f^** Natisov 15.000. „Štajerc" izhaja vsaki petek, datiran z dnevom nasledn;e nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : za celo leto 4 krone, za Ogrsko 5 K 50 vin. za celo leto; za Nemčijo stane začelo leto 6 kron,za Ameriko pa 8 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne štev.se prodajajo po 8 v. Uredništvo in uprav-ništvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80-— za '/1 strani K 40 — za V* strani K 20 — za '/e strani K 10 — za Vi« strani K za V11 strani K za V« strani K Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. 5 — 250 1,— Štev. 26. V Ptuju v nedeljo dne 2. avgusta 1914, XY. letnik. Na moje narode! Bila je Moja najiskrenejša želja, da tista leta, ki Mi jih božja milost še privošči, polnim z delom miru in da Moje narode pred težkim žrtvam ter bremenam vojne, obvarujem. Ali v nebu bilo je drugače -sklenjeno. Delovanja sovraštva polnega nasprotnika Me silijo, da v varstvo časti' Moje monarhije, v varstvo njene veljave in moči, v varstvo njene lasti po dolgih letih miru zopet za meč posežem. S hitro pozabljeno nehvaležnostjo je kraljestvo Srbija, ki je od prvih začetkov svoje državljanske samostojnosti pa v najnovejši čas od Mojih predhodnikov in Mene podprto in pospešovano bilo, že pred leti pot očitnega sovraštva proti Avstro-Ogrski nastopilo. Ko sem po treh desetletjih blagoslova polnega mirnega dela v Bosni in Hercegovini Moje vladarske pravice na te dežele raztegnil, je ta moja odločba v kraljestvu Srbija, katerega pravice niso bile na nobeni način motene, pojavila izbruhe neskončne strasti in najhujšega sovraštva. Moja vlada porabila je takrat lepo predpravico močnejšega in je v najskrajnejši milosti ter popustljivosti od Srbije edino znižanje njene armade na mirovno stanje ter obljubo zahtevala, da bode šla v bodoče po poti miru in prijateljstva. Od istega duha zmernosti vodena, se je Moja vlada, ko je Srbija pred dvema letoma stala v boju s Turško državo, omejila na varstvo najvažnejših življenskih pogojev monarhije. Temu ima Srbija v prvi vrsti dosego svojega namena zahvaliti. Upanje, da bode srbsko kraljestvo miroljubnost in zmernost Moje vlade cenilo in svojo besedo držalo, se ni izpolnilo. Vedno višje plamti sovraštvo proti Meni in Moji hiši, vedno očitneje se kaže stremljenje, šiloma odtrgati neločljive dele Avstro-Ogrske. Zločinsko delovanje sega čez mejo, da bi na južnem vzhodu monarhije temelje državnega reda podgreblo, da bi ljudstvo, kateremu v deželno-očetovski ljubezni Svojo polno skrb obračam, v njegovi zvestobi k vladarski hiši in domovini omajilo, naraščajoč mladino zapeljalo in k zločinskimi dejanji blaznosti ter veleizdaje nahujskalo. Vrsta morilskih napadov, po načrtu pripravljena in izpeljana zarota, katere grozni uspeh je Mene in moje zveste narode v srce zadel, tvori daleč vidno krvavo sled onih tajnih delovanj, ki se jih pričenja in vodi od Srbije. To neznosno delovanje se mora vstaviti, večnemu izzivanju Srbije konec napraviti, da se čast in veljavo Moje monarhije nedotaknjeno vzdržuje in njen državni, gospodarski ter vojaški razvitek pred večnemu, motenju ohrani. Zaman je Moja vlada napravila še zadnji poskus, da doseže ta cilj z mirnimi sredstvi da spravi Srbijo z resnim svarilom k obrnitvi. Srbija je zmerne in pravične zahteve Moje vlade zavrnila in je odklonila, izvršiti one dolžnosti, katerih izpolnitev tvori v življenju narodov in držav naravni in potrebni temelj miru. Moram torej k temu korakati, da vstvarim s silo orožja neopustljivo jamstvo, ki bode zavarovalo Mojim državam pokoj v notranjem in trajni mir v zunanjem. V tej resni uri sem si vsej dalekosežnosti Mojega sklepa in Moje odgovornosti pred Vsemogočnim svest. Premislil in preskusil sem vse. Z mirno vestjo stopam na pot, ki mi jo dolžnost kaže. Zaupani Mojim narodom, ki so se v vseh viharjih vedno v slogi in zvestobi okoli Mojega prestola zbirali ter ki so bili vedno pripravljeni, prinašati najtežje žrtve za čast, velikost in moč domovine. Zaupani hrabri in z udanim navdušenjem napolnjeni vojni moči Avstro-Ogrske. In zaupam Vsemogočnemu, da bode Mojemu orožju zmago podelil. I s c h 1, dne 29. julija 1914. Sturgkh m. p. Franz Joseph m. p. Vojna napoved. — Naš cesar. — Preki sod in aretacije veleizdajic. Druge države in vojna. — Prve zmage. Most med Semlinom in Belgradom razstreljen. Prvi boji in prva zmaga. Dunaj, 29. jnnija. (Uradno poročilo.) b r b i so danes ob pol 2. uri ponoči most med Semlinom in Belgradom v zrak spustili. Našainfanterija inar-tiljerija je potem skupno z malimi donavskimi parniki (motorji) sovražnika obstrelila. Po kratkem ho-ju so šli Srbi nazaj. Avstrijske izgube so malenkostne. Včeraj se je posrečilo malemu oddelku avstrijskih pijonirjev skupno z moštvom finančne straže vjeti dva srbska parni k a, ki sta bila naložena z municijo in minami. Pijonirji ia financarji so po kratkem in hudem boju premagali Srbe, katerih je bilo mnogo več. Vzeli• so srbska parnika in ju odpeljali potom naših donavskih parnikov na varno. Naš cesar. Dunaj, 29. julija. — Kakor se poroča iz dvornih krogov, hotel se je cesar takoj po odločilnih sklepih na bojišče podati. Le vsled raznih nujnih prošenj njegove okolice se je dal premagati, da ni takoj to potovanje nastopil. Obenem je pa cesar odločno izjavil, da se bode v kratkem najmanje v Budimpešto podal, ker je tam bojišču bližje. Danes se je podal cesar iz Ischla zopet nazaj na Dunaj. Dunajsko ljudstvo sprejelo ga je z velikanskim navdušenjem, kakor ga že več desetletij ni bilo opaziti. Cesar je zdrav in čil, poln poguma in eneržije kakor mladenič. Vojna napoved. Na podlagi Najvišjega povelja poslal je naš minister za zunanje zadeve grof Berchtold kraljevi srbski vladi v francoskem jeziku spisano napoved vojne, ki se glasi tako-le. „Ker je kraljevska srbska vlada na noto, ki ' jo je izročil avstro-ogrski poslanik v Belgradu dne 23. julija 1914, na nezadovoljiv način odgovoril«, čuti se c. in k. vlada prisiljena, da skrbi sama za varstvo svojih pravic in interesov in da apelira vsled tega na moč orožja. Avstro-Ogrska se smatra od tega trenutka naprej kot v vojnem stanju s Srbijo se nahajajoče Avstro-ogrski minister za zunanje zadeve: Grof Berchtold." S tem je torej tudi zadnja formalnost napram Srbiji" izvršena in vojna je v pravem zmislu besede pričela! Notifikacija vojne napovedi. Zunanje naše ministerstvo je dunajskim konzulom tujih držav naznanilo napoved vojne Srbiji s posebno noto. V tej noti tudi naznanja, da se bode Avstro-Ogrska med vojno držala določil haaške konvencije z dne 18. oktobra 1907 in londonske deklaracije z dne 26. februarja 1909, če stori to tudi Srbija. Angleško posredovanje prepozno. V angleškem parlamentu je minister zunanjih del sir Eduard Grey izjavil, da se Anglijanoče v sr b sko-a vs t r i j ski spor vtikati, dokler je ta konflikt samo na te dve državi omejen. C e bi pa postalo razmerje med Avstrijo in Nemčijo ter Rnsijo nevarno, potem gre za evropejskimirinto se tiče vseh. Sir Eduard Grey je potem predlagal nefeako konferenco velesil, ki bi zajamčila evropejski mir. Nemčija je to prijazno odklonila in istotako je Avstro-Ogrska izjavila, da je prišel ta angleški predlog prepozno. Doslej so Rasija še ni vmešavala in svoje račune na Srbskem bode znala Avstro-Ogrska že sama poplačati. Seveda, sko bi se zapletla v prepir Rusija, potem bi zamogla nastati ona svetovna vojska, ki bi bila največja katastrofa, kar jih je Evropo zadelo. Za nas je pot jasna: Srbija se mora popolnoma in brezpogojno pokoriti! Kako je cesar podpisal manifest. Neki državnik iz cesarjeve okolice poroča: Cesar kaže čudežno kropkost; vojno napoved zoper Srbijo podpisal je s solzami v očeh, ali vendar s trdno roko. Podpis na tem znamenitem historičnem dokumentu ne kaže nobeno niti najmanjšo sled, da bi se bila cesarjeva roka tresla in ne izda globokega razburjenja, ki je bilo pri tem državnem aktu v cesarjevi duši. Manifest cesarja na narode avstro-ogrske monarhije je naravnost krasen v svoji ednostavnosti in odločnosti. Predzgodovina ultimatuma. O predzgodovini ultimatuma poročajo nemški listi: Dasi je bilo ministrstvo znnanjih del krepko odločeno, že pred natančnim znanjem vseh podrobnosti o zaroti, ki je imela za posledico sarajevski atentat, da končno obračuna s Srbijo, vendar je natančno dognanje vseh v ultimatumu navedenih dejstev seveda še znatno poostrilo vsebino in ton avstrijske note. Sicer pa ni bil ultimatom takoj odposlan, čim bo se lahko točno pregledala navedena dejstva, marveč vlada je počakala z izročitvijo usodepolne note v Belgradu dotlej, da so v monarhiji Bpravili pod streho pretežno večino žetve. To se razume samo ob sebi, ker je vendar preskrba vojujoče se države z žitom ena najvažnejših točk vojne pripravljenosti. Cesar Franc Josip ni proti Srbiji nameravanih korakov v celem obsegu odobril šele, kakor se je domnevalo, v zadnjih dneh, marveč že sredi tega meseca. Pri presojevanju mednarodnega položaja se je predvsem uvaževalo to-le: Avstro-Ogrska je imela jamstvo, da se lahko popolnoma zanaša na svoji zaveznici. Tudi na 11 a 1 i j o. Italija je izrazila svojo pripravljenost, da pomaga v določenem slučaju Avstriji z vso stojo vojno silo proti gotovim zagotovilom pri sklepanju miru. Temu nasproti je imela vlada dovolj vzroka domnevati, da trojni sporazum ne bo nastopil kot en mož proti Avstriji. Po zanesljivih vesteh ne kaže Francija mnogo r.a-gnenja, da bi se v tem času dala zaplesti v kako evropsko vojno. Predvsem pa je vlada lahko dokaj gotovo računala z nevtralnostjo Anglije. Bojevita sama na sebi je bila edino ofici-jalna Rusija, toda tudi tej je došel konflikt še nekoliko prezgodaj z ozirom na še ne dosti visoko stopnjo njene vojaške pripravljenosti. • Podpora mobiliziranim. Poročali smo že v zadnji številki, da dobijo svojci pod orožje poklicanih rezervistov državno podporo. Ta podpora znaša: za ženo in otroke nad 8 leti (oziroma tudi za stariše, sestre itd.) na dan 1 K 11 h, za otroke pod 8. letom pa na dan 55Vt h. Recimo en rezervist zapusti ženo, eno 12 letno hčerko, enega 10 letnega dečka in še dva manjša otroka v starosti 4 in 1 leto. Podpora za to družino znaša: žpna in starejša otroka vsak po 1 K 11 h, to je 3 K 33 h; manjša otroka vsak po 55V« h, to je 1 K 11 h; vse skupaj 4 K 44 h; k temu pride še podpora za stanovanje, ki znaša polovico te svote (2 K 22 h), tako da dobi družina na dan podpore 6 K 66 h. Zahtevo po podpori treba je naznaniti pri občinskem predstojništvu. Dobi se podporo vsacega 1. in 16. v mesecu zanaprej. Preki sod na Hrvatskem in v Slavoniji. Vlada je odgodila zasedanje deželnih zborov kraljevstev Hrvatska, Slavonija in Dalmacija. Hrvatski ban dobil je poleg tega največje pooblastilo za proglaša njo izjemnega stanja in prekega soda. Prepovedala je vlada doslej sledeče hrvatske in srbske liste: „Slobodna Riječ", „Narodno Jedinstvo", ,Srbsko Kolo", „Oslobodjenje", „Privrednik", „Vihor" (Zagreb), „Volksrecht" (soc. dem. Esseg), „Pra-vo naroda" (Šid), „SIoboda" (Petenvardein), „Svjetloat" (Vinkovce), »Hrvatski branik" (Mi-trovica) in „Sadanjost" (Semlin). V Dalmaciji se nadaljujejo aretacije političnih voditeljev in zagrizene srednješolske mladine. Proti »Sokolom." V Splitu vršile so se hišne preiskave zoper „sokole." Zaprli so urednika lista „Sloboda" Bartuloviča in občinskega uradnika dra. Angje-tuloviča zaradi veleizdaje. Imela sta baje veleizdajalske govore na nekem sestanku srbskih in hrvatskih „sokolov" na Kosovem pri Kninu. Tudi v Šibeniku so se zgodile razne hišne preiskave, tako pri advokatu dru. Krstelj, bivšemu županu in pri zdravniku dra. Drin-koviču. Oklic na avstrijske rezerviste v Ameriki. Avsrijski generalni konzul v Ameriki ukazal je vsem podrejenim mu konzulom v Združenih državah Amerike, da naj skličejo tamošnje avstrijske rezerviste k vojni pripravi. V posameznih deželah Amerike je najmanje 200.000 avstro-ogrskih podanikov, ki so še vojaški dolžnosti podvrženi. Posebne odredbe v trgovini. C. kr. štajersko namestništvo nam piše: „V8led izvanrednega položaja, podanega po mobilizaciji, je razveljavilo namestništvo začasno naredbo z dne 23. junija 1914, dež. zak. št. 57, zadevajočo zapiranje prodajalnic v trgovinskih obrtih in sorodnih opravilnih obratih v mestu Gradec in njega okolici. Zajedno je opozorilo namestništvo vsa politična podoblastva na določbo § 96 h točka 4 obrtnega reda v besedilu zakona z dne 14. ja-nuarija 1910, drž. zak. št. 19, glasom katere ne velja določba § 96 d glede najmanjšega časa počitkapomožnihdelav-c e v za dela, ki se morajo, če je sila, nemudoma izvršiti. Namestništvo je naročilo političnim pod-oblastvom, da vpoštevajo pri tolmačenju tega zakonitega mesta vsled mobilizacije podane izjemne razmere v kolikor mogoče daleč segajoči 5 — 3 — Btraschill'ova grenčica Is zelenjavo je naravni izvleček (ekstrakt) najfinejših ««1l«9 irllnill voleniatr in na)bcli uspešnih korenin. Straaohill'ova grenflca is MlenJtT &UA «||VUUUA Af^ACSUJ«« V vsied tega priznano najboljši ielodeo okrepčajo«! prebavni liker. M* Proti oderuštvu in izkoriščanju vojakov. C. kr. štajersko namestništvo tam piše: Povodom položaja, podanega po mobilizaciji je opozoril* c. kr. namestnija podrejena oblastva v svrho zabranitve izkoriščanja vojaških čet, na določbe § 52 obrtnega reda in § 16 policijskega reda ter jim zankazala, da skrbe za to, da se na primeren način izvede v teh zakonitih mestih za gostilničarsko obrt prevideno ozna-čenje cen. Četudi pričakuje c. kr. namestnija s sigurnostjo, da patrijotičen čut v poštev prihajajočih obrtnih krogov ne bo storil potrebnim intervencije oblastva, mora se vendar zabraniti špekulativno izkoriščanje resnega položaja tudi v posameznih slučajih z vsem poudarkom. Podrejenim oblastvom se je ukazalo zajedno, da postopajo, če potreba z vso strogostjo. Vjeti srbski general. M a r i e n b a d, 27. julija. — Srbski general M a r i n o v i č bil je danes, ko je prišel tušem iz Karlsbada, na kolodvoru od policiji a r o t i r a n. Spravili so ga na okrajna glavarstvo. To je vprašalo pri namestništvu telefonično, ali se naj general v zaporu obdrži. Dobilo pa se je odgovor, da naj se pusti generala naprej proti Dunaju potovati. Priloga okrožnice avstro-ogrske vlade. Včeraj so se objavile listine, omenjene v okrožnici naše vlade znnanjim veleposlaništvom v stvari spora s Srbijo. V tej spomenici se opozarja, da je iz Srbije izhajajoče gibanje, ki si je postavilo smoter, da se južni deli avstro ogrske monarhije od države odtrgajo in združijo s Srbijo v državno celoto, že staro. Ta propaganda, ki je imela vedno enake cilje, a se je razlikovala le glede sredstev in po svoji živahnosti je dosegla v dobi krize aneksije Bosne in Hercegovine svoj vrhunec. Takrat je jasno pokazala svoje namene. Na eni strani so vsi srbski listi klicali na boj proti naši monarhiji, na drugi strani pa so se nsta-novljala društva, ki bi naj ta boj pripravljala, ne glede na druga sredstva, katerih se je ta propaganda posluževala. Med temi društvi je bila največjega pomena »Narodna Obrana", ki je svoj čas vzrasla iz nekega revolucionarnega odbora in se potem razpasla v organizacijo, popolnoma odvisno od belgrajskega zunanjega urada, pod vodstvom visokih državnikov in častnikov, med drugimi generala Jankoviča in bivšega ministra Jovanoviča. Tudi majorja Vojo Stankoviča in stotnika Milana Pribičeviča je šteti med ustavnike »Narodne Obrane." To društvo ima nalogo, da za bodoči boj proti Avstro-Ogrski ustanovlja in oborožaje čete. V eni prilog, dodejanih navedeni spomenici, se objavlja izpisek iz Obraninega glasila, ki se tudi imenojo „Narodna Obrana* in ki v več člankih razlaga delo in namene teg* društva. Glasom teh člankov je med glavnimi nalogami „Narodne Obrane" zveza ž bližnjimi in daljnimi obrati onkraj meje in z ostalimi prijatelji po celem svetu. V teh člankih se slika Avstro-Ogrska kot prvi in največji sovražnik Srbstva, in če »Narodna Obrana" propoveduje, da je boj proti Avstriji neizogibno potreben, propoveduje sveto resnico glede srbskega narodnega položaja. V zadnjem poglavju se pozivata srbska vlada in srbsko ljudstvo, da sa z vsemi sredstvi pripravljata na boj, ki ga je aneksija oznamovala. Spomenica navaja, dalje izpovedbe nekega četaša, ki ga je bila »Narodna Obrana" svojčas najela, o takratnem delovanju tega društva. Glasom teh izjav je »Narodna Obrana" vzdrževala Šolo pod vodstvom dveh stotnikov — eden je bil Jankovič — za izvežbanje četašev. To šolo sta general Jankovič in pa stotnik Milan Pribi6ev'č redno nadzorovala. Cetaši so se vadili v streljanju, v metanju bomb, polaganju min, razstreljanju železnic, mo3tov itd. Po slovesni izjavi srbske vlade leta 1909 se je zdelo, da bo tudi te organizacije konec. Ta np pa je splaval po vodi in vrhu tega je srbski tisk opisano propagando nadaljeval. Kot dokaz za to navaja spomenica okolnost, kako je časnikarstvo izrabljalo napad na bosensko-herce-govskega deželnega šefa Varešanina. Napadalca so slavili kot srbskega junaka! Dotični listi se nieo razširjevali le po Srbiji, marveč so se dobro organizirano vtihotapljali tudi v monarhijo. Pod istim vodstvom kakor takrat, ko seje ustanovila, je bila »Narodna Obrana" tudi v najnovejši dobi središče protiavstrijske agitacije. Imela je pod svojim okriljem Zvezo strelcev z 62 društvi, Sokolsko zvezo z 2500 članov ter različna druga društva. „ Narodna Obrana" je nastopala sicer pod plaščem kulturnega društva, ki mu je samo duševni in telesni napredek srbskega ljudstva in njegov gmotni razvoj smoter, imela pa je svoj novi program začrtan v tem, kar smo gori povedali in v svojem glasilu, ki je propovedovalo „sveto istino", da je neobhodno potrebno, Avstrijo tega prvega in največjega sovražnika z ognjem in mečem iztrebiti, ljudstvo pa z vsemi možnimi sredstvi pripraviti na ta boj, da se reši podjarmljeno ozemlje, na katerem vzdihuje sedem milijonov zasužnjenih bratov. Spomenica navaja dalje različne vzklike in nagovore, ki so temu, kar smo povedali podobni, ter osvetljuje mnogostransko delovanje »Narodne Obrane" in ž njo združenih društev na zunaj. Vse to je pokazalo na potovalnih predavanjih in ob udeležbi pri slavnostih bosenskih društev. Pri takih slavnostih so se nabirali člani za imenovana srbska društva. Vrše se še preiskave o tem, ali so res srbska sokolska društva vplivala na podobna društva v monarhiji, da bi se ž njimi družila v ozko zvezo. Zaupniki so zanesli strup upornosti med dorasle može in med nerazsodno mladino. Tako je Milan Pribičevič pregovoril nekega honved-skega častnika in nekega orožniškega poročnika, da sta zapustila svoji službi v avstro-ogrski armadi; to se je zgodilo ob zelo sumljivih okol-nostih. Po učiteljiščih in drugih učnih zavodih se je razvila živahna agitacija, pa tudi z vojaške strani se je zaželjeni boj proti monarhiji pripravljal, kajti srbskim emisarjem se je poverilo v slučaju, da izbruhnejo sovražnosti, razdreti občila (železnice, ceste, mostove), naš^n-tati prebivalstvo k uporom in provzročiti splošne zmede. Za vse te trditve se nahajajo dokazi na posebnih prilogah. Posebna priloga prinaša izpisek z spisov okrožne sodnije v Sarajevu o preiskavi zaradi napada na nadvojvodo Frana Ferdinanda in njegovo soprogo. Glasom te listine so Princip, Cabrinovič, Grabeč, Gabrilovič in Popovič priznali, da so dogovorili s pobeglim Nemeth Basičem zaroto, da nadvojvodo umore, da so v ta namen nanj prežali. Cabrinovič je priznal, da je vrgel bombi, Gabrilovič in Princip, da sta streljala z browningom. Oba sta tudi izpovedala, da sta imela namen, nadvojvodo Franca Ferdinanda umoriti. Nadaljne priloge te listine obsegajo podrobne izjave obdolžencev pred preiskovalnim sodnikom, ki se tičejo tega, kako je zarota na-Btala, odkod so dobili bombe, izdelane tvorni-škim potom in namenjene za vojsko. Te bombe so se dobile, kakor vse kaže, iz vojnega skladišča v Kragujevacu. Končno se izjave treh obdolžencev bavijo a tem, kako so se prepeljali in kako so prenesli orožje v Bosno. Revolucija v Varšavi. Dunaj, 29. julija. — Tukaj so došla poročila iz Varšave na Rusko-Poljskem. Baje pričelo je tam veliko revolucijonarno gibanje. Tekom demonstracij prišlo je tudi do bojev z orožniki in vojaštvom. Že pred par dnevi stopilo je 25.000 delavcev v štrajk. Govori se tudi, da se je zgodilo v raznih ruskih skladiščih smodnika mnogo razstrelb. Mnogo oseb je bilo ubitih. Tudi v glavnem poštnem nradu se je zgodila eksplozija. Vesti sicer še niso potrjene, ali gotovo je, da se pripravlja na Ruskem zopet revolucija, ki bode krvavejša nego vse dosedanje revolucije. Rusko stališče. Kakor znano, se velevlasti trudijo, da bi nastalo vojno lokalizirale, to se pravi, da ne bi nobena druga velevlast vmes posegnila, marveč da ostane sploh zadeva med naSo monarhijo in Srbijo. Rusija je naj prve v oficijoz-nem glasilu grozila, Češ da naj Avstrija ne gre predaleč, ker bi drugače tudi ruska armada nastopila. Ko je vidla ruska vlada, da se Avstrija teh groženj ne boji in ko je naša vlada Srbiji napovedala vojno, bila je stvar resnejša. Razni tisti so poročali, da Rusija mobilizira in da zbira Že vojaštvo ob naših mejah. Nikdo ne vč, koliko resnice je na tem. Ali gotovo je, da se zdaj Avstrija ne more ozirati na nobeno stran. V tistem trenutku, ko bi Avstrija bila od Rusije napadena, stopita na našo stran Nemčija in Italija, — kajti trozveza še ni bila nikdar tako složna kakor zdaj. To je tudi treba premisliti. Sicer pa ima Rusija v svojem notranjem toliko opraviti, da pač ne more mnogo na vojno misliti. Vesela je lahko, ako se jo samo pri miru pusti. Ravno zdaj je proglasila zaradi revolucionarnega gibanja med delavstvom obsedno stanje nad večjimi mesti. Bulgarija. Iz Sofije se poroča da hoče bili Bulgarska v avstrijsko-srbskem sporu toliko času nevtralna, dokler bo vojna med Avstrijo in Srbijo loka-lizirana in dokler ne bode posegla vmes še kakšna druga država. V splošnem je zdaj v Bulgariji mnogo navdušenja za Avstrijo. Grška. Grška ima sicer s Srbijo neko pogodbo; vendar pa v tem slučaju ni dolžna, poseči v avstrijsko-srbski konflikt in tega tudi ne bode storila. Ostala bode nevtralna. Rumunija. Ruraunski poslanik v Petersburgu je odpotoval v Bukarešto. Pred svojim odhodom je izjavil, da ostane Romanska v sedanji vojni nevtralna. Turčija. Turška vlada je izjavila, da hoče v avstrijsko-srbskem sporu nevtralna ostati. Šele ako bi se kaka druga država vmešala in bi na ta način nastala evropejska vojna, bi Turčija nastopila skupno z Avstrijo. Kragujevac. Poročali smo že, da je srbski dvor takoj po našem ultimatnmu zbežal iz Belgrada in se odpeljal v Kragujevac. Z njim vred seveda tudi vse vrhovne oblasti. S tem je postalo staro glavno mesto srbske države zopet središče. Svoj čas bil je Kragujevac najpomembnejši, aH pozneje sta ga Niš in končno Belgrad pre- pljučne bolezni Vse obolelosti sopilnih organov oslovski kašelj.navadni kašelj.prehlajenje.influencaiu ^SZ&h*£. SIROL1N RO Dobi se a K. H-.- v vseh lekarnah. % kosila. Politično veljavo je Kragujevac popolnoma izgubil; pač pa je v zadnjih letih pridobil vedno večjo vojaško veljavo. Kragujevac leži na Lepenici in železnici Lapovo Kragujevac, vzhodno Moravske linije in šteje 18.000 prebivalcev. V mesta se nahajajo arzenal, fabrike za puške in mnnicijo in 8 kilometrov dalje v gorovja je več mlinov za smodnik. Kragujevac je torej a r t i-ljerijski intehničnicentrum srbske armade. Za nas postal je v zadnjem času zato zanimiv, ker so bile bombe in pištole iz Kra-gujevca, s katerimi je bil izvršen grozoviti umor v Sarajevi. Amnestija. Njegovo c. in kr. apostol. Veličanstvo je izdalo sledeče amnestije za delikte vojaški službi podvrženih: I. Vsem prislušnikom armade in vojne mornarice, ki bo v preiskavi, ali ki se naj nadejajo zasledovanja ali disciplinarne kazni, ker so dezertirali ali ker niso ubogali vojaškega vpoklicnega povelja, predno je bil razglašen mobilizacijski ukaz, se pregleda preiskava in kazen, in sicer onim, ki so odsotni, pod pogojem, da takoj nastopijo, da izpolnijo svojo vojaško dolžnost; vendar pa izgube oni, ki imajo šarž oni ki so za časa nastopa kot dezerterji izven stanja, svojo šaržo. Interkalare kot dezerter se vračuna v službeno dobo. Ne pregleda pa se preiskava in kazen sokrivcem, udeležnikom in onim osebam, ki so zapeljavali k dezerciji ali nepokorščini napram vojaškemu vpoklicnemu ukazu. če je kdo zagrešil razven kaznivih dejanj, katere vpošteva amnestija, še druga kazniva dejanja, tedaj še ni izključen iz amnestije; za zadnja kazniva dejanja je še vedno odgovoren. II. 1. Vsem prislušnikom v državnem zboru zastopanih kronovin in dežel, ki so obsojeni ali v preiskavi, ker so pred razglasitvijo mobilizacijskega ukaza onemogočili nabor ali pregledovanje s tem, da so izostali, ali ker so pobegnili pred naborom ali pred vojaško službo, se pregleda kazen, v kolikor še ni izrečena, oziroma preiskava in kazen kakor tudi podaljšanje usluž-bene dolžnosti. Onim osebam, ki se jih zasleduje zaradi kaznivega dejanja, storjenega pred razglasitvijo mobilizacijskega ukaza, ali ki se imajo zaradi tega nadejati zasledovanja, se pregleda preiskava in kazen kakor tudi podaljšanje službene dolžnosti v slučaju, če zadoste naborni dolžnosti, kateri so podvrženi, oziroma svoji zakoniti službeni dolžnosti ter se v to svrho takoj osebno zglase pri politični okrajni oblasti one občine, v kateri imajo domovinsko pravico. Sokrivcem in udeležnikom se ne pregledata preiskava in kazen. Oni, ki so se vrnili v domovino in ki se aeentirajo po izstopa iz tretjega starostnega razreda, so podvrženi službi le do 31. decembra onega leta, v katerem izpolnijo 33. leto svoje starosti. Amnestija se nanaša tudi na osebe, ki so zakrivile kako v prvem odstavku navedeno kaznivo dejanje, predno je stopil v veljavo veljavni brambni zakon. 2. Vsem prislušnikom domobranstva, ki so v preiskavi, ki se jih zasleduje ali ki se imajo nadejati zasledovanja ali disciplinarne kazni, ker so pred razglasitvijo mobilizacijskega ukaza dezertirali, ali ker se niso pokorili vojaškemu vpoklicnemu povelju, se pregleda preiskava in kazen, in sicer onim, ki so odsotni, pod pogojem, da takoj pridejo v svrho, da zadoste svoji vojaški službeni dolžnosti; vendar pa izgube svojo šaržo oni, ki imajo kako šaržo in so v času, ko nastopijo službo, kot dezerterji že po predpisu izven stanja. Dezerterski interkalare se všteje v službeno dobo. Ne pregleda pa se preiskava in kazen sokrivcem, udeležnikom in onim osebam, ki so zapeljavali k dezerciji ali nepokorščini napram vojaškemu vpoklicnemu ukazu. 3. Ce je kdo zagrešil razven kaznivih dejanj, ki jih vpošteva amnestija, še druga kazniva dejanja, če obsodba še ni bila izvršena, tedaj ni izključen iz amnestije; za zadnja kazniva dejanja pa je odgovoren. Nasprotno pa so izvzeti iz amnestije oni, ki so že obsojeni obenem zaradi delikta, ki je po točki 1 vštet v amnestijo, in dragih kaznivih dejanj; za te pa se morejo staviti posebni predlogi za pomiloščenje, če eksistirajo okoliščine, ki so vredne posebnega vpoštevanja. * * * Domobranski minister je sporazumno z vojnim ministrom v svrho izvršitve od Najvišjega izdanih, v uradnem delu razglašenih amnestij izdal sledeče določbe: „Oni aumesliranci, ki dosedaj še niso popolnoma zadostili svoji prezenčno — službeni dolžnosti, morajo naknadno odslužiti prezenčno službo, ki jim še manjka, nadomestni rezervisti, ki niso bili že za časa mobilitetnega razmerja primerno izvežbani, pa naknadno izvršiti prvo vojaško izvežbanje. Odločbo o naknadni izvršitvi tega izvežban-ja izda poveljnik vojaškega krdela (zavoda). One osebe, ki so deležne amnestije, ki so vsled vračunitve onega časa, ki so ga preživele v dezerciji, v službeno dobo že zadostili svoji redni službeni dolžnosti za časa uvrstitve ali mobilitetnega razmerja, se ne morejo pridržati v aktivni službi, ko preneha mobilitetno razmerje. Vojaške oblasti morajo naznaniti prihod vsakega, ki se poteguje za amnestitev, pristojnemu kornema poveljništvu (pristaniščnema admiralatu), ki mora ko usta t i rati, če so dani pogoji za vpoštevanje v amnestijo, ker vse potrebno ukreniti." Analogni akti amnestije kakor glede oseb armade in vojne mornarice, kakor tudi c. kr. domobranstva so izšli tudi glede prislušnikov kralj, ogrskega domobranstva in bosansko-herce-govskih deželjanov. Zadnji telegrami na strani 6. Vojska je pričela in nikdo ne ve, kako dolgo bode trajala. V teh resnih časih kaže se pomen društva ,Rdeči križ,4 ki skrbi za ranjence vojne, posebno očitno. Prosimo torej vsej, ki imajo čisto srce za našo domovino, da naj žrtvujejo za to prepotrebno društvo vsaj malo darilo! ©©©©©©©©©© Ne jemajte denarja iz šparkas! C. kr. štajersko namestništvo nam piše: „Kakor so že mnogokrat pokazale izkušnje, ni izključeno, da bodejo radi položaja, ustvarjenega po izvenpolitičnih razmerah, se tudi sedaj raznašale napačne vesti o varnosti denarnih zavodov v splošnem in zlasti pa hranilnic, > kar ima za posledico, da se ljudstvo še bolj razburja in burno in nujno zahteva izplačanje svojih vlog. Znano je, da brezvestne osebe, katerim se glede njihove odgovornosti navadno sploh ne more do živega, take situacije izkoriščajo, da na zloben način povzročajo množenje straha med ljudstvom in tako napeljujejo vodo na svoj mlin. Do kakega vznemirjenja sploh ni povoda; hranilnice so kot denarni zavodi utemeljene na trdni in popolnoma varni podlagi, ker so podvržene strogemu po zakonu oskrbljenemu nadzorstvu. Javnost se tedaj v lastnem interesu svari, da se ne ozira na take vznemirjajoče vesti; sploh bi se uvedlo proti dotičnikom, ki bi jih razširjali, kazensko postopanje. Zgodilo bi se v mnogih alačajih, da bi stranke s trudom prihranjen ter dvignjen denar na lahkomiselni način za vedno izgubile." PP" Torej še enkrat: Najvarnejše zavetišče za denar je zdaj šparkasa! Politični pregled. Slovenski listi prepovedani. Po naročila c. k. oblasti morali so v Ljubljani ponehati iz hat i srbofilski listi ,Dan" in „Glas juga", nadalje slovenski socijalno-demokratični dnevnik „Zarja" ter strokovni list „Rudar." Razpuščena slovenska društva. Iz Ljubljane se poroča: C. k. policijska direkcija je vstavila društveno delovanje sledečih slovenskih in socijalno- demokratičnih društev: „S p 1 o š n o pravovarstveno in strokovno društvo" v Ljubljani in podružnica tega društva v Spodnji Šiški, soc. demokratično politično društvo .Bodočnost" v Ljubljani, Neprošeni gosti na katerih obisk se ni bilo pripravljeno in na katere se ni mislilo, pridejo vedno v neprijetnem času, kadar nas najbolj motijo in v našem delu nadlegujejo. Taki neprošeni gosti, ki pridejo prav presenetljivo in ki potem nočejo oditi, so tudi bolezni, ki se jih pridobimo vsled mokrote, prepiha in prehlajenja. Zlasti se zgodi to pri prehlajenju, ki pade lahko na prša in se naznani z bolečinami v prsih, bodenja v rami, ropotajoče dihanje, nagon h kašlju in z drugimi simptomi. Ako rabimo pravočasno Fellerjev bolečine odpravljajoči rastlinski esenc-fluid z zn. „Elzafluid", zamore bolezen kmalu premagati. O tem smo se sami mnogokrat prepričali in tudi mnogo zdravnikov potrjuje dobre vspehe Fellerjevega fluida z zn. BEIsafluid." Gospod Dr. Jos. Estmeister, Wildenau, 1. pošta Aspach, piše, da služi izborno Fellerjev fluid pri vsak dan se pojavljajočem motenju zdravja. Gospod dr. Kittel, Kralj. Vinohrady, piše, da rabi Fellerjev fluid že leta sem v svoji praksi z iz-bornim uspehom; in ravno tako sodi mnogo drugih zdravnikov. Pri boleznih vsled prehlajenja, pri bolečinah vsake vrste, kakor tudi pri slabosti oči, trepe-tanju pred očmi, migreni in živčnih bolečinah izkazuje se kot zanesljivi pomočnik in naj bi ga imeli naši čitatelji vedno v hiši, ker stane 12 steklenic samo 5 kron franko. Tudi Fellerjeve odvajalne Rhabarbara-krog-Ijice z zn. BElsa-krogljice", 6 škatljic franko 4 krone, naj bi naši čitatelji v varstvo zoper težavam želodca, zapiranju itd. pri apotekarju E. V. Feller, Stubica, Elsaplatz št. 241 (Hrvatsko) naročili. .... riBj. - 5 — slovensko-radikaloo akademično ferialno društvo .Pros v eta", obe podružnici „Zveze jugoslovanskih železniških uradniških uradnikov" ter „Z veze jugoslovanskih železničarjev", sloven-sko-liberalno politično drnštvo „Skala" in sloveneka-liberalua .Narodna s o C i j a 1 n a zveza." Vjeti srbski oficirji. Na južnem kolodvora v B r a c k u aretirali so enega aktivnega srbskega majorja, enega srbskega stotnika, enega srbskega vojaškega zdravnika in enega srbskega medicinca. Oddali so ju zaradi suma vohunstva vojaški oblasti. Veliko patriotično darilo. Baron Louis R o t-schil d na Donaju daroval je za avstrijski .Rdeči križ" velikansko svoto 100.000 K. Styria - kolesa največja fabrika na Avstrijskem in se priporoča po sledeči ceni 130, 140, 160, 180-200 K. Zanesljivim kupcem se proda po pogodbi tudi na mesečne rate. Deli (Bestandteile), Pumpe, šlauhe, laterne, vse v veliki zalogi. Cenik se pošlje resnim kupcem brezplačno. — Zaloga : 161 BRATA SLAWITSCH v PTUJU. Dopisi. SIOV. Bistrica. (G ril v ljukni.) Poroča se nam, da so v ponedelek zaprli znanega srbo-fila in slov. hujskača mesarja Grila. Gril je šuntal in puntal zadnjo nedeljo v „Narodnem domu" slov. fante, kateri so bili poklicani pod ■orožje, za Srbe in proti Avstriji. Vrli slov. fantje bo ga naznanili oblasti in Gril je šel v pondeljek sicer nerad v luknjo. Ta možicelj je spadal nekdaj k nemški in štajercijanski stranki; ker ga je pa stranka zaradi njegovega slabega mo-raliČnega življenja svarila, pristopil je k prvaški alov. stranki; tedaj je moralično in politično na zadojo stopnjo propal. V klerikalni prvaški stranki bil je vkljnb slabemu ponašanju jako priljubljen, sicer ne pri ljudstvu, pač pri voditeljih. Imel je nalogo, da je vsa leta po gostilnah, gostijah in veselicah agitiral na škodo Avstriji za Srbijo. Prvaška srbska stranka zgubi v ■Cirilu neumornega sodelavca, — v luknji, kamor je zmiraj rad silil, mogoče se mu vroča srbska kri ohladi. Taka je slov. prvaška stranka in nje voditelji! Slovenci, odprite oči, da se ne bodete He bolj pred poštenim svetom osramotili! Brezno. Dne 23. t. m. je 56 letni kolar Kari Gozdnik bržkone v pijanosti in zmedenosti z revolverjem streljal na krčmarja Johana Vollmeier. Kroglja mu je obtičala v desnej nogi in je k sreči predrla samo mesene dele. Ranjenca so prepeljali v mariborsko bolnišnico. Gozdnika pa so 2 dni pozneje orožniki odgnali v zapor. — Tiuli pri nas so se možje in mladeniči z navdušenostjo odzvali mobilizaciji. Vse je bilo TeBelo, da se bode Srbi enkrat pošteno na-klopfali. Samo politiknjoči farji so zdaj v zadregi. Prej so za „mile brate Srbe" pri nas denar nabirali, zdaj pa kličejo može v farovž, da bi se oprali. Mi pa smo sami že davno prej vedli, kdo je naš prijatelj in kdo naš sovražnik, in ni nam treba čakati na farško komando. Tudi v mladeniški zvezi v Breznu so se v farožu učili pesem o „ Tožbi umirajočega Srba." Za rajnega našega prestolonaslednika nimajo pesmi, pač pa za take falote. Tako se naša mladina zapeljuje. Očetje in matere! Svarimo vas, ne pustite vaših otrok v te družbe, kjer se ne gre za vero, ampak za izdajalstvo in pohujšanje. Novice. Nevarnosti poletne vročine so nedvomno za dojenca največje, ker v največ slučajih ni dobiti pravilne, zanesljive hrane. Dajte pa svojemu malemu ljubljencu Nestle" jevo moko za otroke, ki se je že v veliko tisoč slučajih ■— od rodu do rodu — tako sijajno obnesla, potem si hranite ne samo žalost, ampak bodete tudi videli, kako vaš otrok krasno vspeva. Poskušnjo na zahtevo takoj popolnoma zastonj: Henri Nestle, Dnnaj, I. BiberstraBe 2 S. Iz Spodnje-Štajerskega. Darilo za štajerske vojake. Kakor se nam iz Rogatca poroča, je stndenčno podjetje v Zgornjem Rogatcu odposlalo intendanturi tretjega armadnega bora 1000 steklenic kisle vode ; voda se bode brezplačno med štajerske vojake razdelila, ki bodejo gotovo v deželi kraljemo-rilcev, v kateri so morebiti celo vodnjaki zastrupljeni, prav dobro učinkovale. Umor vsled ljubosumja. V Heimschut pri Leibnitzu je 45 letni Ferdinand Posch, po domače Kern, napadel zahrbtno 26 lntnega Georga Ulrich in ga je z nožem umoril. Vzrok groznega umora je ljubosumnost. Smrt rezervista. V Mariboru spalo je več rezervistov na slami'v neki hiši v Tegetthoff-stralia. Med njimi nahajal se je tudi posestnik Alojz Senčar iz Stare Novevasi pri Ljutomeru. Hotel je na lojtri iz podstrešja iti; kar nakrat pade iz lojtre in se na glavi tako težko rani, da je kmalu nato umrl. Iz vojaškega Vlaka padel je 31 letni zidar Johan Rozman iz Voričave, ki bi imel iti k 87. inf. polka v Celje. Nesrečnež se je tako hudo ranil, da so ga morali v bolnišnico odpeljati. Osem Sinov pod orožjem. V pondelek pri-peljai se je iz neke male občine pri Žalcu z rožami in trakovi okinčani voz v Celje. Na vozu peljal je stari kmet Jožef P r e n č i č sam svojih 8 sinov v vojašnico, kajti vseh 8 bilo je pod orožje poklicanih. Vsi sinovi so oženjeni posestniki in družinski očetje. Po iskrenem slovesu odpeljal se je starček zopet nazaj. Ljudstvo je vrlo družino z veseljem in navdušenjem pozdravljalo. Iz Koroškega. Vlom. Iz Bleiburga se poroča, da so neznani tatovi v neko romarsko kapelo v bližini mesta vlomili. Izpraznili so nabiralnike, v katerih se je nahajalo 80 do 100 kron denarja. Potem so nabiralnik zopet zaprli, tako da se je šele mnogo pozneje tatvino opazilo. Napad na železniški most? Iz Trbiža se poroča: Predvčerajnem ob 3. uri zutraj priklatili sta se dve sumljivi postavi vkljub vojaški straži na most pri WeiBenbachu železniške linije Trbiž-Ljubljana. Vojak je zaklical svoj „HaU!", ali vkljnb temu neznanca nista obstala. Vojak je nanja vsled tega dvakrat ustrelil. Žal da ju ni zadel. Neznanca sta zbežala v noči v bližnji gozd in tudi vojaška patrulja ju ni mogla več dobiti. - Sedem bratov pod orožjem. '.Predvčerajnem prišel je v domobransko vojašnico v Celovcu neki mož, ki je spremil svojih sedem sinov. Vsi ti 7 sinovi morali so k vojakom kot rezervisti. Prisrčno se je oče od njih odslovil. Častni občani. Občina Grafenstein imenovala je za častna občana kneza 0 r s i n i-Rosenberg in župana iz Celovca dra. G. viteza pl. M e t n i t z . Čestitamo! Vlak povozil je v St. Andreju i. L. dva delavca. Eden je bil lahko ranjen, drugemu pa je levo nogo zmnčkalo in so ga težko ranjenega v bolnišnico odpeljali. Pazite na deco 1 V Spittaln povozil je osebni vlak 4 letnega Hartlieba Egger; ranil ga je emrtnonevarno. Nesrečnemu dečku je odtrgalo desno roko pod komolcem in zmučkalo desno nogo. Laška vohuna? Iz Spittala se poroča, da je neka patrulja na železniški progi aretirala Baje so sumljivo delovala pri nekem večjem železniškem mostu. dva sumljiva Italijana in ju odala vojaški oblasti. Vojna pošta (Feldpost.) 1. Da se posreduje poštni promet z armado na bojišču, postave se urade vojne pošte. 2. Ta vejna pošta prevzame in oddaja: A. Službene pošiljatve od uradov, oblasti itd. B. Zasebne pošiljatve i s.: 1. K armadi na bojišču: a) navadna pisma do 100 gramov, korespondenčne karte za vojno pošto, navadne dopisnice, tiskovine, časopise, poskušnje blaga in trgovske p3pirje; — b) pisma z naznanilom vrednosti do 1000 K. 2. Od armade iz bojišča: a) dopisnice vojne pošte; — b) navadne dopisnice; c) navadna, nezaprta pisma; — d) denar do 1000 K — sme se le potom predstojnega komanda (oblasti, zavoda) v pismih z naznanilom vredaosti razpošiljati. 3. Zasebne pošiljatve od in k armadi se ne smejo rekomandirati. Istotako ni dovoljeno ne ekspresno ravnanje, ne tako po povzetju. Vojna pošta ne prevzame poštnih nakaznic, plačilnih nakaznic itd. urada. Do-pošiljatev ,, v lastne roke" tudi ni dovoljena. Glede zavojev za vojake na bojišču bode se šele določilo pozneje objavilo. Korespondenčne karte za vojno pošto izdajajo se brezplačno vsem vojaškim in civilnim osebam armade na bojišču, vojni posadki trdnjav in mornarice pri vseh vojaških komandah. Tudi se oddaja vojakom v postaji mobilizacije take karte Pri dtžavnih poštnih uradih se dobivajo take karte po 1 vinar za komad. 4. Glede pristojbin za pošiljatve vojne pošte velja sledeče: a) službene stvari so poštnine proste; — b) pismene pošiljatve za vojne ujetnike ali od njih so poštnine proste; — cl istotako poštnine proste so vse v vojni od vojaških ali civ lnih oseb armade na bojišču v vso av-stro-ogrsko monarhijo poslane, kakor tudi vse od tam na omenjene esebe poslane pošiljatve poštnine proste; — d) za vse druge pošiljatve plačati je navadne poštne pristojbine; — e) poštnini podvržene pošiljatve morajo biti frankirane, ker se jih drugače ne oddaja. 5. A d rese: I. Naslovi (adrese) pošiljatev k armadi na bojilču morajo vsebovati: levo zgoraj ime in naslov odpošiljatelja; — desno zgoraj označbo »Feldpost«; — v sredi sprejemnika; — desno spodaj poštni ali etapni poštni urad, kateremu je sprejemnik prideljen. Na primer: Odpošiljatelja ime: ........................ naslov: .................. Feldpost. Naj sprejme korporal Karl Schneider Inf. Reg. Nr. 4, 12, Kompagnie Feldpostamt 05. II. Prepovedana je označba vojnemu oddelku (komanda, zavoda itd.) predstojefega višjega komanda (bri-gadna, divizijska, korna in armadna zveza). Za mornarico velja sledeči vzorec: Odpošiljatelja ime:......................... naslov: ................... Feldpost. Naj sprejme Steuerquartiermeister Anton Burger 7. Kompagnie auf S. M. Schiff »Tegetthoff« Pola, Postamt I. III. Naslovi poštnih pošiljatev za komande, vojaštva. itd, ki niso odkazana nobenemu poštnemu uradu vojne ter mornarice, ki ni vkrcana, morajo poštni kraj vsebovati. 6. Vojna pošta začne svoje delovanje šele po naročilu armadnega zapovednika. Preje se ne sprejema pošiljatev. fH t "I /n • "1 X P° 3'—, 5—', 6"— kron se dobijo v zalogi Stole (Zimmersessel) slawitsch&heixer V • * trgovina v Ptuju. m Zadnji telegrami. Obstreljevanje Belgrada. — Močni artiljerijski boji. — Prvi srbski ujetniki. — Prebivalstvo beži. — Smodnišnica v zrak zletela. Začetek bojev. Dunaj, 30. julija. (Uradno). Ob polnoči pričelo jo na belgrajeki strani po daljšem miru streljanje iz mašinskih pušk. Nato so začeli naši monitorji (parniki) mesto obstreljevati. — Vsled tega eksplodiral Je ob I. uri popoldne v Belgra-du stolp za smodnik (Pnluerturm.) — Danes v ranem jutru pričeli so Srbi zopet s poskusi, da bi razstrelili ntOSt, ali zopet brez Uspeha, ker so jih naši streli pregnali. — Od nekega srbskega colniuskega poslopja se je streljalo na nas. Vsled tega so naši kanoni to poslopje razrušili. — Belgrad gori na Večih krajih. — Pri Prhskih poskusih, da razstrelijo most, ujeli so naši vojaki 16 Srbov in jih odpeljali v Petenvardein. Dunaj, 30. julija. Varstvena linija naših vojakov ob Drini šla je naprej do glavnega toka te reke. — Na naši strani bil je e n m o ž z a-det in je mrtev. Na strani Srbov padlo je 10 mož. Srbski četaši poskusili so zaman, vznemiriti B j e 1 i n o. Nemiri v Novi Srbiji. Bel grad, 30. julija. — Poroča se, da so se pojavili v Novi Srbiji veliki nemiri. Tamošnjo ljudstvo noče vojne. — Srbi mučijo in streljajo makedonsko ljudstvo. Dunaj, 30. julija. (Uradno). — Samoumevno obstojajo dosedanji vojni dogodki le v malih praskah. Opetovane prišlo je pri patruljskih obhodih ob bregu do streljanja, ki pa ni doneslo nobene večje izgube. Ponesrečen napad oetašov. Pri P r o g o r u ob Savi poskusila je iregu-larna srbska banda 50 do 60 mož reko prekoračiti, da bi tamošnje vasi napadla. Ali naše predstraže so jih pravočasno opazile in pregnale. Boji pri Semlinskem mostu. Resnejši značaj so imeli boji pri Semlinskem mostu. V noči od torka na sredo razstrelili so, kakor že poročano, Srbi imenovani most. Ali uspeh je bil nezadosten, ker so most le malo poškodovali. Srbi so potem še večkrat poskusili most razstreliti, pa so jih naše predstraže skupno z artiljerijo vedno pregnale. Dva srbska parnika uničena. Naša artiljerija je pri V e I k e m G r a-dištu obstreljevala in uničila dva sovražna parnika. Zmoti jo, ako se misli, da se irat sam od vsakega kaSlja, hriptrosii, influence, katrra itd. ozdravi. To ozdravljenje moramo pospfftili z iz bom m Fellerjevim tluidom z z. „Elz;.lluidu, ki stane 12 sliklenic 6 K franke. Dobi se pristen le pri lekarnarju E. V. Fell« v Stiibici, EUaplatz 2il na Hrvatskim. Tam se dobi tudi milo odvajalne „Elza-krogljiceu, 6 čkatljic za 4 krone franko. Loterijske številke. Gradec, dne 22. julija: Trst, dne 29. julija: 21, 10, 37, 77, 71. 38, 80, 34. 40, 68 Zemljišče v Polički vasi posta Jarenina, fei obstoji iz sadonosuika, vinograda. njive in travnikov, gozda okoli 8 oralov se proda. Vprašanja na Friedrith Ori)g, K spalnik v Gaeniltu pošla renin« pri resnici. 618 DELAVCE •prejme parna žiga Adalbert Kazlčka T Ptnj«. 621 Natakarica starejša, zmožna neroičine in slovenščine, sprejme se v gostilni Franc Sciicxtcritscli t St. Vid« pri Ptajn. Želi se, da se preje predstavi. 6fi5 En komi in en učenec zmožna nemičine in »l»ven-sčine, cd pridnih stariCcv, sprejmeta se v trgovini z mešanim blagem I. rTaik, Hrastnik. 632 Ne zamudite dalje in pišite še danes po moj bogato ilustrirani, 4000 podob vsebujoči glavni katalog, ki nudi veliko izbiro v raznih predmetih in ki se posije na zahtevo vsakomur zastonj in franko. C. in kr. dvorni liferant Hans Konrad razposilialna hiša Briix Štev. 5455 (CeSkd). 530 Siki. žepna ura K 8'90, 6 — ; srebrna ura K 840, niklasta budilnica K 2 90, ura-kukavica K 8-50, ura napendeli K 9—, harmonika K 5- , goste K 5-80, revolver K 680. Razpošiljatev po povzetju. — Brez rizike I izmenjava dovoljena ali denar nazBJ. Išče § se zastopnike proti visoki proviziji za obisk kmetovalcev, obrtnikov, uradnikov itd. za razpoSiljalno trgovino moškega in ženskega blaga. Vpeljani imajo prednost. Nevpeljani, ki pa imajo dobro znanje, se vdelajo. Prnudbe pod „Tuch-fabrik 4313" na Haaaenstein & Vogler, Prag, ItJ CeSko. Prvorazredna kolesa! Najnovejši »odeli 1914/15. Hiba I Trajna! laiku Motal Fino odpadlo milo pri štancanju lahko poškodovano, v raznih dišavah k. rože, vijolice itd., primerno tudi za nadaljno prodajo, v 5 kilskem poštnem zavoju. Čisto (Wa kakovost ca. 60 do 70 kosov K 7 50 po povzetju. SeifeH-VemndlunB ..Merkur", Wien - Neuler-chesfeld 48. 608 Uimitr* nMo, to so najbolj«. zdravilo za kašelj 'pSlfiMllMlll 11 kiimll! s „3 smrekami." Milijonih0 6'let pismene reelne garancije 1 Kraana priznanja iz vseh krogov. Št. 13/2. Lcitner-kt lo znamka „B. U" z najboljšim lorpcdo-freilaufom, doppelglockenlager, gorskim manteljnom, delavskim orožjem, zvoncem, ace-tvlen-svetilko, nožno pumpo, varslvom proti blatu, skupaj K 120—. Posamezni deli po najnižjih cenah. Ceniki gratis in franko I Najvejja fabricua zaloga koles Briider Leilnrr. St Vdit »./d. GUb st. 23. 369 Priden 601 trgovski pomočnik se sprejme pri Julian Toplak, trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki T Jursiuci pri Ptiiu. Franz ScMnUeb, tovaraa orožja in izdelovalnim llaih pušk, Borovje na Koroškem. Dve 590 viničarski družini vsaka s 3 delavskimi močmi, sprejmejo se pod dobrimi pogoji za november t I. Ponudbe na Dr. Vurda, Ljutomer. Komi nemščine in slovenščine zmožen, verziran v stroki mešanega blaga, se sprejme. Ponudbe na A. Hiigrmrartb. Pranheitu. 617 ---------------------------------1*-^ Direktni nakupni vir za mod. lovske puške Reparature, pre-naredbe, strokovnja3ko, zlasti nove cevi z nedoseženo sigurnost strela in nova kopita najceneje. — Ilustrovani cenik brez troškov. 657 Lepa hiša v dobrem stsnu za trgovino ali obrtnijo z vrtom, v Središču, blizu cerkve, se poceni proda ali v najem odda. Vprašanja na Willi. Bliio, Lederb.. iOrai, Anaenstr. 25. 697 Iiivko, lasliženje, zadusii ;aaclj, katar, vrstne bolečine, kakor tudi ubranj«-vaaje prehlada. Al nnno*' pot" »p"*0**' OlUU od zdravnikov in zasebnikov jamčijo za gotovi uspeh. Zelo okusne krugljlee za sprožitev teka. Zavitki po 20 in 40 Tin. in škatV «a 60 vin. se prodajo pri B. Holitor, lekarnar v Ptuju, Ignaz Behrbalk, I lekarna v Ptuju, A. Plnnger, lekarna v Prdcetrtku, Hans Schniderscltitseh, lekarna v Brežicah, Fran Petzolt, lekarna v Slov.-Bistrici, Oust.Trantvetter, lekarna v Ormožu, Max Leyrer, lekarna v Radgoni. Lepo posestvo 10 minut od mesta Maribora in 10 minut od koroškega kolodvora, ob glavni cesti, hiša a 5 sobami, i kuhinje, lepa klet, hlev za i govede, 4 svinjski hlevi, brajde ki se nabere dva pdovnjaka vina, zemlje je 2 orala, vse pri hiši in vse za stavbene prostore, od katerih je že nekaj prodano. Proda se po ceni; 6000 kron ostane v knj'zenih. VeS se izve pri lastniku, Lewbacher-utrasse 21, Brunadorf bei Marbirg. 603 Učenec 1 se sprejme pri Heinrich Primus, trgovina z železom, Specerijo in stavbenim materijaloro, v Mariboru. Lepo posestvo z sadonosnikom, njivama, ';, ure od Maribora, se zavoljo bolezni po nizki ceni proda; vpraša se pri Jožffa Šenekar, posestniku v Krčovini pri Mariboru št. 43. 60) Lepa vila; v neposredni bližini Ptuja m\ pod ugodnimi pogoji takoj ' proda. Več pove Josef Weniak, Puntigautr Bierdepot, Mar« burg, Mublgatfse. 60UJ En ali dva 59S učenca se takoj sprejmeta pri Wester-mayer, kovaški mojster v* Celju. _____L Učenec ae sprejme v trgovini z mešanim blagom in mami fakturo pri Lndwig Krantgdorfer, Hlff. tieiat bei Ptltacharh. 6«3 Krepki 607 mlinarski učenec ae proti polni oskrbi in me»'| sečni plači takoj sprejme pri .loli. liiihia, umetni in valčai 1 mlin, FraaheiH. Ameriko od 846 Mierpa z 12.000 do 19.000 tons velikimi parniki z dvojnimi iravlami Red Star Line Prvorazredni paniki. Zmerne cene. Izbirna oskrba Odpoto- »anje vsak teden v soboto y novi York, vsakih 14 dni v četrtek v Boston, Poizvedbe pri: Red Star Llnle. Antwerp««, Dunaj TV. Wiedeuergurtel 20, jMllus Popper, bins-brack SUdbahnstramn 2, Fr*M Dolenc, Ljubljana, kolodvorska ulica *1. Let- poia Franki, Gradac. Jotnueumnnj .'# Zagotovljen uspe«, tJiagnCe denar nazaj. Zdravniško spriMo e izaoinem učinku! Polna krasna prša dobite pri rabi 639 med. dr. A. Rix kreme za prša. Oblastveno preiskana in gar. neškodljiva za vsako starost hitel ■igurnl unpoh. Se rabi zunanje. Poizkusna doza K 3"—, vel. doza, zadostuje za uspeh K 8'—. Kasmetiscbes Dr. K. Rix Labaratorinm Danai IX., Berggasse M. Razpošiljatev strogo diskretna. Zaloge v Mariboru: lekarna pri ,,angelju varuhu", lekarna ,,Marija pomagaj" in parfumerija Wolfram, v Ljubljani lekarna pri „zlatem jelenu", v dišavi A. Kani, in BAdria-Drogerie." vlad. državnega mesta T • • Čekovnemu računu št. 808051 pri c. kr. poštno - hranilnič- nem uradu. Mestni denarni zavod. priporoča se glede vsakega med hranilnične zadere »padajočega posredovanja, istotako tudi za posredovanje vsakoršnega posla c avst. ogersko banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka •adeva pojasni in po vsem j — vstreže. ■: ■& 01.f.ftnje. # ^ i avst. »gersko^ $ banko. $ # * a» Ravnateljstvo, t« m m Giro-konto pri podružnici avst. ogerske banke v Gradcu. Uradne ure za poslovanje s strankami ob delavnikih od 8—12 ure. V 7 - Pravo domač za plahte in obleko se"dob> v trgovini Brata Slawitsch, Ptuj. 358 Prevzetje trgovine. Podpisana usojata si naznaniti, da sta pod firmo Joh. Scholger's Nachf. na Bregu pri Ptuju že leta obstoječo trgovino špecerijskim in manufakturnim blagom kupila in jo bodeta pod firmo Joh. Scholger's Nachf. F. F. Slawitsch naprej vodila. Obenem sva otvorila zaradi pozne sčzije od 13. julija naprej veliko razprodajo tsega poletnega blaga po globoko znižanih cenah. S tem da p. n. knpce k prijaznemu vpogleda najuljadneje vabiva, zagotoviva vedno naj-reelnejšo postrežbo in se priporočava £86 z velespoštovanjem Friedrich in Franz Slawitsch. Sprejme se na malo posestvo oženjen • ■ V •Opraviti 5 do 7 glav živine. Vinograd en oral. Plača mesečno 70 kron in uporaba njive. Naslov pove uredništvo lista. 623 GOSTILNA v večjem farnem kraju v bližini Maribora ob državni cesti blizu cerkve, enonadstropno poslopje, vrt za goste in veliki vrt za zelenjavo, se proda za 25.000 K. Naplaček K 10 000. Vprašanja pod „Guter Platz" na upravništvo ________________.Štajerca". 626 Otročji vozički n 12,14,16,18, 20 K in tudi flnejše sorte v velikem izbiru se dobiva v veliki trgovini Johann Eoss CELJE na kolodvorskem prostora. (Zahtevajte cenik), m Warletz & Pečnik trgovina z lesom Brežice na Savi največja zaloga vseh vrsti dolgega, okroglega in rezanega lesa po najcenejših cenah. Skladišča tik Save. 553 Viničar dostojen, zanesljiv, s 5 do 6 delavskimi močmi se pod jako dobrimi pogoji sprejme. Ponudbe na posestnika Richard Ogriseg, Sturmberg v Lei- tersbergu pri Mariboru. go- Krasna kmetija - v Lavantski dolini, 30 oralov, 6 oralov gozda, ostalo travniki, polja, saionosnik, 1 kmetska hiša in veliko gospodarsko poslopje z velbanim hlevom, skupaj 8 stroji (mlatilui stroj, stroj za krmo, domači mlin, cirkularna Žaga), na vodnem obratu lastna naprava in vodna pravica, nadalje vozovi, kmetsko orožje in razni fundus. '/i ure pespota do železnice in v bližini mesta, vsa v planjavi, «e za nizko ceno 34.CO0 kron zaradni nakupa veliktga posestva nujne proda. Naplaček 20.000 K. Ponudbe iko le mogoče v nem-ikem jeziku na posestnika Konrad Lor' > j»n., Unteidrauburg. Kassierin und Lehiiing mit gnter Schulbildung, beider Sprachen machtig, warden aufge-nommen bei 600 Brilder Slawitsch, Pettau. Illagajnicark.a in učenec z dobro šolsko izobrazbo, obeh jezikov zmožen, sprejmeta se pri bratih Slawitsch, Ptuj. Pozor 2 421 Kupci ali prodajalci posestev 1 Kdor hoče priliko porabili, da si kupi lepo kmetijsko posestvo poceni, obrne naj se čimpreje na od visoke c. kr. deželne vlade koncesijonirano pisarno za promet posestev KARL MAGNET v Velikovcu, Koroško, Obere Postgasse 113. Tam so zdaj na razpolago: Posestva z gozdom, dva lepa nova um tna mlina na jako dobrem kraju, mestne, stanovalne in trgovske hiše itd. zmožna obeh deželnih jezikov, ki hitro računa, solidna, se sprejme takoj v mojem detajlnem oddelka za žganje. Ponudbe z referencami ali osebno predstavo na Simon Hutter Sohn, Ptuj. Partija dobro ohranjenih z vsebino 120 do 600 litrov se najceneje odda v veletrgovini vina Ferd". Kiister, Maribor, Mellingerstrasse. 691 HF* Lepa hiša fpW prostorna tik glavne ceste blizo Maribora, ima lepo pro-dajalnico za trgovino z mešanim blagom, 3 sobe, 3 kuhinje, klet, lep vrt, vodnjak pti hiši itd., je za vsako obrt in trgovino pripravna in se takoj po celo nizki ceni in pri dobrih lahkih plačilnih pogojih pro la ; ludi so tukaj 2 lepi vili podobni niši za penzijoniste posebno pripravni celo po ceni za prodati. Več pose Franz Podlipnik, Thesen 37, Marburg-. 681 Cook. & Johnsons amerik. patent. rinke za kurja očesa ----------U. St P. A. 37073. ---------- Najboljše sredstvo nasvetu! pomaga takoj, ker odpravi bolečine v 10 do 20 minutah; sigurne odpravi vsako kurjo oko v 8—10 dn»h. — 1 poskusni kuvert (1 kos) K —20, 6 kosov v kartonu K i-—. ** Samariter" Proti trdi koži in žuljem, kurjim očesom na peti in na podplatih, kjer se ne prime flajšter, je nedosežen „Samariter', tekoči flajšter za kurja »česa v kronskih tubah. 1 tuba K —-60. Oba sredstva se dobi T vseh apotekah in drožerijah. 660 ni I RIT Asbestsknl ■#.w.I% ■: I popravaprostvaren pred ognjem. utrjen proH vsakemu vremenu.mrzlinestonovireit.lahek nizka cenakrdsenDURITDELAVNIGA.CELOVEC. 695 Glavni zastopnik za Šajersko: E. L. HammerBcbmidt, Goating pri Gradcu. Ni za ubiti skrajno zanesljivo in trajno je kolesje Snttnerjevih ur, kajti sestavljeno je skrbno le iz najt . terijala. — To niso šnnd-nre, ki se hitro pokvarijo ! Nikel-patent Roskopf ura, 36 ur .K 410, srebrne pancer verižice.....K 2'20, niklasto verižice........K I'—, ekstra-plošča niklasta kavalir-ura . K 7'50, damske ure iz jekla ali srebra . . K 7"90. Razpošiljate v po povzetju ali naprej-plačilu. ■— 2a kar ne dopade, denar nazaj. o Zahtevajte zastonj bogato ilustrirani k.rasni cenik o urah, verižicah, zlatem in srebrnem etc. od svetovne razpošiljalne hiše IL SDTHIER t Ubouiini ■-»". Lastna fabrika ur v Švici. Mali, jako dobro ohranjeni 69 auto tri sedeži, dva cilindra, se zaradi smrti poceni proda. Vpraša se v upravništvu »Štajerca." Lepo posestvo z mlinom in žago V« uri od železnice v lepem kraja, se vsled smrti mojega moža pod ugodnimi pogoji proda. Možitev ni izključena. — Ponudbe na upravništvo tega lista. 621 Lepa cinžna hiša- 9 strank, poslopje na dvorišču s kravjim hlevom, svinjakom, veliko remizo za vozove, jako veliko dvorišče, mnogo vinskih trt, velik vrt za zelenjavo, njive, jako primerno za voznika in mlečno gospodirstro, leži ob glavni cesti v središču Studenc; se zaradi bolehmvti lastnika za smešno ceno 18.000 kron z lahkimi plačilnimi pogoji proda Vpraša se v trgovini H- Kaiba, Lembachstrasse 54 v Studenicah pri Mariboru. Brzojavni naslov: Lanzeva podružnica Dunaj. Telefonična zveza z vsemi mesti. HEINRICH LANZ MANNHEIM LANZEV ventilni lokomobil za vroči sopar naravnost pripetim dinamom. Podružnica: DUNAJ YIII, Laudongasse 9. LOKOMOBILI z ventilnim parovodom ..System Lentz" najbolj sposobni obratni stroj za vroči sopar. :: Prosta postrežba. :: Najvarčnejso ravnanje. Izpolni do 1000 PS. Letno izdelovanje črez 2000 lokomobllov. :: Inžener8ki obisk in ponudbe zastonj. :: od K 20-— naprej Amerik, niklasta ura K 2*80 Roskopf patent-ur* . „ 8*~ Amerik, goldin-ura . „ 3*60 Železniška Roakopf - „ *•— Koskopl" dvojni mantelj „ 4-50 PloSča mestna ura - „ 5"— Srebr. irr-it. dvojni m. „ 6-— 14 karatna zlata ura „ 18'— 14 karat. ti. verižice „ 20'— Konkurenčna budilnica, zanikl.,20cm. vis. „ 2'— Znamka Junghaus • . „ 8'— Radium svetilna ura . „ 4'— Radium dva zvonca . „ 5-— Radium štiri zvonci . „ 6 — Hadium godba . . . „ 8'— Ura na pendelj, 76 cm „ b*— „ „ „ stolpovo zvonenje . . ■ ,, 10 — Ura na pend. z godb. budiln. in Šlagverkom,, 14-— Okrogla ura z budilnico.........„ 6 — 3 leta pismena garancija. Razpošilja po povzetja. Max Bohnel 5" Dunaj IV., Margarethenstrasse 27/51. Literant t k. drč železnic Orig. fabr- cenik zastonj. na glavnimi trgu zravaa apoteka priporoma itojo zalog«: Otročjih igrač, runih rrtt usnatega blaga kakor kafr«, taike za ielo, «a nakupovanj« in za denar, toaletno rail, pisalne bi kadilno predmet«. Raino ttviri Iz jekla npr. battek, iHo, no!« za žep ta prav« Sollnger britve itd. Blago Iz calutaMa ta reja, kako todi pletarsko blaga npr. korbe za potovanj« T.efa vrat. Razno blaga h otekla ta porcelana, talarjo, piakre, akledo, flaie, plaže ta draga v to itroko ■padajoč« reči. Bazarm oddelek i« «4 80 Tin. aaproj. Poiobno l«pe reči pa m BO d O K 1*28. Najboljša pemska razprodaja! Ceno perje za postelj! 1 kg sivih slišanih 2 K; boliiih 8 K 40 h; na pol belih 2 K 80 h; belih i K; belih mehkih 6 K 10 h • 1 kg nsjfirifjS.li snežen* belih, ali Banih 6 K 40 h, 8 K; 1 kg Baurca (Daunen) sivega 6 K, 7 K ; belega 16 K|; najfinejši prsni 12 K. Ako se vzame 6 K, potem franko. gtfr- Botova postelje -SEa is krepkega, rdečega, piavega, belega ali rumenega nsnkinga, 1 tabsRt, 180 cm dolg, ISO cm Urok, z 8 glavnima blazinama, vsaka 80 era dolga, 60 cm široka, napolnjene z novim, sivim trajnim in flamnastim perjem za postelje 16 K; pel-daune 20 K; dame 2i K; posamezni tuhent: 10 K, 12 K, » K, 16 K; glavne blazine S K, S K 60 K, * K. Se posije po povzetju od 12 K naprej franko. Izmenjava ali vrnitev franke dovoljena. Kar sr a* dopada denar nazaj, S. BsnESOh, DeBCtlOnitZ Nr. 716, Česk« (Blhmen) Cenik gratia in franko. .'• 828 Lepo taeisko gospodarstvo Zahtevajte zastonj s hišo, hlevom in gospodarskim poslopjem, nova zgradba, z opeko krita, z gostilniško koncesijo in iztočem žganja, okoli 11 oralov zemlje i. s. 1 oral gorice (zabela, zdravo), 4 oralov gozda (bela, rdeča bukva) za podirati, 6 oralov travnika, na griču, '/* ure cd postaje Poličane, priljubljeni izletni kraj, se iz proste roke za K 16.000 proda. Lastnik lliiiis VVouk v Poličanah. 665 600 kron! Vam plačam, ako moje 477 ktenln ,Ria=baIzam' Vata knrja očesa, bradavice, trdo kožo ne odpravi brez bolečin v 3 dneb. Cena 1 posodice z garancijskim pismom vred K I-—; 8 posodice K 250. Stotero zahvalnih in priznanjevalnih pisem. Kemeny Kaschau (Kas9a) I. postni predal 12/721 Ogrsko. BOLINDER 4- motorji za surovo olje ■%■ primerni za vsak obrat in kraj za postavljanje ednostavni, ceni, ekonomični, stoječi in ležeči, stabilni in vozni. Belinder lm družba za zgradbo strojev Dunaj, IX., Porzellangasse 18. Hitra dobava, ugodnlpIaCHnl pogoji, nalboljie raferenoa. Karl Kasper trgovina » atianlt blagom In nalog* smodnik* l«r* PTUJ -3N priporoča tvojo bogato zalogo 8*7 špecerijskega blaga, zukovih palen za kurjavo, nadalje smodnika ba lov in razstrelbe, cindinore, dinamit ter predmete municije sa lov kakor patrone, kap-seljne, irot itd., nadalje glavno avojo zalogo v umetnem gnoju za travnike, njive in vinograde i. s. Tomažovo moko, kajnlt, kalijevo sol itd. po najnižjih cenah. in poštnine prosto moj bogato ilustrirani glavi cenik z nad 4000 podobami ur, zlatega in area nega blaga, godbenih instrumentov, jeklenega i usnjatega blaga, predmetov za domačijo, poln" toaletnih in kadilnih rekvizit, brivskih utenz" orožja, municije itd. Niklasta anker-zistem Roskopf-ura K .'iiiO. carski zlatem Roskopf K 6*—, v jeklenem ohiSj K 6 20. Rela kovina {Gloria srebro) auker-ui K 4 80, dvojni mantelj K 6'—. Prava srebn ura K 8 40, dvojni mantelj K 12 50 Prave i brne vertfice K 2 90, 3 60. V aktu K 1-60, 1! Niklasta budilnica K 290. Kuhinjska okrogla u K 320, ura na pendelj K9'—. Ura kukavica K 7-S Za vsako uro 3 leta pismene garancije! Brez rizike! Izmenjavi dovoljena ali denar nazaj. RazpoSiljatev po povzetju po e. in ' dvorni liferant Harms Soxixsid., razpošiljata hiSa, Britx Štev. 624 (Češko). — Glavni cenik zast< in poStine prosto. Wasserdichte Wagenplachei Vododržne vozne plahte K 20-- K 25-- K 30-- 3 m 31/, i m dolge Wasserdichte Pterdedecken — ModlŽne*l(ODi$l[e*B«ej rujave 1-90 m dolge po 10, 12, 16 kron, priporočata Slawitsoh in Heller v Ptuju trgovina z blagom. iz najboljših vegetabilij sestavljeni posebej preparirani se kot domače sredstvo zoper obolenje živcev z uspehom rabi. IS Ta čaj pomiri iivec, odpravi bolečine, sestavlja kri, prt preči krče, prinaša spanje, poveča telesno moč in eploSi dobročutje, pospešuje prebavo. Ta čaj Ganglional ne va bujo nobenih omamljajočih ingredencij. Edino pristen se dobi ta čaj pri e. in kr. drorn. in nadvojvoda, komornemu dobavateljn --------- JULIUS BITTNEB ---------- lekarnar Ig Relciienau, Nižje-Avstrijsko. Cena enaškallje z natančnim navodilom 3 krone. Se dobi v lekarnah; "kjer ne, pa proti vpošiljatvi K 3"— franko po poŠti. Posestvo 17 oralov gozd8, travnikov, njiv, gospodarsko poslopje, lesena zgradba, na griču, pol nre peš- [ pota od železnice in šole, se za 10.000 K proda. 2400 K ostane lahko vknjiženih. Več pove Hans VVouk, Poličane. m veliko trgovino Johann Koss, Celje i zaradi njene solidnosti, nizkih cen in velikega izbira, kjer se s samo dobrini blagom postreže; tam se vse dobi, kar kmet le potrebuje, naj si bode manufakturno blago, gotovih oblok za moške, ionske in otroke, klobuke, čevlje, sploh obutalo, Strikane In člfonasts srajce, kravate, otročje vozičke, na-— -- grobne vence In trakove, a eno besedo vse. .- — RAZ GLAS. 611 Šparkasa mestne občine Celje naznanja, da je določena obrestna mera za hranilne vloge i zanaprej s 4 0 o Obrestovanje vlog se zgodi od prvega delavnika in neha z delavnikom pred dnevom dviganja. Kentni davek plača, kakor doslej, zavod samo iz lastnih sredstev. Zunanjim vložnikom se daj en ji želj o šoke poštne hranilnice brezplačno na razpolago. Hranilne vložne knjižice lastnega zavoda se brezplačno shrani. Šparkasa mestne občine Celje. Izdajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart. Tiskal: W. Blank« v Pta'n. 3297