirano kakor bivša Avstro-Ogrska, to je avtonomistično ali federalisti- čno, marveč za tako, ki bo centralistična, kakor je bila predvojna Srbija, ta ustava je bila sprejeta proti volji večine hrvaških in slovenskih zastopnikov. — Neurejene razmere so trajale dalje, sledil je državni udar leta 1929. in temu diktatura. Velika naloga delavskih organizacij: izobrazba Razsoden in razmišljujoč človek danes dobro ve, da je hud udarec za posameznika kakor za skupnost človekova nevednost. Z domačimi besedami bi rekli, da neumnost najbolj tepe človeka na vseh njegovih potih. Kako tudi ne? Delavec — v našem primeru — ki ne pozna niti najosnovnejših vprašanj, ki se njega tičejo, ki nikoli ne razmišlja o socialnih zakonih, o drugih javnih vprašanjih, ki odločajo tudi o smeri njegovega življenja, tak delavec je šele resnični revež. Ne preostaja mu drugega, kot živeti tja v dan, sprejeti, kar se mu nudi, in na vse težave, ki jih od časa do časa doživi, je zanj kletev ali ?Bog pomagaj« začetek in konec modrosti. Potem ni prav nič čudno, da so prav taki ljudje najbolj izkoriščani. Kapital si misli: zakaj jih ne bi, saj si ne morejo pomagati! In tako ima ljudska neumnost tudi velike zasluge na tem. da so socialne razmere takšne, kakršne so. Pa ne samo to! Kakšna ovira in kakšno napotje dela strokovni organizaciji ljudska neumnost, ki zaradi svoje nerazsodnosti ne pozna važnosti pravega ljudskega gibanja. JSZ je že od Krekovih časov pa do danes skrbela ne samo za strokovno plat, temveč tudi za kulturno. In tega je danes delovni človek še vedno tako potreben. V nasprotnem primeru namreč vidimo, 'kako silno lahko koristi delavec, ki se je umsko dvignil. Koristi sebi in svoji skupnosti. Kot tak tudi prav nič ne zaostaja v življenjsko važnih vprašanjih za šolanim človekom; nasprotno, posebno pri socialnem vprašanju ,gre prvenstvo prvemu, kajti pri njegovi izobrazbi služi delavcu njegovo življenje za podlago. Sicer je čudno govoriti o nezadostni izobrazbi delovnega človeka, ko ima danes skoraj v vsaki vasi po dvoje društev. Kako da ga ta ne dvignejo na življenjsko višino? Sodba o tem se je že zdavnaj povedala! Ta »izobrazba«, ki se ponuja na vseh voglih, ne ustreza življenju delovnega človeka. Na vsak korak slišiš, da se je ta »izobrazba« rodila kje v mestu, kjer so ji kumovali stremuhi in zakulisni načrti... Zato ni čudno, da s pravo izobrazbo ni tako, kot bi bilo želeti. Prav v preteklih tednih se je ljudska nerazsodnost pokazala zopet v vsej svoji pristnosti. Ko je sicer zares šlo za vojno ali mir, katero vprašanje je nastalo za razmišljajočega človeka iz znanih evropskih navzkrižij, se je velik del ljudstva pokazal v podobi prebujajočega človeka. Samo eno vprašanje so takrat vedeli ti zaostaleži: Ali bo vojna?... Koliko jih je bilo, ki niso vedeli ne za Sudete, ne za fašizem, kaj šele za pra- vi vzrok, ki je upravičeno zastrašil narode. Nič niso vedeli, samo vpraševali so... Pogovarjaoč se z delavcem na honn-škem taboru, sem si zapomnil, kaj mi je povedal: Goethe pravi: Največja je borba z ljudsko nespametjo! — Zares! Prav zato je treba s podvojeno voljo posvetiti v to temo. Prave delavske organizacije so v tem pogledu že mnogo storile — in še bodo! Jj. Plačani dopusti ▼ poljedelstvu v Belgiji Pred kratkim je izšla v Belgiji uredba o plačanih dopustih v poljedelstvu, vrtnarstvu in gozdarstvu. Na podlagi te uredbe imajo stalno nameščeni uslužbenci pravico do plačanih dopustov, in sicer na vsaka dva meseca, ki jih prebije uslužbenec pri istem delodajalcu, en dan. Za take dneve dobi uslužbenec polno dnevno plačo in odškodnino za naturalne prejemke, če so tudi ti pogodbeno določeni. Ta dtrnust se more porazdeliti na celo leto. Vendar pa je določeno, če je dopust krajši kakor dva dni, da se more nastopiti ali pred nedeljo odn. pred priznanim praznikom, ali pa po nedelji oz. prazniku. Zaradi kontrole mora vsak podjetnik posebej voditi knjigo o dopustih in o vsoti, ki jo je plačal za dopuste. 0widU Za »Obzorom« se je oglasil »Slovenec« (oba sta si namreč v zvezi) in hoče potisniti ,|SZ-» v politično gonjo. J nedeljo je začel s prav zavestnimi lažmi, s katerimi hoče dati JSZ-i zadnje udarce. Govori o kandidaturah JSZ-e pri prihodnjih volitvah, za dr. Stanovnika pravi, da je član vodstva JSZ-e itd. »Slovencu« se prav nič ne čudimo, saj vemo, da je takih in še hujših reči zmožen. Žalostno je le to, da je list, ki je bil v preteklosti v prvih bojnih vrstah za pravico in resnico, padel tako globoko, da ne izbira več sredstev in zavestno uporablja laganje za dosego svojih namenov. Katoliška obleka m« je postala le še zaradi lepšega, glavno vodilo pa: Namen posvečuje sredstva. Sicer je pa videti, da »Slovencu« zadnje čase hudo popuščajo živci in se ga prijema histerija. To pa ni dobro znamenje ... Naše krščanstvo Zavest Poleg razuma in proste volje ima človek tudi zavest. Zavest je nasledek razuma posameznega človeka. Človek z razumom spoznava naravne in nadnaravne stvari in pojave ter jim zavestno daje in pripisuje vrednost in pomen. Z razumom spoznavamo Stvarnika in stvari, razločujemo med dobrimi in slabimi stvarmi, razločujemo pa tudi, kateremu namenu služijo posamezne stvari, da jih znamo porabiti v korist človeštva. Tu nastane duhovnu zavest porabe stvari v pravi smeri. Z razumom more delavec presojati vrednost svojega dela in spoznavati, da se telesno, pa tudi duševno delo veliko prenizko ceni. Razum in zavest govorita dovolj razločno, da jet delo izvir blagostanja in dostojnega življenja. Postopaško izrabljanje in poniževanje dela pa je izvir vsega hudega. Kdor delu noče priznati njegove prave vrednosti za vse človeštvo, ne more biti pošten človek. In vendar take vrste nepoštenjaka ne preganja nobena postava. Nasprotno pa pride zavest delovnega ljudstva o višji vrednosti dela kaj hitro v nasprotje z raznimi predpisi, pa tudi z mišljenjem napačno mislečih ljudi. Tudi vsak kratkovidnež mora spoznati, da visoka vrednost dela in visok zaslužek pomeni dobro gospodarstva in dostojno življenje.. Vsi izgovori, ki se temu načelu upirajo, izvirajo ali iz sebičnosti ali pa iz nevednosti. Le poglejmo nekoliko po svetu. kako se marsikje drugod delo ceni in po vrednosti tudi plača; tam so dobre razmere in blagostanje. Zavest torej pravi, da je treba delo ceniti in upoštevati. Kapitalizem gre čisto drugo pot. — Njegovo načelo je velik ali vsaj stalen dobiček, ki ga dobiva iz materije po trudu slabo plačanih najemnikov ali delavcev. Konkurenca ali tekma v znižanju cen za pridobivanje kupcev, najnižja prevozna sredstva, slabo blago itd. — vse to je namenjeno znižanju vrednosti dela v sebične namene. Ta kapitulistična sredstva se porabljajo povsod, saj je kapitalistična medsebojna tekma povsod enaka. To tekmo delavstvo povsod občuti. Nasledki take tekme se ločijo po zaslužku oz. ceni dela. Ce n. pr. pri nas dobi zidarski delavec, ki meša in nosi malto ali opeko, na uro 2.50 din, dobi v Ameriki 80 centimov. Torej pri nas v desetih urah 25 din, v Ameriki _8 dolarjev, ali po današnji vrednosti 368 dinarjev. Zidar v Ameriki zasluži 460 din, navadni delavci pa 184—368 din na dan. To mi je povedal ameriški Slovenec, ki je sam obrtnik in ima z delavci stalen stik. Pri taki razliki vrednosti istega dela se mora v človeku zbuditi zavest, da tu ni nekaj v redu. Nered napravlja kapitalizem, ki tišči vrednost dela z vso silo k tlom. S teni ravnanjem pa ustvarja revščino delovnega ljudstva, gospodarski zastoj in nazadovanje delavstva, obrtnikov in kmetov. Ker ima kapitalizem v svojih krempljih tudi vse državne, pokrajinske uprave, mu ni posebno težko speljati vse na svoje mline. O kakih krščanskih nazorih pri kapitalizmu ni govora. Ce pa kak kapitalist prizna katekizem, ga prizna le v toliko, da svojim delavcem priporoča zvestobo n; pridnost v garanju, na božje zapovedi in vnebovpijoče grehe, kolikor se njega tičejo, se pa ne spomni. Iz takega pojmovanja kapitalistov o delu in delavstvu izvira vse nezadovoljstvo delovnih slojev, ki imajo zavest, da se jim godi velikanska krivica. Krščanski socialisti smo mnenja, da je treba omejiti samovoljo kapitalizma na celi črti ter dati delavstvu priložnost, da poleg državne oblasti tudi ono vodi nadzorstvo nad podjetji glede obratovanja, delovnega časa, delavskih iii nameščenskih plač, čistega dobička ali zgube in ravnanja z delavstvom v obratih. Zato imajo delavci na podlagi njihove udeležbe pri delu popolno pravico. V gospodarstvo socialen red in pravico — to zavest nosi delavstvo v svoji duši in se po njej bori za svoje življenje. Jože Gostinčar. PRILIKA za tiste, katerim kolo služi za vsakdanjo potrebo! Diirkopp, Victoria, Wanderer so trpežna in močna kolesa, katerim smo znižali cene tako, da smo omogočili vsakomur nabavo. Izplača se vam priti na Jesenice v trgovino MARIJA KRAŠOVEC nasproti kolodvora Naše geslo je: Dobro in poceni! Kar se nas, ki se zbiramo okrog »Delavske pravice« in pod zastavo JSZ-e, tiče, smo si glede tega na jasnem: vedno smo bili ali vsaj iskreno želeli biti dobri kristjani in dobri katoličani. In ta naša zavest nam popolnoma zadostuje. še vedno pa se najdejo ljudje, ki včasih zares, včasih pa — kot je videti — samo za šalo, podvomijo v našo vernost. To ni nič novega. Vedno smo bili na take očitke pripravljeni in vedno smo jih z lahkoto pobili in premagali. Zavedamo se namreč, da so vsa gibanja, ki danes v Cerkvi kaj veljajo, že prestala in po čudni logiki rasti in razvoja tudi morala prestati tak ali pa še hujši »ognjeni krst«. Tnk križni ogenj, ki pada od spredaj in od zadaj, od leve in desne, je za nas nov dokaz, da je naša pot prava. Vemo namreč, da nas ne tepo zaradi naših krivih naukov — ki jih ni; če pa so, pa kar brž z njimi na dan, z veseljem in otroško vdanost- Podpisani sem priobčil v »Delavski pravici« z dne 13. 10. 1938 članek >1818 ali zakaj padamo?«. Članka nisem podpisal. Ne zaradi tega, ker bi se bal javno zagovarjati svoje misli, aui,pak ker nimam navade, podpisovati se. V »Slovencu« št. 242. je tudi ne,ki nepodpisani člankar kritiziral ta članek, pod imenom »Zgrešeno opravičevanje'. 'J rdi, da omiljujem greli protinaravnega izživljanja v zakoinu z gospodarsko krizo. Pri tem -sem se pa tako spozabil, da sem napisal tole: »Smo v taki dobi, ki oneanoigoča ljudem krščansko živeti.« Člainkar se potem spravi na ta stavek in pravi, da je v nasprotju z versko resnico, ker daje Bog vsakemu človeku dovolj milosti in imoči, da se varuje smrtnega greha, ‘če le hoče sodelovati z milostjo. Ko sem pisal članek »1818«, sem se zavedal, kaj pišem, in som bil tudi pripravljen na ugovore. Članku r v »Slovencu« pa nima prav, 'ko trdi, da sem hotel omiljevati protinaravno izživljanje v zakonu. Kdor je članek prebral in ga ocenjeval kot celoto, lie pa da iztrga iz te celote posamezni stavek in ga presoja samega izven celote, bo videl, da je ves članek niz ugotovitev, 'katere potrjuje življenje samo. Niti oni verski resnici nisem oporekal, poudaril sem pa, da ni krščanskih herojev in da moramo s tem računati. Če hočemo pravilno pojmovati vpra- jo se bomo podvrgli — ne torej zaradi krivih naukov, marveč zaradi naše iskrenosti in odkritosti. Ves naš greh je namreč v tem, da povemo naravnost, v oči, kar mislimo: belemu pravimo belo, črnemu črno. To se pravi, da nam je resnica najbolj pri sr-c u. Ljudje, ki govorijo odkrito in ki govorijo resnico, so za danes nezaželeni, dasiravno sta to n a j 1 e p š i k r e -posti v krščanstvu. Sv. Tomaž Akvinski, krščanski genij 13. stoletja, največji mislec v Cerkvi, ki je postavil veličastno stavbo tomizma, še danes veljavne krščanske filozofije, je bil takoj po svoji smrti osumljen za — krivoverca. Njegovi spisi so bili od pariške sinode obsojeni. Zakaj? Zato, ker je vzel za podlago svojemu delu grškega (poganskega) filozofa Aristotela. Toda razvoj je šel svojo pot. Dejstev ni bilo mogoče ubiti. Nekaj let pozneje so ga prišteli k svetnikom. Danes šanje padca rojstev, moramo tudi to dejstvo vzeti v poštev. Jaz sem ga upošteval, ker vem, da ne bomo nikoli rešili tega vprašanju, če bomo operirali s činitelji, kakršni bi morali biti, ne pa s činiteiji, kakršni so. Dejstvo pa je, da je veliko družin, ki se priznavajo za katoliške, celo javno delujejo kot take, pa imajo vendar omejeno število otrok. Navadno prenehajo nova rojstva potem ko se je za eno ali dvema hčerkama rodil sin. Takim ljudem, ki so sicer v resnici verni, onemogočajo sedanje razmere krščansko življenje. S tem pa ne trdim, da ni mogoče krščansko živeti vdbče. ČudLm se, da ni napravil člankar iz članka »1818« pravilnih zaključkov, in ti bi bili: 1. Ni res, da omejujejo delovni sloji število otrok zaradi moralne skvarje-nosti; 2. da je krivec sedanjega zla in krize družin v prvi vrsti kapitalistični gospodarski in družabni red; 3. če hočemo rešiti družino in osvoboditi družine ter kristjane notranjih tesnob, moramo ustvariti pravičen in pošten gospodarski in druižabni red; 4. da je zločin, kdor sodeluje pri' kapitalizmu, zlasti še pod imenom krščanstva. Zaradi tega nimam v svojem članku kaj popravljati. Anton Marinček. se njegov nauk predava po vseh bogoslovnih šolah. Danes pričakujemo že novega Tomaža, ki bo razjasnil duhovno zmedo naših dni... Ali drug primer; Jezuiti, borbeni red, ki ga je ustanovil sv. Ignacij Lojola, so se veličastno razmahnili in v nekaj letih opravili herojsko delo: večino Evrope so rešili pred protestantizmom, ustvarili so krščansko znanost in utrdili disciplino. Kar so storili na misijonskem področju, ve le Bog. Krivoverci -so jih psovali, da so »bolj papeški kot papež sam«. In vendar so bili razpuščeni, izgnani iz svojih samostanov, njihovo delo uničeno. Zakaj? Zato, ker so postopali naravnost, brez ovinkov. Če je bilo treba, so nahrulili samega cesarja, šele dolga leta potem je Cerkev uvidela potrebo in ta borbeni red spet obnovila. Danes ima zopet mesto, ki ga zasluži. Tisoče in tisoče je takih zgodb; šlo je za ljudi, za redove, za gibanja. Bili so preganjani in obsojeni, in vendar so vstali zopet sveži, pomlajeni, poveličani in — še močnejši. Vemo, kdo smo in kaj hočemo — preprosta skupina odkritih ljudi, delavcev, ki se bori s križem za božjo pravico, s kladivom za vsakdanji kruh. Frakov in cilindrov med nami ni. Morda bi bilo bolje, če bi bili; morda bi potem lahko črtali ta ali oni stavek našega programa. Toda — mi jih ne rabimo. Mi smo delavci in ostanemo delavci, s to razliko, da smo — krščanski delavci. Ni pa to krščanstvo števila, ne krščanstvo po krstnih listih, ne krščanstvo po znakih v gumbnicah, ne krščanstvo stranke ... Vse to odklanjamo, kar pa mislimo, da ni krivoverstvo. Res je, da ne prirejamo hrupnih shodov, kjer se ploska vdanostnim brzojavkam in zvenečim resolucijam. Naše krščanstvo ostaja v tovarnah, pri delu in v naših skromnih domovih, v naših srcih. Menimo namreč, da je osrednja točka, zadnji smisel vsega krščanskega prizadevanja — človek, ki ima dušo in telo. Dušo, ki jo je Bog ustvaril za nebesa, in telo, v katerem prebiva. Zato naše krščanstvo res ni demonstrativno, krščanstvo z ulic, volišč in salonov, marveč strogo osebnostno. Mi smo katoličani zase in ne za druge. Tukaj pa sc ravnamo popolnoma po svoji vesti. Lahko bi to svoje prizadevanje podprli z izreki iz sv. pisma, predvsem iz prelepe pridige na gori, ki je bila in bo naš socialni in krščanski program — toda primanjkuje nam prostora. Omenimo le še to, da sta nam dva svetnika sv. Cerkve najljubša: Sv. Jožef, preprosti tesar iz Nazareta, ki ni zahajal ne na volišča ne na hrupna zborovanja — saj ga celo sv. Pismo nekako pozablja — pa je vendar velik med služabniki Cerkve. Bil je tih delavec, ki ga je zadovoljevalo le njegovo delo in ljubezen do Boga. Nanj mislimo pri svojem delu, njemu želimo biti vsaj malo podobni. Drugi je brat Frančišek, ubožec jz AssLsija. Tudi on ni napravil nič »velikega«, toda tako blizu nam je zaradi svoje ljubezni, ki je v teli mrzlih dneh tako kruto pogrešamo. On, ki je celo volku in — roparju rekel brat. Mi pa nismo ne volkovi ne roparji... Mislimo, da bi njegova ljubezen premor stila v naših dneh mansikak prepad, ki se zdi nepremostljiv, čeravno bi zadostovalo morda le nekoliko dobre volje in razumevanja. Tako je naše krščanstvo. Žal, da ima termometer za vernost le Bog. Če bi ga imeli ljudje, bi bržkone prišlo do zanimivih rezultatov. mj. Iz delavskega zavarovanja V Švici je pri 8 blagajnah socialnega zavarovanja vpeljano tudi zavarovanje proti tuberkulozi. Ena četrtina vseh zavarovancev bolniških blagajn, to je približno 450 tisoč, se je priključilo temu zavarovanju. Stroški zdravljenja do 150 dni gredo na račun blagajne, en del stroškov pa nosi država. Tudi naša soseda Romunija je uvedla zavarovanje proti tuberkulozi z zakonom od 18. marca 1937. Posebni prispevki za to zavarovanje se bodo pobirali obenem s prispevki za splošno zavarovanje, in sicer polovica od zavarovancev', polovica pa od delodajalcev. iPrav tako je razširjeno zavarovanje proti tuberkulozi v Italiji. Leta 1936. je znašalo število zavarovancev že okoli 7 milijonov. Zavarovanju so podvržene vse osebe od 15. do 65. leta istarosti. V Argentini imajo od leta 1936. obvezno zavarovanje za primer materinstva. V letu 1937. je doseglo število zavarovanih delavk nad 80.000. Kričeče dejstvo Evropski tempo, ki je zavrgel že marsikatero splošno veljavno pravilo. Najprej in predvsem je zavrgel človeka samega, ki naj pomeni samo takrat, kadar stopa v masah na ulicah. Ta skupnost postaja ipotem železen obroč in .ljudje z oblastjo znajo to skupnost držati za vsako ceno. Ker se je to posrečilo enemu, se je lotil tega drugi, tretji 'in četrti pa že posnemajo in to z večjim ali manjšim uspehom. In nastalo je splošno tekmovanje, tekmovanje, pri katerem gre za načela pravičnosti, kjer ne gre za moralne osnove, kjer ni pravega spoznanja osnovnih socialnih problemov. To je tekmovanje, pri katerem ti morejo služiti vsa sredstva, katerih krona je moč in in sila. Pri vsem tem nerazsodnem tekmovanju, ki zajema zidaj ta zdaj oni narod, zdaj to zdaj ono stranko, pa gre še za nekaj, kar evropski tempo noče več poznati — igre za značaj! Da, prav za značaje posameznikov gre, za to gre, da je človek danes isto ikot je bil včeraj. Vemo sicer, da človekovo dognanje o stvari, do katere je imel do včeraj drugačno mnenje kot danes, u je to gledanje po vseh pravilih morale in poštenja spremenil, da to še ne pomeni biti neznačajen. Ne, tu gre zu vse kaj drugega! Tu gre za značaj, ki je do včeraj bil še glasen klicar za ono, kur danes že globoko skriva v sebi, obenem pa že kažejo vsa dejstva, da je za do-hro plačano imesto postal izdajalec svojega lastnega prepričanja! Gre za značaj, ki si ga od včeraj skril in si postal tak bojazljivec, da si upaš samo sebi povedati, da je sicer prav tako, kot si živel včeraj, da pa danes me »kaže« več tako živeti.. . Če govorimo o evropskem tempu, nočemo povedati, da smo Slovenci izvzeti. Ta bolezen nas je že zajela. Kot kato- liški narod se že sramujemo pomena mednarodnosti, še več: oznanjamo že nauk tistih, ki se proglašajo za popolnejše od soseda. Kot Slovenci bi se morali že zlivati v novo centralno tvorbo, kar smo zahtevali včeraj, na to smo danes že pozabili. Sluižbe se iščejo po pripadnosti in ne po zmožnosti, govorimo o materinem jeziku, na jugu o vsem tem ni več duha. Za službo odpovemo »Slovenca« in si naročimo »Jutro« ali narobe, klečeplazimo in ližemo pete kot menda še nikoli! Od časa do časa pa slišimo otožni glas: Kje so nekdanji značaji?! — Da, kje so? Evropsko tekmovanje je vse to požrlo! Saj danes gre povsod samo še zu prestiž, čast, ponos in oblast, pri lovu zu tem ti' pa značaj iniič ne 'koristi! Naravnost za coklo ti je! Zato naj imajo značaj tisti, ki so kljub vsemu ostali še tako idealni, da skušajo rešiti problem človeka samega, naj bodo značajni in idealni tisti, ici se borijo z močnim zu večji kos kruha, ki dajo še nekaj na »poštenje, na moralne sile naroda in na večno istaro pravdo! Pa je prav tako, da gredo stremuhi svojo pot. Molčeči milijoni so in bodo kljub vsemu ostaLi polni vere v tisto, kur je evropski tempo vrglo na smetišče. Zgodovino ne pišejo kratka razdobja, zgodovino pišejo stoletja, v katerih je kljub vsemu vedno le odločeval delovni človek. In to morda prav zaradi svojega značaja in idealizma? Naj se nam ne smejejo tekmovalci za dobrine, ki jih dobijo na račun svojega značaju! Danes je čas tak, da se pred enim značajnim kmetom s planin, da se pred enim ubogim viničarjem ali kakršnim koli značajnim proletarcem lahko skrije sto mestnih ljudi, ki včasih govorijo o ljubezni do naroda, a so v svoji goli resničnosti istrup za. vse tisto, kar je še zdravega! Ji- ga je ustvarila Nekaj pripomb DELAVSKA PRAVICA ms — u - JI Koliko dajo slovenskemu delavcu nazaj Kako se gospodari z denarjem bolniškemu zavarovanih in kolik« dobi slovenski delavec, ker je to zavarovanje centralistično urejeno, tako da se dohodki stekajo v SUZOR v Zagrebu, nam kažejo številke, ki nam jih podaja SUZOR v svojem poročilu. SUZOR je napravil petletni načrt gospodarjenja. Po tej petletki, iki jo je ravnateljstvo SUZOR-j a že odobrilo, je določenih za investicije (>7,9 milijonov dinarjev (zidanje novih uradovali naprav). Od teh investicij (bi dobila Slovenija en milijon in pol, ali nekaj več. kot dva odstotka vseli prispevkov, SLJ-ZOR-ju pa mora Slovenija plačati 16,2 odstotka. Po svojih prispevkih bi morala dobiti Slovenija 10,9 milijona, dobila pa bo le poldrugi milijon. A najlepše je to, da niti tega poldrugega milijona ne dobi, ker je bil ta revni poldrugi milijon namenjen za zgradbo ekspoziture OUZD v ('eljn, a niti te ekspoziture ne namerava SUZOR zgraditi. Tako bo Slovenija od vseli za investicije določenih (»7,9 milijonov din dobila — prazen nič! V letu 1957. je dal SUZOR za investicije 14,8 milijona din, od katerih ni dobila Slovenija niti pare. Pri posojilih imajo prednost druge pokrajine države in ne dobi Slovenija toliko, kot ji po prispevkih pripada. O tej krivici, ki se godi slovenskemu delavcii. pripominja »Trgovski list«, ki ni delavsko, ampak gospodarsko glasilo, naslednje: »Če mora že Slovenija drugod plačevati več kakor bi morala z ozirom na število svojega prebivalstva, pa tukšne neenakosti nikakor ne moremo trpeti pri socialnem zavarovanju. Za to zavarovanje mora jo plačevati tudi naši najslabše plačani delavci, ki imajo komaj toliko dohodkov, kolikor je potrebno za golo življenje.« (V resnici niti toliko dohodkov nimajo.) »Ti ljudje, od katerih vsi nimajo niti eksistenčnega minimuma, naj plačujejo stroške socialnega zavarovanja še za druge! Nezaslišana krivica je to, ki se pač ne sine trpeti.« »Zato moramo znova zahtevati popolno decentralizacijo SUZOR-ja, ker dru- gače ne bo teh krivic nikoli 'konec. Zahtevati pa moramo decentralizacijo tudi zato, ker sc bodo> upravni stroški socialnega zavarovanja znatno znižali. Upravni stroški SUZOR-ja so znašali v letu 1937. ogromno vsoto 64,8 milijonov dinarjev, kar je približno ena četrtina vseli izdatkov SUZOR-ja za bolniško zavarovanje. Prepričani smo, da bi se z decentralizacijo socialnega zavarovanja ti stroški zelo znižali, hkrati pa tudi zvišale bolniške dajatve, ki so danes na vsak način mnogo prenizke. Zaostanki prispevkov, ki so danes neverjetno visoki, bi bili pri decentraliziranem socialnem zavarovanju mnogo nižji, ker bi bila potem kontrola mnogo lažja, a bi tudi ljudje za socialno inštitucijo svoje pokrajine raje plačevali, ker bi ta denar ostal doma. Sicer bi pa želeli, da SUZOR tudi navede, koliko ima zaostankov posamezna pokrajina.« K tem besedam »Trgovskega lista« bi mi navedli še to, da naj se že vendar izvedejo tudi volitve v socialne inštitucije, da bodo tudi delavci izgovorili pri upravljanju njihovega denarja svojo besedo. Trajanje brezposelnih podpor po novi uredbi Nova uredba o brezposelnih podporah določa trajanje isitih dalje časa. kot jih je določala prejšnja uredba. Ko smo prvič brali novo uredbo o brezposelnih podporah, je bil navidezni vtis, da se je za brezposelnega delavca veliko zboljšalo pri brezposelnih podporah zaradi tega, ker bo daljšo dobo prejemal podporo, kot po prejšnji uredbi. Dejansko pa temu mi taiko in veliko delavcev, ki nimajo sreče stalne zaposlitve, a družinsko srečo, kup otrok, je po novi uredbi veliko na slabšem, kot prej. Za dosego brezposelne podporo je bilo treba prej štirimesečno članstvo pri OUZD, za kar je delavec dobil dva obroka. Sedaj je osemmesečno članstvo in dobi potem štiri obroke. S štirimesečnim članstvom je dobil delavec prej, ki je bil v osmem ali še nižjem mezdnem razredu z družino petih otrok 3% din brezposelne podpore. Sedaj mora .inicti - oseuunese&no članstvo, da dobi mesto dveh štiri obroke, ki so pa tako znižani, da bo dobil samo 280 din. Torej pri isti višini članstva bolniške blagajne osem mesecev, je po prejšnji uredbi bilo mogoče dobiti štirikrat po 168 din, kar je 672 din, po novi uredbi pa isto štiri obrOke po 70 din, kar je 280 din. To je za delavce dve tretjine bolniških razredov, od 1. do vključivši S. razred. Torej najbedne jšemu in najpotrebnejšemu delavcu, ki nima sreče, da bi dobil stalno delo, temveč se mora zadovoljiti s priložnostno zaposlitvijo pri delih, ki se prekinjajo, oziroma se vnšijo takrat, ko so večja naročila, je z novo uredbo, kljub i>oduIj-šanju obrokov, vzetih v še manj kot enem letu 392 din. oziroma bo dobil skoraj dve tretjini manj, kot bi dobil |K) stari uredbi. Krivično za delavce je na novi uredbi tudi to, da jemlje pri več kot osemmesečnem članstvu za zvišanje obrokov v poštev 16, oziroma 24 mesečno članstvo. Vzemimo, da ima zgoraj omenjeni delavec 15 in pol mesečno članstvo, dobi pa še vedno samo 280 din, medtem ko bi mu bilo po prejšnji uredbi možno dobiti, pri prekinjanju dela, že pri dvanajstmesečnem članstvu 1008 din. In dalje, isti delavec z nizko plačo in večjim številom otrok, dobi po sedanji uredbi pri 23 in pol mesečnem članstvu 560 din podpore, po prejšnji uredbi je bilo mogoče dobiti pri 20 mesečnem članstvu, ob prekinjanju dela 1680 din in to kljub temu, ila plačuje sedaj še enkrat večje prispevke. Ta krivica, ki je vidna v zgorajlšnjih številkah, se pri ostalih štirih razredih nekoliko zmanjša. Vendar je delavec s petimi otroki, ki ni stalno zaposlen, še vedno veliko na slabšem, ker mu je še vil. mezdnem razredu mogoče dobiti, pri 25 meseancim članstvu samo 880 din. medtem ko je prej, enako kot njegov tovariš v nižjih razredih, dobil lahko že pri 20. mesečnem članstvu 1680 din. Ta krivica je pa mogoča zato, ker pri izdelavi sedanje uredlbe o brezposelnih podporah, ni obstojal namen, pomagati s podporami res najpotrebnejšemu in bednemu državljanu, tistemu, ki nima stalne zaposlitve, a ima za preživljati kup otrok, temveč je bil cilj, narediti ustanovo, ki bo še v enkrat večjih prispevkih kot dosedaj, zbirala delavski denar, da se bo istega lahko posojalo občinam in drugim jav--nim institucijam, kot se je delalo že sedaj in kot se dela z vsem delavskim denarjem. Več skrbi za poslovanje naših skupin V zadnjem času je začela centrala JSZ-e posebno skrbeti za dobro poslovno in organizatorično delo po naših skupinah. Izdala je posebno knjižico Poslovanje strokovnih skupin JSZ-e«, v kateri je kratko in razločno pojasnjeno, kako naj skupinski odborniki vodijo poslovne knjige in sploh vse poslovanje skupin. Poleg tega je zastopnik centrale iučel izvajati poslovne revizije. Iz revizijskih poročil, ki jih ima centrala doslej na razpolago, je razvidno, da nekatere skupine nimajo poslovanja urejenega tako, kakor je to razloženo v navedeni knjižici. To knjižico imajo skupine že nad eno leto. Zato ni prav, če kak odbornik ob reviziji izjavi, da mu tega ali onega ni še nihče pojasnil. Ta izgovor sedaj ne drži več. To je samo dokaz, da se tak funkcionar ni potrudil, da bi prebral brošuro. Teh je sicer na srečo malo. Če hočemo, du bo naša organizacija močna, delavna in borbena, mora biti tudi notranje trdno zgrajena. V orga-nizatoričnem in poslovnem pogledu mora biti najprej red, brez tega ne more biti dobre organizacije. Revizije so nam pokazale, da so tiste skupine, ki imajo svoje poslovne knjige in sploh notranje organizacijsko delo v redu, tudi v ostalem strokovnem delu popolnoma na svojem mestu. Skupine, ki notranjo ureditev Nameščenci; Pred volitvami v Pokojninski zavod Volitve v Pokoj, zavod se vršijo po kandidatnih listah, ki se vlagajo na posebnih obrazcih, ločeno po skupinah in strokovnih edinicah, lahko pa tudi po organizacijah. Kandidatne liste se morajo predložiti volilni komisiji pred potekom 14dnevega reklamacijskega roka, torej vsaj v 14 dneh po razpisu volitev. Vsaka strokovna edimca ali organizacija lahko predlaga obenem s kandidatno listo svojega predstavnika za volilno komisijo, ki pa nima v komisiji pravice glasovanja, ampak le pravico kontrole. Predstavnik liste je lahko kdorkoli, ki je uvrščen v volilni imenik, nakar mora pa tudi sam pismeno pristati. Kandidatna lista mora imeti toliko kandidatov, kolikor voli dotična strokovna edinica delegatov in namestnikov. Predlagati se smejo za kandidate le osebe, ki so naši državljani in imajo volilno pravico za narodno skupščino. Listo mora predlagati prav toliko predlagalcev (volilcev), kolikor je kandidatov in namestnikov. Obojni morajo listo lastnoročno podpisati: Vsakdo more podpisati le eno listo. Na vsaki kandidatni listi se mora jasno in točno označiti skupina, strokovna edinica in stranka, ki predlaga listo. Ako so označbe liste tako podobne že vloženim listam, da bi mo-gle povzročiti pomoto, potem pozove volilna komisija zastopnike kašneje vložene liste na popravo. Ako se poprava v odrejenem roku ne izvrši, ali ako je lista brez označbe, potem jo volilna komisija uradoma označi po imenu tistega, ki je prvi podpisal. Ce so v raznih listah iste osebe, potem jih volilna komisija črta iz vseh. Ako je kak kandidat odpadel radi smrti, preklica ali ker je kandidiral na več listah ali ker ni imel pasivne volilne pravice, javi to volilna komisija takoj zastopnikom dotične liste. Ako se lista v treh dneh ne popravi ali ako je lista že potrjena in objavljena, se ne more več izpopolniti, ampak se predloženi kandidati, ki ne odgovarjajo, izpuste, tako da ostane praznih toliko mest, kolikor je odpadlo kandidatov. Liste, ki so sestavljene po predpisih statuta, jih volilna komisija potrdi kot uradne in najkasneje osem dni pred volitvami objavi kot uradne liste Poslovne knjižice (Zamenjava delavskih knjižic) V številki 5.—8. »Soc. arhiva«, katerega izdaja osrednja uiprava za posredovanje dela v Belgradu (Javnih borz dela), sta natisnjega vzorca poslovnih knjižic na podlagi uredlbe o poslovnih knjižicah z dne 24. marca t. 1., in sicer za delavce in nameščence. Knjižici bosta prilično enaki. Razlike bodo samo v nekaterih rubrikah iti podatkih, z ozirom na pred izobrazbo in kvalifikacijo tako delavcev kot nameščencev. Delavci bodo dobili poslovno knjižico proti odškodnini 10 din, nameščenci pa 50 din. Knjižice bodo izdajale pristojne občine. Za vse vloge, priloge in razne vpise, ki bodo v zvezi z izdajanjem ali zamenjavo oz. obnavljanjem poslovnih knjižic, pa se ne sine pobirati zato nobene takse ali pristojbine. Čim bo delavec ali nameščenec predložil oblasti oz. ustanovi, katera ib o izdajala poslovne knjižice, staro delavsko knjižico, ako pa te ne bo imel, pa vse potrebne listine, mu mora pristojna občina izdati knjižico v roku dveh dni. Stare delavske knjižice se morajo zamenjati z novimi najkasneje do 51. decembra 1959. Že v naprej opozarjamo delavce in nameščence, da naj na knjižico zelo pazijo, kajti kdor jo bo izgubil, bo moral to objaviti v reviji »Socialni arhiv«, nato sc mu 1)0 izstavila nova. za kar pa bo moral plačati 50 din, nameščenci pa bodo morali plačati za vsako obnovljeno legitimaci jo 50 din. Poslovne knjižice bodo izdelane v obliki žepnega formata in bodo vezane v platno. Na sprednji ,strani platnic bo vtisnjen državni grb, na zadnji strani pa oznaka osrednje uprave za posredovanje dela, ki knjižice tiska. Knjižica bo imela 44 strani. V knjižici bodo vpisani vsi podatki delavca in nameščenca. Novo ib o to, da te knjižice ne bodo hranili delodajalci, pač pa jo lio moral imeti delavec sam, ker bo služila kot osebna listina. Pri odhodu iz službe bo delavec in nameščenec izročil knjižico delodajalcu, pomočniki tudi prisilnim združenjem, kateri bodo vpisali čas trajanja zaposlitve ;n vrsto dela, katerega je delavec oz. nameščenec vršil. Poleg tega bodo v knjižico vpisovale razne podatke, delavske ustanove, kakor bolniška blagajna, borza dela in min. za socialno politiko. * S to novo uredbo o poslovnih knjižicah so ukinjene vse do=iedainje določbe' glede kn jižic o gospodinjskih poslih in viničarskega reda iz leta 1928., ki ima v §§ 2. in 5., posebne določbe o viničarskih izkazi lili. Iz tega sledi. >!a bodo morali tudi viničarji in gospodinjski posli v bodoče nabaviti poslovne knjižice, katere so predpisane zn v,-e delavce po novi uredbi. zanemarjajo, pa tudi strokovno ne morejo nikamor. Zato bo treba nekoliko več zanimanja in pozornosti poslovnemu in organi zatoričnemu delu po naših krajevnih skupinah. Tudi po notranji trdnosti moramo biti med prvimi! dotičnih strank na običajen način. Veljavni so potem le glasovi, iki so oddani za tako listo. Vsaka kandidirajoča skupina imenuje nekoga od kandidatov ali namestnikov za svojega zastopnika (in drugega za njegovega namestnika), ki je pobluščen, kot zastopnik občevati z volilno komisijo. Ako se zastopnik ne imenuje, velja za takega prvopodpisani, za namestnika pa drugo podpisani. Glasovanje je tajno. Vsak volilec dobi osem dni pred volitvami, proti potrdilu v prejem glasovnico, katero potem izpolni in pošlje ali osebno odda volilni komisiji na dan volitev do dvanajstih. Ako glasovnice ni prejel ali jo je izgubil, lahko dobi novo do dopoldne volilnega dne. Vsakemu zavarovancu se računa en glas, dočim se jih delodajalcu toliko, kolikor ima zavarovanih nameščencev. V edinicah, ki volijo le enega kandidata je izvoljen tisti, ki ima največ glasov. V primeru enakosti glasov odloča žreb. V edinicah z več delegati se število glasov, ki jih je dobila vsaka stranka deli z 1, 2, 3 ... i. t. d. do tistega naj večjega števila, kolikor delegatov voli edinica. Vsaka lista dobi potem toliko delegatov, kolikor najvišjih rezultatov odpade na njo. Ako so rezultati pri več listah enaki, odloči žreb. Kandidati se izberejo po onem redu, kot so uvrščeni v listo, dokler ni število mandatov, ki odpade na do-tično listo, izčrpano. Potem se izbere še enako število namestnikov, in to v tekočem redu za izbranimi kandidati. Volitve brez glasovanja. Ako je bila v kaki ali vseh strokovnih edinicah vložena le ena lista, bodisi, da so se stranke sporazumele za eno listo, bodisi, da jo je vložila le ena stranka, potem se v dotičnih edinicah glasovanje ne vrši, ampak proglasi volilna komisija celo dotično listo za izvoljeno. Zaključek volitev O poteku volitev si; vodi zapisnik, ki ga piše zapisnikar, katerega posta- vi predsednik. Prepis tega zapisnika se mora takoj odposlati banski upravi. Izvoljeni delegati dobe po izvolit- vi od predsednika objave za pravico udeležbe na občnem zboru. Proti volitvam je možna pritožba v roku 14 dni, računano od volilnega dneva, na bansko upravo. Odlok banske uprave je končnoveljaven in ni pritožbe zoper njega. Z zadružništvom se bomo mogli delavci osamosvojiti. Zato pristopajmo k našim zadrugam, posebno k Prvi delavski hranilnici in Delavski tiskarni. Mmk6i%nnpmr6HZ,. Po njegovem poročilu je povzel besedo tovariš Rozman. Navzočim je Obrazložil naloge in ustroj naših socialnih ustanov, kakor OUZiD, Delavske zbornice, Borze dela itd. Po obeh govorih se je razvila živahna debata. Odborniki .so stavljali razna vprašanja in iskali informacij za nadaljnje delo po skupinah. Vsi navzoči so bili s potekom sestanka izredno zadovoljni. Izrazili so željo, naj bi se podobni .sestanki večkrat vršili, da bi tako dobili ikar največ vpogleda v delo in naloge, ki jih imajo kot predstavniki delavstva vršiti na terenu. Dobro se zavedamo, da bo naše delo le takrat nekaj ipomenilo. kadar bomo imeli po skupinah sposobne odbornike, v obratih pa delavne obratne zaupnike, /uto je vzgoja funkcionarjev .krajevnih .skupin velike važnosti za nadaljnji razvoj in prospeh našega delavskega gibanja. Tega se dobro zavedamo, zato bomo šli s podvojenimi močmi zopet na delo. E. Izjava. Podpisani Maks Orešnik, delavec iz Duplice, preklicujem in obžalujem vse žalitve, katere sem izrekel dne 29. avgusta tega leta o Kocmurju Ludviku, delavcu iz Volčjega potoka št. 16, ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od .tožbe. Kamnik, dne 7. oktobra 1938, Maks Orešnik. dimo pa tudi, da te dežele menjajo vero presenetljivo lahko iz razlogov, .ki imajo le oddaljene zveze z vero. Ob reformaciji so cela ljudstva prešla iz katoliške vere v protestantizem. Poprej so bila videti trdno katoliška, toda o svoji veri niso vedeli skoro ničesar. To je bila le slepa vera. Zadostoval je preobrat družbenega okolja rod vplivom nekaterih voditeljev in judstvo jim je sledilo. Ros je, da življenje po veri terja žrtve. Toda »katoliki iz tradicije« si znajo poiskati postopke, ki zmanjšujejo žrtve na nnj.nižjo mero. Vero skušajo omejiti na izvrševanje verskih opravil, ki jim zagotavljajo zveličanje z najmanjšimi stroški. Za to se poslužujejo na primer zakramentov. Posebno zakrament sv. pokore postane sredstvo, da lahko grešijo, ne da bi izgubili zveličanje — namesto da bi jih obvarovalo prihodnjih grehov. S tegu vidika bi se dala napisati razprava o naporih sv. Cerkve, da bi izoblikovala vest vernikov in jih naučila, da je krščanstvo ideal, zavojevanje popolnosti, ne pa družba za zavarovanje pred nevurnost-mi onstran. Vse to nas vodi k zaključku, da večina katoličanov mirno sprejema cerkveni nauk, dokler .se nanaša na resnice, ki jih puščajo brezbrižne. Kadar pa terja od njih žrtev, odgovarjajo čisto drugače. Večina katolikov mirno sprejema, da so tri božje osebe. Zakaj? Ker jim je to popolnoma vseeno. Ali sta v Bogu dve osebi, ali so tri — to jih prav nič ne zadeva. Sprejeli bi prav Se|a ekspoziture JSZ*e v Mariboru Dobrota Je sirota ali razmere v tovarni Remec & Co. na Duplici Iz tovarne Remec & Co. na Duiplici se redkokdaj oglašamo. Če smo se, nismo nikoli, kvečjemu na zelo rahel način, govorili o razmerah v 'tovarni, zlasti ne iz grajajočega stališča. Upoštevali smo pač položaj podjetja in pa položaj delavstva samega. Kdor se je zanimal za razmere na Duplici, ibo vedel, da je stalo pred leti delavstvo pred izbiro: ali naj gre podjetje v konkurz ali naj se isto ohrani. Na videz je bilo odvisno to vprašanje od drugih faktorjev, dejansko pa od delavstva samega. Kajti, če n e bi hotelo delavstvo sodelovati, bi bila sanacija podjetja nemogoča. Voditelji delavstva. centrali oibeh organizacij in voditelji krajevnih organizacij, zaupajoč upravitelju tovarne, so ise odločili za sanacijo. Kaj pomeni, da sodeluje delavstvo pri sanaciji podjetja, ni treba posebej pojasnjevati. Ime samo dovolj jasno pove. Y poravnalnem postopanju je de-lastvo. katerega je podjetje prisililo (seveda indirektno), da je prispevalo v tako zvani hranilni sklad, izgubilo nad 150.000 din. To je ibil pač diktat zakona. Če je pa to moralno, je drugo vprašanje. Obstoja namreč poleg paragrafa še drugo merilo. V nebo vpijoči grehi! Med temi je na vidnem mestu: Odtrgovati zaslužek. Delavstvo je bilo v očigled dejstvu, da imajo pri tem glavno besedo ljudje, ki se prištevajo h katoliško mislečemu krogu, prepričano, da ise bo našel pozneje močili, da bo dobilo delavstvo svoj težko prisluženi denar nazaj. Nič od tega. Kljub temu je delavstvo še vedno y,aupalo in je pristalo ;na sanacijo. Pri tem je prevzelo nase težike gmotne žrtve. tPri akordnih postavkah in urnih mezdah je zatisnilo — ne ;le enkrat — eno in pol očesa. Kolikokrat so išli zastopniki delavstva na zborovanje z ne-povedljivo težkim srcem! Morah so zagovarjati in priporočati stvari, katere So v srcu preklinjali. Vse le zato, da se omogoči sanacija. Vodstvo podjetja je to samo priznavalo. Zlasti je priznalo, da delavstvo ■odločilno sodeluje pri sanaciji. Najtežje (breme so seveda nosili obratni /■.uiupnUti. Koliko osebnih žrtev, sarno-/atajevanja, sumničenj, obrekovanj in psovik je padlo na nje! Pa so vendar vzdržali. Vse to je bilo možno le zaradi tega, ker je zaupnišiki kader v tem podjetju talko usposobljen, strokovno in moralno, kakor maldkje drugod. Zaupniškeinu kadru se v polni vrednosti pridružuje tudi članstvo. Vse to delo bi bilo namreč naravnost onemogočeno, če ne bi sodelovalo zavedno 111 disciplinirano članstvo. Saj je velikokrat grmelo in se pripravl jalo k nevihti, vendar pa. je disciplina vedno zmagala. Vse to je delavstvo žrtvovalo. Naenkrat, brez prehoda, pa je vodstvo podjetja stopilo napram delavstvu v ofenzivo, in sicer v izzivalno ofen- zivo. Izdajati je pričelo razne ukrepe, ki zelo globoko segajo v delavske razmere, brez vednosti in sodelovanja delavskih zastopnikov. Obratni zaupniki so (bili zadnje čase tako ositro 'napadeni, da presega nastop podjetja proti njim vse meje. Posamezni delavci in delavke so bili prav .kruto kaznovani za iizpreglede, ki so se dogajali že leta in leta v tej tovarni. Kazni so se izvršile brez predhodnega opozorila vodstva, da ne bo več trpelo teh spregledov. Končno je podjetje pristopilo celo k znižanju plač! In to kljub temu, da so v tem podjetju najnižje plače iai da je bala samo zaradi njega postavljena naj nižja mezda 2 Din 'na uro. Vsi ti dogodki kažejo, da je posegla vmes Zadružna gospodarska banka. Da je naložila podjetju, koliko hoče imeti od njega in da naj gre vse to na račun že itak nizkih delavskih plač. Delavstvo se dobro zaveda, kaj pomeni poseg banke v delovne razmere gotovega podjetja. Je pač to boj na ostrino. Delavstvo je tak boj vedno iz-bogavalo. Toda pod sedanje razmere ne bo šlo. Če je bilo delavstvo enotno in požrtvovalno vse doisedaj, tko je pristajalo na najnižje pogoje v dobrobit ]M»djetjn, bo še bolj enotno, če se bo moralo boriti za to, da ne pade pod sedanje pogoje. Nemški delež pri monakovskem sporazumu je videti čimdalje večji, češka zunanja in gospodarska politika kaže. da sta Češka in Slovaška postali od Nemčije popolnoma odvisni državi. Češka je izgubila velikanski del svoje industrije, postala je zopet pretežno poljedelska država. Glavni kupec za češke in slovaške proizvode bo zopet Nemčija, 'ki bo s tem močno izvajala svoje pokroviteljstvo nad obema narodoma. Najboljši zaveznik Slovakov in Ukrajincev je postala Nemčija. Nemčija zagovarja samoodločbo Slovakov in Ukrajincev ter dopoveduje Madžarski in Poljski, da njenih zahtev po razdelitvi Slovaiške in Podkarpatske Rusije ne bo nič (podpirala. Odkritih prijateljev oba naroda dejansko nimata. Velike države igrajo z interesi obeh držav. Nemčiji kaže, da obdrži v svojem območju Slovake in Ukrajince, ker ima prelko njihovih ozemelj najbližjo pot do Rusije. Razen tega bo Nemčija samostojnost Ukrajincev lahko ]X»rablja-la zu svojo propagando med poljskimi in ruskimi Ukrajinci. Romunija ne zaupa Madžarom. Madžarska hoče dobiti zaveznikov za razkosanje Ukrajincev in Slovakov. Madžari imajo pod Romunijo skoraj en milijon svojih rojakov in so ponudili Romuniji obljubo, da ne bodo stavili V Časopisi jpisefo: »ENTSCHEIDUNG« ‘(Švica). V zbirki »Arhiv za biologijo in rasni nauk«, zv. 30., je objavil višji častnik nemške armade zanimiv članek z naslovom: »Koristnost zračnih napadov z vidika rasne izbire in družbene higiene«. Članek prinaša čisto nove poglede in nova vrednotenja, zato je zbudil pozornost ■marsikje. Navujamo nekaj teh novih .vidikov: »Najbolj bodo trpeli najgosteje naseljeni okraji mest. V teh okrajih živijo revni ljudje, ki so ostali v življenju brez uspehov, razdedinjenci družbe, ki se jih bomo na ta način iznebili. Eksplozija eno in večtonskih bomb bo poleg rušenja brez dvoma povzročila, da bo mnogo ljudi zblaznelo. Ljudje s slabimi živci obstreljevanja ne bodo vzdržali. Tako nam bodo obstreljevanja pomagala, da bodo odkrili živčno bolne, da jih bomo lahko izločili iz družbenega telesa. Ko jih bomo našli, jih je treba samo še sterilizirati in tako bomo izvršili rasno izbiro.« » WEHRWISSENSCHAFT «. Profesor Bause piše: »Nevtralne narode je treba spraviti v nasprotje in če je mogoče tudi v vojno z našim sovražnikom. V tem smislu mora začeti pametno in previdno delo že v mirnem času. Kolikor manj je opazno, toliko bolje učinkuje. Uporabljati ga mora tako politika kot vojaško vodstvo. Zanesljive postaje za pomoč zamejstvu morajo prepresti so- nobenih zahtev do teh manjšin več, ako Romunija podipre Madžare in Poljake, da dobe preko ukrajinskega naroda skupne meje. Romuni pa izjavljajo, »da mora vprašanje Podkarpatske Rusije resno skrbeti vse tiste, ki resno žele mir«. Romunija Madžarom ne veruje. Ko postane Madžarska močnejša, bo svoje obljube proti Romuniji pozabila, pravijo romunski politik. Zapadna Slavija, Srednja Slavija hočejo baje imenovati novo Češko-Slova-ško-Karpatorusko državo, naslednico Češkoslovaške. Mir v Monakovem je sprožil novo tekmo v oboroževanju. Francija izdela sedaj 700 letal letno, vojni minister hoče, da se izdela najmanj 1500 'letno. Francija hoče čimprej izdelati in kupiti 5000 novih vojaških letal. Z isto naglico se oborožujejo Angleži. Italijansko časopisje vprašuje, kdaj se bo začelo razoroževanje, da se nadaljuje »pomirjenje Evrope«. Na taka vprašanja ne bo odgovora. Trinajst angleških ladij je bilo bombardiranih že v času po monakovskem sporazumu. Chamberlain vseeno vneto in s skrbjo skrbi za to, da bi se čimprej zaključilo prijateljstvo med Anglijo in Italijo. Angleška opozicija vedno bolj odločno posega proti sedanji vladni zunanji politiki. ^Q(izqled p o sn et ti talko, da sta le dve ali da so štiri. Enako je /. resnično prisotnostjo. Ali je to transubstanciacija ali konsubstanciaci-ja, jim je popolnoma nevažno. Evharistični nauk Cerkve je krepilen db urah pobitosti, zato ga je toliko laže sprejeti To je vse. Toda redki jso župniki, ki si upajo pridigati v bogati župniji, da laže pride kamela skozi uho šivanke kot bogatin v nebeško kraljestvo. Redke, ki si to upajo, smatrajo za komuniste. Če ugovarjajo, da je to evangelij, se jim hitro odgovori: »Ne napadamo svetega 'besedila, temveč njega razlago.« Ali pa: »Ni prikladno, opominjati ob vsaki priliki na katero koli Jezusovo besedo.« V resnici zelo skrbijo za to, da ne pridigajo bogatim nikdar o besedah, ki jih je Kristus izrekel o njih. In zdaj smo pri socialnem krščanstvu. Krščanski socialni nauk sprejemajo samo oni, katerim koristi. Koristi pa delavcem, zato ga sprejemajo. Pre-možmim slojem nalaga žrtve, zato ga odbijajo. Vse to je seveda le splošno pravilo. Obstoje tudi izjeme: majhno število katoličanov, ki so dovolj globoko krščanski, da so pripravljeni premesti žrtve za svojo vero. Majhno število delodajalcev in drugih katoliških razumnikov je privzelo socialni nauk Cerkve, toda oni ostajajo majhno število. Pri izbiri med obrambo svojih koristi in zahtevami vere pa se večina odloča za svoje koristi. Sicer delajo to v dotbriiveri. Vprašanje dobre vere v sredi nedoslednosti je eno najzanimivejših dušeslovnih vprašanj. Očitno je nedosledno, priznavati avtoriteto Cerkve in zavračati en del njenega nauka — v dobri veri. I eologi imenujejo to početje »oblikovanje vesti«. To je ra zmerno ilaliko v tako zamotanih stvareh kot so socialna vprašanja, kjer je morala tako globoko zapletena v časovne .stvari (na primer go-spodarske). Nekateri pa izjavljajo, da sprejemajo cerkveni nauk, nikdar pa ne najdejo primernega trenutka, da bi izvedli (v načelu pravične) reforme. Drugi trdijo, da sprejemajo cerkveni nauk. toda ne berejo papeških okrožnic; kdor jim jih navaja, ga obdolžijo, da prenareja njihov smisel. Potem so tisti, ki berejo okrožnice samo zato, da najdejo v njih nekaj unest, is katerimi lahko podkrepijo svoje lastne trditve. Okrožnica proti brezbožnemu komunizmu nam je pred kratkim dala premisleka vreden primer. Večina katoličanov, ki pripadajo k posedujočim plastem, je videla v njej le eno samo stvar — ohsodbo komunizma in izjavo, da je vsako sodelovanje med katoličani in komunisti nemogoče. Nato .so se najgo-rečnejiši med njimi vrgli v protikomunistični boj, ki je obstojal v tam, da so zbirali dobre katolike v dobro zakurjenih dvorana, kjer so poslušali divje govore o .komunistični nevarnosti in o potrebnosti boja proti komunizmu. Toda ta boj ni prekoračil .stopnje nagovorov na katolike. Tako so dosegli, da je postala komunistična nevarnost fiksna ideja pri mnogih mirnih ljudeh, ki nikdar niso prišli v izkušnjavo, da bi se pridružili komunizmu. Ničesar pa niso storili, da bi postal komunizem manj nevaren. Okrožnica o komunizmu pa ima štiri dele. Le prvi del, kaka četrtina, govori o komunizmu. Drugi del opominja na socialni nauk Cerkve in izjavlja, da obstoji boj proti komunizmu predvsem v razširjanju in izvrševanju socialnega nauka Cerkve. Tretji del govori o dejavnosti kristjanov in se pritožuje, da je »praksa nekaterih katoliških slojev pripomogla, da se je omajalo zaupanje delavcev v vero Jezusa Kristusa. Četrti del se obrača na vsako skupino katolikov posebej, na duhovnike, razumnike, delavce, na člene Katoliške akcije in jih valbi, naj se pridružijo prizadevanju Cerkve za družbeno pre-osnovo. Vsakdo vidi, kako je ta nauk vzvišen, bogat in ustvarjalen. Katoliki, o katerih smo govorili poprej, ga niso prav nič razumeli. Zakaj? Ker so videli samo to, kar je zadovoljevalo njihove strasti. V tem področju gre njihova strast za tem, da si ohrani jo svoje imetje. S tega vidika se jim zdi komunizem najnevarnejši nauk. Zatorej so videli v okrožnici samo obsodbo komunizma in opozorilo na komunistično nevarnost. Z navdušenjem so se posvetili najbolj nesmiselni in brezkoristni akciji, ki obstoja v samih negativnih govorih, ne da bi kaj storili za odstranitev zlorab, ki služijo kot netivo komunizmu. In vendar se izraža okrožnica z jasnostjo, ki ne dopušča nikakega dvoma. J oda že Jezus je rekel, da so ljudje, ki imajo oči, da ne vidijo, in ušesa, da ne slišijo. vražne in nevtralne dežele s tesno mrežo neočitnih vplivov in se v ta namen posluževati vseh sredstev, ki so na razpolago: tisk in radio, kino in vohunstvo, skupne ustanove in cilji...« »ENTSCHEIDUNG«: Tisti, ki se v imenu »katoliške skupnosti« ali »katoliške sredine« borijo proti enostrano-stim njim neljubih novih gibanj, pogosto ne vedo, koliko več je pogosto polovica od celote. Ne vedo, da so eno-stranosti bojevnikov, tvegajočih in pogumnih (često celo njihove zmote) neprimerno več vredne kot plehke resnice in celosti majhnih in povprečnih ljudi ter mirnih meščanov v deželi. Z izjemo sv. Frančiška Šaleškega skoraj ni svetnika in ne velike postave v cerkveni zgodovini, ki ji ne bi bili očitali enostranosti ali zmote, še danes jim pravijo, da so skrajneži, ki zaslužijo občudovanje, ne pa posnemanja.« »STRAŽA V VIHARJU«: »Ameriški katoliški škofje so sestavili poseben informacijski urad, katerega naloga je, odkrivati in zavračati vse laži, s katerimi nasprotniki blatijo katoličane in katoliško Cerkve.« Pri' nas pa bi bil .potreben tudi urad, ki bi zavračal vse laži, s katerimi nekaj »pravovernih« katoličanov blati druge katoličane. »AVANT - GARDE« (Belgija) poroča, da se je vršila 19. t. m. v Barceloni služba božja za padlim ibasikiškim kapitanom Vicente Egidom. Udeležili »o se je zastopnik baskiške vlade, bivši minister Irujo in zastopnik republikanske španske vlade. Pred nekaj dnevi se je več ministrov udeležilo mrliških obredov za nekim padlim častnikom. Pričakujejo, da bo kmalu uposlavljeno svobodno izvrševanje verskih obredov. »AUBE« (Pariš) prinaša izjavo notranjega ministra Zedinjenih držav ameriških: »Svetilke razuma ngašajo ena za drugo. Ali se bodo še v našem času spet prižgale? Nihče si tega ne upa reči. Ali bodo ugasnile tudi v naši deželi? Pred petimi leti, ko se je začela zlivati tema po Evropi, noben razumen človek v naši deželi ni hotel vzeti resno tega vprašanja. Danes mislimo vsi le na to. Jelovško pravico" v vsako delavsko družino! »NEWS CHRONICLE (London) je izvedel zanimivo anketo z vprašanjem: »Ali ste zadovoljni z Chamberlainom kot ministrskim predsednikom?« 57 odstotkov odgovorov je bilo pritrdilnih, 43 pa zanikujočih. Od zanikujočih je .polovica bivših pristašev vlade, pritrdilnih glasov pa je 38 odstotkov iz opozicije. To so predvsem miroljubni ljudje, kajti takih je dosti v opoziciji. Za Chamberlaina so glasovali posebno starejši ljudje, premožni sloji in ženske. »AVANT GARDE«. »Namesto novega diplomatskega napora za mir smo sredi najhujšega oboroževanja. Oboroževanje pa nosi nasprotje v samem sebi. Spričo držav, katerih edino nravno načelo v mednarodni politiki je njihova Tak mir, osnovan na orožju, pa je ogrožen od vsakega najmanjšega neravnovesja sil. Vrh tega zahteva pripravljanje na vojsko današnji dan tako velike žrtve, da predstavlja vzrok močnih motenj tako v gospodarstvu poedinih narodov, kot v svetovnem gospodarstvu. Brž ko bo ena ali druga država na robu gospodarskega prepada, bo zlorabila silo, ki si jo je nakopičila z oboroževanjem.« »AVANT GARDE«. Belgijska katoliška zveza za mir je sprejela naslednjo resolucijo: »Izražamo svojo hvaležnost svetemu očetu za ganljivo poslanico miru, ki je tako globoko razgibala svet. Veselimo se, da je bil rešen mir, zlasti po zaslugi nepretrganih naporov gospoda Chamberlaina. Vendar obžalujemo, XI. Izražamo svojo živo simpatijo Če-ško-Slovaški, posebno katoličanom, ki predstavljajo veliko večino te dežele, in ugotavljamo, da je plemeniti odstop te države bistveno pripomogel, da smo se izognili vojni. Izražamo željo, da bi se velesile, ki so morale obvarovati mir t Evropi, potrudile za posredovanje, da bi vrnile tudi Španiji državljanski in verski mir. Končno pozivamo katoličane, naj pripomorejo, da se spet uveljavijo načela mednarodne morale, ki jik je izrekel Benedikt XV.« 6 — Št. 44 — 1W8 DELAVSKA PRAVICA