146. številka. Ljubljana, v petek 28. junija 1901. XXXIV. leto. izhaja vsak dan rvečer, lzimfil nedelje in praznike, ter velja po poitl prejemaš aa avstro-ogrske deSele sa vse leto 20 K, za poi leta 13 K, za Četrt leta 8 K 80 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano a rez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K BO h, aa jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom račun« se sa vse leto 2 K. — Za tujo dežel* toliko več, kolikor znaša ?,-8tnin&. — Posamezne Številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpofiiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Btiristopne peti t-vrste po 12 h, če ae oznanilo jed enkrat tiska, po 10 n i: ae dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj ae izvole* trankovati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo in upravnlitvo je na Kongresnem trga st. 12. Upravnlitvu naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je is Vegove ulice st. 2, vhod v upravniStvo pa • Kongresnega trga s t, 12. „Slovenski Narod" telefon št 34. — „Narodna Tiskarna- telefon št. 85. Zaradi praznika sv. Petra in Pavla izide prihodnji list v ponedeljek, 1. julija. Klerikalci contra baron Hein. Med klerikalno stranko in deželnim predsednike m, ekscelenco baronom Heinom je vladalo dolgo let prav prisrčno prijateljstvo. Prišlo je sicer tn in tam do ka-cega malega nesporaznmijenja, kar se tadi mej najintimnejšimi znanci primeri, ali v obče je bila klerikalna stranka z baronom Heinom jako zadovoljna. In bila je ž njim lahko toliko bolj zadovoljna, ker je baron Hein vzdrževal to prijateljstvo na stroške narodne napredne stranke, ki je deležna naj-intenzivnejšega sovraštva vesoljnega kleri kalstva. V zadnjem Času pa se je to idilično razmerje maj klerikalno stranko in barcnom Heinom prenehalo. Baron Hein sicer svoje politike ni premenil, ostal je takšen, kakr šen je bil poprej, in klerikalci se tudi sedaj ne branijo njegove blagonaklonjenosti, ali vzlic temu je pri njih v prav odločni nemilosti, to pa zategadelj, ker je prija telj kmetijske družbe, in ker se ne more ogreti za tisto po polnoma ponesrečeno gospodarske organizacijo, ki jo je vstvaril dr. Šuster-š i č, in od katere preti deželi ve lika gospodarska katastrofa. Baron Hein je vedno podpiral klerikalce, koder in kolikor je mogel, a ker pri vprašanju o gospodarski organizaciji obče koristi cele dežele ni hotel podre điti interesom okrog dr. Šuster šiča zbrane klike, ker je javno korist vender višje cenil, kakor zasebno korist nekaterih političnih špekulantov, ker, spoznavši, da je pri Ša-steršičevi organizaciji „dćbacle8 neizogiben, ni hotel pospeševati teh pogubnih naprav, zato so klerikalci začeli proti njemu zahrbten boj. Očitno se mu seveda dobrikajo. ali na Danaju lazijo iz ministrstva v ministrstvo, od referenta do referenta in spletkarijo proti njemu ter sploh Muke kajmakama. V okrožju nekega sandžaka v evropski Turčiji, kjer prebivajo skupaj moslimi in Franki, je vladal že več let napuhnjeni kaj-makam Abu Toghan, majhen, živahen mo žiček albanskega pokolenja. Poln žgoče častihlepnosti, ni zgrešil nebsne prilike, da bi vernikom in nevernikom ne našteval svojih zaslug ter jim ne pojasne val, kako izvrsten kajmakam je. Seveda so bila o tem mnenja jako deljena, kajti o njegovi sposobnosti niso vedeli dosti niti njegovi najboljši prijatelji, vendar pa so se mu laskali, ker je napravil včasih pojedino ter je imel v Stambulu strica, ki je bil kot Serask pri sultanu jako vpliven. Kajmakam si je zbral okoli sebe malo dvoranstvo, v katero so bili poklicani le najizbranejši med izbranimi, da so tvorili dostojno ozadje luči, ki je žarelo iz Abu Toghana. Ta družba je štela same nezado-voljneže, katerim se je zdelo bivanje v okrožnem mestecu neznosno, ter so hrepeneli po zabavah Soluna in Stambula. Tudi brivca Masr Inaya in Sidi Soliman ter carinski nadzornik Hamil Choref, dasi so se Se mladi povspeli do slnžeb in Caatij, so porabijo vsako priliko, da mu vržejo kako polence pod noge. Tako spletko so vprizorili tudi sedaj. V sinoćnjem .Slovencu" čitamo namreč naslednjo brzojavko z Dunaja: .Nemškoliberalna „Oester. Volkszei tang" in nekaj drugih nemškoliberalnih pro-vincialnih listov poroča iz Ljubljane: Osrednjemu odboru c. kr. kmetijske družbe kranjske se je v seji, ki se je vršila pred zadnjim občnim zborom, stavil predlog, naj družba imenuje deželnega predsednika barona Heina za častnega Člana. Vzdignili so se zastopniki vseh treh kranjskih strank in so temu ugovarjali: baron Wurzbach v imenu Nemcev, Lenarčič v imenu liberalcev in Povše v imenu kat. narodne stranke so se izjavili proti predlogu. Naglašalo se je, da baron Hein nima za kmetijstvo nikakih zaslug. Vsled tega je predlog padel. Čudno se zdi, da je baron Hein takrat prvič prišel k občnemu zboru kmetijske družbe." 0 tem ni nobenega dvoma, da so to stvar spra vili naši klerikalci v javnost, zakaj v celi deželi ima samo jedna sama stranka, to je Šusteršičeva klika, interes na tem, predstavljati barona Heina navzgor kot moža, o katerem sodijo vse tri stranke, da nima nobenih zaslug za kmetijstvo, ter ga smešiti, kakor bi bil prišel zategadelj k občnemu zboru kmetijske družbe, ker je pričakoval, da bo izvoljen častnim Članom. Pointa te v nemške liste vtihotapljene notice tiči v trditvi, da so vse tri stranke jedine v tem, da baron Hein nima za kmetijstvo nobenih zaslug. S tem hočejo namreč klerikalci napeljati vodo namlin svoje organizacije. Klerikalci računajo, da s tem oškodijo in podkopljejo barona Heina npliv pri poljedelskem ministrstvu, in da bo poljedelsko ministrstvo klerikalcem rajši na roko šlo, ko izve, da vse tri stranke odrekajo baronu Heinu vsako zaslugo za kmetijstvo v deželi. Klerikalci so svojo spletko premeteno uprizorili. Vtihotapili so svojo not.co v nem-školiberalen list. Ker niso dobili nobenega večjega lista, zadovoljili so se z obsknrno bili med nezadovoljneži ter so hoteli proč, tja k sladkim vodam Bospora. Vsak se je smatral predobrim za tlako; brivec Sidi Soliman je posadil bolnike, ki so iskali pri njem pomoči, kar p ed vrata ter jim dejal, da je neumnost, zahtevati od njega kaj druzega kot statistične izkaze, carinski nadzornik je dovolil, da je tržni pisar Jussuf Jakut ljudi mučil na najgrši način ter si mencal zlobno roke, ako je Jussuf trgovce na bazarju ali kmete, ki so prinesli žito, oropal za nekaj piastrov. Tretji končno, brivec Masr Inaya, je bil Se naj-znosnejši med zaupniki, dasi je pripovedoval vsakomur o najgnusnejših boleznih na dolgo in široko ter se bahal, kako imeniten zdravnik je. Ti trije izvoljenci so bili navadna družba kajmakama; vendar pa so bili povabljeni včasih tudi drugi, manje odlični Franki, ki so potem v vseh jezikih peli njegovo slavo ter ga proslavljali kot naj-prosvetlenejSega effendija, kar jih obseva solnce prorokovo. Mutessarif Wini Hanem pa je poznal boljše svojega kajmakama, ki se je pregrešil že večkrat proti njegovim fermanom ter je bil na tem, da ga pošlje v prognan stvo. Ker pa je bil v zavijanja dejstev neverjetno zvit mojster ter je imel razen tega strica Seraska, ga je trpel mutessarif dalje, .Oesterr. Volkszeitnng", ki se sioer za slovenske razmere toliko meni, kakor sa lanski sneg. Navadno se klerikalci poslužujejo za svoje namene klerikalnih listov. To pot pa tega niso storili, da bi mogli laglje trditi, da niso v nobeni zvezi s to notico. To jim bo verjel samo kak naivnež, ki nima pojma o dejanjskih razmerah. Sicer pa se mora vsakdo vprašati: Oi kod pa ve na Dunaju bivajoči .Slovencev" poročevalec, kaj je isti dan poročalo .nekaj nemškoliberalnih pro vincialnih listov?" To je mogel vedeti le tisti, kdor je dotičnim provinci alnim listom to stvar sam sporočil, zakaj tedaj, ko je brzo javil , Slo vencu", da poročajo o tej zadevi tudi provincialni listi, ni mogel še nobenega teh listov imeti v rokah. Da se gre ta za prav perfidno klerikalno spletko zoper barona Heina, pa se vidi najbolje iz tega, da je sploh vsa notica zvijačno zasukana. Informirali smo se na pristojnem mestu in izvedeli, da ni vse tako, kakor se poroča v rečeni notici. V zadnji seji gla/nega odbora, ki se je vršila pred občnim zborom, se je razpravljalo o tem, da cesarski svetnik Murnik neče in ne more več prevzeti predsedstva kmetijske družbe, in ker je bil skoro 30 let odbornik in kacih 8 let predsednik dražbe ter ima zanjo velike zasluge, se je sklenilo, imenovati ga častnim članom. Pri tej priliki je drnžbin tajnik opozoril glavni edber, da bi tudi deželni predsednik baron Hein zaslužil, da se ga imenuje častnim Članom. Drnžbin tajnik ni stavil nikacega predloga, tudi debate ni bilo nobene in tudi sklepalo se ni nič. Drnžbin tajnik je zadevo le sprožil, naj se o njej premišljuje, a glasovanja ni bilo nobenega in stvar se tudi ni zapisala v protokol« kar bi se bilo moralo zgoditi, ako bi bil kdo stavil formelen predlog in ako bi se bilo o tem predlogu glasovalo. O misli, ki jo je sprožil tajnik je bil le kratek razgovor, v katerem pa se ni reklo, da baron Hein nima nobenih zaslug za kmetijstvo, nasprotno pa se je z raz nih strani naglašalo, da si je bar. Hein pridobil velike zasluge za kmetij a si zapomnil vse modre čine Abu Tog hansa, da jih ob priliki porabi. Abu Toghansa nečimernost in baha vost sta se radi kazali zunanje, v raznem lišpu in nakitu, ki je bil poceni ter je slepil nevedneže. Ena njegovih sob je bila okrašena japonsko, druga perzijsko, tretia hindustansko s samo cenenimi stvarmi, katere so mu prinesli prijateljski trgovci in katere je rad, na poblazinjenem indijskem stoličku sede in pušeč iz čibuka, razkladal svojim zamaknjenim poslušalcem. Enkrat pa ga je posetil brivec Sidi Soliman z resnim obrazom v sobi molka ter je dejal: .Effendi, izvedel sem, da te namerava mutessarif vreči! AUah in Serask te bosta sicer Ščitila, ali dobro bi bilo, če si pre-skrbiS kako drugo znamenje časti, katero uživaS pri vernikih, da boš mogel nanje sklicevati se, ako se res namerava proti tebi kaj slabega!" ..Tadi sam sem že mislil na to, biser vseh brivcev, in upam, da mi kaj predlagaš, kar bo delalo čast tvoji bistroumnosti Moslime imam v žepu, bojim ae le Frankov, ki imajo Salibog v sandžaku nekaj ugleda ter jih je teSko vladati!"" „Effendi, ti poznaš umetnost, biti sedaj moslim, sedaj Frank, kakor ti kaze. Gotovo ae stvo, in da je prav posebno nje gova zaslnga, ako je naše vinarstvo relativno veliko bolj napredovalo, kakor v druzih deželah. Ugovarjalo se je pa tajnikovi misli s tem, da bi se moralo vender barona Heina prej vprašati za privoljenje, in da je čas prekratek, da bi se do občnega zbora zagotovila jednoglasnost izvolitve. Tako se nam je stvar pojasnila od kompetentne strani in mi popolnoma ume-jemo, da se ni nič sklepalo o njej, zlasti ker je z ozirom na notorično nasprotje Šusteršičeve stranke proti barona Heinu skoro nemogoče, da bi se bila na občnem zboru dosegla jednoglasnost izvolitve. Klerikalci so po svoji navadi vso za-devo zlobno zasukali. Podrobnosti v citirani notici svedočijo, da so natančno informirani, a vzlic temu so resnico v svoje namene popačili in iz komarja naredili slona. Stvar je na sebi brez večjega pomena, a jako značilna, ker nam kaže, kako nasprotje goji klerikalna stranka proti baronu Heinu samo zato, ker se ne more ogreti za ponesrečeno klerikalno gospodarsko organizacijo, in dasi sicer klerikalce povsod ščiti in jih direktno ali vsaj indirektno podpira. Očitno se seveda ne upa proti njemu nastopiti, ker se dobro zaveda, da razpade v nič, ako bi baron Hein na primer pri volitvah veljavne zakone le količkaj strogo uporabljal, zahrbtno pa intrigira na vseh koncih in krajih. Mi gledamo to povse ravnodušno, ker ima naša stranka dovolj moči za boj zoper šušmarsko organizacijo, tudi če bi se baron Hein popolnoma spokoril in tudi v tej zadevi stopil na stran klerikalcev. Deželni zbor kranjski. VI. seja dne 27. junija t. I. (Konec.) Po poročila posl. Hribarja je zbornica odobrila račanski sklep gledališkega zaklada za 1. 1899 in proračun za 1. 1901 pokore tveji volji, ako jim obljubiš večje svoboščine. Ispoiniti obljube itak ni treba!" , .Dobro, poskusiti hočem. Toda kako naj se priznajo moje zasluge? Ali naj se mi podarijo dragocena orožja, lepi konji, lepe ženske? Ti veš, da nisem neobčutliiv za ženske dražesti, a zatajevati se moram radi Ajute !*" ,Ne, effendi; dovoli opombo: to bi smatralo ljudstvo za zatiranje! Biti bi morala stvar, ki se da dobiti brez velikega truda. Zadošča, če ti da vsak mudir in vsak mnhtar listino iz pergamenta s pečatom in podpisom, v kateri pošteno pohvalijo tvoje blagoslovljeno delovanje. Pergament jim pošlješ lahko kar sam, da ne bodo imeli nikakih stroškov." .Jako sem ti hvaležen za tvoj predlog, najmodrejši vseh brivcev. Takoj ga bom izvršil in upam, da kmalu dokažem mu-tessarifa, da mi dela krivico s svojim žaljivim preziranjem". Abu Toghan in Sidi Soliman sta sa poslovila najprisičnejSe, ko sta se dogovorila o svojem načrtu natančno, da bi na zadela nikjer na nobene ovire. Predlog Sidi Solimana se je izvrševal presenetljivo gladko. Povsod so hiteli muh-tarji, da ugodijo želji kajmakama. Pa saj je ni bilo teško izvršiti! Softa jim je prinesel že spisano listino, katero je bilo treba ter naroČila deželnemu odboru, naj razpise zavarovanje gledališča. Zbornica je potem reSila nekaj peticij, na kar se je začela razprava o letnem poročila deželnega odbora § 6. »Občila." Poročal je posl. JelovSek, ki je otvoril razpravo s kratkim govorom, v katerem je zlasti povdarjal željo, da se premeni cestno-policijski red. Razvila se je se ve daljSa razprava, v katero so posegli razni govorniki. Tako je posl. grof Barbo opozarjal, da so vsled težkih voženj ceste v mokro-noSkem okraja v jako slabem stanja. V smisla zakona je cestni odbor mokronoSki pozval lastnika premogokopa v Št. Janža, naj plačuje primeren prispevek, pa Se odgovora ni dobil. Obrnil se je zategadelj na deželni odbor, pa tndi Se nima odgovora, baje vsled tega, ker je dvomljivo, kdo je lastnik premogokopa. Kdo je bil do konca lanskega leta lastnik, o tem ni dvoma, naj torej deželni odbor stvar hitro uredi. Deželni predsednik baron Hein je povedal, da je deželna vlada že izdelala nov policijski red in da se bo ozirala tudi na željo, ki jo je izrazil poročevalec. Posl. Božič je predlagal, naj se prosi vlado, da podržavi cesto Kalce-Idrija, dotlej pa naj zviSa podporo za to cesto. Zajedno je vpraSal govornik, deželnega glavarja kot referenta, kaj je z žirovsko cesto. Dež. zbor je dež. odbora dal že večkrat naročila v tem ozira z dostavkom, da poroča o tem v prihodnjem zasedanju, pa že tri leta ni tega predloga v zbornico. Dež. glavar je izjavil, da bo na to interpelacijo odgovoril v prihodnji seji. Posl. dr. Schaffer je predlagal, naj dež zbor izreče svoje veselje, da je draga železnična zveza s Trstom zagotovljena in naj izreče zahvalo dežele Kranjske državnemu zbora, vladi in vsem, ki so pripo mogli k rešitvi te zadeve. Posl. Lenarčič je ta predlog podpiral, izrekel pa mnenje, da mora železnica dobiti podaljšanje proti jugu čez morje. Zdaj imamo dve pomorski družbi, ki sta mej seboj karteli rani. Eksport je otežkočen. Zlasti glede izvoza lesa v Egipt se pojavljajo redno težave. Govornik pojasni, da je sam vsled takih težav prišel v jako neprijeten položaj in se je moral obrniti do želez, ministrstva. Tudi zveza Trsta z Londonom je skrajno neugodna. Blago čaka včasih več mesecev, predno se dobi priliko je spraviti v London, ker ima .Adria" nekak monopol. To je vzrok, da se trgovske zveze z inozemstvom mnogokrat pretrgajo. Vlada naj to vpošteva in stori kar treba, da se razmere zboljšajo. Poročevalec Jelovšek je izrazil željo, da bi se na državni železnici uvedli lokalni tarifi. Posl. Ažman je zahteval, da se morajo pri Bohinjski železnici napraviti razne nove postaje, da ne sme biti postaja na Bledu, za kateri zadošča postajališče, ampak v Sp. Gorjah ali v Rečici. Posl. baron Schv/egel je pojasnil, da so Ažmancve pritožbe neopravičene. Tu se ne gre za kako lokalno progico, ampak le še podpisati in zapečatiti. Cslo pero, črnilo, svečo in vosek je nosil seboj, da niso imeli verniki nikakih stroškov, katere pa so morali seveda nadomestiti pri naslednjem pregledovanju živine. Kmalu je imel kajmakam veliko število pergamentov, ki so vsi v zgovornih besedah proglašali njegovo hvalo. Toda manjkalo jih je še nekaj, in sicer prav najvažnejših, katere pa bi bil imel najrajši. „Ti giauri", se je togotil razburjen sam 'pri sebi, „me ne marajo. Trudil sem se, da bi jih pridobil, da bi me smatrali svojim najboljšim prijateljem, pritrjeval sem vsakomur, ki je prišel ter jim obljubil vse, kakor moslimom. Ali izpregledali so me. Izpoznali so moje načrte, dolže me, da sem omahljivec, dvorezen nož, in da prelamljam besedo! Zato so me pocrnili pri mutessarifu, ki pritožbe žalibog posluša le prerad! Zlasti ta mudir Ali Leith mi meče polena pred noge. Toda jaz ne bi bil zviti Abu Toghan, ako bi jih, teh gianrov, ne odstranil! Allah in stric Serask mi mo rata pomagatiII Slučaj pa je hotel, da je moral iti Ali Leith na potovanje ter si dobiti nado-mestnika. Izvolil si je Mirzo Bekra, ki se je s pravnimi opravili povzpel od revnega softe do bogatega kadija, ki je bil prav za svetovno železnico in pri tem koristi kake male občina ne pridejo v poStev. Distanca od Jesenic do Trsta bo dolga 144 km, brzovlak jo bo prevozil v dobrih dveh urah. Ali mislite, da ae bo res zadržal promet z napravo majhnih postajic? Postaje, ki so določene, so se izkazale kot potrebne iz obratnotehničnih razlogov. Pri reviziji trase so zastopniki blejske občine opozarjali na promet s tujci. Ta je vele važen in sicer v gospodarskem oziru. Postaja v Gorjah bi bila za Bled brez pomena, Se na Škodo, ker bi noben potnik ne videl Bleda. Odločilno je pa bilo, da je zgradba na Bledu ceneja, kakor drugod, ker je teren najugodnejši. Govornik je rekel, da svojemu rojstnemu kraju, Gorjam, gotovo vse dobro želi, ali tako se vendar ne sme pretiravati, kakor je to storil Ažman glede gospodarskega pomena Gorij za železnico, končno je govornik pojasnil, da je on prvi predložil vladi projekt za to železnico in četudi ne odgovarja povsem interesom Kranjske, je vendar dosežen velik uspeh za Kranjsko in za celo Avstrijo. Gorenjski kmet bo v prihodnjem času v silno veliki stiski za delavce, ker bo vse sililo k železnici in zato z ozirov na kmete ne kaže izreči, da naj se rabijo samo domači delavci, kam pa pride potem kmet? V zakonu samem je že rečeno, da se morajo pred vsem rabiti domači produkti in domače moči, in to zadošča. Kmeta se mora varovati. Za povzdigo blagostanja je najvažnejša industrija. Ta se bo na Gorenj skem lahko znamenito razvila. Jesenice so že danes za Ljubljano največji kraj na Kranjskem. Zaključil je govornik s tem, da je pritrdil Lenarčičevim izvajanjem, čeS, da so popolnoma opravičene, a razmere se ne bodo premenile, dokler ne bo Trst eksportna Inka. To je potrebno pred vsem. Po novi železnici se razvije tržaško ozadje, bo cvetel Trst, a največjo korist bo imela Avstrija. Posl. G ras seli i je rekel, da umeje, da se je Ažman potegnil za svoj okraj, a streljal je previsoko. Glede razdelitve postaj je konstatiral, da Ažman ni povse resnice povedal. Železnice se zidajo na korist ljudstva, je rekel Ažman. Res je, pa ne samo za ljudstvo v Gorjah, ampak tudi za drugo. Tudi zaradi naravnih lepot se zidajo železnice. Bohinjska ne. Proti prvotnemu načrta glede postaj je bilo v začetka vse, razen Gorij. Ali je preložitev res takega pomena? Sicer pa 1500 m ni nobena daljava, vrh tega pa bo drugim krajem na korist, da bo postaja na Bledu, ki bi od postaje v Gorjah ne imeli nobene koristi. Razdelitev postaj, kakor jih zahteva Ažman, je nemogoča in naj se odkloni, časih so se neki kraji silno upirali železnicam Gor-jani se potegujejo za progo, torej je upati, da bodo tudi pristopni izvajanju glede važnosti prometa s tujci, Ažman naj upliva, da bodo znali skrbeti za tujce. V tem oziru je na Gorenjskem večinoma slabo skrbljeno. Želeti pa je, da se kupijo v Kropi vsi žeblji, kar jih bo treba za železnico, pritrdti je pa zadnjemu nasvetu glede nastavljanja slovenščine zmožnega osobja. tako velik v obljubah kakor v svoji po zabljivosti. Tega je pozval Abu Toghan k sebi ter mu dal zaupno zapisnik vseh svojih činov in del, ter ga prosil, naj pridobi najstarejše v svojem kraju, da podpišejo teško zaželjeni pergament. .Dobiti ga moram," je dejal, .ako nočem, da se mi ne bodo verniki in giauri smejali in rogali! Ako mi manjka ta listina, nimam nobene, kajti vse druge niso vredne niti piskavega oreha !" Mirza Bčkr je storil, kakor se mu je ukazalo ter je povabil svoje svetovalce k sebi na zaupno posvetovanje v jako kočljivi zadevi. Toda ti so zaslutili, za kaj se gre, ter so ostali lepo doma. Imeli so pač vzrokov dovelj ! .Kajmakam," je dejal mesar Izmael, .je sicer prav prijazen effendi, toda baranta za vsako paro ter kriči radi vsake privage. Ali živina ima žalibog tudi kosti. Tega noče razumeti ter trpinči uboge mesarje z ostudnim tržnim pisarjem Jassufom, da je Skandal! Jaz že ne grem 1" .Da, tega Jossufa," so pritrjevali drugi, .katerega bi vsak drug kajmakam že davno brcnil in pognal, tega podlega Snofača in predrznega lenuha ima v uradu na Škodo in pogubo vseh vernikov in Frankov! Hvala za vabilo, toda nas ne bo!" Pri glasovanju o Ažmauovi resoluciji so bili odklonjen i: 1. odstavek gled* razvrstitve postaj. 2 odstavek glede pred nosti domačinov, 3. odstavek glede nedeljskega dela, sprejeta pa sta bila odstavka o dobavi potrebBčin na Kranjskem, in da se napravijo slovensko nemSki napisi ter nastavi slovenščine zmožno osobje. Ostale točke dnevnega reda se rešijo v prihodnji seji, ki bo v ponedeljek ob 9. dopoludne. Odprto pismo ravnatelja Gustava Pirca Bohinjcem in vsem tistim, katere gre mari. (Dalje.) »Slovenec« laže potem zopet naprej, češ, da se je potem pod ministrom Thu-nom nehalo moje delovanje. Ali ne more priznati vsak Bohinjec, zlasti pa Starofu-žinčan, ki se kaj briga za bohinjsko razmere, da sem do zadnjega časa delal, čo ravno ni moja dolžnost se brigati za Bohinjce? Ravno v tej dobi sem dajal največ svetov, delal prizive, ki so držali, ker so mi bile znane razmere, rešil sem jim skoraj zgubljeno pravico do plovbe po jezeru, ker sem se sam spustil le zarad njih v veliko in nevarno pravdo, da si je bila meni ponuđena plovba, ako mirujem, za celi dve kroni. Le meni se imajo zahvaliti Starofužinčani, da so dobili lansko leto tako vročo zaželjeno dovolitev za razdelbo pašnikov. In slednjič, kar je najbolj v zvezi s to novo klerikalno gonjo proti meni: Ali nisem bil jaz tisti, ki sem še lansko jesen na javnih predavanj ah v Srednji vasi, v Boh. Bistrici in na prostem pri svoji vili ob je z eru ljudi z vso vnemo prigovarjal, naj ponuđene parcele kar hitro kupijo, naj nikar n i č n e »g l i h a j o« i n naj se ne boje glede denarja, ker je tega občinam proti amortizaciji prav lahko dobiti! To lahko potrdita oba gg. župnika v Bohinju, ki sta bila navzoča in veliko veljavnih mož. Kje pa je bil takrat kaplan Oblak, v tistem odločilnem času V Zakaj pa takrat ni letal od hiše do hiše in ljudi prigovarjal, on, ki ima gorenjo dolino v žepu svojega telovnika? Bohinjci naj vso krivdo zvrnejo, če sedaj, ko se je vse zakasnelo, ne bo šlo tako gladko z nakupom planin (kakor čujem je dotična interpelacija žalibog precej izdala,) edinole na kaplana Oblaka, ker zato zadevo ni hotel toliko delati, kakor ob volitvah proti meni. Sicer naj se pa Bohinjci le tolažijo, ako bi bili mene, »liberalnega lopova«, volili, prišli bi v pekel, tako so jim pa nebesa naprej zagotovljena in vrhu tega pekel na zemlji. Sicer je pa res, da kakor meni, tudi Oblaku ni potrebno se brigati za take reči, če se sem pa jaz vendar brigal, izhaja od tod, ker imam vedno srce za kmeta, Oblak pa ima srce le za »kmetsko organizacijo«, ki v glavah naših fanatikov more imeti le obliko zadruge, še boljše, obliko konsumnega društva. Kaj je nakup Jezni so se rrzšli. Mirza BSkr je ostal torej sam ter je moral nestrpno čakajočemu kajmakanu podreti najslajšo nado. .Nočejo !* se je glasilo njegovo kratko poročilo ter pristavil še nekaj žalostnih opazk o vrednosti takih pergamentov. .Pri bradi prorokovi! Ne razumem te, effenđi, kako ti morejo odreči malenkost, le mal podpisek, ki pa bi te storil najsrečnejšim smrtnikom! Vse je bilo najlepše pripravljeno. Softe, katere si poslal od hiše do hiSe, da bi pridobili za te ljudi, so izpolnili z največjo vnemo svojo dolžnost, a tu je vrag obsedel ago g asilne straže, ki je tudi mene hotel ukaniti za 1000 piastrov, — in vse je bilo izgubljeno! Matessarif pa si bo radostno gladil brado in dejal: Kaj-makan Abu Toghan naj polepi in okrasi svoje stene rajSi z mojimi fer mani, potem vsaj ne bodo mogli izginjati!" .Nisem se obrnil do pravega", je odgovoril slabe volje kajmakam, .ako bi bil izročil obljubljenih 10 000 piastrov mudirju, bi tvoj vgled ne bil izginil !" Žalostnega srca je Sel kajmakam v svoje sobe. Srečala pa ga je njegova naj ' priljubljenojša žena Ajuta, ki ga je pogledala vpraSevaje. „Ajuta, zopet ni nič!" je vzdihnil ter se obrnil v stran. prepotrebnih gozdov brez zadružne po dlage, proti prodaji cukra, kofeta, čaja ruma, lepih velikonočnih razglednic komad po 30 h i. t. d. na zadružni podlagi? Prav nič, kmet, ki ne kupuje konsulske^a cukra, je za nič, če bi tudi na svojo roku pokupil in zastonj razdelil vse bohinjske gozde brez zadružne podlage! 15. junija t. 1. je »Slovenec« iz znane roke prejel dopis in pojasnila o »Bohinj skih razmerah«, ki kar mrgole samih lažij in obrekovanj, obojna seveda v zavi i obliki. Da bodem krajši, ne bom razpravljal o vseh teh budalostih, ker jih spoziu kot take celo najpriprostejši Bohinjec in tudi ne o rečeh, ktere meni nič mar nisn a se mi vendar spodtikajo. — »Slovenec piše, da se širi po Bohinju govorica, d,t bi dobili Česnjani 2000 K, in Kužinčan: 800 K podpore za planine, ako ne bi I bili zapisali v »Kmetijsko društvo« v Srednjivasi ter dostavlja, da se ta govorica širi, od kar sem bil jaz v Binkoštih \ Bohinju in me končno poživijo da naj razjasnim, da nisem s tem govoricam . nobeni zvezi, da si par vrst poprej prav hinavsko privzgojeno zavija oči in pi£e Bog si ga vedi odkod ona govorica podporah in planinah ? Trditev o tak podporah je sama na sebi velika budalom, saj vsak ud kmetijsko družbe že od 30. aprila t. 1. ve vsled razpisa v 8. ŠL Kmetovalca, da je ministrstvo dalo ubogih 1000 K za izboljšanje planin ne le za Bohinj, temveč za celo deželo. Ako je ministrstvo dalo za planine cele dežel 1000 K, za mlekarstvo v 1. 1901 za celo deželo le 2000 K, potem se ne bo dal eni politični občini kar 2800 K podpoiv samo za planine. Isto tako je zlagano »Slovencu«, da bi jaz kaj govoril o i -stopu iz Kmetijskega društva t. j. prav za prav iz konsumnega društva v Srednji vasi. To je čisto podla laž, na katero se mi niti ne zdi vredno odgovarjati, kaji nihče ni slišal kake besede o tem smislu od mene. če ni »Kmetijsko društvo« v Srednji vasi še dobilo izplačane podpore za mlekarstvo v 1. 1900, jo samo krivo in nan krivdo zavračati je čisto navadna lumpa-rija. Ministrstvo je podporo dovolilo in imenovanemu društvu potom glavar prijavilo, da ima kmetijska družba (no jaz) denar z naročilom v roki, da se izplača, kadar se bo mlekarstvo »Kmetijskega društva« združilo z že obstoječo mlekarsko zadrugo v Srednji vasi. D u h I tega pogoja ne izvršite, in dokler družba ne dobi drugačno naloge, Vam glavni odbor prav gotovo ne bo izplačal podpore. Vse kar o tem pišete in zavijate, je čisto navadno hujskanje. Kot dodatek naj še pristavim, kako malo poznajo matadorji srednjevaško zadruge zadružni zakon, kajti oni pišejo v »Slovencu«, da so se vpisale mlekarne v zadrugo, vsled česar smejo nositi mleko brez vsake odgovornosti v srednje-vaško zadrugo. Torej ima ta zadruga ude nove vrste, brez vsakega jamstva! Koliko/ je nam znano, zakon tega ne pripušča in namen te trditve je menda ljudi nalagati, da so jih lažjo spravili v zadrugo. Gospodje od te zadrugo sploh niso vselej v posebni prijaznosti z resnico, drugače bi seveda že ne imeli nobenega uda, saj so celo ob priliki nove prošnje na ministrstvo pozabili na svojo firmo, katero po zakonu edino smejo rabiti, ter so rabili firmo naše družbe. Laž ima kratke noge! Srednjevaška zadruga je prosila svoj čas za državno podporo, v kateri je popisala svoje lepe, za mlekarstvo ".idane (sicer neporabne) prostore in je dodala celo načrt teh šentano dragih prostorov, sedaj pa naenkrat v nasprotju s to prošnjo smatra ministrsko zahtevo samo ob sebi skoraj nemogočo. Strast je slepa! Prav infamna in premišljeno izrečena je laž »Slovenca«, da je kmetijska družba kterikrat pisala, da se mlekarnam v Čes-njici, Srednji vasi in Fužini ne more dati podpora, ker so jo že pred dobile. Jaz ne vprašam hinavsko, Bog si ga vedi, odkod ta laž, ampak naravnost rečem: od Vas lopovov in hinavcev, ki hočete ljudi proti meni hujskati. (Dalje prih.) ffjg~ Dalje v prilogi. "fcJJ } Priloga »Slovenskemu Narodu'1 št 146, dn6 28. junija 1901. V ■ JuliIJuni. 28. junija. Odlikovanja. Danes ali jutri se objavijo imena onih mož, ki so bili o priliki cesarjevega poseta Prage odlikovani. Najimenitnejši odlikovanji pa sta se sporočili že včeraj: čeSki minister dr. Rezek in naučni minister dr. pl. H ar tel sta prejela red železne krone I. vrste. S tem je priznal cesar uspehe in zasluge Rezka za državo in za Češko posebej ter uspehe in zasluge Hartla kot naučnega mi nistra, ki je mogel cesarju zlasti v Pragi pokazati najlepše kulturne napredke. Ti napredki so deloma sad državnih podpor in Hartlove naklonjenosti. Odlikovanje Rezka pa ima tudi politični pomen. Zasluga Rezka je, da je Rorber pridobil Čehe za to, da so mirovali ter niso zopet onemogočili parla menta. Rezek je bil najspretnejši posredovalec mej Korberjem in Čehi, ter se mudi tudi sedaj zopet z jako važno misijo v Pragi. Konferlral je z namestnikom grofom Coudenhovejeta, knezom Lobkovicem, ža-panom dr. Srbom, s posl. Pacakom in posl. Kramafem ter deželnim odbornikom Adam kom. Gre sa tudi za državno podporo ro kodelskim šolam. Odlikovanje Rezka je napravilo na Češkem najboljši vtisk. Nedvomno pa bode jutrišnja .\Viener Zeitung" obja vila še več odlikovanj, ki bodo delovala kakor olje na razburjeno valovje. Gotovo se že dolgo ni pričakovala lista odlikovancev s toliko napetostjo, kot to pot i na češki i na nemški strani. Zmaga naprednjakov v italijanski zbornici. Ministrstvo Zanardelli Giolitti je zmagalo po več mesecev trajajoči, tihi, a končno ljuti borbi, ki naj bi bila po želji reakcio-narcev okoli Sonnina vrgla kabinet ali raz bila parlament. V Italiji so kakor v Franciji v srečnem položaju, da tvorijo večino parlamentarnih, vlado podpirajočih strank naprednjak!, manjšino pa reakcionarci in konservativci. Preporna točka je bilo de-delavsko vprašanje. Notranji minister Giolitti je izjavil, da je dolžnost vlade, pustiti gospodarskemu gibanju delavcev svobodno pot. Od 1. januvarja do 17. junija so imeli v Italiji 511 štrajkov, katerih se je udeležilo okoli 600 000 delavcev in delavk, ki so dosegli, da 3e ie delavcem zvišala plača za letnih 96 milijonov. In minister je očital buržoaziji, da morajo socialisti, ne pa me Sčanske stranke, reševati delavce socialne bede. Tudi Zanardelli je pritrdil Giolittiju. Zbornica je pri glasovanja pokazala, da ima smisel za socialno delavsko vprašanje, ter je vlada zmagala z večino 79 glasov. Protiklerikalni in proticerkveni nemiri v Španiji. Še nedavno je bila v Španiji cerkev najmogočnejša in duhovništvo najvplivnejše. Ali sedaj je narod izprevidel, da je igrala duhovščina večinoma le vlogo pijavke, ter da je cerkev izrabljala pobožuost in nevednost ljudstva na najgcša načine; vzlic svojemu bogastvu pa, kljub občni bedi na Španskem, ni plačevala cerkev nobenih davkov. Zato se je dvignil srd in gnev Špancev sedaj z uprav vulkansko silo proti svojim izsesovalcem in zlorabljevalcem. Demonstracije in izgredi proti samostanom in duhovnikom, procesijam in cerkvam, so sedaj nekaj navadnega. Te dni so v Valenciji obkolili izgredniki cerkev, v kateri se je pripravljala neka procesija, ter pobili okna. Mnogo žensk je omedlelo. Procesija se je mogla vršiti Ie pod policijskim nadzorstvom. Demonstrantje so šli nato pred knezoško fijski seminar in pred samostan Karmeli tark, kjer so tudi pobili okna. Policija je zaprla nekaj oseb. V carkvi v Gijonu se je našel plakat, ki naznanja, da bodo pogorele vse cerkve v škofiji. V Nareni in San Ju anu sta res že pogoreli cerkvi do tal! Vojna v Južni Afriki. Listi prorokujejo, da se v južnoafri čanski vojni v kratkem dogodi nekaj usod nega in odločilnega. „Independance Belge", ki ima navadno najboljša poročila o angleško burski vojni, trdi, da more na temelju najzanesljivejših vesti reči, da niso Bari nikdar bili v tako ugodnem položaju kakor sedaj. Mir skleniti morejo Bari sedaj pod najugodnejšimi pogoji. Bruseljski .Soir" je dobil iz Londona brzojavko, da gospa Botha ne ostane niti osem dni v La-Hayeu, ko se dogodi nekaj vrlo znamenitega in usodnega v vojni. Ta brzojavka pa še dodaja, da izda Kriiger proklamacijo, ki prva naznani sklep miru, a hkrata odkloni Krti ger vsako odgovornost, ako se sklene mir, ne da bi se priznala popolna neodvisnost južno afričanakih republik. Francoski list .Pariš Nouvelles" je priobčil razgovor dr. Leydsa z gospo Botho, ki je dejala, da je stanje burske vojske jako ugodno, da, celo izvrstno. Municije in Živeža imajo Bari vsaj še za 18 mesecev, a barskih bojevnikov ni mnogo manje kakor izpočetka. Pariški listi javljajo, da so bili Angleži pri Hastebeest-fonteinu sila tepeni, da so izgubili 15 topov in mnogo več mož, kakor se je poročalo v angleških listih. Iz Kapstadta poročajo, da je v Kaplandiji nad 5000 Barov. Osrednji okraji južno Wilbomoreja so docela v oblasti Barov, ki dobivajo neprestano bogat plen. Tako so zaplenili blizu Colesberga 600 konj. Kapholandci pristopajo fie vedno na stran Burov, angleške čete pa se izkazujejo vedno iznova, da so nesposobne. ,Daily Mail" pa celo trdi, da je v Kaplandiji 7—10.000 Barov, ki četujejo po vsem srednjem in vshod-njem ozemlju kolonije. Na nemško ozemlje se je iz Kakamasa zateklo 38 barskih dru-žin, ženske, otroci in neoborcženi moški. Nemci so jim odkazali taborišče poleg Schmidsdrifta. Iz Middelborga (Kaplandija) poročajo, da preganja Foucheta polkovnik Haigb. Fouchet se je obrnil iz Zuurskih gor proti Burghersdorpu. Tudi kolone Scobell, Crabbe in \Vyndham so mu za petami. O Dewetu in Bothi ni nobenih poročil. Dnevne vesti. V Ljubljani, 28 junija. — Osebne vesti. Učitelj in začasni šolski vodja v Ljabljani, g. Jožef Maier, je imenovan naručiteljem, nadučitelj g Fran Gabršček v Ljubljani je imenovan šol skim voditeljem. Premeščeni so na razpisana učiteljska mesta v Ljubljani gg Ivan Leveč, nadučitelj v Radečeh pri Zidanem mostu; Fran Marolt, nadučitelj v Luko vici; Viktor Jaklič, učitelj v Št. Vidu nad Ljubljano, in Karol Simon, nadučitelj v Vel. Laščah. — Poštnimi oficiali so imenovani poštni asistenti gg. Anton Berger v Gorici, Josip Božja in Rudolf Stok v Pulju, Hugo Hreglich v Malem Lošinju, Edvard Burian v Ljubljani, Viktor Aprile, Josip Simsig, August Achtschin, Fran Dose, Julij Erschen, Fran Bjekar in Ivan Schwa-gerlv Trstu. Zajedno je premeščen Anton P e z d i č iz Pazina v Gorico. — Zelena vervica kruljavega Lam-peta. Dr. Evgenij Lampe dobil je pri ka toliško - narodni stranki službo rabelja. Sultan dr. Šusteršič poveril ga je z nehvaležnim poslom, da prinaša dosedanjim konservativnim deželnim poslancem zeleno vervico v hišo, češ, sedaj se obesi sam, ker te stranka več ne potrebuje. Tako ver vico dobili so v podobi lahko nmljivega lističa pod svojo streho: Koščak, Zelen, Modic, Schvveiger in pravijo tudi, da Pfeifer. Glede zadnjega se za gotovo se ne ve, ali jako sumljivo je, da Ie ta, ki je v svoji zunanji podobi že poprej kazal melanholijo in žalost, zadaje čase od same melanholije in žalosti kar obupava. Ne je nič, ne pije nič, in ne govori nič. Če pa v zbornici kaj malega spregovori, čuti sa iz tresočega nje govega glasa tuga, za kojo bi ga bil zavi dal sam prerok Jeremija, ko je jokal na razvalinah Jeruzalemskega mesta. Da, da, ako se ne motimo: stari naš Pfe'fer joka na razvalinah deželnozbor3kega svojega mandata! In ne motimo se, ako domnevamo, da ga je zadnji čas obiskal drobni listič malega Lampeta. Za gotovo pa vemo, da staremu, ali, kakor ga kličemo, da očetu Pakižu niso prizaneli z grenkim kelihom Lampetovega pisemca. Poštena ta ribniška koža, ki v zbornici ni imela nasprotnika, ima se umakniti Dobrepoljskemu kričaču Jakliču, in zategadelj so očeta Pakiža odstavili, in vrgli so ga v kot kakor staro in pohabljeno orodje! Da! da! nehvaleinost je plačilo sveta, in njen pikri sad vživati mora sedaj tudi gospod Matija Pakiž. Petdeset let je služil svoji stranki udano in zvesto, kakor Jakob za svojo nevesto, — a sedaj so ga prisilili, da je moral politično svoje imetje „čez dati" pohlepnemu sinčku iz Dobrepolj, ki že težko, težko čaka na politično smrt svojega očeta. In sedaj je prišla smrtna ura, na jesen bo pa pogreb. Svoj pogrebni govor si je govoril Pakiž sam pri včerajšnji seji deželnega zbora. In-nam vsem se je smilil, ko je ob robu groba še jedenkrat beračil za Žlebiško postajo. Pač res, nehvaležnost je plačilo sveta! In to tudi v politiki. — Tolovajstvo v Oocah pride pred sodišče. Čitatelji naši se gotovo fie spo- minjajo tolovajstva, ki se je zgodilo zadnjo jesen v Gočah na Vipavskem. Tedaj so klerikalci napadli hišo župana Žgurja, jo oblegali in skoro celo noč s kamni bom-bordirali, naposled pa šiloma vanjo vdrli in ranili nekaj oseb. Provzročil je ta napad knrat Ferjančič. Ko se je začela sodna preiskava, je knrat Ferjančič sknSal pravično sodbo preprečiti s tem, da je vplival na priče. Prišlo je oelo tako daleč, da ga je moralo sodišče radi vplivanja na pciče aretirati. V koliko so te opetovano javno izrečene obdolžitve utemeljene, to se Se dokaže. Človek z normalnim razumom in količkaj razvitim čutom za pravičnost je pa na vsak način tedaj moral pričakovati, da bo škof tega duhovnika odstranil vsaj za nekaj časa, dokler se ne pokaže, če je kriv, ali če je ne kriv. Ali naš škof tega ni storil. Nasprotno! Ko je državno pravdništvo d vi gnilo proti knratu Ferjanfiiču obtožbo zaradi hudodelstva javnega nasilstva in zaradi hudodelstva zapeljavanja h krivemu pričevanju, je škof pohitel na Dunaj, si izposloval av-dijenco in prosil cesarja, naj se posluži pristoječe mu pravioe in naj zaukaže, da se mora sodno postopanje proti kurata Ferjan-čiču in njegovim sokrivcem ustaviti. Škofova prošnja se je predložila pristojnim oblastvom. Kakor znano, so poslanci dr. Tavčar in tovariši radi te zadeve v državnem zboru interpalirali. Stvar je sedaj v toliko dognana, da škofova prošnja, naj se potom cesarske milosti ustavi sodno postopanje proti kuratu Fer-jančiču in njegovim soobdolžen-cem, ni bila uslišana, in je dobilo o. kr. deželno sodišče v Ljubljani naroČilo, d a sodno postopanje nadaljuje in do-žene. Kakor čujemo, se vrši dotična obravnava že v kratkem. — Sekvestriranje „Kat. doma". Sedaj pa je enkrat pobožni Mici Kovačevi korenito spodletelo. ,Na puf4 je sezidala .Katoliški dom". Plesala je, pila in se šopirila v njem kar se je dalo, plačala pa nič. Prav nobenega krajcarja ni bilo dobiti od nje. Stavbenik je jako potrpežljivo Čakal na denar, a ker se Mica Kovačeva Se toliko ni zmenila, da bi plačala obresti od stavbne glavnice, katero je ostala dolžna, je naposled stavbenika minilo potrpljenje in poklical je na pomoč sodišče. In to mu pomoči ni odreklo, nego je dovolilo, da se zar ubi jo vse premičnine a Katoliške družbe", in da se sekvestrira ^Katoliški dom". Uboga Mica Kovačeva! Kam se bo zdaj preselila? Ali tja na Glince, kjer kraljuje Panganet Matilda ali zopet v dom rokodelskih pomočnikov? V .Katoliškem domu" bo težko nastopala, zakaj odslej bo morala za vsako porabo „Kat. doma" plačati, tega pa ni vajena. Doslej ni sploh nič plačevala. Vsa mogoča in nemogoča klerikalna društva so imela v .Katoliškem domu" zborovanja in veselice, a še luči niso plačala, ampak jo je morala plačati .Katoliška družba", kateri pa njeni člani ne dajejo denarja v ta namen, da bi se porabljal za zabave vedno žejnih krščanskih socijalistov in socijalistinj. Sedaj klerikalna gospe da ne bo več gospodarila v .Katoliškem domu", ampak bo imel tam prvo besedo od sodišča imenovani sekvester g. Gratzer. .Sic transit gloria mundi!" — Škofovi gozdi v Gornjem gradu. Škof ima res velike križe z izsekanjam svojih gornjegrajskih gozdov. Lotil se je gozdov, da dobi denar za zgradbo svojih nepotrebnih zavodov v Št Vidu, a sreča mu ni mila. Ne samo, da mu branijo oblaatva sekati kakor se mu zdi, tudi druge težave ima. Zdaj je spoznal, da je pogodba, ki jo je sklenil z neko italijansko firmo iz Milana, ki je prevzela ves les, skrajno neugodna, in da pomeni za škofa veliko izgubo. Škof je namreč prej svoj les prodajal domačim lesotržcem in kmetom vedno po 4 gld. 50 kr. kubični meter. Kupec je pa moral les na svoje stroške posekati, je moral les sam is gozda spraviti, ga sam zvoziti in škofu povrniti vso pri sekanja v gozdu provzročeno škodo. Z milanskim Itn« lijanom, ki je menda židovske vere, pa škof ni sklenil tako ugodne pogodbe. Prodal mu je les po 6 gld. 50 kr. kubični meter, looo žaga Vrbovec pri Nazaretu, to se pravi: škof mora na svoje stroške les posekati, mora sam v trpeti škodo, ki se pri sekanja naredi v gozda, mora na svoje stroške les iz gozda spraviti in ga na svoje stroške zvoziti do Sage Vrbovca. Strokovnjaki v lesni kupčiji sodijo, da t Avstriji Se nikdar noben lesotezeo ni na- pravil tako izvrstne kupčij«, kakor premeteni milanski Žid, kajti po tej pogodbi dobi škof za svoj les sa 2 gld. pri vsakem kubičnem matru manj nego so mu plačevali domačini. Strokovnjaki se kar smejejo tej pogodbi mej škofom in milanskim Židom. Sedaj je menda tudi že fikof prišel na to, da je les z izgubo in sicer a prav občutno izgubo prodal, vsaj pooblaščenec omenjenega italijanskega kupca, ki se je pred nekaj dnevi mudil v Ljubljani, j« javno pripovedoval, da pride skoro gotovo mej Škofom in milanskim zidom do pravde, in da bo moral škof v najboljšem slučaju plačati židu velikansko odškodnino. — Iz Zirovsko - Sovodniske doline se nam piše: Ker je že nekaj let minulo, kar je slav. dež. odbor dovolil, oziroma izročil Škofjeloškemu okrajnemu cestnemu odboru potrebni znesek za preložitev strmega cestnega klanca pod Pogoro in ker se dosedaj od strani istega še ni prav nič storilo, preložitev klanca pa je že zelo nujno potrebna, prosi se slav. cestni odbor Škofjeloški za sedaj tem potom, naj vendar blagovoli že kaj ukreniti, da se prične že jedenkrat z delom ter odpravi strmi klanec ki je prava sramota sedanjega časa ter ne dela prav nikake časti cest. odboru Škofjeloškega okraja, v čegar področje spada. Ni nam ravno toliko zato, da se dan za dnevom napravi na imenovanem klancu toliko nepotrebne jeze in kletvine, ko vozniki s količkaj težkim vozom ne morejo prevoziti klanca, temveč nam je na tem, ko se dan za dnevom pokvarja naša živina in vozovi ter je izpostavljena veliki nevarnosti. Ako sedanji odbor oziroma cestni načelnik ni sposoben ali sploh nima nikakega veselja zato, da bi se uredila tako zelo uporabljena deželna cesta Gorenjavas - Žiri, za česar že lepa leta leži denar v hranilnici, — naj se vendar pri predstoječih volitvah gleda na to, da pride v načelnižtvo mož, ki bode sposoben in bode imel več veselja spolnovati mu v cestni zadevi pripadajoče dolžnosti. Kakor se čuje, pisal je neki kaplan iz Stareloke klerikalnemu možu v Gorenjovas in priporočal voliti v cestni odbor same klerikalne može. Nekateri izmed njih se baje na dobre ceste jako malo razumejo. Želeti bi pač bilo, da se vsaj v cestne zadeve ne vmešava politika, ker nam ni čisto nič na tem je li v odboru ali načelništvu klerikalec ali liberalec, nam je izključno le na tem, da pridejo v odbor in načelništvo delavni in sposobni možje, ki bi se resnično pobrigali zato, da se izboljšajo ceste osobito proga Škofjaloka-Žiri, koja je sedaj posebno v Pogarskem klancu res pravi škandal v sedanjem času. Samih obljub od strani načelnika imamo pač že vsi dovolj in bodemo primorani, ako se kmalo v tej zadevi kaj ne ukrene, res povedati marsikaj, kar ne bode posebno prijetno donelo po ušesih dosedanjemu cestnemu načelniku. Za danes tedaj naj zadostuje, prihodnjič kaj več. — Vsesokolske slavnost v Prsgi. Danes je prvi dan IV. vsesokolskega shoda v Pragi. Mej mnogimi gosti in zastopniki bratskih slovanskih narodov vzbujajo največjo pozornost francoski gimnasti in posebno Se odposlanstvo mestnega zastopa v Parizu, Vspored prvemu dnevu je: Pozdravljanja gostov na raznih kolodvorih in odka-zanje stanovanj. Opolndne koncert na Žorlač. Zvečer prijateljski shod na Žofinjskem otoka. Ob 7. uri slavnostna predstava v Narodnem divadle. Ob 8. uri shod razsoditeljev na Žo finji. Ob 10. uri pozdravljanje tujih gostov. — Dane8 zjutraj ob pol 9. ari je dospel v Prsgo posebni vlak dunajskega .Sokola", a katerim so se vozili tudi slovenski Sokoli (iz Ljubljane, Celja, Idrije itd.) ter .Hrvatski Sokol" iz Zagreba. Iz Lvova in Krakova itd. je naznanjenih 300 poljskih Sokolov. Francoska deputacija mestnega zastopa is Pariza prida danes zvečer ob 8. uri v Prago, člani sprejemnega odbora so se peljali nasproti do bavarskega Broda, da pozdravijo deputaoijo na meji češkega kraljestva ter jo spremijo do Prage. Na vseh postajah pozdravljajo, občine, dru fitva, zastopniki tiska itd. drage goste, posebno pa se to fie zgodi milim francoskim gostom nasproti. — Jutri, soboto bode v Pragi zbranih nad 12 000 čeških Sokolov, nevstevši mnoge deputacije a severa in joga in čeških in inozemstva, čez dan ae bedo vršile skušnje srn veliko javno telovadbo. ________- . . . ... ~..,......... Ob 5. ari popoludne se prične javna telovadba sokolskih društev na Letni v že naznanjenem reda. Zvečer ljudska slav-nost na razstavinem prostora. Vspored n e-del je in ponedeljka obsega: Slavnostni sprevod, nadaljevanje javne telovadbe, prijateljska sestanka v Žofinjski dvorani in v .Narodnem doma" v Vinohradib,izlet, jezdne vaje sokolske in zvečer (ponedeljek) raz hodna slavno st. O podrobnostih bo demo po ročali natančneje. —i. — Mariborski klerikalci retirirajo. Prefekt Korošec, ki je v Slov. Bistrici tako ljuto napadel slovenske deželne poslance Štajerske, radi abstinence, se je spokoril in sedaj v svojem lista »Slovenskem Gospodarju" odobrava abstinenco ter priporoča, naj zaupni shod, ki bo v Mariboru, odobri abstinenco in prosi poslance, naj obdrže svoje mandate. Iz .Slov. Gosp." je pa dalje tudi razvideti, da je nastala na Štajerskem krepka reakcija zojer po čenjanje tistih ekstremnih klerikalcev, ki jih vodi Korošec. — Istrski deželni zbor. Za včeraj sklicana seja deželnega zbora istrskega se ni mogla vršiti, ker so vsi laški poslanci izostali in je bila vsled tega zbornica ne sklepčna. S tem je dokazano, da Lahi sploh nečejo vstopiti v dež. zbor, dokler se ta ne skliče v Poreč Bo li vlada brezpogojno kapitulirala s tem, da sedanje zasedanje zaključi in skliče prihodnje v Poreč, ali pa se odloči za razpust deželnega zbora, to še ni znano. Slovanom bi tudi z raz pustom ne bilo pomagano, kajti na uspeh bi bilo mogoče misliti le tedaj, ako bi se vodstvo volitev poverilo popolnoma objektivnim in energičnim funkoijonarjem, na kar pa ni misliti. — Koroški deželni zbor se ima v tekočem zasedanju zopet baviti z uredbo neposrednih volitev za deželni zbor in s tem tudi za državni zbor, kakršno reformo je v kranjskem dež. zboru izvojevala napredna stranka proti klerikalcem. V koroškem dež. zboru pa stvar ne gre naprej. Sedaj neče nihče prevzeti poročanja, in tako se bo stvar zopet zavlekla. — Občni zbor ,,Glasbene Matice" bode v soboto, dne 13. julija t. 1. ob 8 uri zvečer v pevski dvorani društvenega doma (Vegove ulice št. 3, II nadstropje). Dnevni red: 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo tajnikovo. 3 Poročilo blagajnikovo. 4. Slučajnosti. 5. Volitev predsednika, 13 odbornikov in dveh pregledovalcev raj čanov. Opomba: Predloge, ki jih namerava staviti kak društvenik, je prijaviti po § 7. odst 5. drnštv. pravil tri dni pred občnim zborom društvenemu odboru. — Velika dobrodelna slavnost pev-skegs društva ,,Slavec". Dasi je določena ta slavnost tik pred počitnicami in morda ravno vsled tega se bode, kakor kažejo priprave prav obširno razvila. Odborovemu povabilu so se preprijazno odzvale vele-častite dame iz najuglednejših ljubljanskih narodnih rodbin, katere bodo sodelovale pri tej pomožni akciji s svojo obče-spoštovano rodoljubnostjo in požrtvovalno unemo, katero so že premnogokrat po-svedočile narodu v korist, pri tej priliki pa jo bodo svojemu bližnjemu v pomoč. Obširni vzpored je za sedaj v velikem nekako naslednje določen: dvojni pro-menadni koncert, koncert pevskega zbora s sodelovanjem meščanske in vojaške godbe, veliki ples v znotranjih prostorih »Narod, doma«, na sijajno razsvit-ljenem vrtu ob sviranju godbe prosta zabava z raznimi točkami, v areni pa se bode razvil tretji del splošnega vsporeda, kateri pa ostane za sedaj še tajen. Že iz tega je razvidno, da bode skupni vzpored jako bogat ter raznovrsten, bodisi v glasbenem kakor tudi v zabavnem oziru. — Cigaretni pepirčki v korist družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je dovolilo gospodu Josipu Stoki v Trstu, da založi in razprodaja narodne cigaretne papirčke družbi v korist. Papir bo naj prve vrste in daljši od vseh drugih, ter pride v promet v kratkem. Cena papirja bo ista, in celd nižja kakor drugim tujim, mnogo slabSim izdelkom. Upati je, da bo vsaki Slovenec vedno in povsod zahteval le take papirčke in s tem pomagal nafti prepotrebni družbi sv. Cirila in Metoda. — Trgovsko društvo „Merkur" nam javlja: S sestankom trgovskih pomočnikov ni slovensko trgovsko društvo .Merkur" v nikaki zvezi, temveč je le privatni sestanek vseh trgovskih pomočnikov, kateri se vrši v petek dne 28. t. m. ob 9. uri zvečer v društvenih prostorih slovenskega trgovskega društva .Merkur". — K turnarski aferi v Idriji. Gosp. dr. Kari Triller, zagovornik desetorice idrijskih demonstrantov, nam piše: Slavno uredništvo! V Vašem a i noč njem poročilu o tej kazenski razpravi je Vaš poročevalec podal jedro mojega zagovora tako netočno, da nikakor ne odgovarja smisla mojih izvajanj. Ker bi utegnila ta netočnost v pri zadetih krogih provzročiti neljubo nespo-razumljenje, prosim Vas, da blagovolite pri občiti sledeče pojasnilo: Jaz nikakor nisem rekel: .da sam nisem imel dosti upanja na povoljni izid poravnave" ((), temveč sem se izrazil le, da je popravljanje obtožnice od strani javnega obtožitelja le še bolj utrdilo v meni prepričanje, da je obtožnica neutemeljena vsaj in linea criminaii, torej na vsak način predrakonična. Tudi milosti sodnikov nisem odklanjal v smislu Vašega poročila. Trdil sem le, da mi ni treba ape lovati na milost sodnikov, ker zadostuje za oproščenje obtoženih od hudodelstva po § 87. k. z. se že, ako bo v Ljubljani rezal slovenskim demonstrantom ovseni kruh ka ženske justice z istim nožem, kakor nem škim demonstrantom v Celji. Pravica pa mora biti menda povsod ista! Zategadelj in ker sem videl ter še danes vidim v dejanji onih obtožencev, ki so priznali metanje repe, k večjem le zakonite znake lahkega prestopka po § 431. k. z, ne pa hudodelstva po § 87. ibid, odklanjal sem za oprostitev od tega hudodelstva vsako potrebo milosti, temveč zahteval v to svrho le pravilno interpretacijo zakona. Končno konštatujem še, da je bil poleg gospoda Strnena od obtožbe popolnoma oproščen tudi soobtoženi Janez Lampe. Zahvaljuje se Vam na vsprejemu teh vrstic bilježim z odličnim spoštovanjem dr. Kari Triller. — Tudi od druzega zagovornika, gosp. dra. Tekavčiča, smo naprošeni konstatirati, da se naše poročilo ne zlaga povse z besedilom in zmislom njegovega govora — in da velja to zlasti o onem delu poročila, ki govori o verodostojnosti nemških prič. — Gospod zagovornik namreč ni govoril v tem zmislu, da so nemške priče sploh in brez izjeme lagale, temveč je to povdarjal le glede tistih dveh prič, ki sta bili pri zaprisežnem zaslišanju primorani, svoje prvotne trditve popraviti in preklicati. — Procesije ,,za sveto leto", ki hodijo zdaj po ljubljanskih ulicah, so, kakor se nam piše — po nekod prometu in pasaži prava ovira. Moški se drže reda, to se mora priznati, trcijalke pa drve za duhovni kakor koze za pastirjem, vse vprek, in polnijo celo ulico, da se niti ljudje niti vozovi ne morejo gibati. Gospod Janez Ka lan, organizujte te tercijalke malo bolj po vojaško! — Podi užnica sv. Cirila in Metoda v Šiški uljudno vabi na ljudsko veselico dne 7. julija pri .Matjanu" v Zgor. Šiški. Na sporedu je petje Št. Vidskega pevskega zbora irovnik", govor veleč pred sednika Ciril-Metodove drnžbe, gosp. Tomo Zupana in sviranje ljubljanske meščanske godbe. Začetek ob 4. uri. — Umrl je v Kamniku ondotni posestnik, načelnik krajnega šolskega sveta in ravnatelj mestne hranilnice gosp. Ivan Murnik v starosti 62 let. Pokojnik je bil pristaš klerikalne stranke, a vzlic temu vse časti vreden mož. — Kopanje premoga v Rovtah nad Logatcem se nadaljuje. Ondotni preisko valni odbor je z dosedanjimi uspehi zadovoljen, kvaliteta premoga je tem bolja, čim globeje sega kopanje. — Če so Rovtarji na sleda premogoverna zaklada, jim ga od krito privoščimo. — Vodovod v Godoviču. Poljedelsko ministrstvo je odobrilo projekt za vodovod v Godoviču in za njega izvršitev zagotovilo 7000 K. državne podpore. — Občni zbor podružnice družbe sv. Cirila in Metoda „Pivka" v Št. Petru na Krasu bode v nedeljo dne 7. julija 1.1. ob 5 uri popoldne po običajnem vspored u v salonu gostilne gosp. Ivana Korošica v Št Petru. — Morska volka sta se pokazala te dni v Tržaškem zalim Vodja lokalnega parnika .Sistiana" je naznanil pri pristan-skam kapitanatu, da je vozeč iz Trsta v Sesljan (Siatiana) videl velicega morskega volka. Drug vodja ladije pa je naznanil, da je tudi videl morskega volka, ki pa je bil majhen. Oči vidno se torej klatita po Tržaških vodah dva taka morska roparja, pred katerima se je varovati kopalcem. — Stavbna kronika. Ometavacje in snaženje novih poslopij napreduje, le pri juatični palači in Iv. Dražilovi hiši na Mirji gre bolj po polževo Hiša Palusovih dedičev in mestno šolsko poslopja na Sv. Jakoba trgu sta malodane do cela osna ženi. Zidnje nosi ob glavnih zidovih (na treh frontah) vpostavljene razne reke in pa imena nekaterih zaslužnih šolskih mcž, učiteljev in pedagogov. V Trubarjevih ulicah je kamenita podstava pri Virantcvem vrtu dodelana In ko se vse še osnaž', po stavila se beda nanjo železna ograja, v sredi pa tudi taka vrata k uhodu. V de želnem dvorca k« razen že omenjenih del izvršujejo ozir. nadaljujejo tudi kleparska krovska in podobarska dela na strehi, [stotako pri just'Čci palači. V Komonskega ulicah je pekovskega društva hiša, osnažena, ob Resljevi ceiti pa R^isnerjeva. Na Rjdeckega časti so pričeli snažiti Bahov čevo poslopje. V Trnovski cerkvi se izvršujejo slikarska dala v prezbitariji in nad stranskima kapelama. Zvonik cerkve Jezusovega Srca ja dobil te dai javao uro. V sv Petra cerkvi postavili bodo prihodnje leto aoho sv. Petra za veliki oltar; do tedaj se baje nabere potrebni denar. Pri vseh novih hišah in javnih poslopjih po kži se svoječasno nov asfaltni trotoar. Pri artilerijski vojašnici se prenovi temeljno zidovje deloma in sicer letos. Naprave za električni tok, napeljava prečne žice in priti jenja železnih držajev so dovršene do Pred šk-fije. Pri hiši Zeschkovih dedičev na Mestnem trgu in pred ono na „korarskem ringu* (Pred škofijo št. 18) so morali postaviti drogove, menda se gcspolarja bo-jita, da bi se jima hiši ne podeli! Na Krakovskem nasipu št. 25. se izvršujejo razna rekonstrukcijska dela. Do zdaj so podrli polovico starega poslopja, ter dogradili del novega in izkopali dvoje kanalov. To po slopje — čegar lastnik je g. Fr. Kotnik na Vrdu pri Vrhniki, — služilo bode odslej tovarniškemu podjetju za izdelovanje par ketov, koje ctvori ondi imenovani posestnik. — V Bohoričevih ulicah so jubilejsko ubožnico do polovice osnažili, ob Zaloški cesti pa dogradili in pokrili postajno poslopje tvrdke Siemens & Halske kot podjetnikov električne železnic. Zgcadba cesar Franc Jožefovega mostu je Že blizu do vršitve; prazni prostor se zasipa, šolski drevored je dobil poleg Mahrove hiše atopnjice, ob bregu pa se ja nasul. Olepša va tega mestnega dela se izvrši kasneje. Pri nekaterih stavbah primanjkuje delavcev, materijala pa ja dovelj. Vreme je v obče za zunanja dfala povoljno. — Novi most za cestno železnico. Včeraj so zabili zadnji pilot v zemljo. Vznožje mostu je bilo s tem končano, in v znak temu razobesili so delavci vrhu odra dve zastavi: mestno in cesarsko. Prihodnje dni — začetkom julija — pričao postavljati gornji del mosta To delo bo trajalo 3—4 tedne, za tem pride še železna konstrukcija, ograja in polaganje tira po njem Omeniti je še, da je ves les, kar se ga je položilo in kar se bo, iz američanskega drevja — hlodi so po 32 cm v kvadratu debeli, — vseh pilotov je 47 v tla zabitih. Zabijanje se je izvršilo z velikim motorjem. V Škofjih ulicah bo treba zaradi železnice posekati četvero ondotnih kostanjev, ker bi bi bili prometu in tiru v napotje. — Nove klopi v drevoredih. Piše se nam: Ker bo vsled sklepa občinskega sveta magistratu napraviti za nekatere drevorede nove klopi, opozarjamo s tem že zdaj mestni stavbni urad na dvoje potreb, ki so pred vsem upoštevati, namreč: Lesenih teh klopi j naj se napravi zadostno Število, dragic pa naj se napravijo vse s potreb nimi naslonjali, kakršne imajo železne. Kdor se vsede na klop, ta se hoče s celim telesom odpočiti, ne pa le na pol. — Promet ne železnicah. V tem meseca je bil na dolenjskih železnicah tovorni promet precej živahen, osobni pa precej jednak onemu prejšnjega meseca. Največ se je izvozilo na obeh progah premoga, drv in stavbnega lesa ter živine. — Na kamniSki železnici se je pomnožil osebni promet, na vrhniški pa obojni. — V hotelu „Lloyd" bo v nedeljo predstava znane družbe Carmellini, ki je že večkrat v Ljubljani nastopila. Vstopnine ne bo nič. — ..Ljubljanska meščanska godba' priredi daaes ob 8*/i uri zvečer ob ugodnem vremenu mirezov. — Promet tujcev je bil ta mesec v Ljubljani za 200 oseb močnejši nego prejšnji mesec, to pa samo v hotelih! * Blazen huzar pri obhajilu. Iz Po- žuaa poročajo, da je bil te dni huzar Ko marov pri obhajilu Ko je podal duhovnik hu«arju hostjo, je Komarov zaihtel, planil pokonci, potegnil sabljo, skcčd preko ograje ter hotel posekati duhovnika, ki pa je pobegnil v sakristijo. Huzar je na to na oltarja razbil s sabljo, kar je mogel. Poli-cijsti so blaznega huzarja ukrotili in zaprli. Odvedli so ga na to v blaznico- * Pot okoli sveta v 69 dneh. 29 maja t 1. je odpotoval iz Pariza neki Mr. Stiegler pj naročilu lista .Matin" okrog sveta. V Parizu so preračunali, da mora priti Stiegler v G9 dn*h okrog sveta. In res je že 10. t. m br.:ojavil iz Irkutska. Ako bode Stiegler vedno tako hitro potoval ter ga ne bo zadela kaka bolezen ali druga nezgoda, dospeti mora okrog sveta mnogo prej nego Phileas Fogg, junak Jules Varneje vega romana, ki je dospel okrog sveta v 80 dneh ter zaslužil milijon. J. Vernejeva povest, ki se ja in se še vedno tako rada čita, pa boda potem izgubila precej svoje vrednosti in privlačne sile. * Škandal v gledališču. Iz Budimpešte poročajo, da se je pripetil v gleda lišču v Kisfaludv velik škandal. Igrali so igro Ladislava \Valka, knjižničarja ogrskega parlamenta, in sicer jako slabo in površno Igralci in igralke so govorili kar po svoje ter pripovedovali največje bedarije. Avtor je zategadelj stopil na oder ter dejal ob činstvu, da igre, katere igrajo, ni spisal, nego si jo izmišljujejo sproti igralci. Ravnatelj je dal spustiti železni zastor, ki bi bil avtorja gaillotiniral, ako ne bi bil sko Čil v orkestrov prostor. * Zarubljena lokomotiva. Iz Kutasa v Palfal vo na Ogrskem vozeča železnica je morala 15. t. m. svoj promet ustaviti. Družba dotične lokalne železnice je bila namreč dolžna 296 K davkov, katerih vzlic vsem opominom ni hotela plačati. Tako se je zgodilo, da so zarubili lokomotivo prav v hipu, ko se je vlak hotel pre makniti. V vlaku je bilo polno ljudi), ki so morali izstopiti, kajti vlak je ostal v Ka-tasu. Naslednjega dne pa je vlak vozil zopet, kajti davek je bil plačan. * Vlak padel v vodo. 15 milj od Peru se je dogodila na -vvabaški železnici velika nesreča. Jako narasla voda je izpodnesla most, preko katerega bi se bil imel voziti vlak, ki se je pripeljal z veliko naglostjo do tega mesta ter je strmoglavil v vodo Lokomotiva in pet vagonov se je zdrobilo, 16 italijanskih izseljencev je bilo takoj mrt vih, 50 potnikov pa je težko ranjenih. * Velika nesreča. Iz New-Yorka javljajo, da se je dogodila v Pattersonu velika nesreča. Dolali so namreč velike priprave za uroetaljni ogenj povodom neke slavnosti Pri tem pa so rakete eksplodirale, 20 oseb ja bilo takoj mrtvih, 45 pa teško ranjenih. Tudi ogenj je tri velike hiše popoluomo uničil. * Učiteljice na Francoskem. Po najnovejših statistiških podatkih opravlja uči teljsko službo na narodnih šolah in ženskih licejih 54.000 učiteljic * Dežela učiteljic je danes Anglija Tam širi 80.057 učiteljic luč prosvete, a samo 20 978 učiteljev. Pa vidno je, da tudi to slabemu šolskemu posetu ne odpomore. Ena petina za Šolo sposobnih otrok ne za haja v šolo. Tako samo v Londonu izmed 758 000 otrok 140 000 ne hodi v šolo. * Zanimivo tekmovanje se je vršilo pred kratkim na nekem posestvu v Spoenku v Long Islandiji. Zbralo se je 75 deklet iz Eastbamptona, Westhamptona in Sonthamp-tona ter so tekmovale mej seboj, katera bo v gotovem času oskubla največ rac. Zmagala je gospica Dolly Royaor, katera je oskubla v določenem času 110 rac, dasi je zajutrkovala pol ure dlje nego njene to-varišice. Gospica DolIy je dobila 25 mark in majhno srebrno račico. * Zrelostni izpiti za zastorom. Občinski svet v Marseilu je pač vzorno pra-vicoljuben. Odredil je, da se morajo zrelostni izpiti na konservatoriju vršiti, tako da bodo pianistinje skrite za zastorom in jih torej jury ne more videti. Utemeljena ftjT Dalj« v prilogi. Priloga »Slovenskemu Narodu" St 146, dn6 28. junija 1901. je ta odredba s tem, da je že marsikatera dobra, a grda elevinja propadla, dočim je marsikatera lepa, slaba izpit napravila. Jory pa je odredbo obč. sveta zavrnila, ter se bodo zategadelj vršili izpiti tndi po slej brez zastora. * Ženin in nevesta v vodi. Te dni bila je v Saaralbenu v Lotaringiji neka poroka; pri pojedini, katera je sledila poroki, se g-* je ženin že precej nasrkal, zato je zgrabila nevesta steklenico vina, ki je stala pred mladim možem ter jo je zagnala skozi okno v reko Saaro. Moža je pa to tako razjarilo, da je skočil za steklenico v vodo. Zvesta ženica, ki se je bala za življenje svojega moža, je skočila tndi v reko ter je moža rešila. Potem se ja pojedina nada ljevala, kakor da se ni nič zgodilo. * Poslednje gorile. V Afriki izumi rajo tudi gorile. Le še malo jih je v središču zemlje, kamor ne pride nikdar človeška noga Ko pa prodre človeštvo tudi tiste doslej neznane pokrajine, začne zvoniti zadnji gorili mrtvaški zvon V nemški Afriki, 200 km vsbodno od središča vlade, so našli zamorci ,ugi-a°, t. j. gorilo. Lani pa je ondi ustrelil neki Nemec kolosalno gorilo: bila je visoka 2 m 70 cm ter je tehtala 250 kg. Gorilo so fotografirali, kožo in okostnico poslali v Hamburg, meso pa so dali zamorcem. Samo starci so jedli to nce30, mlajšim se je studilo. Zamorci smatrajo gorilo degenerinanim Človekom, ki je podivjal in se poživinil. * Lažnjivi kljukec v Južni Afriki. Časopis »Cape Argus« je prinesel brzojavko, ki trdi, da je angleški kapetan Lukins v spremstvu enega samega vojaka zmagovito napadel taborišče 400 Burov, katere je poveljeval Kruitzinger. Lukins je le parkrat zakričal in vse je zbežalo. A Lukins in njegov spremljevalec sta ujela tudi še 50 mož! — Iz te vesti se norčujejo celo angleški listi. »Morning Leader« piše, naj pošlje Kitchener kar samo ta dva junaka na Botho in Deweta. Gotovo sta cenejša in uspešnejša kot cela armada. Kitchener naj se vrne, zakaj Lukins ter njegov spremljevalec opravita ze sama vse * Žrtva boja z biki. V Španiji, kjer se vrše še sedaj, v 20. stoletju, boji z biki, se je pojavil neki tekmec znanega Don Tancreda, Lope z, kateri ume že s pogledom bika ukrotiti. K prvemu nastopu Lopeza, ki je bil v Algesirasu, je kar vrelo gledalcev. Lopez je nastopil bled in tresoč se, toda bika je menda res hipnotiziral, kajti niti ganil se ni z mesta. S tem pa občinstvo ni bilo zadovoljno. Zahtevalo je burno, da pripeljejo druzega bika. In res je planil v areno majhen črn bik, ki je vrgel domišljavega moža na tla, ga bodel z rogami in suval z nogami, dokler ni ležal na tleh kup mesa Ko so prišli, da odneso ubogo žrtev, je vse ploskalo in se krohotalo, možki, ženske in otroci. * 300 ljudij utonilo. Iz Roanohieja v Virginiji poročajo, da je v Pocahontasu utonilo 300 ljudij, ker se je porušil na nekem hribu nasip. Navzdol deroča voda je odnesla cele hiše. Nesreča se je zgodila ponoči. Ponesrečenci so večinoma rudokopi in njih družine. Radi tega dogodka je bila povodenj tudi v drugih sosednjih krajih. Železniška proga je porušena 25—30 milj daleč. * Hraber deček. Ameriški listi so poročali o tem dogodku: Blizu Ontarija v Kanadi živi pri svoji materi 13 letni Rudolf Steiner, ki zna že sedaj prav dobro streljati. Nedavno ga je poslala mati na lov, da kaj ustreli za večerjo. Deček pa je nakrat zagledal velikega medveda. Ker se take zveri ni nadejal, se je sila prestrašil ter s puško v roki bežal, kolikor so ga nesle noge. Hotel je zlesti na drevo, a deblo je bilo preširoko, zato je padel na tla. V tem trenutku mu je šinila v glavo rešilna misel. Naglo je slekel svojo suknjico ter jo vrgel proti medvedu. Medved pa je začel d uhati in premetavati suknjo, med tem je deček pobral puško ter ustrelil medveda v glavo tako srečno, da mu je izbil hkratu obe očesi. Medved je zatulil in padel na tla, a se zopet dvignil ter šel proti dečku. Ali zadel se je v deblo ter padel. Deček je porabil ta trenotek ter ustrelil medveda v ušesa. Ali medved še ni bil mrtev. Deček mu jo nastavil puško še na drugo uho ter ustrelil. Takrat pa se je medved iztegnil >n poginil Angleški guverner v Quebecku je dal dečku nagrado. Medved je tehtal 350 kg. Književnost — i,Novi Akordi". Vsebina tega novega lepega zbornika za vokalno in instru mentalno glasbo je sledeča: Poloneza za klavir. Dr. Benjamin Ipavic. — O j slovenska zemljica za moški zbor. Fran Ferjančič. — Seljanko, dušo draga, pesem za tenor ali sopran. Ivan pl. Zaje. — Sara ban de za klavir. Risto Savin. — Fugirana predigra za orgije. EmilKomel. — Moji devojčici, serenadica za mešan zbor. Dr. A Shwab — Ločitev, dvospev s klavirjem. Karel Hoffmeiater. — Nokturno za gosli in klavir. Josip Prochazka. — En starček je živel, za bariton, moški zbor in klavir. Lavoslav Pahor. — Slovanski capriccio za klavir. Dr. Gojmir Krek. — Kaj bi te vprašal, za srednji glas in klavir. Josip Prochazka. — „Novi Akordi" izhajajo 6 krat na leto 1. vsakega drnzega meseca. Cena za vse leto 8 kron, za pol leta 4 krone 50 vin. posamezni zvezki po 2 kroni. Založnik je L. Schwentner, (Dvorni trg št. 3), urednik pa dr. Gojmir Krek, (Gospodske ulice št 10). Takoj prva številka najnovejšega glasbenega lista se prezentira z veleele-gantno zunanjostjo, najlepšim tiskom in najbogatejšo, najraznovrstnejšo vsebino. Zastopani pa so slovenski, hrvatski in češki skladatelji, bivajoči v Ljubljani, Gorici, Celju, Gradcu, Zagrebu in v Pragi. „Novi Akordi" imajo lep naslovni list, ter so bili tiskani pri Eberlu na Dunaju. Vsekakor tako lepega in bogatega glasbenega lista doslej še nismo imeli. Zato pa ga priporo čamo najtoplejše! Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 28. junija. Ministrstvo je odobrilo oddajo del za novomeški vodovod, tako da se z delom takoj lahko začne, ter je to vprašanje rešeno definitivno. Dunaj 28. junija. „Wiener Zei-tung" prijavlja danes sankcijonirani skupni državni proračun za leto 1902. in sankcijonirani cislitvanski budgetni provizorij za drugo polovico tekočega leta. Jutri obelodani uradni list cesarjevo odločbo glede kvote in povodom cesarjevega potovanja na Češko podeljena odlikovanja. Dunaj 28. junija. Dr. Ebenhoch naznanja, da bo imenovan sekcijski šef v železniškem ministrstvu, Wurmb, nemškim „Landsmann-ministrom0. Dr, Ebenhoch pravi, da tacega ministra poleg Korberja, Hartla, Bohi na, Spensa. Welsersheimba, Calla in Giovanellija, ki so vsi odločno nemškega mišljenja, prav nič treba ni. in da se ustvari samo sinekura. Inomost 28. junija. Nemške stranke v deželnem zboru imajo oči-vidni namen, preprečiti predlogo glede avtonomije Trentina. V odseku zavlačujejo razprave, kolikor se da. Lahi so vsled tega silno razburjeni in groze z najobzirnejšo obstrukcijo, ako se avtonomija ne dovoli. Budimpešta 28. junija. Senzacija dneva je govorniški dvoboj mej Gaja-rijem in Ugronom v današnji seji poslanske zbornice. Ugron je nastopil sila brezobzirno, rekši, da zase nikdar ni iskal dobička, da hoče samo Ogrsko osvoboditi iz odvisnosti od Nemcev. Francosko - rusko zvezo pozdravlja in sodi, da, kakor je Francija dala Belgiji in Italiji samostalnost in neodvisnost, tako tudi lahko pomore Ogrski do neodvisnosti. Galerija je prirejala Ugronu ovacije in je demonstrirala proti drugim strankam tako, da je predsednik dal galerijo izprazniti. Tudi na cesti so Ugronovi pristaši demonstrirali. Rim 28. junija. Iz Ferrare se poroča, da je prišlo tam med štrajkujo-čimi kmetijskimi delavci in med vojaštvom do boja. Vojaštvo je streljalo. Več oseb je bilo ubitih, mnogo ranjenih. Delavsko gibanje narašča močno. Madrid 28. junija. Ker se skoro po vsi Španski ponavljajo napadi na cerkve in samostane, ker se je začelo celo cerkve in samostane požigati in so razganjanja cerkvenih procesij na dnevnem redu, je ministrski svet izdal jako stroge odredbe za vzdrževanje miru. London 28. junija Kralj Edvard se pusti prihodnje leto meseca junija kronati. London 28. junija. Buri pod vodstvom zapovednika Malana so 26 t. m. naskočili Richmond, ki leži že na angleških tleh. Boj je trajal ves dan. Zvečer, ko so dobili Angleži pomoč, so se Buri umaknili London 28 junija. V Kaplandijo prihaja vedno več Burov, ki nabirajo novince ter plenijo angleške konje. Razdeljeni so v majhne oddelke, s katerimi se naglo pojavljajo in izginjajo. Večina Kaplandije je v ro kah Burov. Darila. Upravnlitvu nafiega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila In Metoda. Dr. Aton Furlan, Vrhnika, nabral 7 kron od M. Lenarčiča iz Loga ob svatbi Franceta Kraljica iz Bresta. — Sladkoginjeni Trebanjci, vozeč se od občnega zbora ..kmetijske družbe" 6 kron. — Gospica Julka Kraje, Grahovo, 6 kron iz nabiralnika. Skupaj 19 K. Razširjeno domače zdravilo. Vedno večja povpraševanja po „Moll-ovem francoskem žganju in soli" dokazujejo uspešni vpliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti uteSujoče, dobro znano antirevmatično mazilo. V steklenicah po K 1 80. Po postnem povzetji razpošilja to mazilo lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik na DUNAJ1, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 4 (2—9) Poitebne antiseptične lastnosti prvin uraiškegEra doniaeejpa mazila iz lekarne B. Fragner-ja, c. kr. dvornega dobavitelja v Pragi, so pogoj za uspešno zacelitev ran raznih vrst. Mazilo je posebno pripravno, da se pokrijejo z njim rane, ker jih branijo vsacega ponesnaženja in jih hladć in olajšuje bolečine. To izborno domače zdravilo se dobiva tudi v tukajšnjih lekarnah. Glej inserat! b I (11) VI lutliut materam ni samo potreba, da skrbe za obleko dojenčkov nego še mnogo bolj potrebno, da se informujejo, š čem hočejo rediti otroke, ako jih ne morejo same dojiti. Za dojenčke je najbolj pripravno po starosti otroka z vodo zmešano kravje mleko s pristavkom Kufe-kejeve moke za otroke, katera ne daje hrani ne samo večjo za razvoj mišic in kostij važno množino redilnih snovij nego zabranjuje tudi, da se kravje mleko v želodcu ne zasiri in prepreči, da se isto v črevih skisa ter tako brani, da otrok ne zboli na želodčnih in črevesnih katarih. Proti zobobolu in gnjiiobi zob izborno deluje itiseptlčna Melnsina ustna in zobna voda atrdi dlesno in odstranjuje neprijetne sapo iz ust. Cena 1 steklenici z rabilnim navodom 50 kr. Zaloga vseh preizkušenih zdravil. Po pošti razpošilja se vsak dan dvakrat. Jedina settlogra. (28—26) dež. lekarna M. Leustek, Ljubljana Resljeva cesta štev. 1, zraven mesarskega mostu. NAJBOLJŠA HRANA ZA ZDRAVE JU v crevih bolne orroke moka za orroke L"-1268 Franc Jožefova grenčica (Iran/. JoMef IlitlrmuHMrr) je že nad 25 let priznana za najboljšo svoje vrste. Dobiva se povsod. (,1016—6) ♦ Kopel Rogatec V. Slatina. Južne železnic, postaja: PoISan« (Poltschach). Krasno prebivališče za po leti. Preizkušeno zdravilišče za bolezni v želodcu, na jetrih in ledvicah, za sladkorna bolezen (diabetis), žolčna kamene, katar ha v goltancu in mm krhlju itd. Prospekti ae dobe pri ravnatelju. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnika pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da Jo ob pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha In da doba vse številke. »SLOVENSKI NAROD" valja za ljubljanska naročnike brez pošiljanja na dom: Vse leto. ... K 22-— I Četrt leta ... K 5-50 Pol leta . . . . „ 11*— I En meseo . . . „ 1*80 Za pošiljanje na dom se računa za vsa leto K 2-—. S pošiljanjem po pošti velja: Vse leto. ... K 25-— I Četrt leta ... K 0-50 Pol leta .... m 13'— I En meseo..... 2-30 9jT Naroča ae lahko z vsakim dnevom, a hkratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. 9W Ust se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozlre vsakemu, kdor ne vpoilje Iste ob pravm čaau. Upravnittvo „SloiMSaHi Naroda". Umrli so v Ljubljani: Dne 26. junija: Ivan Valentinčič, posestnik, 64 let, Reber 9, srčna hiba. Dne 26. junija: Marija Gačnik, gostija, 68 let, Karlovaka cesta 17, ostarelost. — Pulherija Capuder, učiteljeva hči, 16 let, Zvezdarske olice 4, jetika. V deželni bolnici: Dne 24. junija: Anton Petrič, delavec, 32 let, jetika. V hiralnici: Dne 26. junija: Liliosa Marija Cepuder, usmi-Ijenka, 20 let, Morbus Brigthii. — Marjeta Gornik, šivilja, 68 let, pljučni edem. — Ivan Mrak, delavec, 29 let, božjast. Meteorologično poročilo. VUina nad morjem 306-J. m. Bzadnjl aneni tlak 736 0 mm. Juni Cas opazovanja Stanje barometra v mm. B I! Vetrovi Nebo P" 27 JB. sveder 28 7. zjutraj . | 2. popol. Srednja male: 18 9°. 739 2 17-4 al. jzahod jasno |jj 739 9 12 6 si. jvzhod megla 1 739 0 24 9 al. jvzhod! jasno 5 včerajšnja temperatura 181°, nor- Dunajska borza dne 28 junija 1900. Skupni državni dolg v notah .... 98 60 Skupni državni dolg v srebru .... 9850 Avstrijska zlata renta....... 11770 Avstrijska kronska renta 4° 0 , . . . 9570 Ogrska zlata renta 4°/0....... 11775 Ogrska kronska renta 4V„..... 93 — Avstro-ogrske bančne delnice .... 1642 — Kreditne delnice......... 643 50 London vista.......... 239 52 Nemški državni bankovci za ICO mark . 117'32 20 mark............ 23 48 20 frankov.......... 19 02 Italijanski bankovci........ 9095 C. kr. cekini........... 11 29 Potrtim srcem naznanjam podpisani v svojem in v imenu otrok in vseh sorodnikov pretužno vest, o smrti svoje iskrenoljubljene soproge, oziroma matere, stare matere, tašče, sestre, svakinje in tete, gospe (1386) Terezije VVencais vdovljena Salmič, roj. Rumpreth soproge c. kr. davčnega preglednika katera je danes ob pol 9 uri zvečer, po dolgi mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, v 43. letu svoje dobe, mirno v Gospodu zaspala. Truplo predrage ranjke bo v petek dne 28. t. m. ob popoldne iz hiSe žalosti na tukajšnje pokopališče k večnemu počitku preneseno. Sv. maže za dušo ranjke se bodo brale v mnogih cerkvah. Rudolfovo, 26. junija 1901. Ivan lteneals, c. kr. davčni preglednik, soprog. — Ivan %%«-■■ ntl«, sin. — Ivan l»«-i»«-ln-. c. kr. davčni pristav, vzet. — Kezilta l*etM«?he roj. *u I m it-, soproga c. kr. davčnega pristava, IiOJziW.ii Malini«*, hčeri. Drugi žalujoči ostali. ;/MATTONr§fti tepali (25-4) Priporoča se, paziti na to znamenje, užgano v probek, in na etiketo z rudečini orlom, ker se jako pogostoma prodajajo ponaredbe Mattoni-jeve Giesshuble slatine. V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lasni k-u in v vseh lekarnah, večjih spece-rijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. Trgovski učenec kateri je dovršil vsaj II. razred srednjih šol vsprejme se s 1. avgustom v manufakturno prodajalnico (1376—1) Ferd. Sajovic-a v Kranju. v Ljubljani. Poljanski nasip št. 10 ■© proda iz proste roke. Ista stoji blizu novega Franc Jožefo-vega mostu, je visokopritlična, od vseh strani prosto stoječa v najboljšem stanu, ima prostorne suhe kleti, lep vrt, kateri meri nad 500 kvadratnih sežnjev in vrtnarsko hišico. Natančneje se poizve vsak dan do-poludne istotam pri posestnici. Mešetarji so izključeni. (1370—1) St 3973. Zakupni razglas zaradi zagotovi jen ja predmetov sena, slame, drv, premoga in koaksa, potem deloma ovsa za leto 1901/1902. Zakupna obravnava bode Za nastopne približne preskrbovalne potrebščine posad-klnih čet, zavodov ln deželno brambovsklh oddelkov Približna tekoča letna potrebščina znaša -s, 5 a o* n a d a n = n n a m c > S 6 C slame za slame za po leti po zimi o. S za čas f* "•a za m > o aeuH f f mehkih trdih «8 mehkih trdih m*. M a 3 u remoga > o zakupno postajo 4200 ____ 5600 850 2100 te c8 CD ta o a • OS A o M o a> eS II 34UUJ40UU JZ drv a o a a M drv a d OB n o z? o 4* OB O r v 0B > □ M m 282 1423 • u m o 282 1423 a B •09 OB Pi pi o OB kilogr. Pt M kilogr. o* M kubičnih metrov meterskih centov ! * > > o P o r C i j s s met. centov met. centov kubičnih metrov met. centov meterskih centov Gradec . . — 683 118 60 60 861 481 — 28 877 — — 258 3523 !•) 11484 192 6504 1.) 1452 1 1716 26400 — i-i o 0) Gradec Schattleiten Vi iH (8 z? i—i P ■•"■» co' w Ljubno . . Marein . . Judenburg . i-l O o> tH 9 7 9 — — — 7 9 2 43 1 IV. Vi 30 32 — 5 5 4 150 160 - 86 110 — 53 68 6 129 36 39 27 1080 1152 t.) 130 Bruck ob M. tembra 9 9 — — — 9 41 — 10 — — — 49 — — 110 — 68 123 — 354 — 13C 1-4 Maribor . . — 462 — — — 462 115 — — 41 — — — 374 5733 — 354*1 345 — — 2324 — 24. julija 19( Maribor Ptuj . . . Celje . . • SI. Bistrica . p« • tH 10 17 10 17 311 — — — 10 17 311 51 44 30 — 18 14 8 22 — — 87 82 40 83 124 211 3860 — 77 130 2384 153 132 120 — 596 542 272 600 2G1 Strass . . CM 6 6 — — — 6 10 — 2 50 — — 10 300 74 — 46 30 68 1975 9-1 ■-4 iH p»o ci* ca co Ljubljana . O 0) — 203 120 — — 323 236 — — 245 — — — 1399 — 4429 — 2442 708 — 1352 8708 — -=§ Toplice . . 1. junija 1902 — — — — — — 12 — 3 — — — — — — — — 12 — 9 — — Celovec in co Št. Peter . co — 377 109 — — 486 295 — — 178 — — — 960 6468 — 3725 885 — — 6372 — T-l O 0) H CS © co Celovec Št. Vid ob G. in Glandorf Beljak (Seebach) Trbiž . . . Malborget . tH O C* 1-1 3 1. a v g u 9 1 143 464 9 1 — — — 143 464 9 1 16 89 39 9 6 22 2 10 3 40 — 31 22 24 70 15 200 1786 5758 112 13 — 1096 3556 69 8 48 267 117 27 210 264 — 145 450 102 13G0 _ — 13< 7. lf X i CUll soteske) T . (zapor Jezernicadoipri * Rajblu RfjVPr (z zaporom JJU V CC Bovške dol. septembra — — — — — — 3 2 3 — 1 1 1 — — — 10 6 10 — — — _ 9 6 9 — G2 36 G2 — — 19. Julija 1901 (/) Trst . . . _ 70 _ _ 70 225 _ 63 58 _ _ 457 275 20 856 _ 529 675 _ 2300 1781 3tciu= L. Koper . . • iH — — — — — — 3 — 1 — — — 2 — — — — 8 — 17 !oblc — 11. julija 1901 co o o Gorica . . Gradiška — 151 120 — — 271 174 36 2 46 60 — — 210 3 214 65 3845 — 2078 520 10 — 1370 30 1400 75<> - 15. julija 1901 Q_ 10.) Pulj.... 1 1 1530 — 720 2740 — n.) 2520 6970 — 1. ) Za postajo Gradec se v prvi vrsti reflektuje na dobavo letne potrebščine sena in slame in se bode z ozirom na v skladišču se nahajajoče režijske zaloge v tem slučaju potrebovalo 12.688 q sena, 236 q slame za skope, 7129 q slame za steljo in 2227 q slame za postelje. 2. ) Vrhutega se potrebuje na leto okolo 700 do 1000 q Fohnsdorfskega premoga. 3. ) Za postajo Ljubno se morejo staviti tudi zakupne ponudbe za oves. Približna potrebščina znaša 106 q. 4. ) Za postajo Maribor se vzprejemajo tudi alternativne ponudbe za zalaganje letne potrebščine predmetov sena in slama. 5. ) Dobavitelj je poleg tega zavezan, da za izdelovanje prepeciva pri oskrbovalnem magacinu v Mariboru dobavi okolu 500q premoga po pogodbenih cenah. 6. ) Za postajo Ljubljano se sprejemajo ponudbe za zalaganje 1352 m3 trdih drv (polen) za kurivo a 423 kg, zadnje seče. 7. ) V postaji Trbiž in Malborgeth se oddaja krmskih predmetov izvrši lahko akordnim potom. 8. ) Za Trst se sprejemajo tudi ponudbe na zalaganje lesa. 9. ) Za Gorico se lahko stavijo tudi alternativne ponudbe za zalaganje letne potrebščine 750 q angleškega premoga v koscih. 10.) Za postajo Pulj vzprejemajo se le ponudbe za zalaganje zadnjega sekanja. Opazka. Ponudbe za dobavo gori označenih stvari mogo se staviti po točki II knjižice o pogojih za nakup tudi za deljene množine, a samo če se navede doba za dobavo. Dajatvene partije, ki se bodo konsumirale šele leta 1902., se takisto plačajo šele leta 1902. V cenah za dajatve so vselej tudi razni v kraju navadni nadavki, kakor mora to biti izrecno omenjeno v ponudbi. Razen poprej navedenih oskrbniških potrebščin in potrebščin za četna koncentrovanja, kakor za večjo potrebščino za pridatke v zakupni postaji z morebitno 25% večjo potrebščino mora zakupnik preskrbeti potrebščino za k vojaškim vajam poklicane dopustnike, rezervnike in deželne brambovce po aktuvelnih pogodbenih cenah, zatem potrebščine krme lastnih konj častnikov in takih, ki so z njimi v isti zvezi. osni pogoji. X Oziralo se bode samo na pismene ponudbe. Zapečatene ponudbe imajo zgoraj omenjene obravnavne dni najdalje do 10. ure dopoldne doiti dotičnim vojaškim oskrbovalnim magacinom (točka XVII. zvezka pogojev); na poznejše ali v brzojavni obliki došle ponudbe se ne bode oziralo. Ko bi se v kaki ponudbi cenin postavek o številkah in pismenih ne ujemala, velja postavek v pismenih za pravi. Vsaki popravi v ponudbi pridejati ima ponudnik svoj podpis. 2. Natančneji pogoji in specijalni pogoji, kakor dobavni roki, najemnine depotov itd. se lahko slednji dan od 8. do 12. ure dopoludne in od 2. do 4. ure popoludne pri dotičnih c. in kr. preskrbovalnih magacinih, potem pri političnih okrajnih oblastvih in deželnih gospodarskih društvih ogledajo, kjer leže nalašč zato obravnavo napravljeni uradni zvezki pogojev z dne 18. junija 1901 na ogled. Na to, da se udrže pogoji, ki so v tem zvezku obseženi, je vsak ponudnik vezan že z vložbo ponudbe. Zvezki pogojev dobe se proti plačilu 8 h za tiskano polo pri vseh vojaških preskrbovalnih magacinih, na željo tudi po pošti. -3. Vsak ponudnik, izvzemši podjetnike, v pogodbeni zavezanosti stoječe, kot popolnem preverjene in obravnalni komisiji znane kot zmožne in zaupne, ima ne oziraje se na njegovo kavcijo, o zmožnosti in zadostnem premoženji za prevzetje navedenega podjetja dobiti soliditetno in zmožnostno spričevalo in sicer, če ima protokolirano firmo, od trgovske in obrtne zbornice, sicer pa od pristojnega političnega oblastva prve instance. Spričevalo ne sme biti nad dva meseca staro in ima na prošnjo podjetnika pri trgovski in obrtni zbornici, oziroma političnem oblastvu vsaj v dan pred obravnavo doiti dotičnomu vojaškemu preskrbovalnemu magacinu. Posledice kake morebitne zamude zadevajo vsekako le podjetnika. 4. Vsak ponudnik, ki nima pravice do oproščenja, mora zagotoviti svojo ponudbo s 5 odstotno varščino od vrednosti, ki se ima dognati po ponujanih cenah, vse za oddajo določene množine. Varščina se ne sme pridejati ponudbi, temveč se mora s ponudbo v posebnem kuvertu tako odposlati in vložiti, da varščino opravičenec lahko prevzame, ne da bi odprl zapečatene ponudbe. Varščini je pridejati tudi njena specifikacija, ravno tako se mora varščina v ponudbi specificirati. Občine so ulaganja varščine in kavcije brezpogojno oproščene in se kakor kmetijska društva in producenti posebno opozarjajo na predležeče razpisano zakupno preskrbovanje vojaških potrebščin. 5. Skupne ponudbe, ki se nanašajo na več postaj, se praviloma ne vpoštevajo. V Gradci, v juniju 1901. Ponudbeni formulam. dpisanec izjavljam s tem vsled razglasa št. 3973 dto. Gradec z 18. junija 1901, da hočem oddajati zakupnim potom za zakupno postajo......s konkurenčnimi kraji: Porcijo ovsa a 4200 gr po - • - • kr., reci: sena a 5600 gr po ... h, reci: slame za krmo (ječmenove, ovsene, pšenične, šoršine slame) a 850 gr po .... h, reci: ^ slame za steljo (strojne ali zmešane slame, četrtina otepne slame) a 2100 gr po .... h, reci: Metrski cent > slame za postelje (otepne slame v celih bilkah po .... h, reci: kubični meter neplavljenih trdih bukovih (mehkih) drv, in sicer po ... K .. h, S © > 0Q reci: 1 meterski cent iz premogovnika.......premogove jame.....v..... po ... h . . ., reci: za čas od......1901 do...... 1902 oddajati zakupnim potom preskrbo- vanje pohodov po točkah . . . zvezka pogojev preskrbovati in za ponudbo jamčiti s priloženo . . . varščino ... K ... h, obstoječo iz ... . Nadalje se zavezujem, če dobim zakup, vsaj v 14 dneh po o tem dobljeni uradni objavi dopolniti varščino v lOodstotno kavcijo in dajem vojaški upravi pravico, ko bi to opustil, da sama to dopolnitev izvede s pridržavanjem zakupnega zaslužka. V ostalem se podvržem razven pogojev naznanjenih v razglasu tudi pogojem, ki se nahajajo v zvezku pogojev napravljenem za razpisano obravnavo z dne 18. junija 1901. Kakor razvidno iz priloženega odloka .... v.....se je moje solidnostno in zmožnostno spričevalo neposredno odposlalo c. in kr. vojaškemu magacinu. I. dne .... 1901. I. I. stanujoč v I. 8. 10 11 12 6. Oddajati je predmete v dotičnih postajah neposredno onim, kateri jih imajo pravico dobivati in naj bodo zaloge zakupnikov ne več nego 1*9 hm oddaljene od vojaških prebivališč. Slamo za postelje in kurivo morajo zakupniki četam dova-žati v njihova bivališča, zaradi tega se bode smatralo, da so v postavljenih cenah tudi obseženi troški za dovažanje, če v ponudbi ni izrecno povedano, če so zaloge od prebivališč več nego 19 km oddaljene, mora zakupnik tudi dovoz krmskih predmetov oskrbeti brezplačno. Za prevažanje predmetov v konkurenčne kraje mora se v smislu točke XVII., zadnji aliena zvezka pogojev staviti ponudbo, ker sicer bi se smatralo, da je prevažanje obseženo že v ponujenih cenah. Pri jednakih ponudbah za prevažanje ima ponudba onega, ki je dobil zakup, prednost. 7. Ponudniki se odreko, da ne zahtevajo, da bi se vojna uprava glede izjave o vzprejetji ponudbe morala držati v § 862. občnega državljanskega zakonika, potem v členih 318 in 319 avstrijskega trgovskega zakona določenih rokov, v katerih se je izjaviti, če se vsprejme ponudba. Cene za zakup staviti se imajo vstevši užitnino z dokladami, mitnino, carino in druge davščine: od porcije ovsa a 4200 gr, od porcije sena a 5600 gr, od porcije slame za skope a 850 gr, od porcije slame za steljo a 2100 gr, od meterskega centa slame za postelje, od kubičnega metra trdega ali mehkega lesa z izrecnim oznacenjem vrste trdih ali mehkih drv in dolžine polen, od meterskega centa premoga, pri čemer se ima povedati, odkod da je. Namesto trdih drv morejo se ponuditi tudi mehka. Ponudbe za mešan les so izjemno dovoljene le tedaj, če je zaradi lokalnih razmer težavno poskrbeti le jedno vrsto drv. V slami za steljo biti mora jedna četrtina otepne slame in se lahko ponudi kot celota po jedni ali pa obe vrsti za-se (kot otepna in kot strojna [zmedena] slama) in posebnih cenah. Zakupniki so izključeni od olajšav železniškega vojaškega tarifa. Vojakov pre-skrbovalnega skladišča dosihdob ni moči dajati v pomoč zakupnikom. Vsak ponudnik ima v svojej ponudbi izrecno izjaviti, da so njemu znane določbe za to obravnavo pripravljenega zvezka pogojev z dne 18. junija 1901, in da se jim popolnoma podvrže. Na ponudbe, ki obsegajo krajšo nego 14dnevno zavezanost, se ne morejo jemati v ozir. Ponudbe za dajatev oskrbovalnih predmetov za prehode staviti se imajo v zmislu točke IV. zvezka pogojev. V ponudbah glede zalaganja specialno omenjenih predmetov je ta način sklepa kupčije posebno navesti. C. in kr, 3. voja. (1387) pormalap za kuvert ponudbe. C. in kr. vojaškemu preskrbovalnemu magacinu Ponudba vsled razglasa št. 3973 iz 1.1901 za zakupno obravnavo dne .... 1901. Velespoštovani gospod Franjo Sam s a, vodja podružnice R. A. Sme kal v Zagrebu. Dolžnost moja je Vam sporočiti, da smo imeli ob tednu minole, prav lepe alavnosti, katero je občinstvo iz Krškega, Leskovca, Vidma, Brežic, Kostanjevice i. t. đ. mnogobrojno obiskalo, istotako korporativno gasilna društva iz Leskovca, Krškega, Vidma in Rajhenburga, ter deputacija iz Rudolfo-vega, dne 11. t. m. vsled strele velik požar. Nevihta je nastala okoli polu 3. ure popoludne; grom, blisk in tresk, joj, to je bil strah, kajti 14 dnij nismo imeli dežja, a izvanredno vročino za začetek meseca rožnika. Ob 3/43 popoldan pa udari strela v hlev posestnika Janeza Jošića; mož potegne v strahu 7 glav goveje živine iz hleva, a jeden vol je zgorel podrt po streli, ker ni bilo časa ga iz hleva potegniti, tako hitro se je ogenj razširil. Omenjenemu zgorela je hiša, hlev in pod, druge stavbe smo rešili. Posestnici vdovi Cigerle je zgorela hiša, hlev in pod, druge stavbe smo rešili. Dasiravno smo zagledali požar ob 3. uri popoldan, rabili smo l/4 ure predno smo prišli z vsem orodjem na pogorišče. Pristava je od nas 44 kilometre oddaljena; ako bi le 10 minut zakasnili, cela vas bi bila popolnoma zgorela. Skoda bi bila ogromna, kajti posestniki imajo še precej žita in bih so tudi na polju. Hvala Bogu, pogasili smo in ogenj popolnoma lokalizirali. Moram Vam poročati da akoravno je bil moj oddelek prvič pri požaru, je delal izvrstno in verzirano. Dragi gospod, sprejmite moj poklon, kakor tudi iskreno zahvalo za poslano bnzgalnico in orodje Tu na licu mesta se je videlo, kaj zamore stroj tvrdke „Smekal". Delali smo na dve strani, jeden prašnik 10 m|m, drugi 15 m/m; deske, podstrešje in nahajajoči se zid letel je pod vodometom, kot prah, ni trpelo 10 minut in pogasili smo ter vso nevarnost odstranili, ljudstvo je kar strmelo nad močnim vodometom naše izvrstne brizgalnice. Usojam si torej vsem slavnim občinam, kakor tudi novoosnujočim se m že osnovanim društvom toplo priporočati brizgalnice tvrdke: R. i*.. Smekaka v Ceeha pri Pr»syeva, (Prossnitz) koja ima svojo podružnico v Zagrebu, ter izrekam še enkrat v prvi vrsti vam in v dru^i vrsti Vašemu šefu javno zahvalo za stroj in vse poslano gasilno orodje. Na pomoč! V Sv. Križu, dne 12. rožnika 1901. Ivan Ruper L r. osnovalec, predsednik in načelnik prostovoljne požarne brambe. Opomba podružnice. Dne 6. maja 1.1. prevzela je požarna bramba od nase tvrdke stroj nove priredbe, da na obe strani vodo vleče in meče, s katerim je po dveurnem pouku podpisanega v kratkem času svojega obstanka uzorno in s polnim ponosom delala in resda vas vehke nesreče. Zahvaljujoč se za laskavo zahvalo, priporočam se vsem slavnim gasilnim društvom ni občinam za blagovoljno podporo. z odličnim spoštovanjem Fran Samsa (1270-3) poslovodja. C. kr. priv. tovarna za cement Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah priporoča svoj pripoznano izvrsten Portland-cement v vedno jednakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in odporne trdote dale« madlirtljujoel dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apno. Priporočila in spričevala raznih uradov in najsiovitejših tvrdk so na razpolago. Centralni urad: Dunaj, I., Masimilianstrasse 9. (628—15) '• Gostilna „Pri panju" * v vasi GRADU (Bled na Gorenjskem) štev. 47 in 48 priporoča cena in dobra stanovanja za letovisčarje in potovalce a priatavkom, da ae dobivajo gorka in mrzla jedila, potem sveže pivo is pivovarne v Kranja in dobra vina po nizki ceni. (1345—2) BSjT laep vrt In kegljišč o sta. tudi na razpolago* ^51970 TJradno dovoljena (1381) posredovalnica stanovanj in služeb Gospodske ulice St. 6 nn|not 3 navadne bone za tukaj in drugod; vee deklet in kuharir za Kranjsko, Štajersko in KoroBko; hlslno k posamezni dami v Opatijo; plačilnega natakarja za železniško restavracijo; arotupođarleo k nekemu župniku; dve icoHtllnlMkl kuharici itd.itd. Več" v pisarni. Potnina taka). CD pri Sv. Vidu nad Cerknico, na lepem prostoru, zraven farne cerkve, se proda. V hiši je bila že več let trgovina in gostilna. Več se Izve pri K. Werli v Cerknici. Pozor! eOw|« Pozor! jesihova esenca. 1 liter velja 2 K. Ako hočete dober jesih sami narediti, pomešajte 1 liter moje bele ali ru-deče 8O°/0 Jeaihove esence z 20—30 litrov studenčne vode in izvrsten jesih je gotov. 1192-6 Zaloga pri: R. Bračko v Ptuju, aa^k proti stalni plači in visoki proviz'ji se takoj vsprejme. S kavcijo imajo prednost. Kje? pove upravniStve „Slov. Naroda". (1356—3) pretne potovalce 2Pr©đ.ajc se trije lovski psi (za brakado), dva psa in psica, prav dobri m pridni. (1283—3) Anton Trevn trgovec na Savi pri Jesenicah, Gorenjsko. rimski vrelec najfinejša planinska kisla voda, izkušena pri vsakem nahodu, posebno otroškem, ob slabem prebavljanju, pri boleznih na mehurju in ledvicah. (573-23; Zastopstvo in zaloga za Kranjsko in Primorsko: Anton Diti*icH Ijjiililjana. .TI a rije Terezije cesta 9. S. Goldschmidt & sin tovarna Milnih ognjišč Wels, Gornje Avstrijsko. Prenoailna štedllna oa*nJisca v navadni opremi, kakor tuđi z emajlom, porcelanom, z ma-jolično opažbo, za hišna gospodinjstva, ekonomije, gostilne in zavode. — Dobivajo se lahko po vsafei renomirani trgovini z železnino. — Kjer ni zastopa, se naravnost pošilja. (923—9) Najprve vrste trgovina išče povsodi osobe, ki imajo mnogo znanstva, za spečavanje splošno priljubljenega predmeta. Visoka provizija, pri dobrem poslovanju stalna plača. — Ponudbe pod: »N. L. 8309« sprejema Haasenstein & Vogler, Dunaj. (1375-1) Gostilna na račon oe odda s 1. julijem t. 1. ▼ Tacnn pod Šmarno goro, pri „Malensku1, vnlgo „KoSirju". — Pogoje pove (1334-3) Oregfor Jeras posestnik In gostilničar v Spodnjih Gameljnah h. št. 23 !Veliko denarja! do lOOO kron na meneč lahko pošteno zaslužijo osobe vsakterega stana — (tudi kot postranski zaslužek). Več se izve pod „Keell 11»" po m n o ur u I pisarni E. larlatofllk, Innabruck. Poštno predalo 36 (847-20) o i Ges. kr. avstrijska ££* državne železnice. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. junija 1901. leta. Odhod lz Izubijana j-ii. kol. Proga oea Trbli. Ob 12. ari 24 m po noći osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno; Cez Selzthal v Aoaaee, Solnograd, čez Klein-Reifling v Stevr, v Line, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 7. ari 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, Cez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein - Reifling v Line, Budejevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; Cez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 6 m popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, od 15. junija do 15. septembra v Pontabel, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno; Cez Selzthal v Solnograd, Lend-Oastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Cnrita, Oenevo, Pariz; Cez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen. Marijine vare, Heb, Francove vare. Karlove vare, Prago, Lipsko, na Dunaj Cez Amstetten. Ob nedeljah in praznikih ob 5. uri 41 m popoldne v Podnart-Kropo. Ob 10. uri po noCi osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. — Proga v Novomeito in v Kočevje. Osobni viaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne istotako, ob b. ari 55 jj zveCer v Novomesto, Kočevje. — Prihod v LJubljano juž. kol. Proga is Trbiža. Ob 3. ari 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja Cez Amstetten, iz Monakova, Inomosta, Franzensfeste, Solnograda, Linca, Stevra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. ari 16 m dopoldne osobni vlak s Dunaja čez Amstetten, iz Lipska, Karlovih v aro v, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Oeneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gaste-na, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pop tabla. — Ob 4. uri 38 m popoludne osobni vlak z Dunaja, iz Ljubna, Selzthal m, Beljaka, Celovca, Monakova, Inomosta, Franzensfeste, Pontabla. Ob nedeljah in praznikih ob. b uri 34 m zveCer iz Podnarta-Krope. — — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, iz Lipskega, Prage, Francozih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Fiznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. Proga is Novega mesta in Ko6evja. Osobni vlaki: Ob b. ari in 44 m zjutraj, iz Novega mesta in Kočevja, ob 8. uri 3S m popoludne iz Straže Toplic Novega mesta, Kočevja in ob b. uri i ■•m zveCer, istotako. OdUod is Izubijane drž. kol. v Camnik. Mešani vlaki: Ob 7. ari «8 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. ari BO m in ob 10 uri 25 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih — Prihod v Izubijano drž. kol. Is Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. ari 6 m dopoludne, ob 6. uri 10 m in ob 9. uri 55 m zveCer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (4) Največja •" <■ Dobiva se skoro v vseh dotičnih trgovinah. (1384-1) <6o3e od j-u-fija do oeptan^za o-G iki krah! [New-York in London nista prizanašala [niti evropski celini ter je bila velika to-I varna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne gld. 6-60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih nožev s pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih vilic iz enega komada; 6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih žlie; 12 kom. amer. pat. srebrnih kavnih žlic; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za juho; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za mleko; 6 kom. ang. Viktoria časic za pođklado; 2 kom. efektnih namiznih svečnikov; i kom. cedilnik za čaj; 1 kom. najhn. sipalnice za sladkor. 49 komadov skupaj samo gld. 6*6o. Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6 60. Ameri-čansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na nlkakžnl »leparljl zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno svatbeno in priložnostno darilo kakor tudi z« vsako boljše gospodarstvo. Dobiva se edino le v (.2116—29) A. HIKSCHttEItC*-a Eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blaga na Dunaji IL, Rembrandtstr. 19/M. Telefon 14597. Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali če se znezek naprej vpošlje. Čistilni prašek za njo lO kr. Pristno le z zraven natisnjeno varstr r| L. veno znamko (zdrava kovina). Izvleeek lz pohvalnih pisem, Bil sem 8 pošiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen. Ljubljana. Oton Bartnsch, c. in kr. stotnik v 27. pešpolku. S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen. Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru. Ker je Vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še jedno. Št. Pavel pri Preboldu. Dr. Kamilo P.iilmi. okrožni in tovarniški zdravnik. OVOJ 1 Odhajajoč /j $iške, kHčem vsem prijateljem gromoviti: (1382) Išče so izurjena šivilja za krila katera se takoj vsprejme (1363—2) v Židovskih ulicah št. I, I, nadstr. Album najlepših in priljubljenih slovenskih napevov za citre, s podloženim besedilom. Najboljša izdaja izredno navduševalnih, v lahkem slogu posebno efektno prirejenih napevov. Cena knjigo (prej 5 K) sedaj samo 3 K s poštnino. — Naslov: Josip Šor«. Dunaj III., Kolblgassa 17. (1365) 8oMo^wo^koS Gostili n rim obstoječa iz 4 sob, hleva, vrta in druzih prostorov se odda na Igu pri „Sivcu" Pogoje pove Ivan Grbec na Igu pod Ljubljano (1383-1) VTV Dobre cenene ure s 3letnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom HANNS KONRAD _ tovarna za ure In eksportna hiša zlatnln Most (BrUx) Češko. Dobra nikelnasta remontoarka . . gld. 3 75 Prava srebrna remontoarka.... „ 6 80 Prava srebrna verižica....... „ 1 20 Nikelnasti budilec.......... „ 1'95 Moja tvidka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate in Brebrne medaije razstav ter tisoč in tisoč" priznalnih pisem. (2611 — 56) (ty Ilustrovani ktttalog taatvn; in ;.<<«rrii»f prttmto. I tovarniška zaloga v Ljubljani, Dunajska cesta št. 17 Zastopstvo najbolje ® renomiranih Durkopp- koles (951—8) in Waffenrader. Holandsko-ameriška proga Rotterdam-New-York. Prihodnje odplutbet 4. julija Maasdam 3*00 popoldne. 11. julija Rottterdam 9-00 dopoldne. 18. julija Amsterdam 3*00 popoldne. 25. julija Statendam 8*00 dopoldne. Novi parni ki na 2 vijaka. Rotterdam 8302 ton, Statendam 10.320 ton, Potsdam 12.500 ton. (759-12) Cene v prvi kajiti od 264 K naprej 1 izprista-drugi kajiti od 228 K „ 1 nišča m. razred 185 K 40 h z Dunaja. Pisarne na Dunaji: Za kajite: I., Kolowratrlng10; za III. razred: IV., Weyrlngergasse 7 A. Avstr. podružnice v Brnu, Inomostu in Trstu. Pristen okusen jetrni tran a 70 h. — a 1 K. Jelkino Francovo žganje a 1 K 20 h. Pulcherin-Creme dela kožo lepo, čisto, gladko in fino; a 1 K, stekleničica , zaposkus <^ *W A * £ 5« 26 Jedini IzdelateIJ Mr. Ph. Marđetschlaeger lekamr trn kemik. Fozox aoa l*kaxaalake fLimol Blaž Jesenko Izubijana, Stari trg št 11. Zaloga vsakovrstnih klobukov in čepic perila, kravat itd. i Mehanik m M stanuje samo Opekarska cesta št. 16. Šivalni stroji pa najnižjih cenah. Blelkle in v to stroko spadajoča papra- ___vila izvršuje dobro In ceno. 27 §ftr Vnanja naroČila se točno izrrae. Kdor kupuje sukneno blago ogleda naj si novo urejeno sukneno skladišče tvrdke R. Miklauc Ljubljana, Špitalske ulice št. 5 kjer se lahko prepriča o cenah n>x*«» f»«~l*»»«~»**~- Glavno skladišče Loškega ševiota (sukna) katero blage je znano dobro in ae prodaja po tovarni Hitih cenah. Sukneni ostanki 27 različnih vrat za polovico eene. Vzorce pošilja na zahtevanje poštnina prosto. JEpiletšsija. (571-16) Kdor trpi na padavi bolezni, krču ali drugih nervoznih bolestih, naj zahteva brošuro o tem. Dobiva se brezplačno in poštnine prosto v Sehnranen-Apofheke, Frankfurt a. TI. Na Sv. Petra cesti št. 6 oddasta se (1335-3) m stanovanje s 4 sobami v I. nadstropji za november. Poizve se v isti hiši pritlično. Strešna opeka navadne oblike, 14 gld. za tisoč, se dobiva pri (1333-3) J. J. Kantz-u v Ljubljani, Rimska cesta št. 16. i». i I 8*1 Tovarna pečij in raznih prstenih izdelkov Alojzij Večaj v Ljubljani, Trnovo, Opekarska cesta, Veliki Stradon št. 9 bett-—3 priporoča vsem zidarskim mojstrom in stavbenikom svojo veliko zalogo najmodernejših prešanih ter barvanih prstenih pečij in najtrpoznejših l : Hll štedilnih ognjišč j lastnega izdelka, in sicer ru- . javih, zelenih, modrih, sivih, ♦ belih, rumenih i. t. d., po I nn) hI/J i li cenah. 5 Ceniki brezplačno in pošt- ♦ (1260) nine prosto. (3) | Postranski zaslužek trajen In rastoč, ponuja se spoštovanim, deloljub-nim in stalno naseljenim osebam s prevzetjem zastopa domare zavarovalne dražbe prve vrste. — Ponudbe pod „t.9»8" Gradec, poste re8tante. (766—12) Omrekov in trepetlikov les " kupuje (1346-3) „Goriška tovarna vžigalic" v celih vagonih in želi ponudeb. Čokolada Pori« lt»Oll. (■raiid l'rl\. (23-23) Povsod na prodaj. Cacao I Pliiss-Staufer-jev Idej • v tobolelh In steklenicah večkrat odlikovan z zlatimi in srebrnimi svetinjami, s katerim se lahko zlepijo zlomljene stvari, ima na prodaj Fran Kotlinami v ■-J uhlju nI. (511—9) Trgovski pomočnik z dobrimi spričevali, želi preme-niti službo. Kje? pove upravništvo .Slovenskega Naroda". (1366-2) Postranski zaslužek mesečno 100—400 K dobi vsak (osobito nastanjeni trgovci) s prodajo zakonito dopuščenih srečk na mesečne obroke. Solidne zmožne zastopnike išče neka prva avstrijska banka. Vkljub visoki proviziji solidne cene. Ponudbe pod „U. G. 2326" na Haasenstein AVogler, Praga. (1263—3) Kisova esenca Vinacet daje, z vodo zalita, naj zdrave j di, naj-trpežnejši in najokusnejši kis. Mala steklenica za 5 do 10 litrov kisa K 1—, Velika Dobiva ae v špecerijskih, delikatesnih In droarerlj. altih prodajalnah. 20 40 3—. Pazi naj se na varstveno znamko. (711-13) inžener in stavbeni podjetnik Dunaj XIX, Colloredogasse 38 Teplice, Gablonz, Maribor prevzame preddela, projektiranja in izvršbe stavb za vodovode, vsakovrstne dobave vode za občine, oblastva in zasebnike, vodovodne inštalacije, vodo vzdigo-govalne naprave vsake vrste, reservoire iz betona, stavbe za plinarne, kanalizacije. Najboljše reference! 271etna praksa! S2 Schmitzberger teran in refoško priporoča (1214—8) vinska pivnica Lassnik v VVolfovih ulicah št. 1. Celogruntno posestvo v Kočevju obsezajoče: veliko, visokopritlično hišo, iz kamena in opeke zidano, v kateri so štiri velike sobe, veža in velika kuhinja, tri velike kleti in velik hlev, skedenj in kašča, dalje velik sadni in sočivni vrt, polja, travniki in gozdi, (1320-2) se da na več let v najem, ali pa se tudi proda pod ugodnimi pogoji. Vefi se izve pri Mariji Agnitsch v Novih Lazih (Hinterberg) št. 32 pošt. Kočevje. Mizarska zadruga v Šent Vidu pri Ljubljani se priporoča slavnemu občinstvu v naročitev raznovrstne temne in Ukane sobne oprave iz suhega lesa, solidno izgotovljene po lastnih in predloženih vzorcih. V prav obilno naročitev se priporoča Josip (502—18) načelnik. Patentirani ročni in nahrbtui žveplalni pristroji navadno in dvojno delujoči patentirani Peronospera - pristroji najnovejših sestavov brizgalnice za žvepleni ogljik (injektorji) proti trtni uSi pristroji za streljanje proti nevihtam specijalne brizgalnice za sadno drevje in vsa orodja za sadjarstvo in vinarstvo se,.dobivajo po najnižjih tovarniških cenah pri (198—18) IG. HELLER, Dunaj, n., Fraterstrasse 49. „Andropogon" (Iznajditelj P. Hermann, Zgornja Poljskava) je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, kl zabrani Izpadanje las in odstrani praliajc. Značilno je, da se pri pravilni rabi že Cez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo. (2011—39) Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice S K.. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele. 9 Glavna zaloga in razpošiljate v v Ljubljani pri gospoda Vaso Petričić-u. V zalojri imata tuđi gg. E. Vlahr in IT. pl. Trn-koez; v EJublJanl in g. A. Kant v branji. 3?repr©ćLa.Ja,lei popust Prva kranjska tovarna sadnih destilatov in pristnega žganja priporoča svoje edino pristne izdelke kakor: clecstfdUsri; iz beegs. destilat Iz drnnlj, to le v buteljkah: dalje I* slivovec Iz doniarih CeSpel| in l>brni|cvcc v sodčkih in manjših množinah in druge destilate. Garantira se za pristnost destilatov, vse gorkim potom brez špirita. pSST" Preknpcem večjih množin ugodni pogoji in popnst. "SSfl Išče se zastopnik za jugoslovanske dežele ir LJubljani. (6i6-i5) Lastnik tovarne: Franjo Petsche, Staritrg pri Rakeku. -g&j| Založena 1847. jjfr Založena 1847. }f$> Tovarna pohištva J. J. NAGLAS v Ljubljani 27 Zaloga in pisarna: Tovarna s stroji: Turjaški trg št. 7 Trnovski pristan št. 8-10 priporoča po najnižji ceni: oprave za spalne sobe, oprave za jedilne I sobe, oprave za salone, žimnate mo- I' droce, modroce na peresih, otroške vozičke, zastore, preproge itd. rV •X* *i» *x« .i > ,v, .i, »a, »i. pfeafe. F. Cassermann krojač za civilne In raznovrstne uradniške uniforme In poverjeni zafagatelj ces. kr. unlf. blagajne dri. železnic uradnikov Ljubljana, Šelenburgove ulice št. 4 se priporoča slavnemu občinstva za izdelovanje civilnih ioblek in nepre-močljlvlh havelokov po najnovejši fa-ooni in najpovo(jnejfiih cenah. Angleško, francosko in tuzemako robo ima na skladišča. Gospodom uradnikom se priporoča za izdelovanje vsakovrstnih uniform ter preskrbuje vse zraven spadajoče predmete, kakor: sablje, meče, klobuke itd., gospodom c. kr. justič-nim uradnikom pa za izdelavanje talarjev in baretov. 27 r Darila za vsako priliko! Frid. Hoffmann urar v Ljubljani, Dunajska cesta Popravila se priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst žepnih ur zlatih, srebrnih, is tole, jekla in nikla, kakor tudi stenskih ur, budilk in salonskih ur, vse samo dobre do najfinejše kvalitete po nizkih cenah. ITovo • 'ti v žepnih in stenskih arah so vedno v zalogi. 27 Izvršujejo najtočneje. Optični zavod J. P. GOLDSTEM Ljubljana, Pod trančo 1 priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih očal, lovskih in potnih daljnogledov, kakor tudi vseh optičnih predmetov. Zaloga fotografičnih aparatov. Vss v to stroko spadajoča popravila In vnanja naročila točno In ceno. 27 1 Pri nakupovanju suknenega in manu-fakturnega blaga se opozarja na tvrdko ---------■■■asas HUGOIHL v Ljubljani v Špitalskih ulicah štev. 4. Velika zaloga 27 suknenih ostankov. 34 Ustanovljeno Brata Eberl lita 1842. Ljubljana, Frančiškanske ulice 4. Pleskarska mojstra c. kr. drž. in c. kr. priv. 27 j ni ne železnice. Slikarja napisov. Stavbinska in pohištvena pleskarja. Prodaja oljnatih barv, lakov in firnežev na drobno in ns debelo. Velik* lzblrka dr. Sohoenfeld-ovih barv v tubah za akad. slikarje. Zaloga vsakovrstnih dopl&ev za pleskarje, sli* karje in zidarje, itedilneg-a mazila za hrastove pode, karbollneja itd. Posebno priporočava si. občinstvu najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo za likanja sobnih tal pod imenom „Rapldol'. Priporočava se tudi si. občinstvu za vse v najino stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah. j.^or Alojzij Erjavec /zU črevljarski mojster v Ljubljani, Čevljarski ulice 3. Po večletni sknBnji, kakor tudi po dovršenem strokovnem tečaju v Ljubljani c. kr. tehnologi čnega obrtnega muzeja na Dunaju mi je mogoče vstrezati vsem zahtevam svojih p. n. naročnikov. Priporočam se prečastiti duhovščini in si. občinstvu za obilno naročevanje raznovrstnih obuval. Delo je ceno, pošteno in trpežno. V zalogi so razna mazila, voščila za črno in rujavo obuvalo, ter rasne potrebščine za to obrt. 27 Mere u ihrujnjejo. — fuajia urofika uj ta pridut mm. Josip Oblak umetni in galanterijski strugar na €2 Unčah št. 99 fiilijalka: Šelenburgove ulice št. 1 priporoča svojo veliko zalogo strugarsklh del leelaege Isdellt«. Sprejema vsakovrstna naročila ter jih izvršuje hitro, ceno in kulantno. Istotako izvršuje vsakovrstna popravila v jantarju,*morski peni, kosti, rogu, lesu itd. 27 MODERCE natančno po životni meri za vsako starost, za vsaki život in v vsaki faconi ® ® @ ® @ priporoča @ ® @ ® UH M DII/ I/C URA v Ljubljani, Glavni trg ntlinllV AlNUH m ® štev. 17. ® .J ^27 Skladišče za modno blago, pozamentrije, trakove, čipke, svileno blago, perilo, a o a a a klobuke za dame, tkana in kratka roba na debelo in drobno, o a a a a Pekarija in slaščičarna Jakob Zalaznik Stari trg št. 21 Tu se dobiva 4krat na dan sveže, ukusno, zdravo In slastno pekarsko pecivo, vseh vrst kruh na vago, prepečenac (Vanille-Zwiebak), kakor tudi Spržen kruh^S hlebčki po 10, 15 In *~> kr. V slasčičarnlcl postrezam z najfinejšim nasladnlm pecivom in s finimi pristnimi likerji ter z Vermouth-vlnom. Posebno opozarjam na fine Indijanske krofe in napolnjene zavitke. 27 Tandem za moške fabrikat Durkopp, že nekoliko rabljen, je po ceni na prodaj. Več pove postrešček Filip Smrekar, ki stoji na vogln Špitalskih ulic, stanuje pa v Kolizeju, soba št. 125. (1340—3) Frodajalnico mešanega blaga v Mokronogu 3372-2) pri farni cerkvi, v sredini trga, odda v najem z dobrimi pogoji s 1. julijem t. I. oskrbništvo mokronoške graščine. Ljudevit Borovnik puitknr v Koro vi j ali (Ferlaeh) na Koroškem se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puSke so na c. kr. preskuSe-valnici in od mene preskuSene. — Hustro- e) (2692) vani ceniki zastonj. (25) * loeeeeeeeeoeeeooeoeeeeeooeeeeeo t) V Jfa prodaj je t) v Kožarjih pri Dobrovi hiš. št. 10. Hiša je enonadstropna, v jako dobrem stavbnem stanu, je s skalicami krita in ima v pritličji prostorno obokano vežo, prostorno kuhinjo, 1 večjo in 1 manjšo sobo, klet in shrambo, v nadstropju ima pa kuhinjo, 3 sobe in prostorno žitnico, iz katere se more z jednostavnim medzidom napraviti 2 večji svetli sobi, s 4. ali 3. okni. S hišo vred odproda se tudi tik hiše ležeč do 1000 sežnjev velik kos sadnega vrta, ki je z mladim sadnim drevjem obsajen. Ta hiša je jako prikladna za letovišče. — Natančneja pojasnila daje pisarna dr. "BULm lludnika V ■ J ubij rt ii 1. Kongresni trg št. 14. (1389—1) Mnogo boljši je Rlobus snažilni ekstrakt tvrdke Najnovejše odlikovanje: zlata svetinja Svetovna razstava v Parizu 1900 Koleitima razstara kem. industrij«. Fritz Schulz jun. Akt.-Ges. Leipzig, Eger (Heb). i. 2 (996- 3) IDoioiva se povsod. ©i©!© ©•©l©l©i©l©l®l©l©l©l©l® © JKed. univ. Dr- J(art Zakrajšček ordinira s 1. julijem t. I. počenši —v Škof ji toki na Glavnem trgu (v hiši gosp. nadučitelja Jr. Pape) od 9.—12. ure dopoludue. (1374-1) Izvršuje tudi zobozdravniške operacije. ©i©i©i©i©i©i©i©i©i©i©i®i©i©i©i® Žrebanje, dne 1. julija (957-11) Promese h kreditnim srečkam a K 12' 2 . . Glavni dobitek. K 300.000' K 42.000' Žrebanje, dne 15. julija Promese k Salm-srečkam a K 9' 2 .... se dobe pri ljubljanski kreditni banki v Ljubljani. oooeooooooooooooooooooooooooooooo « o o « * « « P. n. občinstvo in cenjene goste uljudno opozarjam na prenovitev in otvoritev gostilne pri ..deteljici" (Kleeblatt) v Florjanski ulici. Skrbelo se bode za točno postrežbo, priMtno pij m-o In dobro kuhinjo, tudi se sprejmejo naročniki na hrano. Pri gostilni se nahaja dvorišče za halliieanje, v gcoMtilnl pa glaMOvlr. (1380—1) Za mnogobrojen obisk priporoča se uljudno krčmarica. * ft ft ft ftftftttftftftftftftftftftftftftftftftftftftftftttftftftftftftftft Razpis učiteljske službe za risanje. Na tukajšnji obrtno nadaljevalni Soli oddati je učiteljsko mesto zts rl-sanjc, in sicer v IL tečaju po 3 are na teden za nauk o protjekcjji in v III. tečaja po 3 are na teden za strokovno risanje za klesarje (kamnoseke). — Vaeh C ar se lahko izpolni v enem dneva Učna nagrada se določi po dogovora. Potnina se posebej plača. Prosilci naj svoje dokumentirane prošnje dopoSljejo podpisanemu odbora do tint* tO. avgusta t. 1. Šolski odbor obrtno-nadaljevalne šole za klesarje v Nabrežini, dne 16. junija 1901. (1311-3) i p s * p m p i m Mizarska zadruga & v Gorici (Solkan) *Ž> na Primorskem <*■ naznanja slavnemu občinstvu, gospodom trgovcem in založnikom pohištva, da ima (1269-2) veliko zalogo veliko zalogo izgotovljenega pohištva vseh slogov v Solkanu pri Gorici Naznanjamo, da smo prevzeli dosedanjo trgovino pohištva tvrdke Ant. Černigoja v Trstu, Via Piazza vecchia štev. 1, katero bodemo vodili pod jednakim imenom. fSH&sf i&ffc na Primorskem. Kar ni v zalogi, se izvrši točno po naročilu v najkrajšem času. mtmM = Cene zmerne. = Delo je lično ter dobro osušeno. i* * m m i * * v 1 Važno! Za Važno! oospodinje, trgovce, živinorejce. Najboljša in najcenejša postrežba za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine Itd. tudi po Knelppu, ustne vode In zobni prašek, ribje olje, redilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fbtojrrafiene aparate in po-trebsetne, kirurgična obvezila vsake vrste, sredstva za desinfekcijo, vosek in paste za tla itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma In konjaka. — Zaloga svežih mineralnih vod In solij za kopel. 27 Oblastv. konces. oddaja strupov. Za £lvlnore|ee posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, soliter, enejan, kolmož, krmilno apno i. t. d. Vnanja naročila izvršujejo se točno in solidno. Drogerija Anton Kane Ljubljana, Šelenburgove ulice št. 3 Ww* W* Zajoc 27 urar, trgovina z zlatnino in srebrnino Ljubljana, Stari trg št. 28 priporoča svojov veliko zalogo raznovrstnih svlearsklh žepnih In stenskih ur. Nikelnasta remontoar ura. ... od gld. 1*90. Srebrna cilinder remontoar ura „ „ • Trgovina vseh optlenlh predmetov t očal, barometrov, termometrov, daljnogledov. Popravile m izvrtajejo natančno in i jamstvom. Anton Presker krojač in dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov Ljubljana, Sv.Petra cesta št. 6 priporoča svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, 27 jopic in plaščev za gospe, uepremočljivih havelokov itd. Obleke po meri se po najnovejših uzorcih in po najnižjih cenah solidno in najhitreje izgotovljajo. Prodaja na drobno in debelo. Ceniki brezplačno. Klobuke najnovejši facone priporočam J. S. Benedikt 27 Ljubljana, Stari trg, tik moje glavne prodajalne na voglu. Pod Trančo it. 2. s? Veliko zalogo priporoča lfcV^'j. Soklič. Dragotin Košak X zlatar $ 27 Ljubljana, Sv, Petra cesta št. 4. Velika zaloa;a razne zlatnine ln prstanov. Popravila in vsa v mojo stroko spadajoCa dela se ceno in točno izvrše". ■m \*mmm imamma Ljubljana, Židovske ulice štev. 4. Velika zaloga obuval lastnega Izdelka za dame, gospode In otroke Je vedno na Izbero. VsakerSna naročila izvršujejo ae točno in po nizki ceni. Vse mere ae shranjujejo in zaznamenujejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati. 27 f Josip Reich 4 likanje snkna, barvanja in r> kemična spiralnica ► Poljanski nasip — Ozke ulice št. 4 j> ► se priporoča za vsa v to stroko spadajoča 27 dela. Postrežba totaa. ■ Oene nlske. Fran Oeiier I LJUBLJANA, Stavi trg »t. 1.1 27 Prva in najstarejša zaloga šivalnih strojev. Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstne slamoreznlce in mlatilnlce, katere se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. — Ceniki zastonj In poštnina prosti. Avgust Repič, sodar | Ljubljana, Kolizejske ulice štev. 16 f (tt Trnova tt*. ) * izdeluje, prodaja in popravlja vsakovrstne J PSST »ode TSJ f po najnižjih eenah. 27 £ Eupnje ln prodaja staro vinsko posodo. | Ign. Fasching-a vdove 27 ključavničarstvo Poljanski nasip št. 8 (Reichova hiša) priporoča svojo bogato zalogo štedilnih ognjišč najprlprostejših kakor tudi najfinejših, z 2olto medjo ali mesingom montiranih za obklade z pečnicami ali kahlami. Popravljanja hitro In po ceni. Vnanja naročila se hitro izvrsd Muanoumm-Mam ■a^ Zastopnik: (658-12) 3 CJ i- Q_ Fr. Čud en, trgovina s kolesi, v Ljubljani. 3 7T CD ■ Prva ■ V. P.viDlČ & Co. v Ljubljani"' ponujajo po najnižjih eenali vsak.ok.oll množino zidarske opeke zarezane strešne opeke (Stranjsfalzzlegcl) ni tleče in črne, z zraven spadaj očo • stekleno zarezano opeko in strešnimi okni iz vlitega železa ^ lončene peči in štedilnike ^ lastnega izdelka Boman-ceirient lastnega izdelka Dovški portland-cement kakor vse v stavbinsko stroko spadajoče predmete. (uoa-8) VST Najnižje cena!!! "SSO 9919 100 do 300 goldinarjev na mesec lahko zaslužijo osobe vsacega stana v vseh krajih gotovo in pošteno brez kapitala in rizike 8 prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. — Ponudbe na: Ludwig Osterrelcher, VIII., Deutsche gasse 8, Budapest. (1158—5) „Narodni dom". V soboto, dne 29. junija 1.1. koncert vojaške godbe. Pri vsakem vremenu. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 25 kr. (1385) Ljudevit Masarvk. Odda se takoj v najem stara renomirana gostili „pri reškem mestu" in dobro vpeljana in več let poslujoča mesnica z vso opravo vred v St. Petru na Aotran J-«kem pod ugodnimi pogoji. K mesnici pripada klavnim z vodnjakom, ledenica in drugi za ta obrt potrebni prostori. (1313—4) Natančneja pojasnila daje Amalija E«a-vrenele v Št. Petru na Notranjskem. Ali imate že hlače ali kak rob obleke podložen z amerikanskim lepilnim pramenom (..kletie- litze")? Ali imate že suknjo ali paletot izdelan in podložen z amerikanskim lepilnim pramenom v okrajkih? Če ne, tedaj poskusite, in čudili se bodete gladkemu robu, ki je trpežnejši in cenejši nego šivano delo, in kakor jegulja gladkemu okrajku suknje, ki se nikdar ne napne. V četrt ure je gotov vsak rob. Ne loči se nikdar, tudi ako se zmoči. Porabi se lahko za debele in tanke, temne in svetle vrste blaga. Samoprodajo za posamna mesta je še oddati. Kjer se ne dobi. je razpošiljamo naravnost proti vpošiljatvi zneska ali pa proti povzetju. • «> »» SO kr., SO mm »Id. :$••»«. lOO in gld. «• . (.1327—2) Jos'p Bauer & sin, Innsbruck. ova žlahtna kupa (IEca.elxa.-u.te) (871—6) —Jjf- dij etični naravni liker iz planinskih zelišč, destiliran, prijetnega okusa, želodec krep-čujoč. Na lovu ali pri Izletih vodi primešan izborno okrepča-len. Najbolje priporočeno domare sredstvo. Ces. kralj. *ŽH5l dež. priv. tovarna za likerje AlLMermraJec. Najboljša uporaba Kar največ in najfinejšega surovega * *'Vijmasla! Le mogoče, če se mleku odvzame smetana po Alfa-Separator-ju. 500 prvih priznanj; v Parizu 1900 „Grand-Prix". v* milijona tacifi strojev v rabi! Uravniijejo se pasterizerske naprave za transport mleka. Se lahko prenaša na planino. Vsi drugi stroji za mlekarstvo. Popolne oprave za dobivanje sirotke na roko ln parno moč. ♦ ■ Načrti proračuni. • ♦ (470) Akcijska družba (18) Alf a-Separator Dunaj, XVI. Ganglbauergasse 29. Ceniki, poučne brošure brezplačno. Oragotin pae tapetni^ in prcpregar iUMi.in.iuiiiii.iiiUiiiUitj" i >afiS!tSU!Xl Ljubljana, Gradišče št. 5 priporočam svojo novo ustanovljeno delavnico in zalogo blaga p. n. občinstvu ter se usojam opozoriti na sledeče ugodnosti: Deloval sem več let v svojem obrtu pri največjih tvrdkah ter sem se izuril tako, da mi je mogoče najfinej&a tapetniška in preprogarska dela okusno in moderno izdelovati. Priporočam fino izdelane garniture za salone, divane za Jedilne sobe, otomane, modroce, lično izdelane stole in drugo pohištvo po najnižji ceni. Tapetirane sobe in preproge po sobah na najnovejši način in okusno izdelane po najnižji ceni. Dalje sprejemam tudi prenarejanja starih stvari, ter jim dam novo moderno obliko. — P. n. občinstvo dobi torej pri meni zanesljivo dobre mizarske in tapetniške Izdelke, s kojimi bode gotovo zadovoljno. '1378—1) i i i i Franja Meršol * Ljubljana * Mestni trg 18 priporoča svojo bogato zalogo pričetih ln Izvršenih ženskih ročnih Izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojaških potrebščin, ter raznega drobnega blaga — vse po zelo zmernih cenah. (1331-2) Monograml ln risarije se v poljubnih bojah in slogih vvezujejo na vsa-keršno blago. — Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno. Velika zaloga (101&0) Styria Jranco —HSTYRH.V hoffer sinov skih Peugeot-, Austria-koles. Pneumatik! I katere nudim po Isti eenl, kakor tovarna. Pristne švicarske žepne ure, budilke, stenske ure, verižice, prstane itd. itd. Namizne oprave (Besteck). rfpj^ Najboljši šivalni stroji. Najnižje cene in jamstvo! Z vsem spoštovanjem Fp- Čuden, '2$>\^0!$ urar in trgovec, na Mestnem M^kMf trgu št. 25, nasproti rotovža. Ceniki brezplačno in poštnine prosto mm Kupuj pa „le v steklenicah". Jan. Fabian F. Groschl C. Holzer Ivan Jebačin "V lijunljanl pri goipodih I A. Kane, drog. Jožef Kordin I T. Mencinger C. Karinger Anton Krisper flv. Perdananasl. Mihael Kastner Peter Lassnik Rudolf Petrič Edmund Kavčič Kari Lexander ! Karol PlaninSek Anton Ječminek | Kham & Murnik | A. Lilleg j J. C. Roger Bled: Oton W6lfling, P. Homan. Krško: F. H. Aumana sin, R CrnomIJ: Andrej Lackner, Karol j Engelsberger. Muller. B. Schweiger, A. Zurc., Litija: Lebinger & Bergmann. A. Šarabon Viktor Schiffer M. Spreitzer Anton Stacul Fran Stupica M. E. Supan Ferd. Terdina J. Tonich Uradniško - kon-sumno društvo. Draga: P. S. Turk Hrib: A. Bučar, Fran Kovač. Idrija: A. Jelenec, Jan. Kramar. Kamnik: Anton Pintar, Fran Šubelj. Kočevje: M. Kom, F. Schleimer, Fr. Loy, P. Peče, J. Rothel. Kostanjevica: Alojzij Gač. Kranj: Fran Dolenc, Vilj. Killer, J. Krenner, Adolf Kreuzberger, Jan. Majdič, Karol Šavnik, lekarnar pri sv. Trojici. Lož: F. Kovač Mirna: Jos. Schuller. Mokronog: J. Errath, B. Sbil, pri Skolu. Novo mesto: Kussel & Končan, Adolf Pauser. Polhovi Gradec: J. Ana Leben. Postojna: Anton Ditrich, K. Cefe- rin, G. Pikel. Radeče: J. Trepečnik, I. občno rade&ko konsumno društvo, J. Haller. (836—9) Radovljica: L. Fiirsager, Friderik Homan, Oton Homaa. Sodražica: Jean Levstik. Škofja Loka: E. Burdvch M. Žigon. Šiška: J. C. Juvančič. Travnik: G. Bartol. Trebnje: Jakob Petrovčič. Tržič: Fr. Raitharek Velike Lašče: Frd. M. Doganoc. Vipava, Vrpolje. Fran Kobal. Vrhnika: M. Briley. Zagorje: R E. Mihelčič, Jan. Muller sen. Žužemberk: Jakob Dereani. Stenograf z lepo pisavo, dobrim konceptom v slovenščini in nemSčni, se sprejme pri večjem industrijskem podjetju na deželi. (1373—2) Ponudb« naj se poSliejo pod ,.Stenograf" na upravništvo .Slov. Narod*". Razpis službe občinskega tajnika. Plača 1000 K na leto. Zahteva se v govoru in pisavi zmožnost slovenskega, italijanskega in nemSkega jezika. Glasbeno izobraženi imajo orednost Prošnje do 1. avgusta t. 1. Županstvo v Sežani dne" 20. junija 1901. (1328-2* Do 1. januvarja 1902 mtm* odda služba zdravnika bratovskega sklada kranjske industrijske družbe na Jesenicah. (1330—3) Prosilci za to službo, ki so dlje časa izvrševali svoj poklic praktično, posebno v kakem kirurgičnem oddelku, naj vlože" svoje prošnje do konca avjrusta 1901 pri rav nateljstvu kraniske industrijske družbe. Potrebno je znanje kakega slovanskega jezika. Prosto atanovanje. Plača po di govoru Kranjska industrijska družba na Jesenicah, Kranjsko. Sloveči profesorji zdravilstva in zdravniki priporočajo kot žcloder kot prebav- . -jljenje in te pospe- lekarnarja Piccoli p ) g v Ljubljani dvornega založnika g Nj. Svetosti papeža aA a a AAAiAaAaaaaaaAaaaaA Sujoče sredstvo £ posebno onim, trpe" na navadnem i«- J «■» m - Razpošilja se proti povzetju v škatljicab po II. 12 in več stekleničic. (1368-36) Popolna hrana, stanovanje, kopel, oskrbovanje, postrežba na dan od 4 K 50 vin. naprej. — V (839-11) maju in septembru še ceneje. Zdravilišče Krapinske Toplice nit II rvatskrui od zagorjanske železniške po staje ,,Zabok-Krapinske-Toplice" oddaljene za jedno uro vožme. so odprte od 15. aprila de konca oktobra. 30° do 35J R gorke akrototerme. ki eminentno uplivajo proti protinu, mišični in členski revml, In njih posledičnim boleznim, pr iskil, nevralgiji, kožnih boleznih in ranah, kronični Brightijevi bolezni, otrpnjenju, pri naj raz ličnejših ženskih boleznih. — Velike basinske polne, separatne kopeli, kopeii v mramornatih banjah in prsne kopeli, izvrstno urejene potilnice (8udariji\ masaža, elektrika, Šved. zdravilna gimnastika. — Udobna stanovanja. Dobre in ne drage restavracije; stalna topliška godba. Obširni senčni sprehodi itd. Od 1. maja vsak dan zveza po postnih omnibusih s postajo Zabok-Krapinske Toplice. Kopališki zdravnik dr. Ed. Mai. — Brc šure se dt>be t vseh knjigarnah. Prospekte in pojasnila pošilja kopališko ravnateljstvo. raste domače mazilo Iz lekarne k B. FHAGNER-ja v Pragi Je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero ohrani rane čiste in varuje vnetja in bolečine manjša ter hladi. V puslcah a 35 kr. in 25 kr., po pošti S kr. vtc. Razccailja se vsak dan. Ako se vpošlje naprej gld. 158, se pošljejo 4/1 pušice, ali za gld. 168 62 pušic, ali za gld. 2 30 6 1 pušic, ali za gld. 248 9,2 pušic franko na vse postaje avstro-ogrske monarhije. ' Vsi deli embalaže imajo zraven stu-ječu zakonito de-ponovano varsi-veno znamko. Glavna zalcgrst: B. FRAGNER, c. in kr. dvorn dobavitelj lekarna ,.pri erneiii orlu" Praga Mala strana, ogel Nerudove ulice 203. Zaloge v lekarnah Avstro-Ogereke. V LJubljani se dobiva pri gospodih lekar-jih: C. Piccoli, U. pl. Trnkoczy, M. Mar-b detschlager, J. Mayr. 1742-21 Izdajatelj in odgovorni urednik: Jos ip Nolli. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.