S. Številka.
1 llitlliil. i Utrta. 9. juuiFja 1113.
XLV1. IB10.
•
•Slovenski Narod" velja:
v Ljubljani na dom dostavljen:
celo leto ....... K 24-—
pol leta......, . 12*—
četrt leta    •••••• . 6'—
na mesec...... »   2*—
v upravništvu prejemati:
celo leto.......K 22«—
pol leta •••••«•   , 11*—
četrt leta 5*50
na mesec   ..i...* 1*90
Dopis! naj se frankirajo.   Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo i Knaflova ulica st 5 (v pritličju levo), tolefon ftt. 34.
Iahaja vsak dara svete* ftasrzenUi nedeljo In praznike.
In sera ti veljajo: peterostopna petit vrata za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. Pti večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo nefečnine, reklamacije, inserati itd to je administrativne stvari.
- Posamezna številka veli a 10 vinarjev.--
K a pismena naročila brez istodobna vposUtve naročnine se ne ozira. .Narodna tiskarna" telefon st. 85.
.Slovenski Narod* velja po pošti, za Avstro-Ogrsko: i za Nemčijo:
celo leto , pol leta . četrt leta na mesec
K 25-—
. 6*50 . 2-30
celo leto .
K 3fr—
za Ameriko in vse druge dežele; celo leto . • •     • . • K 35*—
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravništvo (spodaj, dvorišče levo), Knailova olica: št. 5 telefon št. 85
Mir na Balhanu.
Dunaj, 7. januarja.
V petek so stavili balkanski delegati zastopnikom Turčije ultimatum v katerem so zahtevali odgovor z "da« ali »ne« na naslednje zahteve: predajo Odrina, resignacijo na Kreto in egejske otoke. Dali so Turkom čas do ponedeljka. »Zakaj do ponedeljka?« je oblastno vprašal Rešid paša. Če hočete vam odgovorimo že jutri!« »E, pa dobro.« so dejali balkanski delegati. — Toda v soboto je isti Rešid paša prišel prosit srbskega delegata Novakoviča, ki je bil kot predsednik na vrsti, da naj obvelja prvotni termin — češ niso nam še došk instrukcije. Čez nedeljo so se vršila intenzivna posvetovanja mirovnih delegatov med seboj in z zastopniki velesil. Kakor se iz popolnoma zanesljivega vira zatrjuje, je Rešid paša angleškega zunanjega ministra obvestil, da bi bila Turčija pri-pavljena ugoditi ultimatu, ako bi se Kiamil paša ne bal revolucije v Cari-radu, katero pripravlja z šovinističnimi 's,esli operujoča mladoturška ranka.
Pod vtiskom te turške zaupne jave so veleposlaniki pregovorili alkanske   delegate,   da so obljubili
> potrpežljivost in izjavili, da nočejo definitivno prerušiti pogajanj, tudi če bi turški delegati dali popolnoma nepovoljen odgovor.
Balkanski delegati so to tem lažje storili, ker so vedeli, da se Turčija ne more dolgo upirati in ker so si svesti, da se Evropa boji obnovitve vojske in je pripravljena vse storiti, da jo prepreči. Grožnja z obnovitvijo je torej bolj učinkujoče orožje, kakor pa obnovitev sama. Končno je balkanskim diplomatom tudi jasno, da nova vojska ne more doseči večjih uspehov, da ne more sultana pregnati iz Carivrrada, ker bi se dvignile velevlasti proti temu kakor eden mož. Žrtvovati nove hekatombe dragocenih življenj, samo da preženejo Turke izpred Čataldže ter jim še enkrat stopijo na tilnik — to bi bila previsoka cena za uspeh, ki itak ne more izostati in katerega bo rodil — potek časa. Že poročajo izpred Odrina, da so pričela pogajanja radi kapitulacije in na vsak način je pričakovati skorajšnjega padca trdnjave. S tem
pa bo situacija visoke porte znatno I olajšana, kajti kar se nahaja že itak v sovražnikovih rokah, to se ne da potem več dobiti nazaj drugače, kakor z orožjem. V luči te argumentacije je lahko razumeti zakaj je eden izmed diplomatov izjavil: mir je virtuelno že podpisan.
Balkanska zveza je ustregla turški prošnji ter pripušča, da igrajo Rešid paša in njegovi še nekoliko komedije za svojo carigradsko publiko. Zaeno pa so balkanski delegati izvršili v konferenci spreten manever, ki nalaga vso odgovornost za razvoj bodočih dogodkov — Turčiji. Gotovi nesrečni slučaji seveda še niso izključeni — politika ne pozna logike — toda karkoli se zgodi, za vse bo Turčija v prvi vrsti odgovorna. Znameniti diplomatski manever balkanskih delegatov obstoja v tem, da je predsedujoči del. Novaković sejo le suspendiral ter izjavil, da je nadaljevanje mirovnih pogajanj v tem trenutku mogoče, čim podajo turški delegati zadovoljiv odgovor. Ker pa je kot predsednik za prihodnjo sejo na vrsti Rešid paša, more le-ta edini sklicati sejo, čim ima pripravljen povoljni odgovor. Ali pa: Turčija noče pod nobenim pogojem akceptirati ultimata — v tem slučaju pa mora ona sama odpovedati premirje, ker balkanski delegati so izjavili — da hočejo čakati. Turčija se nahaja v slepi ulici, balkanski delegati so ji nagnali Evropo na vrat in že so se začeli v Londonu veleposlaniki dogovarjati glede kolektivne intervencije v Carigradu, kjer hočejo odločno svariti naj Turčija ne igra več dolgo z ognjem — ko leži po celi Evropi toliko netiva.
Navzlic suspendiranju mirovnih pogajanj je torej mir med Turčijo in Balkansko zvezo zasiguran. Žal, da o splošnem evropejskem položaju ni mogoče izrem' enake sodbe.
ki pospešujejo izvolitev vladnih kreatur. Tako n. pr. dobe po Luka-esevi osnovi volilno pravico vse, od vlade ali veleposestnikov odvisne osebe, dočim se otežkočuje volilna pravica neodvisnih oseb. Volilna pravica se obeta vsem uradnikom, uradnim slugam, železniškim nastav-ljencem, oskrbnikom in drugim enakim osebam, ki so odvisne od veleposestnika, dočim S2 volilna pravica samostojnih trgovcev, obrtnikov in predvsem poljedelcev kolikor mogoče omejuje. Vse to dokazuje, da bo novo voliino pravo pravzaprav mnogo slabejše nego sedanje.
O tem, da se volilni zakon za nemadžarske narodnosti mnogo poslabša, niti govoriti ni treba. Poslabša se aktivna volilna pravica s tem, da se izločujejo vsi analfabeti, predvsem Romunci, poslabša pa se tudi pasivna volilna pravica, kajti po tej osnovi izgubi pasivno volilno rravi-co za 5 do 10 let vsakdo, ki je bil obsojen po § 172. kaz. zak., t. j. zaradi ščuvanja proti Madžarom in enakih političnih deliktov. Vsak Slovak-urednik aH politik — ki je bil nekaj časa gost ogrske države v Vacovu ali Segedinu, izgubi pasivno volilno pravico. Po tej osnovi nimajo n. pr. pasivne volilne pravice Hurban-Va-jansky, Milan Hodža, dr. Milan Ivanka, dr. Šrobar, ka^ti vsi ti so bili že zaprti zaradi »ščuvanja proti madžarski narodnosti.«
SlouaRl in nnrsho volilna reforma.
Z Lukacsevo osnovo volilne reforme se peča tudi »Slovcn. Den« in razumljivo je, da ni zadovoljen ž njo. Osnova ima vse polno raznih določil, s katerimi se onemc'/očuje izvolitev  opozicijonalnega kandidata in
Med vojno in mirom.
Mednarodni položaj.
Velesile v Carigradu še niso storile nobenega koraka. Upati je, kakor piše »Echo de Pariš«, da bodo velesile tekom treh dni zelo energično posredovale v Carigradu. Velesile nameravajo namreč nastopiti skupno in eventualno demonstrirati z vojnimi brodovji pred Carigradom. Najprej pa je treba, da so velesile edine, kaj hočejo zahtevati. Zlasti Poincare in sir Edvard Grey se trudita doseči ta sporazum.
Kakor poročajo z Dunaja, so do-b;li veleposlaniki v Carigradu instrukcijo, da se naj pripravijo za eventualni skupni nastop pri porti. Velesile same bodo določile samo principijalne podlage cele akcije, določitev detajlov pa bodo prepustile
veleposlanikom v Carigradu. De-marcha velesil pri porti se bo izvršila kolektivno.
Nota, ki jo bodo podali poslaniki vseh velesil, bo najprej opozorila na to, da je zahtevala Turčija mirovna pogajanja. Nato pa bo energično poudarjala, da je treba za ohranitev miru stalne meje, med tem ko garantirajo velesile, da bodo dosegle od Balkanske zveze za mohamedance precizne garancije in obzir na grobove kalifov in na mošeje. Kar se tiče otokov, je zadeva manj težka, ker se je Turčija že sedaj odrekla Kreti in bi najbrže bila pripravljena odreči se tudi bolj oddaljenim otokom.
Težkoče obstojajo tedaj le glede ostalih otokov. Velesile bodo sicer zahtevale od Turčije, da se odpove vsem otokom, vendar pa je mnenje upravičeno, da ostanejo Turčiji otoki pred Dardanelami. Grki najbrže tudi ne dobe otokov Kios in Mitilene.
Poleg tega se bo nota dotaknila tudi financijalnega vprašanja in obljubila Turčiji pomoč, ki jo potrebuje. Londonski poročevalec lista»Temps« izve tozadevno, da bo dobila Turčija takoj 500.000 funtov, to je kakih 12 milijonov kron kot brezpogojno posojilo. Te vsote pa Turčija ne sme uporabiti za vojne izdatke, marveč naj se izplačajo iz te vsote uradnikom plače, da se preprečijo nemiri zlasti v Aziji. Banke, ki posodijo Turčiji to vsoto, ji bodo izročile na dan, ko se mir podpiše, enako veliko svoto in pozneje še enkrat ravno tako veliko svoto.
Velik pomen se pripisuje sestanku bolgarskega šefa generalnega štaba s turškim vojnim (ne zunanjim) ministrom pri Čataldži. Dasiravno se o tej konfrenci ne izve ničesar natančnega in je celo mogoče, da se izkaže ta vest kot neresnična, se vendar govori, da je šlo na tem sestanku pred vsem za predajo Odrina. »Lo-kalanzeiger« je mnenja, da bo dobila turška posadka v Odrinu prost odhod z vsemi vojaškimi častmi.
Kar se tiče Drača, se izve, da se pripravljajo Srbi pristanišče in mesto zapustiti, seveda le pod pogojem, da se sklene mir. Reuterjev biro izve, da bodo dobile velesile danes tozadevno uradno obvestilo, da je sklenila Srbija v interesu splošnega miru prinesti žrtev, da takoj po sklenjenem miru potegne svoje vojaštvo od obali Jadranskega morja. S tem svojim korakom upa Srbija, da bo dokazala
vsej Evropi svojo skrajno zmernost in upa, da Evropa od nje ne bo zahtevala še nadaljnih žrtev, ki bi jih Srbija ne mogla več prinesti.
Kar se tiče suspenzacije mirovnih pogajanj, poroča »Lokalanzei-ger« iz Pariza, da so hoteli bolgarski delegati v ponedeljek prekiniti pogajanja in odpovedati premirje, nakar bi se bila vojna zopet začela. Poka-zalo pa se je baje, da tega ne žele niti Srbi, niti Grki, zlasti ker za sebe ne bi mogli ničesar več pridobiti.
Da se tudi v Carigradu zavedajo, da Odrin ne more priti nikdar več nazaj v turške roke, dokazuje očivid-no izmišljen članek »Ikdama«, ki pravi, da je angleški državni tajnik, sir Edvard Grey, predlagal, da naj se ustvari nevtralni pas med Turčijo in Bolgarsko. Bolgari so s svojimi velikanskimi zmagami vcepili Turčiji tak strah, da si Turki žele tako nevtralno pokrajino. V ta nevtralni pas pa naj spada tudi odrinski vilajet, če-gar upravo naj dobe uradniki, ki bi bili v turški službi. Enak predlog se bo stavil baje tudi glede otokov, »lkdam« pri tem ni pomislil na to, da Balkanska zveza take rešitve ne bo sprejela.
Najbolj opasno je v tem trenotku razmerje med Bolgarsko in Romunsko. Bolgari bi radi zavlekli tozadevno odločitev tako dolgo, da se sklene mir, Romunska pa zahteva, da se odloči Bolgarska še predno je mir sklenjen. Kakor poročajo z Dunaja, do sedaj še ni prišlo do zbliža-nja med naziranjem Bolgarske in Romunske, vendar ni momentno povoda za bojazen. Res kaže zlasti vladno romunsko časopisje že nekaj dni veliko nervoznost, zlasti ker bolgarska vlada noče privoliti niti približno v tako regulacijo meje, kakor to zahteva Romunska. Kljub temu se pričakuje, da pride do mirne rešitve tudi tega kritčnega vprašanja. Seveda dunajski nemški listi tudi v tem trenotku ne morejo zatajiti svojega slovanožrstva ter to pot enkrat Bolgarski groze z avstrijskim vojaštvom.
Predsednik bolgarskega sobranja dr. Danev se je tozadevno izrazil napram nekemu časnikarju, da ' se Bolgarska ne more o tem vprašanju pogajati, predno ni mir sklenjen. »Neue freie Presse« pa izve od svojega londonskega poročevalca, da se je izrazil romunski notranji minister Jonescu, da je samo enkrat govoril
LISTEK.
Skrivnost hiše lit. W.
Roman;
Angleški spisal J. Storer Clousten.
(Dalje.)
Skof je seveda zapazil pojave, ki so spremljali izraz veselja njegovega gostitelja; ostro je motril svojega bratranca in potem rekel:
»Upam, da mi bo Harriet kaj natančnejšega in zanesljivejšega povedala o svojem potovanju — ti boš gotovo na to ravno tako radoveden, kakor jaz.«
Ni ga bilo dostojanstvenika anglikanskega veroizpovedanja, ki bi znal svojim podložnikom tako imponirati, kakor bedfordski škof; edina izjema je bil mogoče kanonik na Fidži - otokih, ki je bil v svoji mladosti ljudožerec. Z orlovskim očesom je zapazil že prvi simptom slabe vesti in držal se je načela, da ne neha in ne neha, dokler ni dognal, kak greh je storil njegov brat v Kristu, ki je stopil s pravega pota.
Podvojil je sedaj svojo pozornost; nič, pa že prav nič ni ušlo njegovemu ostremu pogledu in kmalu je imel zadoščenje, da je nekaj zapazil, kar je znatno povečalo respekt,
ki ga je sam imel pred svojo bistroumnostjo.
Ko sta gospoda stopila v knjižnico, da bi tamkaj pila črno kavo in pušila, je škof zapazil, kako čudo-lepa je hišna. Med obedom, ki mu je bi! tako pri srcu, kakor sveta cerkev, je pač zapazil, da se giblje v sobi še neka tretja oseba, ali med jedjo je njegova pozornost veljala le temu, kar je bilo postavljeno na mizo in vse drugo zanj sploh ni eksistiralo. Izredna lepota mladega dekleta je zdaj vzbudila v njem težke misli; odslej je samo gubančil čelo in mislil. Če je bil zdaj tudi škof — nekoč je bil tudi mož. A tudi pozneje se je vsled svojih službenih dolžnosti seznanil z mnogimi moškimi slabostmi in — kakor je vsakemu pripovedoval, kdor je hotel poslušati — s takimi, da bi jih najraje ne bil nikoli izvedel. Zdaj je nekako čutil, da je nevarnost v bližini. Pazno je ogledoval mlado dekle, ki se je s popolnoma nepotrebno ljubeznjivostjo nagnilo k hišnemu gospodarju in mu ponudilo skodelico. Ni mu ušlo, da se je Irvin nervozno igral z žličico, ki mu je potem padla iz rok in ki jo je na to s posebno nespretnostjo sam pobral; niti je prezrl, kako bedasto se je Mo-Iyneux smehljal, ko se je lepi obrazek k njemu nagnil. Prisegel bi bil, da je tedaj tudi na njenih ustnicah pojavil lahen nasmeh in smrtno gotov je bil, da je v naslednjem trenotku vidno zarudela, ko jo je zadel po«
gled iz njegovega škofovskega očesa. Takoj na to je zapustila sobo.
Škof je zamišljen izpil svojo kavo in ugibal nekaj minut predno je rekel:
»Ko sem bil zadnjič tukaj, nisem videl tega dekleta, Irvin.«
Zapazil je, kako se je njegov bratranec pri teh besedah zganil in si je znal to s svojo nenavadno bistroumnostjo hitro raztolmačiti.
»Ne, mislim da ne,« je odgovoril hišni gospodar.
Prevzvišeni njegov sorodnik ga je začel še ostreje opazovati, ko je bil napravil opomnjo:
»Ne morem ravno reči, da bi hotel dekleta take zunanjosti imeti v hiši.«
In zopet je njegova bistroumnost dosegla uspeh; Irvin je namreč z večjo živahnostjo, kakor jo je ves večer pokazal, hitel izjaviti:
»To je prav čedno, ljubko dekle in zagotovljam te, da je tudi nenavadno fino dekle.«
»Hm,« je zakašljal škof. »Ali ima tvoja žena enako dobro mnenje o tem dekletu?«
»Da — to se pravi — imela je tako mnenje,« je po kratkem premišljevanju rekel hišni gospodar.
»Ah! Smem-li vprašati, zakaj je premenila svojo sodbo?«
»Zgodila se je mala neprijetnost — prav neznatna malenkost,« je dejal Irvin in Je prišel v zadrego. »Harriet je dekletu to malenkost tako za-
merila, da nas Eva žal — žal zapusti.«
»Tebi to pač ni prav?«
»Ne, prav nerad vidim, da pojde od nas.«
»Kdaj se je to zgodilo?«
»Šele danes zjutraj,« je neprevidno odgovoril Irvin.
»Danes zjutraj? Torej tik predno je tvoja žena nastopila svoje skrivnostno potovanje?« je vzkliknil škof.
Pod kritičnimi pogledi svojega pi evzvišenega sorodnika je bilo Ir-vinu zopet skrajno neprijetno pri srcu.
»Več ali manj je tako,« se je glasil njegov čudni odgovor.
Škof ga je gledal na način, ki je še povečeval njegovo zadrego, česar pa prelat nikakor ni nameraval.
»Mili bog, kaj se godi tu,« si je mislil škof; »kako dobro je, da sem sklenil tukaj prenočiti.«
Odslej je govoril le skrajno malo, mislil pa toliko več. Ko je naposled šel k počitku, se je poslovil s skrivnostno izjavo:
»Da, Irvin, še to sem ti hotel reči, da spim pri nezaklenjenih vratih in da me vzbudi vsak najmanjši šum. Lahko noč.«
Naslednje jutro sta gospoda skupaj zajutrkovala, a govorila sta jako malo. Vendar je vse njiju vedenje jasno izražalo razloček med dobro in med slabo vestjo. Irvin Molyneux je samo poskušal svoj čai. drobil pecivo
in poznalo se mu je, s kako težavo je zavžil košček izvrstne zajutrkovalne slanine; škof je pa izpil dve polni skodelici Čaja, si odrezal dva kosa slanine, zavžil eno mehko jajce ir izpraznil košarico s pecivom.
Po zajutreku je šel škof v knjižnico, čital »Times« in pogledal od časa do časa na uro. Hišni gospodar se je oprostil in je izginil; izostal je pa tako dolgo, da je gost v tem videl nov dokaz njegove slabe vesti.
' Ob tričetrt na enajst se je Irvir končno vrnil. Škof je slišal, kako se je pred vratmi obotavljal in ko je naposled vstopil, je kazal neko prisiljeno sigurnost, katero je izvežbanc prelatovo oko spoznalo za izraz največje nervoznosti. V rokah je držal brzojavko in je brez vsakega uvoda prečital njeno vsebino:
»Pričakuj me šele jutri; dane? sem zadržana. Harriet.«
»To  poroča  tvoja  žena?« je vprašal škof.
»Da, to poroča moja žena,« je odgovoril Molyneux,
»Priznati moram, da se mi tc nekam čudno zdi,« je pripomnil ško* in je nagubančil čelo.
»Nikakor ne,   nikakor  ne,«* je naglo rekel hišni gospodar; »časfeS izostaja... še dlje. Obžalujem samo,:; da je ti ne boš videl. Jaz... jaz..^*| (Dalje prihodnjič.).
1&-
o tej zadevi z dr. Danevom ter Je Danev nato poročal svoji vladi pismeno. Veseli me, da Avstrija simpatično pozdravja naše zahteve, zlastr ker v Avstriji ne žive samo Romuni, marveč tudi Kucovlahi, ki so se nastanili v gorah za Reko in Opatijo. Romuni so šteli v sredi XIX. stoletja 15.000 duš, danes štejejo samo še 2000 duš, drugi so se poslovanili. Sploh so Kucovlahi zastopani med vsemi balkanskimi narodi. Bolgarski aržavnik Genadijev in srbski general Markovič-Cincar sta bila Kuco-vlaha. Romunski ministrski predsednik Majorescu je sin Kucovlaha in jaz sam sem od materne strani kuco-vlaškega rodu.
Med ranjenimi srbskimi brati.
Slike in črtice. Pripoveduje dr. Ivan O r a ž e n. XX. Srbski ponos.
Dopoldne je bilo in vsi smo bili zaposleni v previjališču, kjer smo pregledovali in prevezavali na novo došle ranjence iz Novega pazarja. Navzoč le bil tudi srbski vojaški zdravnik, ki je prišel s transportom in se vračal šele popoldne zopet na bcjno polje.
Ko smo vse ranjence odpravili, stopi v previjališče še vojak tretjega poziva. Poznalo se mu je. da je jako izmučen. Prikorakal je s svojim bataljonom danes v Niš in bil dva dni na potu. Drugi dan zjutraj je moral bataljon odkorakati zopet naprej proti meji.
Vprašamo vojaka, kaj mu je in česa želi. Pove nam, da boleha že dalje časa na kili, katera se mu je pa sedaj vsled napornega marša še po-vekšala, in da trpi hude bolečine. Pregledamo ga naj in mu povemo, kaj naj stori: on misli, da nt sposoben za vojaško službo.
Pregledali smo ga in konstatirali, da je njegova napaka res velika, dasi se je dala kila še reponirati. Pri nas bi takega moža gotovo odslovili od vojaške službe. Povemo mu, da se mu za silo pač lahko pomaga s pasom ali obvezo, da je pa najbolje, če se odloči za operacijo. V poslednjem slučaju mora seveda ostati v bolnišnici in ne bi mogel iti z drugimi v sovražnikovo deželo. Mož, ki je bil že itak jako slaboten in zdelan je čisto zadovoljen pritrdil našemu drugemu nasvetu.
Tedaj pa pristopi srbski vojaški zdravnik k možu in med njima se je razvil sledeči razgovor:
— Čuješ vojnik, ali si ti Srbin?
— Da doktore. Srbin sem. —
— Ne, ti nisi Srbin, ti si gotovo Vlah. —
— Pa za boga svetega, kdo ti to pravi? Rojen in pravi Srb sem jaz.
— Da si ti pravi Srbin, potem ne bi lazil sedaj okolo zdravnikov radi svoje napake. Na tisoče tvojih bratov še več trpi kot ti: zato ti pravim, da ti nisi pravi Srbin. —
Zdravnik se je obrnil od njega in šel proti oknu.
Vojak tretjega poziva pa se vzravna, lica mu zardeče in iz oči mu zašije ponos.
— Jaz sem pošten Srbin in zato grem z drugimi brati v boj. Zdravniki, dajte mi sed?j obvezo za silo; za operacijo se bode pa našel čas po končani vojski. —
Ugodili smo mu in vojak je prijel svojo puško, dal io na ramo in ponosit odkorakal iz bolnišnice.
— Slišiš kolega — obrnili smo se do srbskega zdravniku — s takim moštvom mora Srbija zmagati! —
— Da, zlata so vredni vrli naši vojaki. —
XXI.
Junaški sin, junaški oče.
Prišel je transport od Odrina. Pripeljal je nam mnogo ranjencev, še več pa bolnikov. Vojaki so morali ležat1 pred Odrinom po več dni v mokrih jarkih in so zato oboleli na različnih boleznih. Kako so se reveži oddahnili, ko so mogli po tolikih tednih leči zopet enkrat v posteljo in se od-počiti.
Med ranjenci je bil tudi mlad vojak, ki je bil ranjen na desni roki. Pripovedoval je nam, da je bil on pri diviziji, ki se je prva odpeljala v pomoč Bolgarom pred Odrin. Pravil je ves navdušen, kako bratski so jih sprejemali Bolgari, donašali jim jedila in tudi cvetje. Najbolj ga je veselilo, da so jih nazivali povsod z: »Naši bratje Srbi!«
Peljali so se do Mustafe - Paše, tam pa izstopili in čakali nekaj dni še na druge srbske polke, s katerimi so potem skupno odkorakali proti Odri-nu. Hodili so večinoma le ponoči, da so lakše prikrivali svoje manevriranje napram sovražni trdnjavi. Vgnjezdili so se v prekopih in tam se je začelo bridko življenje. Nekaj časa
je deževalo noč in dan, da so se napolnili jarki z vodo, kot hrano dobivali so pa le kruh in sir. Ležati so morali mirno v prekopih, ker ako je le kdo vzdignil glavo iz jarka, začul je takoj žvižganje turških krogelj okolo sebe.
— Pa da znaš, streljali so Turki pred Odrinom kaj dobro. —
— Ali si videl mnogo pasti srbskih vojakov. —
— Strahota božja, mnogo, brate, mnogo jih je tam obležalo. In znaš kaj sem moral videti, Bil sem priča, ko so mi ubili mojega dragega brata, ki je ležal od mene v jarku le par korakov oddaljen. Siromak je hotel iti par korakov naprej v prekopu, vzdignil se je pa malo previsoko in že ga je zadela kroglja in mu pre-strelila prsa. Bil je na mestu mrtev.
Velika nesreča te je zadela, brate. Bilo ti je gotovo jako hudo za brata?
— O, pa da, kako nc! Tako sva se razumela in ljubila. Znaš, najraje bi bil umrl mesto njega! —
Govoril je tiho in glas se mu je tresel.
— Srbine, čuješ, strajne in velike so žrtve, ki jih morate doprhiaša-ti. Smilite se nam. —
Tedaj nas je pa pogledal s svojimi krasnimi očmi, molčal še treno-tek in nam potem rekel z odločnim glasom: »Mi moramo, da umiramo, ker smo šli, da osvobodimo domovino in brate^ to pa ne gre brez smrti.«
Z občudovanjem in ponosom smo gledali mladega junaka, ki je bil pripravljen žrtvovati vse za svojo domovino. Čez nekoliko dni obiskal ga je njegov oče v bolnišnici. Prišel je od precej daleč in presedel celi dan pri svojem še edinem sinu.
Jadnik, koliko je moralo trpeti tvoje očetovsko srce, ko si izvedel od ranjenega sina, da leži drugi sin mrtev pred Odrinom! Enega so ti ubili, drugega ranili. Pa smo šli zvečer v sobo, kjer sta bila oče in sin, da se malo z njima pogovorimo in potolažimo očeta. Oče je stal pri sinovi postelii in ga drža! za neranje-no roko. Bila sta zadovoljna, da se zopet enkrat vidita in iz očetovih oči je sijala velika ljubezen in objemala še živega sina. Priporočal nam je ranjenca in pripovedal, kako dober sin da je.
— Ne boj se oče, vse bomo storili, da dobiš sina nepohabljenega domov. Dovolj ti je nesreče, da si izgubil starejšega sina. Težko bodeš prenašal izgubo. —
— E, težko, težko..a znaš, duša je trda, iaka, ona lahko mnogo pretrpi.
Strme smo zrli na očeta - junaka.
Ti pa srbski nared, ne boj se za svojo bodočnost, dokler   imaš take
očete, take sinove!
Štajersko.
Iz Celja. Kakšne časnikarske šarlatane imamo v svoji domovini, je zopet pokazala »Strada« od zadnjega petka. »Slovenski Narod« je priobčil pre:?onižno prošnjo župnikov do mariborskega škofa, naj jim in ubogemu ljudstvu milostno prizanese krute davke. Ta mila prošnja pa nedotakljivi »Straži« ni prav; pobožni list natolcuje brez slednje podstave dva župnika, kot avtorja te prošnje, pri čemer čisto pozabi na svoj, ne še mesec dni stari opomin, naj se duhovniki ne lasajo javno med seboj. Ž. Sattler je šele iz »Slov. Naroda« izvedel, da plačujejo župniki poleg cesarskih, deželnih, okrajnih in občinskih davkov še škofovske. Kaj briga penzijonista, kako rači Škot razbremeniti pod krivičnim mair> liom težko sopeče župnike; vendar pa ga dolži z drznim čelom v krščanskem duhu pisani list grozne krivde, da je pisec one prošnje, kakor bi ne bilo par sto prizadetih in doraslih župnikov. Ti fantiči okrog »Straže« si najivno domišljujejo, da jih bomo vprašali, če smemo kakemu listu pisati, kakor da smo pod njih policijskim nadzorstvom ali nadvaru-štvom, čemur pa smo, žal, že davno odrasli. Ko bi pa bil župnik S. res pisal »Slovenskemu Narodu«, bi to ne bilo sramotno; pač pa je grdo, da dopisujejo slovenski duhovniki Slovanom sovražni »Reichspošti« in jo plačujejo; tudi pregrešno bi ne bilo; rajni škof Maršal in dunajski bogo-slovski profesorji so dopisovali celo židovski »Neue Freie Presse«. Slavni škof Ketteler je rekel, da se smejo javne stvari javno kritizirati; mariborska ničla pa natolcuje in psuje tiste, ki opozorijo ljudi na neumnosti njene stranke. Zakaj pa se »Stražini« patroni niste vzgrozili, ko je neskončno častiti celjski opat prepovedal slovensko molitev v celjski cerkvi? Tu bi bilo upravičeno vaše sveto narodno ogorčenje, — če bi zmogli. Ali odkod bi šarlatani vzeli tako čustvo? Raje ste šli med harlekine, da lahko uganjati pustne burke, kakor ste bogokletno to storili s častitljivim duhovnim svetništvom.  No, škofje in
duhovni svetovalci naj se zahvalijo svojim šarlatanom za imenitni kompliment, da so z duhovnim svetništvom odlikovani osiveli možje — pustne seme* Pust se je torej začel — allegro.
Šoštanj. Tukajšnja čitalnica Je priredila običajen Silvestrov večer z dvema burkama, alegorijo in plesom. Zahvaliti se moramo gdč. Mici Trobejevi, ki je sestavila in aranžirala alegorijo. — V nedeljo, dne 5. januarja pa je priredila šaleška P. S. P. D. veliko »Planinsko veselico«, ki je nad vse dobro uspela. Vsi zgornji prostori Rajšterjevega hotela so bili do zadnjega prostorčka zasedeni. Posebno zahvalo moramo izreči milim gostom iz Velenja, Mozirja, Letuša, bmartnega ob Paki in drugod, ki so nas posetili v tako lepem številu! — Enodejanska burka »Izposojena soproga« je vzbudila splošno zadovoljstvo. Po igri se je razvila prosta zabava in ples. Po taktu ciganske godbe so se vrteli parčki do zgodnjega jutra. V »Planinski koči« je stregel gostom dobrodušni oče »Trebušnik« (gosp. Goršek), ki je z dobro kapljico spravil marsikoga v dobro voljo. Veselo življenje se je razvilo tudi v »kavarni«, katero je oskrbovala naša pridna gospa Senica. Dekoracijo sta prevzela gg. Pilih in Volk. Posebno zahvalo moramo izreči gosp. Zalarju, kateri je daroval nad 30 smrečic za dekoracijo. Gosp. Zalar vedno rad poseže v žep, če gre za kako dobro stvar! Torej še enkrat; Srčna hvala vsem, ki so na katerikoli način pripomogli k tej veselici!
Slovenska Bistrica. Dne 5. prosinca so nam priredili mariborski dijaki pod pokroviteljstvom g. prof. dr. Medveda že v drugič lep in zabaven večer, ki bo ostal vsakemu obiskovalcu te prireditve gotovo v najpri-jetnejšem spominu. Natlačeno polna gledališka dvorana hotela »Avstrije« je nričala o zanimanju ljudstva za prireditev samo in o simpatiji Slo-venjebistričanov do mariborskih slovenskih dijakov. Kot prva točka se je igral narodni igrokaz »Zaklad«, ki je vzbujal zanimanje zlasti vsled tega, ker so prizori in tipi vzeti iz kmečkega življenja na Štajerskem. Z največjo pazljivostjo so sledili gledalci posameznim prizorom, ki so se, posebno nekateri, naravnost mojstrsko predstavljali. Vsi igralci so nastopali sigurno in z izbrano mimiko in kretnjami so večkrat očarali občinstvo. Tudi maske — delo enega dijaka — so bile naravnost izborne. Prav posebno so ugajali in se odlikovali resni korenjak Rovan, ljubka Najda in pa kratkočasni Lipe. Salve smehu pa je žela burka »V civilu«, kateri je zopet pripomogel poleg drugih slavni Fric do tako krasnega uspeha. Kratko rečeno, vsi igralci so izpolnili v polni meri svojo dolžnost in izrečena naj jim bo na tem mestu najlepša hvala in splošno priznanje za njihov trud. Po gledališki predstavi se je razvila prosta zabava s šaljivim ribolovom. Le žal, da je prehitro prišel čas, ko so se morali Mariborčani od nas posloviti in se odpeljati nazaj. Tudi gmotni uspeh je nad vse zadovoljiv in bo dijaška kuhinja gotovo ravno tako zadovoljna kot mi, ki smo imeli res lep užitek.
Iz Šmartnega na Paki nam poročajo: Ženska podružnica C. M. D. za Šmartno-Rečico-Letuš je priredila na novega leta dan v Steblovniko-vi gostilni veselico z dvema dobro uspelima igrokazoma. Udeležba je bila za tukajšnje razmere nad vse pričakovanje sijajna, naše mlade di-letantinje so s svojim lepim in pogumnim nastopom vsakomur ugajale. Posebna hvala gre naši ljubi Tončki Ježovnikovi za njen požrtvovalen trud pri tej prireditvi, dalje vrlim Šoštanjčanom, ki jih je toliko prišlo na našo skromno veselico, narodnim našim kmeticam in kmetom, igralcem, osobito Zdravku Frenceju, ki je zahajal iz Šoštanja k vajam in mnogo s svojim uglajenim igranjem pripomogel k lepemu uspehu. Ali naj-veselejši moment je velika udeležba našega kmečkega ljudstva, ki nam je s tem izkazalo svoje simpatije. Skrbele bodemo, da šmartinska ženska podružnica ne bode zadnja med njenimi sestricami!
Čitalnice, bralna in izobraževalna društva, knjižnice imajo sedaj svoje občne zbore. Dasi ne priporočamo, osobito velja to za mala društva, naročevanje preveč in predragih časopisov, moramo vendar naša društva spomniti na njih narodno in strankarsko dolžnost: skrbeti za naše časopisje. Koliko je društev, ki nimajo »Slov. Naroda«, pač pa velikokrat ničvredne in slabo urejevane klerikalne ali nemške liste! Saj ni treba, da bi moral »Slov. Narod« ležati kje v kaki zapuščeni sobi, naj gre od roke do roke! Potreba po č? tanja dnevnega časopisja postaja vedno večja, pospešujmo jo v lasten prid! In naročniki po deželi, ne me-čite starih »Narodov« vstran, posodite jih raje dalje kmetom in pridobili nam boste marsikaterega novega
naročnika. Končno spominjamo še društva na to, da nam vzamejo društvena poročila veliko prostora; dolžnost je torej njihova vsaj to, da list naroče in ga v naročevanje priporočajo. Dobro razširjeno naše časopisje je prva podlaga vsakega narodnega in strankarskega dela.
Koroško.
Tragičen slučaj. V Borovljah so pokopali na Kraljevo 27letnega Ferd. Ogrisa, brata boroveljskega župana. Ogris je zbolel že lansko leto in se je zaman zdravil na jugu in končno na Dunaju. Umrl je na Dunaju v sanatoriju, odkoder so ga prepeljali v Borovlje. Mož je bil ženin in je bilo ženitovanje določeno na torek — en dan po njegovem pogrebu.
Neznan samomorilec ki so ga dobili pred nekaj dnevi kakor smo že poročali v gozdu v okolici celovški obešenega je posestnikov sin Gašper Cibic iz Šmartna pri Celovcu. Cibic je izginil od doma že 30. novembra 1. 1.
Primorsko.
Vlom v vilo v Solkanu. V vilo Lydie Nordis v Solkanu so vlomili tatovi in odnesli veliko zalogo perila in obleke. Škoda znaša čez 1000 kron. Policija je baje vlomilcem že na sledu in so enega izmed vlomilcev že aretirali.
Sokol v Trstu priredi dne 11. januarja v veliki dvorani »Nar. doma« maskarado, dne 4. februarja pa v sokolski telovadnici plesni venček.
Tarifna enketa v Trstu. Jutri se vrši pri trgovski in obrtni zbornici enketa glede kumulativnega tarifa za Dalmacijo.
Kot osumljenca za napad na zlatarja Anese v Trstu so aretirali včeraj 391etnega krošnjarja Jerneja Morisa. Moriš je šel mimo Anesejeve trgovine in Anese ga je spoznal kot napadalca. Osumljenec je dokazal deloma alibi, deloma pa je začel tudi Anese dvomiti ali je to pravi ali ne. Morisa so po preiskavi izpustili na prosto.
Bosanski izseljenci. Parnik »Carmen« je pripeljal iz Soluna, kakor smo že poročali, 796 bosanskih Mohamedancev, ki se vračajo na avstrijske stroške v Bosno. Med vožnjo je umrlo 7 oseb — 2 odrasla in 5 otrok — ki so jih spustili v morje, neki 851etni starec na je umrl tik pred Trstom. Zdravniška preiskava je dognala, da imajo 3 otroci izseljencev Črne koze, nekaj oseb pa kaže znake škrlatice. Vsi izseljenci so izolirani v pomorskem lazaretu in ostanejo še nekaj dni pod zdravniškim nadzorstvom. V obče vlada med njimi dobro razpoloženje in izražajo posebno veselje, da je avstrijska vlada ž njimi tako prijazna, da jih bivše begune prevaža zastonj in tako udobno nazaj v Bosno. Dne 10. ali 11. nrinelje parnik »Leopolis« zopet 800 takih mohamedanskih begunov izza časa aneksije Bosne.
Nesreča v puljskem pristanišču. Parnik »Barion« last družbe Buglia je trčil v Puliu ko je vozil v pristanišče vsled poškodbe nekega stroja v obrežje in sicer s tako silo, da je velik del obrežja demoliral. Parnik je dobil samo lahke poškodbe in je od-plul naprej. Škodo, ki jo je napravil na obrežju, cenijo na 3000 K.
Oproščen vohun. Svoječasno smo poročali, da je neki Kavala, pristaniški uslužbenec v Pulju ovadil Franca Martinellija iz Pulja. češ da vohuni v prid Italiji. Kavala je izpovedal, da ga je Martinelli ogovoril v pristanišču: izpraševal ga je o utrdbah, obrežnih baterijah, podmorskih minah in da ga je napeljeval k vohunstvu. Martinellija so aretirali in včeraj se je vršila proti njemu pred rovinjskim okrožnim sodiščem obravnava. Obravnava je bila tajna. Obtoženec je vse tajil, Kavala pa je vstrajal pri svoji obtožbi. Pri hišni preiskavi pri obtožencu niso našli nič otežkujočega. Martinelli je bi! oproščen in so ga izpustili na prosto. Drž. pravdnik pa je prijavil ničnostno pritožbo.
-%—:-
Dnevne vesti.
+ Belokranjska železnica in »Sudmarka«. Iz Novega mesta se nam poroča: Vsakdo se še spominja ljutega boja, ki se je unel svoj Čas zaradi vprašanja, kje naj teče belokranjska železnica. Na eni strani sta stala dvorni svetnik pl. šuklje in graščak na Ruperčvrhu dr. Gorianv, na drugi strani pa knez Auersperg. Le-ta se je potegoval za to, da bi belokranjska železnica tekla od Straže mimo Toplic in čez kočevsko naselbino Crmošnjice. V času boja zaradi teh dveh varijant, torej pred kakimi šestimi leti, je prišel v Crmošnjice neki »Hoher«, po poklicu »Wanderlehrer der SUdmark«. Ko-čevarji, ki »Siidmarko« sploh pridno
molzejo, so Hoherju pri ti priliki tudi razložili željo, naj bi belokranjska železnica tekla čez Crmošnjice. On-dotni  veleposestnik Fran Klemene, ki je sicer Slovenec, je Hoherja spravil v zvezo z obč. odborom in s takratnim županom Samido. Hoher je obetal, da bo morda mogoče ustreči Kočevarjem,  ker bo pri neki važni seji »Sudmarke« na Dunaju imel priliko govoriti z odbornikom »Sudmarke«,  ki Je bil takrat  tudi železniški minister, namreč s  famoznim dr. Derschatto.  Hoher je svojo obljubo izpolnil.  Minister Derschatta mu je obljubil, storiti  kar bo v njegovih močeh, da pojde železnica  čez Crmošnjice in je podučil Hoherja, ka] naj store Kočevarji,  da se jim želja izpolni.   Hoher je na podlagi ministrovih informacij spisat obširno poročilo in je poslal takratnemu županu v Črmošnjicah Samidi, ki je to pismo predložil župniku.   Ker je pa župnik dejal,  da iz vsega tega ne bo nič, je Samida vrgel   pismo v omaro  in je niti drugim interesentom ni pokazal. Kočevci so čakali in kleli »Siidmarko«, med tem pa se je odločilo, da bo belokranjska železnica tekla po drugi progi.   Pozneje so od Hoherja izvedeli, kako je bilo in začeli so Samido dolžiti,   da je on kriv, da niso dosegli svoje proge. Nekako o Božiču se je tudi  veleposestnik Klemene tako izrazil in Samida ga je tožil pri okr. sodišču v Novem mestu zaradi žaljenja časti.   Obravnava je bila te dni.  Zaslišanih je bilo nekaj prič, a ker glavne priče, Hohnerja,   ni bilo, je sodnik razpravo preložil. Zdaj bo imel dr. Slane neprijetno nalogo, da bo moral s pomočjo   policije iskati »\Vanderlehrerja Sudmarke«. Upajmo, da ga dobi, zakaj bilo bi le ve^e-interesantno dognati, kako se je vršil tisti prizor, ko je c. kr. železniški minister  kar na odborovi seji »Siid-marke« in ne da bi upošteval razmere in potrebe dežele in prebivalstva in ne da bi poznal kraje,  obetal, da pojde proga belokranjske železnice po variianti,  za katero se interesira — »Sudmarka«.
+ Ljubljanski pangerman dr. Sa-massa se je čutil poklicanega za velike naloge in ker mu je bila Avstrija premajhna, se je preselil na Nemško Tam je v raznih mestih in na različne načine poskušal priti do veljave, a ker se mu ni posrečilo, se je povrnil v staro Avstrijo in je zdaj začel na Dunaju izdajati časopis »Deutschf osterrefch«. Nekdanji pangerman je postal črnorumen in upa najbrže na c. kr. subvencije, kajti v prvi številki svojega lista se je oglasil s predlogom, s katerim je celo prekosil blazno »Armee-Zeitung«. Dr. Samasa zahteva, kakor vsi drugi, na vojno ščuvajoči listi, da mora Srbija dati Avstriji jamstva za — varnost avstrijske države in njenega gospodarstva; a dočim še »Reichspost« ne ve povedati, kaka naj bodo ta jamstva, je to dr. Samassa hitro našel. Avstrija naj dobi pravico, imeti trajno dva kora avstrijske armade v Srbiji. To se pravi: Srbija naj postane za Avstrijo to, kar je Tunis za Francijo. Ta ljubljanski pangerman ima res ku-rijozne nazore!
+ Ta pa ima besedo! Odkar je bil finančni paznik Cešnik pri novomeškem okrožnem sodišču oproščen, so Kočevarji kar izgubili pamet. Hujskanje in zabavljanje nima nobene meje. A — glej, kakor je poturica navadno hujša od Turka, tako je tudi časih tako skrajno radikalno slovenski Arnošt Cham, sedaj sodnik v Kočevju, še hujši od Kočevarjev. Zabavljanje tega Človeka smrdi do neba; Srbi so mu samo »lausig«. Slovane psuje na vse načine in na novomeški senat zabavlja, da bi ga lahko vsi sodniki tistega senata tožili zaradi žaljenja na časti. Slovenski odpadnik kot prvi nemški kričač v Kočevju — to je pač nekaj posebnega. Upamo, da se bo Hochenburger izkazal Arnoštu Chamu hvaležnega.
+ škof Anton Bona ven tura — rjoveč lev za Slovence, ponižno ja-gnje za Nemce. Čitali in slišali smo pri nas že mnogo pastirskih listov, bolj ali manj duhovitih. Vedno pa smo mislili, da so ti pastirski listi po svoji vsebini za vso škofijo enaki, prepričani smo bili, da je pastirsko pismo, namenjeno Nemcem samo enostaven prevod slovenskega izvirnika. Temu pa ni tako, kakor smo se prepričali pri najnovejšem pastirskem listu škofa Antona Bonaventure. Škof govori drugače k Slovencem, drugače zopet k Nemcem. Poglejmo! V slovenskem pastirskem listu pravi škof med drugim: »Ker brezverski odpadnik taji boga, pač ne more trditi, da je družina po volji božji . . . Zakon je po njihovih nazorih le pogodba med možem in ženo, pogodba, prav podobna kupčijskim in drugim pogodbam, nič bolj sveta od onih. Zato naj se lahko zopet razdere, zopet raztrga, da sta mož in žena popolnoma prosta za nove zakonske zveze. Tako razporoko zahtevajo odpadniki, ker trdijo, da ne bi bilo mogoče skupaj živeti, ako preneha ljubezen, ako se
6. Štev.
SLOVENSKI NAROD.
Stran 3.
mož in žena drug drugega naveličata, ako se vname v srcu ljubezen do drugih, ako pridejo nesporazumljenla ali pa bolezni, ki bi onemogočile zakonsko občevanje. Raz poroko so vpeljali že luterani, ki so zavrgli zakrament svetega zakona in proglasili zakon kot navadno pogodbo, ki se sklepa in razdira po volji. Se bolj vpijejo po njej brezverci. In zares, kjer se je razporoka dovolila, je vedno več pre-šestvovanja, vedno več nezakonske nezvestobe in vedno več popolnih lo-jitev zakona. Pa, v socijalni demokraciji se zahteva popolno prosta ljubezen; ljudje naj bi se poljubno združevali, zakona in družine ni treba.« — Tako govori in piše škof Anton Bonaventura v slovenskem pastirskem pismu! V nemškem pastirskem listu pa nastopa Anton Bonaventura v glase-rokavicah in se skrbno ogiblje vsakega rovtarskega tona. V paralelni nemški izdaji pastirskega lista se namreč zgoraj citirani odstavek glasi dobesedno tako - le: »Dem modernen Menschen ist die Ehe nichts anderes als ein gevvohnlicher hurgerlicher Vertrag zwischen z\vei ledigen Personeu zum gemeinsamen Leben. Es ist nichts religioses, nichts heiliges daran. Wie alle Vertrage, soli auch der Ehevertrag gelost \ver-den konnen, namenthch in dem Fal-le, wenn Mann und Frau aus ver-srhiedenen Ursachen nicht mehr zu-sammen leben konnen, \venn die Liebe erkaltet und das Herz von drit-ren Personen gefesselt wird. In der Snzialdemokratie \vird die Ehe als ein zu lastiges Band verworfen und ireie Liebe zum Grundsatz erhoben.« — V nemškem pastirskem listu je vkofu »verski odpadnik« samo »der moderne Mensch« (moderen človek). O razporoki škof v nemškem pastirskem listu docela molči, čeprav je med Nemci silno gibanje za razporo-ko, dočim med Slovenci niti sledu takega gibanja ni opaziti. Še bolj 7Tiačilno je. da je škof v nemškem • irskem pismu previdno izpustil stavek: Razporoko so vpeljali že luterani, ki so zavrgli zakrament svetega zakona in proglasili zakon
ot navadno pogodbo, ki se sklepa ti razdira po volji.« Škof se je brez dvoma zbal protestantskega pastorja dr. Hegemanna, da bi ga pošteno ne okrcal radi njegovega podtikanja in natolcevanja, zato je iz previdnosti izpustil odstavek o luteranih iz nemškega pastirskega lista! Junaško sicer to ni. dokazuje pa, da si Anton Bonaventura po svoji rovtarski in drvarski maniri upa nastopati samo med Slovenci, dočim bi med Nemci rad veljal za konciliiantnega in nad
- dostojnega človeka. Zato govori v slovenskem pastirskem pismu o
hrezverskih odpadnikih * in o »lute-rancih . v nemški izdaji pastirskega
^ta pa samo o »modernem človeku« in o modernih ljudeh <. Med Slovenci nastopa Bonaventura torej kot rjoveč lev, ki bi rad požrl vsakogar, ki se mu slepo ne uklanja, med Nemci na kot pohleven in ponižen jagenjček! Ima pač pred Nemci strah, da bi mu ne pokazali zob, o Slovencih pa
rć. da mu bodo tem   udaneje lizali
ete, čim bolj rovtarsko bo robantil nad njimi!
— Nepoboljšljiva manija. Nepoboljšljiv je Anton Bonaventura v svo-čudni maniji riti po najglobljih in uiiskrivnejših globinah spolnega živ-
enia. Tudi v svojem zadnjem pastirskem pismu ni mogel opustiti prilike, da hi se ne dotaknil tega kcčlji-:a in delikatnega vprašanja. Seve-da ne na posebno dehkaten način. Radi delikatnosti navaiamo odstavek, nanašajoč se na spolno življenje, •z nemškega pastirskega pisma. Škof pravi: »Um die Sclnvierigkei-ten der Kindererziehung zu beseiti-gen oder \venigstens zu vermindern, 'len unglaubige Eheleute keine Kinder, oder hochstens z\vei. Da sie icdoch auf den ehelichen Umgang nicht verzichten \vollen und konnen, wurden unmoralische Mittel zur Verhinderung der Kindererzeugung erfunden, werden offentlich produ-/iert, angeboten und verkauft. Ja, mehrt sich die Zahl solehen Ge-•mssmenschen, die aus Furcht vor S-orgen und Miihen uberhaupt keine lihe cingehen oder Kinder zeugen wollen, und dennoch unter Anwen-dung moderner verbrecherischer Mittel der Fleischeslust nach Belie-ben frohnen wollen ... Ein glaubi-ger Christ verabscheut jegliche An-
endung jener kindermorderisehen Mittel, welche die ungebandigte Be-gierlichkeit der gottlosen modernen VVelt erfunden hat, wird in der Tiefe der Seele erzurnt, dass solehe ab-scheuiiche Mittel offentlich erzeugt und verkauft werden diirfen . . .« -7 Ni nam treba govoriti o javnem pohujšanju, samo to konstatiramo, da od časa, ko se je to škofovo pastirsko pismo bralo po vseh cerkvah, ženske vseh slojev in stanov trumo-ma prihajajo v lekarne spraševat po sredstvih, ki zabranjujejo — otroški blagoslov!
-h Ničnostna pritožba proti oprostitvi »veleizdajnika« Češnika. Kakor se nam poroča iz Novega mesta,
je državnega pravdnika namestnik, dr. H o t s c h e v a r, res vložil ničnostno pritožbo proti razsodbi, s katero je bil »veleizdajnik« Časnik oproščen. Občno mnenje je, da dr. liotschevar sam ne veruje v uspeh svoje ničnostne pritožbe, nego se je le vdal pritisku nemškega »Volks-rata«, ki ima baje še več takih »vele-izdajniških« afer z Dolenjskega v rezervi.
+ Kako koristi naša politika na Balkanu naši industriji? Nesrečna politika, ki jo tira naša vlada na Balkanu, Škoduje največ avstrijski industriji in avstrijskemu eksportu. Smelo lahko trdimo, da bo avstrijski industriji skoro zaklenkal mrtvaški zvonec, ako se naša zunanja politika ne bo pravočasno spremenila v svojih temeljih. Najjasnejši dokaz za to trditev nam nudi statistika o avstrijskem izvozu na Balkan za mesec november lani in letos. Tako je Avstrija meseca novembra lani eksporti-rala gosposkih in deških klobukov v Srbijo 1500 komadov, letos samo 250, v Bolgarijo lani 1600, letos 70. Izvoz fesov, ki je lani znašal 6000 komadov v Srbijo, 27.000 komadov v Bolgarsko in 380.000 komadov v Turčijo, je letos popolnoma ponehal. Dežnikov se je lani meseca novembra prodalo v Srbijo 425, letos 2, v evropsko Turčijo lani 1145, letos 58. Oblek za gospode in dečke se Je lani meseca novembra eksportiralo v Srbijo 16 meterskih centov, letos 1, na Bolgarsko lani 13, letos 4, v Turčijo lani 256 meterskih centov, letos 48. Izvoz usnja je lani znašal v Srbijo 330 meterskih centov, letos 17, na Bolgarsko lani 304, letos 75, v Turčijo lani 60 meterskih stotov, letos pa 64. Papirja se je lani eksportiralo v Srbijo 3000 meterskih stotov, letos 1000, na Bolgarsko lani 3100, letos 1400, v Turčijo lani 4100 meterskih centov, letos pa 650. Izvoz lesenega blaga je od lani na letos padel v Srbiji od 320 na 50 meterskih stotov, na Bolgarskem od 800 na 300, v Turčiji pa 2100 na 350; takisto je padel tudi izvoz steKlenega blaga in sicer v Srbiji od 2800 meterskih stotov na 1000, na Bolgarskem od 3700 na 300 in v Turčiji od 4100 na 650. Izvoz cementa je znašal lani v Srbiji 550 stotov letos 300, na Bolgarsko lani 1700, letos 0 in v Turčijo lani 3500, letos 180. Lani smo meseca novembra eksportirali železnega blaga v Srbijo 7700 centov, letos 1400, na Bolgarsko lani 7800, letos 2000 in v Turčijo lani 26.400 centov, letos pa samo 200. Izvoz kemičnih fabrikatov je znašal lani v Srbijo 4700 metrskih stotov, setos 1200, na Bolgarsko lani 2900, letos 400 in v Turčijo lani 950, letos pa 480. — Iz navedenih podatkov je razvidno, kako kolosalno je letos padel avstrijski izvoz na Balkan. In čisto gotovo je, da se ta izvoz tudi v tekočem letu ne bo mogel znatno dvigniti, ako bo naša država nadaljevala s politiko, ki jo je započela v zadnjih mesecih. Ker pa je industrija po pretežni večini v nemških rokah, je jasno, da naša politika na Balkanu ne škoduje v gmotnem ozi-rn toliko avstrijskim Slovanom, predvsem ne Jugoslovanom, proti katerim je pač v prvi vrsti naperjena, marveč največ Nemcem in nemški industriji. Če torej hočejo naši mero-dajni krogi na vsak način uničiti nemško industrijo, dobro, naj le nadaljujejo svojo brihtno politiko!
+ Krivičnost deželnega odbora. Ker se od prizadete strani ni pojasnilo, kako »nepristransko«- je deželni odbor razdelil stanarinsko doklado učiteljem v nekem zavodu v Ljubljani, zato podajamo tu zanimiv slučaj, da tako otmemo krivico pozabnosti. V zavodu službuje nadučitelj devet let v popolno zadovoljnost šolske oblasti, pa je dobil 0% stanarinske doklade. Drugi učitelj, ki deluje v zavodu menda pet let, ni nikdar stanoval v Ljubljani, toraj tudi ni plačal nikake mestne stanarinske doklade, je dobil 50%. Tretji učitelj, ki je bil dve leti v zavodu in ima devet nepreskrbljenih otrok, je dobil 25%. Četrti, ki je služboval še le en mesec v zavodu in ki tudi ne stanuje v Ljubljani, toraj ne bo plačeval mestne stanarinske doklade, je pa dobil za tri mesece 100% stanarinsko doklado. Ima pa izvanredne zasluge za šolo v zavodu in za šolstvo sploh, kajti njegova sestra je pri nekem škofu za kuharico.
— Ljubljanska kazina, ki je dolga desetletja izhajala brez zunanjega napisa, je letos začutila potrebo, da z vidno tablo opozori javnost na svoj obstoj. Med občinstvom vzbuja napis »Restauration und Caffe Kasino« največ pozornosti zaradi tega, ker je iz njega spoznati beraštvo nemškega jezika. Kazina je vendar središče nemške misli na Kranjskem — zato morajo biti tudi oficirji člani tega društva — na napisu je pa edino besedica »und« nemška, vse drugo pa francosko in italijansko. Ali Nemci še za tako navadne stvari, kakor so gostilne in kavarne, nimajo svojih izrazov? Opozarjamo tiste nemške jezikovne Mateliče, ki so združeni x
»Sprachvereinigungsvereinu« ali kakor se že imenuje, naj ljubljansko nemško gospodo poduče, kako se gostilne, kavarne in kazine po nemški imenujejo.
— Razstavljena karikatura. Slikar gosp. Hinko Smrekar je v Schwentnerjevi izložbi razstavil karikaturo, ki vzbuja občno pozornost. Predstavlja nam 14 slovenskih lite-ratov. Pokazal jih je take, kakršne se vidijo v zrcalu tega humorista in satirika. Celotni aranžma je spretno izvedel in razdelil posamezne osebe v pomembne skupine s posebnimi satiričnimi pointami. Izborno je pogodil posameznika po obrazu, po kretnjah, vsakega v svojem elementu in po svojem temperamentu, skratka: splošna karakteristika vseh oseb je popolnoma uspela.
— Nekaj statistike iz mestnega zglaševalnega urada. V minolem letu je bilo v mestnem zglaševalnem uradu izdanih poleg drugega tudi 470 delavskih in 33 poselskih knjižic, 390 potnih dovolil in 17 potnih izkaznic, 39 krošnjarskih pripustil, 386 domovnic, 297 orožnih listov, 70 spremnic za orožje in razstreljivo, 416 spričeval v lepem vedenji, 2146 nakaznic za brezplačno zdravljenje in brezplačno dobavo zdravil ter 286 raznih drugih potrdil.
— Občinstvu v svarilo. V zadnjem času so se pri poslopjih, katere straži vejaška straža, primerili taki dogodki, iz katerih se da sklepati, da občinstvo tem stražam ne pripisuje potrebne važnosti in jim ne izkazuje potrebne pozornosti. -Ker ima taka brezbrižnost lahko nedogledne posledice, se občinstvo nujno opozarja v preprečenje nesreč, da je vsako približanje k zastraženim smodniš-nicam na ljubljanskem polju in na gradu nedopustno in nevarno; zlasti je treba na poziv takoj obstati, ker sicer straža lahko strelja.
— Tretje muzejsko predavanje se vrši v soboto, dne 11. t. m. ob 6. uri zvečer v predavalnici deželnega muzeja. Vhod z Bleiweisove ceste. Razpravljal bode gospod profesor dr. K. C e p u d e r iz Kranja: »Kako je nastala goriška grofija«.
Na naslov deželnega odbora kranjskega in c. kr. poštnega ravnateljstva v Trstu. Posestniki dobrunj-ske občine prosimo deželni odbor, da nam nakaže morebitne podpore naravnost pri deželni blagajni, ker pridemo tako prej do denarja, kakor če nam ga pošlje po pošti. V zadnjem slučaju se nam tako zgodi, kakor se je Antonu Žagarju z Žagarskega Vrha št. 24 ali Janezu Škrjancu iz istega sela št. 23. Oba sta dobila deželno podporo, eden 120 K, drugi 100 K, ali žalibog jima jo je poslal deželni odbor po pošti, in sicer 25. okčobra 1912. Ker pa podpore le ni bilo, se je oglasil Žagar osebno 23. novembra, torej čez en mesec, pri županu in poštarju Korbarju z reklamacijo dež. odbora. Dobil je pa denar šele čez tri dni, ker ga Korbar pri prvi zgla-sitvi ni imel, kakor je sam rekel. Čudna c. kr. pošta, ki ne more izplačati 120 K, poslanih pred enim mesecem !
Zverinska surovost. Iz Novega mesta se nam piše: V noči 8. t. m. se je iz hiše, stoječe ob državni cesti v Kandiji, čulo obupno vpitje. Slišalo sc je notri v mesto. Ljudje so hiteli skupaj in videli slučaj brezprimerne surovosti. Brzojavni preglednik Srobotnjak, ki je bil že zaradi surovega trpinčenja svojih otrok kaznovan, se je drugič oženil in je drugi ženi na ljubo spodil vse svoje otroke iz hiše. Pred meseci je prišla najmlajša, kakih 14 let stara hči s Koroškega, kjer je bila nekaj časa pri svoji omoženi sestri, domov. Oče in mačeha sta jo spodila od hiše. Za nekaj časa se je dekleta usmilil kovaški mojster Peter Gorupič, očetu pa tudi to ni bilo všeč; hotel je, naj gre hči k prostitutkam. Zadnji čas ni imela deklica ne strehe, ne hrane. Dne 8. t. m. je prišla ponoči vsa sestradana domov. Tedaj pa sta padla po nji mačeha in lastni oče. Mačeha je držala deklico za glavo in ji tlačila cunjo v usta — otrok je seveda vpil — oče pa je z železno batino tolkel po otroku, kamor je padlo. Obema je prišla na pomoč še neka ženska, ki stanuje v hiši. Ljudje so se zgražali nad tako nečloveško surovostjo, a ker poznajo Srebotnjaka in njegovo ženo, se niti moški niso upali blizu, in celo kandijski policaj se je skril. Ubogega otroka je rešila neka gospa iz Kandije. Te dni pojde posebna deputacija k novemu mladinskemu sodniku s prošnjo, da napravi tem razmeram konec in preskrbi za otroka.
V mestni klavnici se je zaklalo od 15. do 22. decembra 1912. 65 volov, 2 bika, 5 krav, 375 prašičev, 129 telet, 24 koštrunov in 6 kozličev. Vpeljalo pa 799 kg mesa, 10 zaklanih prašičev, 15 zaklanih telet, 3 zaklane kozliče.
Mesto terne neprijetnosti. Posestnik Anton Kožuh iz Dvora je dal dne 30. m. m. v neki tukajšnji loteriji po neki osebi staviti številke ter prišel včeraj po terno, katere pa ni do-
bil. Loterijska uslužbenka je namreč dognala, da sta stavljeni in zadeti le dve številki, tretja pa je ponarejena iz 30 v 39. Mož je sicer napravil takoj svojo pot, katera mu pa ni pomagala do zaželjene teme, marveč so mu reskonto odvzeli in bode sedaj uvedena preiskava zaradi poskušene goljufije in ponareje javnih listin. Kdo je reskonto falzificiral, vsekako ne bode težko dognati.
Ne gasi, kar te ne peče! Ko so šli včeraj trije policijski stražniki po Poljanski cesti v službo na semnji-šče. jih je delavec Fran Dragar brez vsakega povoda nahrulil potem pa še oštel s takimi gnjusnimi besedami, da je občinstvo postalo in se zgražalo nad tem smešenjem. Moža čaka vsekako zasluženo plačilo.
Nepošteni kupovalki. Včeraj dopoldne sta na Starem trgu št. 1, neka posestnica iz Kota pri Studencu in njena 171etna sorodnica kupovale čevlje in jih prodaialki 1 par izmaknile. fTa pa je tatvino Še pravočasno opazila in obe izročila policiji, da jih je legitimovala.
Izgubila je Marija Čeponova denarnico, v kateri je imela okoli 7 K denarja. — Neka dama je izgubila klotast predpasnik. — Služkinja Julija Rometova je našla kito las. — Gdč. Marija Gospodaric je našla zlat ščipalnik.
Izgubi! se je visok lovski pes, bel s temno rjavimi pegami z znamko št. 389. Odda naj se v trgovini Stritar jeva ulica 7.
Društveno naznanilo.
Napredno politično društvo za I. Poljanski okraj priredi v soboto, dne 11. t. m. v veliki dvorani »Mestnega doma« veselico v prid svoji prepotrehni in že sedaj izborno delujoči knjižnici. Poleg tega izredno važnega delovanja, kateremu je namenjen del čistega dobička iz vstopnine bo nudila prireditev vsem obiskovalcem mnogo prijetne in neprisiljene zabave. Na sporedu veselice so ples, petje in komični nastopi. Za izborno vino jamči že ime Štepica. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala, dobrodošel je vsak, ki uvideva koristi krepke politične organizacije in prosvete. Da je omogočena vsakemu udeležba, je vstopnina zelo nizka, ter znaša samo 50 vin.
Društvo slovenskih profesorjev v Liubliani si je izvolilo na občnem zboru dne 28. decembra 1912 sledeči odbor: Predsednik: prof. dr. Jakob Žmavc, podpredsednik: prof. Anton Jeršinovič, blagajnik: prof. dr. Valentin Kušar. tajnik: prof. dr. R. Mole, odborniki: prof. dr. Jožef De-bevec, prof. Fran Jeran. prof. Jožef Kožuh, prof. dr. Jožef Kržišnik. prof. Ludovik Lederhas; namestnika: nrof. dr. Fran Ilešič. prof. dr. Jožef Šmajdek.
V poročilu o zborovanju »ljubljanske podružnice D. J. Ž. U.« v št. 5. z dne 8. januarja 1913 v »Slovenskem Narodu« pod naslovom »Jugoslovanski železniški uradniki« stoji pasus: »Pri konferenci na Dunaju je obljubil zastopstvo Jugoslovanov g. rev. Borštnar, ki pa se je ni udeležil, ker ni imel časa. (Medklic: Vodovodna zadruga v Šiški.) Ta stavek ni popolnoma točen. Pravilno se mora glasiti: Na shod, ki ga je sklicala ljubljanska in zidanmoška podružnica D. J. Ž. U. dne 17. decembra 1912 v Ljubljano, na katerem se je poročalo o Liginem zborovanju in razpravljalo o personalni komisiji južne železnice, je bil vabljen tudi rev. g. Borštnar. Borštnar bi bil pač marsikaj lahko povedal o personalni komisiji, saj hoče kot »Verbandovec« v personalni komisiji južne železnice vendar zastopati »Slovence« t. j. »Jugoslovane« sploh, a možu se ni zdelo vredno priti med svoje tovariše, slovenske železniške uradnike, skoro gotovo ni imel časa (!!). (Medklic: Vodovodna zadruga v Šiški!)
Lovski ples. Slovensko lovsko društvo priredi dne 1. februarja v vseh gorenjih prostorih ljubljanskega »Narodnega doma« velik lovski ples. Preveč bi bilo popisovati to prireditev, ki bo vsekakor največja v letošnjem predpustu — omenim naj le, da bode slavna »Slovenska Filharmonija« poskrbela za to, da bodo vsi plesalci prišli na svoj račun — za krepčila pa bo še bolj vestno poskrbljeno, kakor na prvem lovskem plesu pred dvema letoma. Da bo ostal lovski ples tudi letos v prav tako prijetnem spomini, kakor prvi, za to nam jamči plesni odbor, ki je neutrudno na delu. Torej vsi lovci in prijatelji lovcev — na svidenje v »Narodnem domu« dne 1. februarja.
Občni zbor društva c. kr. geo-metrov na Kranjskem se je vršil dne 5. t. m. v Ljubljani. Udeležba je bila polnoštevilna. Predsednik, gospod geometer Fr. Zupančič, otvori zborovanje ter naglasa, da so prvikrat zbrani vsi člani, ki jih z največjim veseljem najtopleje pozdravlja.
Posebno pa si šteje v dolžnost, prisrčno pozdravljati   gosp. ravnatelja pl. J e z j e r s k e g a,  ki je vedno z vso vnemo podpiral društvo. Obenem pa slavi letos gospod ravnatelj 401et-nico svojega zvestega službovanja. — Tu predlaga gosp. geometer Hočevar, da se spremeni dnevni red v toliko, da se da odborov predlog glede izvolitve   gosp. Jezierskega častnim članom, kot prva točka na dnevni red. — Soglasna izvolitev in navdušeno ploskanje je pričalo, kako visoko cenijo vsi svojega natančnega, a vseskozi pravičnega in dobrohotnega šefa. K izvolitvi in njegovi 401etnici mu čestita v imenu vseh navzočih predsednik, gospod geometer Zupančič z vročo željo, naj bi bilo usojeno   gosp. ravnatejju še   mnogo,- mnogo let njih šef biti. Vidno ginjen se zahvali gosp. ravnatelj za izkazano mu čast in po deputaciji mu izročeno spominsko plaketo. — Iz predsednikovega poročila sledi, da je društvo z vso vnemo zasledovalo pragmatiko in tudi doseglo gotove uspehe. Tajniško in knjižni-čarjevo poročilo poda gosp. geometer Hočevar, blagajniško pa gosp. nadgeometer vitezpl. Gspan. — Izvoli se odsek, ki bo imel nalogo, zbirati znanstveno tvarino, osobito o evidenci, agrarskih operacijah in novomeritvi. — Zvečer se je vršil v Prešernovi sobi   restavracije Novi svet večer na čast gosp. ravnatelju pl. J e z i e r s k e m u. Polnoštevilna udeležba je zopet pričala, kako priljubljen je gosp. ravnatelj med svojimi podložnimi.  —  Vrsto napitnic otvori gosp. geometer Zupančič, ki mu napije kot zvestemu društveni-ku in dobremu šefu.    V imenu vseh geometrov mu napije gospod nadgeometer B a s s i n, kot družabniku pa gosp. inž. D. Gustinčič. — Gospod ravnatelj se zahvali vsem skupaj ter naglasa, da se mu je dežela Kranjska tako priljubila, da je to njegova druga domovina. Pohvalno se izraža o svojih geometrih ter jih bodri vstrajati na znanstvenem polju, kajti imamo važno nalogo, odločati med mojim in tvojim. Napije društvu in, vsem geometrom. — Večer je počastil tudi prejšnji Šef. g. nadzornik Jan R u ž i č k a.   — Ta dan bo ostal v spominu vsih geometrov. Gospodu ravnatelju pl. Jezier-skiju pa kličemo še na tem mestu: Še mnogo let med nami !
Sokol v Štepanji vasi je imel v nedeljo v telovadnici drugi redni občni zbor, ki je bil jako dobro obiskan. Društvo je, kakor je poudarjal tajnik v svojem poročilu, sijajno izvršilo nalogo, ki si jo je stavilo v minolem letu. Priredilo je prvo javno telovadbo, združeno z veliko veselico, poleg tega dve manjši veselici in dva pešiz-leta v kroju, enega Vevče, drugega v Bizovik. Te prireditve, ki so uspele v vsakem oziru, so pridobile društvu dosti novih članov. Posebno razveseljivo je. da se priglašajo ne samo iz Štepanje vasi, ampak tudi iz drugih vasi, predvsem iz Hrušice, novi člani, posebno mlajši, ki tvorijo zanesljiv in dober naraščaj. Dasi je izdalo društvo dosti denarja za nabavo orodja, vendar izkazuje blagajniško poročilo prebitek 900 K. Odbor je ostal večjidel neizpremenjen. Upamo, da bo kos svoji nalogi tudi letošnje leto, ki je velik praznik slovenskega Sokolstva. — N a z d a r !
Podružnica Slov. plan. društva v Vipavi priredi v soboto, dne 11. t m. I. planinski ples v prostorih hotela »Adrija« v Vipavi. Obleka turistov-ska ali pa promenadna. Podkovani čevlji niso dovoljeni. Začetek ob 8. zvečer.
Izobraževalno društvo v Senožečah priredi v nedeljo 19. januarja v gostilniških prostorih g. I. Mlakarja zabavni večer spojen z plesom, srečolovom in drugim raznim sporedom. Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina 50 vin. za osebo, k plesu 50 vin. Dame so vstopnine k plesu proste. Maske dobro došle.
Klub slovenskih tehnikov v Pragi priredi 13. t. m. ob 8. uri zvečer v prostorih društva »Adrije« na Kral. Vinohradvh klubovo sejo, na kateri predava tov. H. P a j e r: »O prvih korakih k svetovni organizaciji duševnega dela«. Gostje vabljeni.
Prosveta.
»Naskok na mlin.« Vsebina te opere je posneta po pripovesti Emila Zola. Pri Devrieuxjevih v Lotarin-giji praznujejo zaroko hčerke Fran-coise z mladim Belgijcem Frederi-com. Ko je veselje na vrhuncu, se zasliši od daleč pruska godba. Bližajo se Prusi, ki ubijejo med drugimi tudi gozdarja iz vasi. Frederic, dasi ni Francoz, zgrabi puško in strelja na Pruse. Vojaki planejo iz zasede nanj, ga razorožijo in odvedo v mlin. Stotnik obljubi Fredericu prostost če mu pokaže skrivne steze po gozdovih sanvalskih. Friderik to odkloni. Ponoči se priplazi k Fredericu skozi okno njegova zaročenka Fran-.' coise in ga pregovori, da zbeži. Da mu nož in Frederic vbode fizilirj*
ravno v trenotku, ko ga hoče ta ustaviti, preplava reko in uide. Pran-coise se zbudi z vzklikom: »Bog, jaz sem ga umorila!« — Vojaki pripeljejo ranjenega filizirja v mlin. Stotnik zahteva od Devrieuxja pojasnila, mu da nekaj mož, da naj gre iskat v gozdove Froderica, sicer bo ustreljen mlinar Devrieux sam.. Frederic pa se vrne iz lastnega nagiba, ker noče pustiti svoje neveste in njenega očeta brez varstva. Kar zagrmi top — znamenje, da so prišli Francozi in da se bliža rešitev zaročencema. Frederic zgrabi za stol in navali z njim na pruskega stotnika, ki potegne samokres in ga ustreli. Vname se boj, topovi grme, most čez reko se razleti.
Književnost.
— Naprednjaki! Moč vsake struje, vsake stranke je v njenem razvitem časopisju. Naši nasprotniki sc tega v polni meri zavedajo, zato neumorno agitirajo za svoje časopisje in ga usiljujejo celo naprednim krogom. Naša sveta dolžnost pa je, da se oklenemo svojega naprednega časopisja. Te dni roma po Slovenskem »Napredna Misel« v velikem številu. Ni mogoče poslati jo vsakemu na ogled, ker je to združeno s prevelikimi žrtvami. Danes je ugotovljeno, da je »Napredna Misel« najboljša kulturna revija, kar jih imamo na Slovenskem. Moralna dolžnost vsakega naprednega Slovenca je, da gmotno podpira to velekultur-no podjetje, ki tako živo in energično zastopa narodne in napredne ideje. Če naši nasprotniki ponovno apelirajo na požrtvovalnost svojih krogov, da gmotno podpirajo svoje časopisje, tedaj je tim umestnejši tak apel na slovenske napredne kroge, da podpirajo svojo kulturno revijo Napredno Misel«. Deiaimo zanjo; pišimo v njo in agitirajmo za .ijo. S tem najlepše posvedočimo svoje narodno in napredno prepričanje, pokažemo nasprotnikom svojo nezlomljivo moč in pogum do končne zmage napredne misli po vsem Slovenskem.
Izpred sodišča.
Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem.
Štajerski divji lovci na Kranjskem.
Znana stvar je, da divji lovci hodijo le tja, kjer je dovolj divjačine, slaba lovišča puste v miru in jih prepuščajo lovcem. Znano je tudi, da je strast do divjega lova ena najhujših strasti, skoro nepremagljiva, in da divji lovec večkrat pretrpi in premaga največje težkoče in riskira življenje, pri vsem tem pa se zadovolji tudi z najmanjšim plenom. Podobno se je godilo solčavskim lovcem, ki so v svoji strasti prehodili skoro tri love — hodili so celo noč v dežju in snegu in po silno nevarnih krajih — da so prišli v bogato lovišče na Kranjsko, v lovišče kamniške meščanske korporacije, katero lovišče ima že več let v zakupu knez Win-dischgratz.
France Oprčan. najemnik v Solčavi in zaprisežen občinski lovec bi bil rad dobil kako večjo žival. Ker pa je vedel, da jo v občinskem lovu ne bo dobil, še manj pa v sosednem lovu, ki je last ljubljanskega škofa, ie sklenil napraviti ekspedicijo v kamniško lovišče. Oprtal je puško in se! od doma. Na poti je srečal f:<nta Karla Plesnika, posestnikovega sina, ko je šel ravno iz cerve. Povabil ga je s sabo, fant je vzel puško — njegov oče je namreč tudi lovec m ima svoj lov — in šla sta naprej. V strmi rebri se snideta s pastirjem Černetom. Tega bole roke, in ker ne more dobiti baje v domačem kraju pravih zdravilnih koreninic, je porabil mož priliko in se napoti! z lovcema na Kranjsko, kjer rastejo take koreninice. Oprtal si je Oprčanov nahrbtnik, ki je bil dobro založen z žganjem in kruhom in šli so naprej. Bila je že noč in precej pozno so potrkali še na vrata pastirja ovčarja Matevža Pavšnarja, ki je takoj vzel svojo novo puško, katero je kupil pred kratkim 7. \ 76 kron in šli so naprej. Oprčan jim je rekel, da gredo v Matkov do!, ker v Logarjevi dolini ni nič živali. Okoli 7. zjutraj pa so se znašli v gosti megli nad Turškim grabnom. Sli so dalje — bih* so že na Kranjskem — in okoli 8. so prišli na pripravno ravnico v kamniškem lovu. Naleteli so na tropo divjih koz in so začeli bombardirati. Padla je ena koza, ustrelil jo je Oprčan. Pobili so jo, razparali, pustili na mestu čreva, žival pa so si naprtili in odšli nazaj proti domu. V Frischaufovi koči so se zaprli v kuhinjo, ocvrli so si jetrca in se pri gorkem ognjišču pri čaŠi žganja pokrepčali po trudapolni nevarni poti.
V tem potrka na vrata Frisch-aufove koče Windischgr&tzov lovec Franc Preklet. Oskrbnik ga sprejme in ga pelje v posebno sobo, češ v kuhinji so štirie boljši gospodje doma-
čini, ki se vračajo z lova. Ko Je oskrbnik lovcu še potrdil, da omenjene gospode dobro pozna, je lovec zopet odšel.
Kmalu za njim so odšli tudi gospodje in se napotili k Plesniku. Lovec Preklet pa je šel k svojemu tovarišu lovcu Slatnerju, s katerim sta divje lovce zasledila, na to pa je šel v Kamnik po orožnike. — Stražmoj-ster Jerele se je takoj opravil in odšel ž njim. In šli so po trnjevi poti za divjimi lovci. V Frischaufovi koči so zvedeli za imena onih gospodov, pr Plesniku so dobili rogove, pri Oprča-nu pa že nasoljeno meso v škafu in razpeto kožo pod streho. Oprčan je sicer tajil, da bi imel kako divjačino, končno je rekel, da so jo že pojedli in na vse zadnje je rekel, pa jo poiščite, nakar je orožnik Jerele našel, kar je iskal. — Obtoženci se zagovarjajo, da so zašli in doznali še le ko so ustrelili zver, da so v tujem revirju. Živali niso pustili ležati, ker jo je bilo škoda, jetrca so jedli ker so bili potrebni, meso pa je nato Oprčan pozabil vrniti lastniku lovišča, pač pa je rekel, da je nameraval obrniti skupiček za kak dobrodelen namen.
Po kratkem govoru državnega pravdnika in daljšem zagovoru zagovornika dr. Kukovca iz Celja je obsodil senat po dolgem posvetovanju Oprčana na 3 mesece, Plesnika in Pavšnarja vsakega na 2 meseca in nosača Černeta na 6 tednov teške ječe.
Razne stvori.
* Turške grozovitesti. Iz Smyr-ne poročajo, da so v Kasabi Turki umorili eno krščansko rodbino in ondotnega duhovnika.
* Velike sleparije notarja. Iz Hamburga poročajo: Notar dr. Be-cker je poneveril 450.000 mark ter nato pobegnil. Denar je na borzi za-špekuliral. V pismu, ki je je poslal policiji, izjavlja, da se bo usmrtil.
* Nezgoda na morju. Iz Ne\v Yorka poročajo: Pamik »Rosen-kranz« je vsled velikega viharja pri Osteria Oregan zadel ob skalo ter se razbil. Od moštva je utonilo 33 oseb.
* Osem dijakov aretiranih zaradi veleizdaje. Iz Sarajeva poročajo: Policija je aretirala osem dijakov, ki so osumljeni veleizdaje. Dijaki se bodo koncem tega meseca zagovarjali pred sodiščem.
* Železniški roparji. Iz Varšave poročajo: Predvčerajšnjem ponoči so banditi udrli v osebni vlak, ki vozi iz Varšave v Mlavo. Vdrli so v kupe tretjega razreda ter oropali speče pasažirje. Ko pa so se ti hoteli braniti, so roparji tri ustrelili ter nato skočili z vlaka.
* Maščevanje goljufanega soproga. Iz Maka na Ogrskem poročajo: Pekovski pomočnik Franc Bnatvnk je iznenadil svojo mlado ženo pri intimnem sestanku z njenim ljubimcem. Tega je z likalnikom pobil, svojo ženo pa je zvezal ter ji potegnil del kože s telesa. Žena in ljubimec se borita s smrtjo.
* Stavke. Iz Cerbera poročajo: V Fignerasu v Kataloniji je več stav-kujočih delavcev napadlo hišo delovodje Joseja Palacioza ter obstreljevalo hišo. Delovodja je bil smrtno-nevarno ranjen, dva njegova sorodnika pa lahko. Demonstranti so se uprli meščanski gardi. Več demonstrantov je bilo ranjenih.
* Zaboj z zlatom ukraden. Iz Londona poročajo: Predvčerajšnjim se je razširila vest, da je bil na potu iz Berolina v Hamburg ukraden zaboj, v katerem je bilo za 100.000 mark zlata. Zlato naj bi se iz Londona poslalo v Rio de Janeiro. Vest je pri zavarovalnici Llovd povzročila največje razburjenje. To je že druga tatvina v kratkem času. Meseca novembra p. 1. je bil namreč na nekem parniku Avstrijskega Llovda ukraden zaboj, v katerem je bilo za 200.000 mark zlata in ki je bil namenjen v Aleksandrijo.
* Zanimiva partija taroka. Delilec deli — tisti, ki ima prednost, dobi med drugim 7 pikov brez kralja. On ne igra. Drugi napove solo igro s 15 taroki, od »škisa« zaključeno, in ima poleg teh še pikovega kralja. Va-lata ni mogel napovedati, ker ni izigral. Tretji igralec pa je imel slučajno pagata. Prvi izigra pikovo damo, igralec položi pikovega kralja, tretji pa vzame -oba s pagatom. Vse druge slučaje je dobil igralec. Ko so šteli, sta dobila nasprotnik pikovega kralja (5) in pagata (5) v prvem slučaju — to je 14—2—12, v talonu pa so bili trije kralji in tri kraljice, skupaj 23, in zraven 12=35.
• Potop parnika »Saint Augusti««. Z Reke poročajo, da je brzojavi! kapitan parnika Cunard Line »Phvria« iz Bona: V četrtek, dne 2. januarja opoldne sem naletel 37° 42' severne širine in 7° 26' vzhodne dolžine 7 rešilnih čolnov, v katerih je bilo 98 oseb, pasažirji in mornarji.
Rešilni Čolni ^so bili od francoskega frarnika »Saint Augustin«, katerega so zapustili prejšnji dan ob 11. ponoči. Popoldne ob 3. sem naletel na parnik »Saint Augustin«. Poskusil sem ga vleči v Bono, toda parnik se je med potjo, in sicer dne 3. januarja 37° 25' severne širine in 8° V vzhodne dolžine potopil. Vse potnike in moštvo sem prepeljal v Bono, kjer sem jih izkrcal.
* Umor v Zagrebu. Iz Zagreba poročajo: Predvčerajšnjim zjutraj so našli na polju blizu mesta truplo neke mlade deklice, ki je bila umorjena. Truplo je imelo na prsih več ran. Policijsko - zdravniška komisija je šla takoj, da preišče zadevo. Dognala je, da je bila deklica zabodena z velikim nožem, najbrže s sabljo, kakor jih imajo topničarji. Takoj so začeli sumiti vojaka, ki je bil prejšnji večer v dekličini družbi. Zasledovali so sled do artilerijskega strelišča v Jablano-vacu, kjer so tudi kmalu nato izsledili topničarja 37. poljskega artilerijskega polka Ivana Štefanaca. V stanovanju njegovih staršev so našli krvavo orožje, štefanaca in dva njegova tovariša so aretirali. Priznali so, da so deklico najprvo zlorabili in potem umorili.
* Preoblečeni policist in policijski pes. O kratkočasnem prizoru, pri katerem je važno vlogo igral policijski pes »Leni«, so razpravljali te dni pred okrajnim sodiščem v Leopold-stadtu na Dunaju. Policist Roupek, ki se že delj časa peča z vzgojo policijskih prov, je poskušal svojega zadnjega gojenca z imenom »Leni«. — Roupek se je preoblekel za zločinca. Pred tefn pa je dal psu poduhati svoj robec. Potem je odšel ter zlezel na drevo v Praterju. Eden izmed poli- i diskih inšpektorjev je imel nalogo, j kontrolirati, če bo »Leni« zasledila j po robcu policista. Ko je Roubek se- j del na drevesu, je naenkrat zagledal, j kako dva postopača zasledujeta ko- i koš, da bi jo ukradla. Eden jc vrgel kamen proti kokoši ter jo ubil, do-čim jo je drugi hitro skril pod suknjo. Pri pogledu na to je pa stražnik popolnoma pozabil na svojo vlogo, skočil z drevesa ter začel zasledovati zločinca. V tem trenotku pa je, kakor na povelje, pritekel policijski pes. Roupka je bil tega zelo vesel, ker je upal, da mu bo pes pomagal pri njegovem težkem delu. Toda pes je napravil popolnoma nekaj drugega, ni se brigal za tatove, temveč se je na veliko začudenje Roupke, vrgel na njega. Zastonj-je policist tolažil psa, ter mu dopovedoval, da ni zločinec. »Leni* ga je vedno huje napadala ter grizla. Iz nevarne situacije ga je rešil šele policijski inšpektor, ki bi moral nadzorovati delo policijskega psa. Tatove so pozneje prijeli.
Poročil se je včeraj gosp. Josip Hauptmann, tovarnar na Viču. z gdč. Fanči Kavčič, hčerko hišnega posestnika in trgovca gosp. Fr. Kavčiča na Privozu št. 4. Bilo srečno!
Telefonska in brzojavna • poročila.
Volitve v okrajni šolski svet postojnski.
Postojna, 9. januarja. Pri današnji volitvi učiteljskih zastopnikov v okrajni šolski svet postojnski so nastopili napredni učitelji in učiteljice solidarno. Napredni kandidati so dobili 55 glasov, slomškarji pa so oddali prazne glasovnice.
Črne koze v Trstu.
Trst, 9. januarja. Med mohame-danskimi Bosanci, ki se vračajo iz Soluna, so izbruhnile črne koze. Pojavilo se je devet slučajev. Dve osebi sta umrli. Vendar pa zdravniki zatrjujejo, da nista umrli na črnih kozah.
Umrl poslanec. Praga, 9. januarja. V neki kavarni v Libnu je umrl včeraj popoldne državni poslanec Viljem Černy v 48. letu svoje starosti, zastopnik okraja Slanč. Bil je socijalni demokrat.
Rusinsko vseučilišče.
Lvov, 9. januarja. Glasom tukajšnjih informacij do sedaj Še ni določeno, kdaj bo izdano cesarjevo lastnoročno pismo glede rusinskega vseučilišča, ali v trenutku, v katerem izjavijo Rusini, da ne bodo mo- « tili razprav gališkega deželnega zbo-ra, ali pa šele po koncu zasedanja gališkega deželnega zbora.
Nov dvoboj grofa Tisze.
Budimpešta, 9. januarja. Grof Aladar Zichy je poslal grofu Štefanu Tiszi svoje zastopnike ter ga pozval na dvoboj. V poučenih krogih zatrjujejo, da ne bo prišlo do dvoboja, marveč da se bo afera mirnim potom poravnala.
Ogrski socialni demokrati proti volilni reformi. Budimpešta, 9. januarja. Socialno - demokratska stranka bo na svojem letnem zboru dne 26. t. m. sklenila generalno stavko  kot protest
proti volilni reformi.  Ta stavka naj bi trajala več dnL Ruski zrakoplovi nad Črnovicaml.
Črnovice, 9. januarja. Včeraj so zapazili nad mestom ruske aeroplane, ki so proti več§ru celo poskušali s reflektorji razsvetliti mesto. Tudi v Gurahumovi so videli več ruskih aeroplanov, ki so imeli nalogo, da se pouče o avstrijskih vojaških pozicijah v Bukovini,
Pastirsko pismo na indeksu. — Škof in papež.
Milan, 9. januara. Med Vatikanom in knezoškofom milanskim je prišlo do hudega spora. Povodom ti-sočletnice kostniškega edikta je izdal knezoškof milanski pastirsko pismo, v katerem je vzbudil pasus o svobodi vesti in vere nezadovoljnost Vatikana, ker so bila izvajanja v nasprotju s svllabusom, ki ga je izdal papež Pij X. Pričakovati je, da pride pastirsko pismo na indeks.
Novo kitajsko posojilo.
London, 9. januarja. Kakor poroča Reuterjev biro, se sestane v petek v Londonu konferenca zastopnikov bank šestih držav zaradi novega kitajskega posojila 25 milijonov funtov. Razmotrivalo se bo tudi vprašanje, koliko te vsote naj se izda. Zagotavlja se, da je pričakovati takoj po sklenjenem miru med Turčijo in Balkansko zvezo prve emisije.
MED VOJNO IN MIROM. Mirovna pogajanja.
Berolin, 9. januarja. »Vossische Zeitung« prinaša iz Londona poročilo o razgovoru svojega poročevalca z nekim balkanskim delegatom, ki je izjavil, da balkanski delegati ne bodo nikdar zahtevali pomoči aH posredovanja velesil. Ko smo suspendirali sejo mirovne konference, smo sicer dali izraza mnenju, da prepustimo vso zadevo velesilam, to pa je bila samo vljudnost nasproti velesilam. Vedeli smo, da velesile ne žele, da bi se vojna nadaljevala, ter smo jim dali možnost, preprečiti nadaljno vojno. Mi čakamo mirno in bomo čakali še 8 dni. Če bodo delale med tem časom velesile, da se napravi mir, dobro. Med tem smo stalno v zvezi s svojimi vladami. Če pridejo Turki in prosijo, da se naj pogajanja zopet prično na podlagi, ki smo jo mi določili, bomo tudi razpravljali. Ce pa poteče rok teh dni, ne da bi se oglasile velesile ali pa če se pogajanja ne nadaljujejo, pomeni to vojno. Potem ne moremo drugače. To je stališče zveze.
Turški odposlanec Rešid paša zopet je izjavil: Nikdar ne bomo zahtevali nove seje mirovne konference. Delegati Balkanske zveze so suspendirali sejo, oni jo morajo tudi zopet sklicati. Sedaj stojimo v pogajanjih s svojo vlado. Če dobimo nove instrukcije, česar pa nikakor ni pričakovati, bomo vedeli varovati svoj ugled in svojo čast.
Rešid paša se je sicer izražal precej pesimistično in seveda nagla-šal baje izborno pripravljenost turške vojske.
Carigrad, 9. januarja. Listi poročajo, da je porta včeraj zvečer odposlala turškim mirovnim delegatom nove instrukcije.
London, 9. januarja. Danes se končajo pravoslavni prazniki. V političnih krogih se izreka domnevanje, da se bo morda v najkrajšem času posrečilo sklicati sejo mirovnih delegatov.
Turški delegati so dobili nove instrukcije in dr. Danev izjavlja, da je zaupno izvedel, da pripravljajo turški delegati nove predloge, ter hočejo zopet zahtevati sejo mirovne konference. Dr. Danev je mnenja, da v teh novih turških predlogih tudi to pot ne bosta izrečena principa predaje Odrina, vendar pa bo dana priložnost nadaljevati pogajanja in morda se bodo Turki vdali v cesijo Odrina. Balkanski delegati so pripravljeni glede Odrina Turkom kolikor mogoče ustreči.
Pogajanja pri Čataldži med šefom bolgarskega generalnega štaba Savovom in turškim zunanjim ministrom Noradunghianom in vojnim mi-nistr. Nazim pašo niso imela uspeha, ker so Bolgari izjavili, da je mirovna konferenca edino kompetentna za pogajanja tudi glede predaje Odrina. Toda navzlic temu je turška vlada obveščena, da bi bila Bolgarska pripravljena prepustiti Turčiji v Odrinu predpravice in zlasti priznati mošeje in grobove kalifov za eksteritorijalne. Balkanski delegati to izrecno na-glašajo.
V Londonu se presoja položaj tako optimistično, da v diplomatič-nih krogih zatrjujejo, da so vse težkoče, ki jih vidi javnost samo navidezne in da je med turškimi in bolgarskimi delegati potom privatnih dogovorov prišlo že do takega spo-razumljenja, da je pričakovati podpisa mirovne pogodbe tekom 1 tedna. Zdi se, da ie na tej informaciji ne-
kaj resnice, ker se dostavlja, da so velesile odložile svojo intervencijo v Carigradu, glede katere so se bile principijalno že sporazumele. Morda sploh ne pride do take intervencije, ker je Turčija, kakor poročajo iz Carigrada, izjavila, da take intervencije ne želi. Turčija se boji, da bi vsled kolektivnega koraka velesil ne postalo preveč očividno, da je tudi v di-plomatičnem oziru popolnoma osamljena.
Dunaj, 9. januarja. Mirovni delegati so povabljeni danes na dineju k frarteoskemu poslaniku Cambonu. Koncem tedna odpotujejo nekateri delegati v Oxford, delegati vojaki pa v Portsmouth, da si ogledajo naprave angleške mornarice.
Albanija.
Dunaj, 9. januarja. Danes se zopet sestane konferenca veleposlanikov. Pogajanja zaradi albanskih mej so suspendirana, ker se vrše med Dunajem in Petrogradom direktna pogajanja.
Govori se, da je Avstrija svoje stališče že označila ter o njem obvestila perogradski kabinet. Avstrija hoče potegniti mejo Albanije tako, da pridejo mesta Peč, Djakovica, Pri-zren in Dibra v Novo Albanijo, nato bi šla meja do Ohridskega jezera. Od tam naj bi šla meja proti jugozahodu ter prišla pri Chimari do morja. Avstrija koncedira Novi Pazar.. Kosovo polje, Makedonijo s Skopljem, Delo-vom in Ohrido Srbiji. — To avstrijsko stališče v Peirogradu ni bilo ek-ceptirano. S srbske strani se zatrjuje, da je taka meja nesprejemljiva, ker Srbi vztrajajo na tem, da jim pripade Prizren, ter so voljni za to svoje stališče prinesti največje žrtve. — Avstrijska izjava hoče ohraniti Albaniji tudi Skader. Kakor smo že včeraj poročali, bi bila Avstrij pripravljena, prepustiti Črni gori Skader, če odstopi Črna gora goro Lovčen. —■ Črna gora je to ponudbo odklonila, ter zahteva sedaj Skader za Albanijo. V političnih krogih zatrjujejo, da je kljub tem velikim težkočam upati, da se tudi ta zadeva mirno konča.
Solun.
Carigrad, 9. januarja. Iz Soluna pobegli muzlimani so se posvetovali pred par dnevi glede odposlanja posebnega odposlanstva v London, ki naj bi storilo pri državnem tajniku siru Edvardu Grevu korake zaradi prihodniosti Soluna. Deputacija bo zahtevala, da se pretvori Solun v prosto pristanišče in naj ostane kot tako v posesti Turčije ali pa naj se internacijonalizira.
Dedeagač. Solun, 9. januarja. Mesto Dedeagač je zavzelo dne 19. novembra 107 bolgarskih četašev, pred katerimi je vsa turška garnizija 700 mož pobegnila, dasiravno je bil v bližini Javer paša z 2500 možmi. Baje so četaši pognali z dinamitom v zrak tudi eno mošejo. Ubili so baje tudi 300 moha-medancev ter oropali njih prodajalne ter okolico Dedeagača deloma opustošili. Sedaj vlada mir. vendar živi prebivalstvo še vedno v hudem strahu.
Solun, 9. januarja. Dedeagač je še vedno brez poštne zveze. Vsa pisma pridejo v cenzuro. Dostop na kolodvor je prepovedan. Bolgari imajo v Dedeagaču sedaj poldrug bataljon vojakov, drugo bolgarsko vojaštvo je odšlo v ReŠan. Galipoli in pred Ča-taldžo. Dan na dan prihajajo sem na ruskih in ogrskih parnikih transporti s provijantom, ki se takoj odpošljejo pred Čataldžo. Vse trgovine so še zaprte. Bolgari so rekvirirali vsa živila za bolgarske čete, tako da je že od konca novembra draginja močno narasla.
Iz črnogorske vojske. Cetinje,   9.   januarja. General Martinovič je zaprosil zaradi diferenc s prestolonaslednikom Danilom za svoj odpust.
Skader.
Les, 9. januarja. Vsled opetovanih izpadov skadrske garnizije je šel šef generalnega štaba drinske divizije drugega poziva major Peter Mar-ković z dvema častnikoma kot par-lamentar pred trdnjavo, kjer jih je Ibrahim Talaad beg sprejel. Na vprašanje parlamentarjev, zakaj se poveljnik Skadra Hasan Rizza beg ne ozira na premirje, je odgovori! Talaad beg, da poveljnik ničesar ne ve o premirju, ker od vlade ni dobil nobenega obvestila. Obenem je pozval parlamentarje, da naj se takoj odstranijo.
Iz Srbije.
Belgrad, 9. januarja. Skupščina se pred sklenjenim mirom najbrže ne sestane več.
Belgrad, 9. januarja. Znani ruski politik in vodja kadetske stranke M i 1 j u k o v je dospel sem, ter ostane v Belgradu par dni.
Belgrad, 9. januarja. V najbližjem času se ustanovi v Nišu šola za Pilote. Kot učitelji bodo nastavljeni srbski častniki, ki so se izučili na Francoskem.
6 štev.
SLOVENSKI NAROD.
Srtan 5*
Srbsko In bolgarsko posojilo.
Beigrad, 9. januarja. Srbija namerava za upravo novo pridobljenih pokrajin vzeti posojilo 500 milijonov frankov, ki naj bi se porabili zlasti za gradnjo nove Jadranske železnice in drugih železnic ter za odkup vakufskih posestev. Tudi Bolgarska se pogaja s posredovanjem dr. Daneva . francoskimi finančnimi skupinami o udeležbi francoskega kapitala in francoske industrije na razvoju no-
asedenih turških provincij.
Dunaj, 9. januarja. Bolgarski finančni minister Theodorov je dospel včeraj dopoldne iz Sofije na Duna;
Dva avstrijska konzula.
Dunaj, 9. januarja. Avstrijska konzula Prochaska in Tachv sta odpotovala danes na svoja mesta, prvi v Prizren, drugi v Mitrovico. Odpotovala sta na povelje zunanjega ministra. Kakor hitro dospeta na svoja mesta, bodo tamošnje posadke izkazale avstrijski zastavi vojaške časti, \ čemer obstoja vsa satisfakcija.
Pašić.
Dunaj, 9. januarja.  >Zeit^ poro-la, da pride srbski ministrski predajnik Pašić na Dunaj.  Vest se iz
političnih krogov označuje   kot neresnična.
Srbska vojska se umakne iz Drača.
Beigrad, 9. januarja. Merodajni izjavljajo, da je Srbija obvesti-abinete velesil, da je pripravljena,
oJpoklicati iz Drača svojo vojsko, čim bo sklenjen mir. S tem hoče Sr-dokazati svojo skrajno popust-ost v svojih zahtevan in svojo ravljcnost. da se pokori odločit-:nn velesil. Zato pa tudi pričakuje, bodo velesile njeno trezno in po-• lirljivo politiko uvaževale pri njenih \ritorijalnih zahtevah v osvobojenih krajinah. Srbija vztraja na stali-da morajo pripasti srbski državi .:. Diakovica,   Prizren in Debar. N se v tem oziru nadejajo, da bona šli pri svojih prijateljih pomoč • u važe van je.
Vprašanje intervencije velesil.
Pari-:, 9. januarja.   Velesile so le prvotno namen, v Carigradu tervenirati v prilog miru. Istočasno imeravale uprizoriti v Carigra-denionstracijo z vojnim ladjev-in.  Ta svoj namen pa so opustile, • so cc v Londonu   pričela tajna rivatna pogaiania med Balkansko m in turškimi delegati. Kakor se igotavlja, bodo ta pogajanja imela uspeli.
Pogajanja med Bolgarijo in
Romunijo. Dunai,   9. januarja. Politische
orrespondenz< javlja iz Bukarešte, j so   pogajanja z Bolgarijo glede reditve mejnega   vprašanja doslej la brezuspešna. Dr. Danev je si-izjavil, da je Bolgarija priprav-ia v nekatere korekture meje. da j noče ničesar slišati o kakem od-i pu Silistrije.
Turčija ne odstopi Odrina.
London, 9. januarja. Osman Nini paša, turški delegat, je izjavil, Turčija za nobeno ceno in pod nim pogojem ne odstopi Odrina, tudi noče  spuščati v nobena rajanja glede   odstopa Egejskih "kov.
I'prava v osvobojenih pokrajinah.
Beigrad, 9. januarja. »Štampa« ja. da je izšel kraljevski ukaz, s rim se Bitolj, Skoplie, Kumano-. Priština, Novi Pazar in Plevlje šajo za okrožna mesta. V Bi-. je osnovano   višje apelacijsko 5e. Francosko - srbska banka je stanovila v Biiolju svojo podružni-Bolgarska   narodna banka je v obojenih   pokrajinah ustanovila Nem podružnic in 12 ekspozitur.
Valona.
Rim, 9. januarja. Grška mornarica, ki blokira Valono, je prerezala kabel med Valono in Brindisijem. — Avstriske in italijanske vojne ladje na potu pred Valono. Italijanski oini poročevalci v Valoni so od tam ohegnili.   Neka grška torpedovka ih je prepeljala na otok Krf.
Gospodarstvo.
Gospodarski uspeh minoiega leta. R. Šega.
(Dalje.)
Lanska gospodarska kriza se je posebno, recimo, najbolj obču-naši državi, kjer že itak preveč kujejo na gospodarski razvoj po-m in narodni momenti, neravno ra javna finančna in gospodarska prava in razentega Še   cela vrsta ' i/ličnih socialnih vzrokov. Druge države zahodne  Evrope so že pred .nun časom spoznale, da se mora-i(> industrializirati, in so se v tej smeri neverjetno hitro, toda premišljeno razvile. Zagotovile   so si razsežne svetovne trge in imajo vedno dovolj kapitala mobiliziranega za svoje industrijsko delovanje. Industrija v» teh
državah ni tako zelo nakazana na kredit, kakor pri nas, vsled česar morejo omenjene države mnogo bolj ko prej izrabiti vsako zboljšanje situacije na svetovnem trgu. Tako Je n. pr. Anglija doživela v preteklem letu: največji razvoj trgovine in rekord v industrijski produkciji. Toda tudi naše poljedelstvo bi ne moglo izhajati brez velikih kreditov.Ta potreba je predvsem nastala vsled intenzivnejšega obdelovanja zemlje in pa vsled tega, ker hoče naš poljedelec vedno bolj razširiti svojo zemljiško posest. Največji udarec naši industriji in trgovini pa je zadala balkanska vojna. Celi vrsti industrijskih panog v naši državi je balkanski trg edino razpečevališče za njihove izdelke. Balkanska vojna in predvsem naša kratkovidna diplomacija sta naravnost uničevalno vplivali na naš balkanski izvoz in s tem na razvoj naše industrije in trgovine, čeprav je marsikdo začetkoma vojne pričakoval, da pridejo v naši zunanji politiki na površje oni činitelji, ki niso nevoščljivi balkanskim slovanskim državam njihovih uspehov in ki bi kot trezno in gospodarsko misleči politiki skušalf ustvariti trdne temelje našemu izvozu. Toda to pričakovanje se ni izpolnilo v — velikansko škodo našega gospodarstva. Prvotno razpoloženje, ki je bilo zelo naklonjeno balkanskim slovanskim državam, se je vsled vpliva ščuvajočega nemškega časopisja in mažarskih impe-rialistov izpremenilo ravno v nasprotje. In vsa ta dejstva so vznemirila avstrijsko javnost ter povzročila vse one težke dneve, ki so tako zelo obremenile in ki bodo še dolgo časa obremenjevale že itak gospodarsko oslabljene avstrijske davkoplačevalce. Vse to pa je učinkovalo tudi na bodoče razmere naše monarhije napram slovanskim državam na Balkanu. Z eno besedo, oškodovan je bil oni edini interes, ki ga ima Avstro-Ogrska na Balkanu, interes namreč, da nastanejo med našo monarhijo in Balkanom take razmere, ki omogo-čujejo našemu gospodarstvu izrabiti gospodarski razvoj na Balkanu. Ta gospodarski razvoj pa je le tedaj mogoč, če se morejo balkanske države v miru in svobodi kulturno in gospodarsko razvijati.
Oglejmo si nekoliko natančnejše učinke lanske krize na naše gospodarsko življenje. Predvsem je treba omeniti, da je naša monarhija v tem burnem času za 60 milijonov kron manj izvozila na Balkan nego sicer v enako dolgi dobi. Čez 75 milijonov kron terjatev, ki jih imajo avstrijski industrije! in trgovci na Balkanu, je suspendiranih. In veliko vprašanje je, koliko bo teh terjatev plačanih.
Vsega gospodarskega življenja se je polastila nekaka stagnacija. Podjetnost je ponehavala. Večja naročila so bila preklicana, razni investicijski načrti so bili sistirani. Strah pred vojno se je polastil širokih ljudskih mas. Ljudje so začeli dvigati denar iz denarnih zavodov.
Predvsem pa se je ta nemir, ki je označeval preteklo leto, zrcalil na denarnem trgu, kjer je celo leto vladala napetost. Tipično za te razmere je. da je angleška banka navzlic svoji veliki konzervativnosti štirikrat zvišala svojo obrestno mero. In ravno-tako je čudno, da avstro - ogrska banka ni mogla znižati svoje oficial-ne obrestne mere pod 5% in da je imela koncem leta obrestno mero 5%, kar je seveda nekaj popolnoma izvanrednega. Seveda ni vplivala edinole vojna na denarni trg, temveč tudi druge razmere. Francoska in angleška industrija sta imeli izvanredno mnogo dela, vsled česar so bile tudi potrebe in zahteve ondotne trgovine velike. Pod to pretvezo je predvsem Francija potegnila skoro ves svoj denar, ki je bil naložen v Avstriji in Nemčiji, nazaj. In tuai London je začel bolj zalagati finančne potrebe onih držav, ki so blizu angleški politiki. Za Rusijo je bilo v Londonu in Parizu vedno dovolj denarja in tudi manjše države so našle oporo v teh dveh mestih. Nemčija ne more Avstro - Ogrski nadomestiti niti londonskega denarnega trga, niti pariškega. Nemčija sicer ni revna, ima morda dovolj sredstev za svoje potrebe, toda za zaveznika ima le dobro besedo.
(Konec prihodnjič.)
Dannfn'i list obsega 6 strani
Izdajatelj In odjrovorni urednik: Valentin Kopitar.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne^
Ustna voda
V
Nežni, slabotni otroci
se kmalu popravijo, ako nekaj časa redno dobivajo ribje olje Scottova emulzija. Dosti bolj slastna in užitna kakor navadno ribje olje, jo ponavadi radi uživajo, je lahko prebavna ter hitrega učinka. Scottova emulzija pospešuje nastanek trdega mesa ter razvijanje miSic in kosti. Vsled splošnega ojačenja otroci kmalu začno kazati več veselja do živlievja in že v kratkem času bodo začeli veselo skakati. Scottova emulzija, pri kateri je redilna vrednost še povišana z mineralnimi dodatki, je nedvomno na prvem mestu, biti pa mora pristna Scottova emulzija.
Cena originalni steklenici 2 K 50 v. Dobiva se pe vseh lekarnah. Proti vpoiiljatvi 50 v t pismenih znamkah dobite od tvrdke SC0TT 4 B0WN£ d. z o. z. na Dunaju
VH. skllcmje se na nas list enkratno vpošifjatev poizkušaj e od kake lekarne.
Meteorološično poročilo.
Visina aad morjem 306-2 Sreda)! tračni tlak 736 mm
i
Plesna svila
n
n n
L ]
□
Zobna krema
poročila.
ljubljanska
^Kreditna banka v Ljubljani*.
Uradni karti dunajske barze 9. januarja 1913
ajalatbenl napl>|l.
*e/o majeva renta .... 4,2,,() srebrna renta .... !•/• avstr. kronska renti . .
4°/o 0£T.        „ »      • •
4% kranjsko deželno posojilo 4«/» k. o. čeftke dež. banke .
SraOb«.
rečke Is 1. 1*60 ■/«    • •
n      »t   t* 1864 •   •    •    • •
„ tlak« ..... „    zemeljske I. izdaje .
n »       *     »t •
„    ogrske hlpofečne . .
„ dnn. komunalne
„ tvitr. kreditne . . .
„ ljubljanske ....
„ avstr. rdeč. križa  . .
„ haifllka.....
tt tutflke......
f.Jublfansfce kreditne banke . Avstr. kreditnega zavoda . . Dunajske bančne družbe . .
lužne felesnlce.....
Državne Železnice ....
Alplne-Montan.....
CeŠke sladkorne družbe . . ZivnostensKe banke.  • • •
Valoto.
Cekini
Marke.....* • .
Franki........
Lire.........
RnMH........
Žitne cene v Budimpešti!
Dne 9 januarja 1913. Termin*
januar. !j	Čas opazovanja	Stanje barometra ? mm	Tempera- i tara v C* 1	Vetrovi	Nebo
8 ti	2. pop. 9. zv.	74S-0 i 745 2 i	—1-0 —2.0	si. jjvzh. sr jvzh.	oblačno *
9	7.zj.	7440 |	-3-0	sr. vzh.	
Srednja včerajšnja temperatura —1'3°> norm. —2 7° Padavina v 24 urah 00 m n.
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze sočutja in za tolažbo ob bridki izgubi ljubljenega soproga, oziroma brata in strica, viso-korodnega gospoda
vesta mešaoe stroke ište službe. §
Naslov pove npravništvo »SI. Naroda«. V najem se odda za lebruar-termin
t
v  Selenburgovi   ulici   štev. 1«
Več pri hišniku. ;^^^^»-"-
Sprejme se hkol krepek, zdrav
od J K 16 h naprej me ter, zadnje novosti
Franko in že o«»arli»Je*i»o bq pošlje dom    Bogata  f*bira vzorcev 8 prvo poŠto G. Henneherg, dvorni dobavitelj Nj. V. nemške cesarice, ZCIrich. 4
Mnenje gosp. dr. V. Friihwalda
na Dunaju.
Gosp. J. Serravallo
Trst.
Vaše železnato kina - vino Serravallo sem pil po močni influenci, in Vam poročam, da sem se v presenetljivo kratkem času tako okrepčal, da mi je bilo mogoče zopet opravljati svoje vsakdanje posle. Vaše vino ne potrebuje hvale, ali vseeno me veseli, poročati o tem krasnem uspehu na moji lastni osebi.
Dunaj, 6. novembra 1911.
Dr. Friihwald.
Usmiljenja vredno izgledate, ljubi moj,
in ne vem, kako se je moči tako dolgo mučiti s katarom. Same od sebe take stvari ne preidejo, pač pa si najhujše obolelosti lahko nakoplje-mo z zanemarjenim katarom. Kupite si torej pristne Faveve sodenske mineralne pastilje ! Te so v najučinkovitejših sestavinah produkt sodenskih zdravilnih vrelcev in nešteti tisoči Vam lahko izpričajo, da so Faveve pristne sodenice idealna pomoč za bolesti Vaše vrste. — Posebna znamenja. Ime Fay in kontrolni pas z uradno posvedočbo županskega urada kopališča Soden ob T.
Deaarat	Bla?ovfi
S610	8630
88 40	88-60
86 20	86 40
84 ?5	85-15
—-—	9450
89 —	90 —
447 -	457-
660 —	— _
286 -	298-
27150	283 50
251-50	263 50
239 —	251 —
476 -	488 —
474 -	4^6 —
66 75	72 75
5375	.^975
32-50	38 50
27 75	31 75
215-40	218*40
139-	440 —
617 —	618 —
509 90	HO 90
10185	102 85
70690	707 90
1044-^0	104550
373 -	375 —
267-50	268 50
11-41	11*46
117-55	117-85
95*80	<*5 90
94-35	94 55
254-	*5—
Pšenica za april 1913 Pšenica za oktobei 1913 R2 za april 1913 Rž za oktober 1912 Oves za april 1913 Oves za oktober 191 Koruza /.a mai 1913 Koruza za julij 1913
za 50 kp 11-81 za 50 kg 11 94 za 50 kg 10-24 za 50 ke 9 67 za 50 ki? 108(: za 50 kg 9 2f za ?>0 kg 7 6 ' ca 50 kg 779
mm
izrekamo tem potom najprisrčnejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in ziancem. Zlasti se zahvaljujemo preč. duhovščini, slavnemu uradništvu in meščanstvu, slavni požarni hrambi in mestni godbi, vsem darovalcem lepih vencev in sploh vsem, ki so dragega rajnika spremili v tako Častnem številu k večnemu počitku. 117
Ljubljana, dne 9, januarja 1913.
Žalafosi ostali.
Zahvala.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, vsem, ki so si prizadeli na katerikoli način počastiti spomin našega predragega rajnika
avgusta Praprotnic
bivšega žapana, trgovca, posestnik itd.
in nam v težkih urah lajšali bridko bol izrekajo presrčno zahvalo
žalujoči ostali.
Lokev na Krasti, 8. prosinca 1913.
Zahvala.
Povodom smrti našega ljubljenega sina. brata
Vinka Brusa
nčitelia v 3£atenii vasi
izrekamo posebno čislani obitelji Zni-deršičevi, katera je pripomogla, da se je njegova zadnja pot tako svečano izvršila kakor tudi vsem njegovim učiteljem kolegom in koleginjam, nadalje vsem pevcem učiteljem iz Postojne za krasno nagrobno petje ter končno vsem znancem in prijateljem, ki so ga spremili k večnemu počitku, tem potom našo najiskrenejšo zahvalo.
Polica,   5. januarja 1913.
Žalujoča rodbina.
Radi odpotovanja se zelo ce^o proda v LJublfani 107
Najlepša lega, 5 minut od glavnega trga, zidana pred 7 leti  Naslov pove npravniStvo »Slovenskega Naroda«.
Proda se
(Princess) in fin
namizni servis
Poizve se: Shofja ulica štev. 17. I. nadstropje desno.
1« f
krojač ppne vrste
Mana, Miklošičeva cesta 8.
se priporoča.
Zaloga
2092
poštenih staršev, z dobrim šolskim izpri-čevalom pri  tvrdki   Ivan B!2&aOvi&
v Semiču. Dolenjsko. 99
V9
Sn\ I       S% bS S S
lil Mit
z notarskim izpitom in večletno prakso, samostojen  delavec, H8
želi  spremeniti služ&a«
Vstop po dogovoru. Ponudbe pod „Kotarski substitut" na upravništvo »Slov. Naroda«.
Veliko množino najrazličnejših
v svili in atlasu priporoča
v aalsup ali p©s®|iIo
cesta štev. 19.
Kupim že malo rabljeno
registrirno 106
ne preveč veliko z napravo za izdajo listkov za odjemalce. — Tozadevne ponudbe z navedbo cene ter navedbo, koliko časa je blagajna že v rabi, je vpos'ati na upravništvo »SI. Naroda«.
Proda se vsled družinskih razmer v nekem trgu poleg železn. na Dolenjskem enonadstropna skoro nova
S3 V
stoječa ob deželni cesti z vrtom in z malim zemljiščem. V hiši se nahaja mizarska obrt ter pogrebni  zavod. —
Eventaalno se da tudi pod ugodnimi pogoji V najem« — Nat-nčneje
poizvedbe pri Fr. Planinšeka dedičih v Litiji na Dolenjskem. 104
starejša moč. dobro izvežban manu-fakturist,   železninar in Špecerist ter
iz dobre hiše, močne postave in s primerno izobrazbo 112
se takoj sorejmeta / trg, z meš blagom M. Ogereirec, Konjice.
v Kamniku na Gorenjskem (prej last kolarskega mojstra J. Stareta),
z moderno urejeno delavnico za kovačkOg kolar, in sedlarsko obrt,
v kateri so te obrti že dobro vpeljane,
je pod ugodnimi pogoji na proda).
Ođda se tudi v najem
dobro idoča
gostilna
na prometnem kraja na Gorenjskem s koncesijo za žganjetoč, trafiko in pripravnimi lokaH za trgovino.
Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«.
B. Gdtzl, LJubljana
3331
Mestni trg št. 19.
Krasne novosti zimskih oblek ln površnikov
•V doma. čega izdelke . -mm
Za naročila po tneri največja izbira ta- in inozemskega blaga.
9X8Pl   *PJ|   9Xm   Oai      Brez konkurence. Najnižje cene. Solidna postrežba.
Telefon stev- 16.
427
Telefon stev. 16.
Leta 1837. ustanovljena delniška družba
KRANJSKA STAVBINSKA DRUŽBA V LJUBUANI
Stavbno podjetništvo i pisarna za arhitekturo in stavbnotehniška dela; tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom za stavbna in fina dela; opekarne s strojnim obratom v Kosezah in na Viču^ kamnolomi v Podneči in v Opatiji. — Priporoča se za stavbna dela vsake vrste.
Pohištvo
Daearjo
vestnega, treznega in delavnega
sprejme s IS. januarjem užitnin-ski zakup na Štajerskem.
Plača po dogovoru. — Ponudbe pod Šifro: ..A 400" na uprav  »SI. Nar«.
105
7
48
Urah
ozdravi brez vbrizganja pri gospodih in damah vse bolezni spolovil, iitok, kapa-vico, bolezni v mehurju, kjer drugi   pomočki odpovedo
vsel1 vrst na'sol d.xxe e Z"išeao in -po rxa,3».iž3iii. ceaa.a,la. a.©*ba-S7-lja: Stalna razstava in tržnica z obrtnimi izdelki v Brnu, reg. zadruga z omeienitn jamstvom
podružnica na Dunaju, L, Adlergasse stev. 12.
Popolne oprave.za stanovanja, hotele, vile, restavracije, kavarne, pisarne itd. Izvoz pohištva,
J. Zamijeti
čevljarski mojster
v Lfnblfani, Gradišče 4
izvršuje vsa čevljr.rska dela do najfinejše izvršitve in priporoča svojo zalogo
storjenih čevljev.
Izdeluje tudi prave  gorske in telovadske čevlje.
Za naročila z dežele zadostuje kot mera iprposlan čevelj. 245
■
aoee
Škatlja (100 kom.) K 5*—. 2 škatlji za 13     eno zdravljenje. — I~deluie
M\i Laboratoire de Prodults Oiimipesž Pariš
Dobiva se pri gen. zalogi za Avstro-Osrsko:
Lekarna Mariasiit, Badapesta. Yl. Liszt Ferenc-ter 20
po povzetju ali ako se znesek pošlje napre.j
r. Mi. zlatnine in ilinii.
Narnižje cene!
Briljantni prstani (pristni la) od 15 K naprej
Diamantni prstani .   .... 10 „ „ 14 kar. zlati prstani .  •  . „3*50„
Briljantni uhani   .   .... 60 „ »
14 kar. zlati uhani    .  .  . . 3*50. „
14 kar. zlate zapestnice ,   . „ 18 . m
14 kar. zlate zapestnice z uro od 80 K naprej Srebrne zapestnice z uro . „ 18 „ „ Srebrne tula zapestnice z uro . 20 „ „ 14 kar. zlate damske ure . „ 20 . „ 14 kar. zlate dam. are z brilj. „ 48 „ a 14kar. zlate dam. are z diam. . 28 „
Na?nižje cene! g
14 kar. zlate damske verižice od 19 K naprej §|
14 kar. zlati damski collier „   9 .    „ |*§
14 kar. zlate moške verižice „ 19 . „ n 14 kar. zlate moške ure.   . „ 40 . 9
14 „ zlate m. ure z dvoj. pok. „ 60 „   „ » i. t. d.          i. t. d.          i. t. d.
Nitasta zaloga ur, verižic* zlati!), srebrnih in nikljasl, kakor vsi drugi v mojo stroko spadajoči predmeti, earle mamomafs ore itd.
Moje cene so stavljene tabo nizko, da klmbujem največji konkurenci in nudim svojim cenjenim odjemalcem največjo in najobširnejšo jamstvo.
filidu !f lia k
Lastna prctakulirana ivctoica m v Sviti. — Tvorniška znamka „IK0".
illjil.25 ||
9
i
Edino zasiojstto za Kranjsko tvornice m Jeni'
f m Mil lo nekaj liso!
slovenskih
108
Kateri g. trgovec jih še rabi, na! ::   se takoj oglasi pri tvrdki
Ivan Bonač
Ljubljana, nasproti pošte.
SlseloEil.ii,i2iii
s slov-nemškim zrelostnim izpitom, z vsestransko izobrazbo in lenimi izDri-
čevatf, želi službo vzgejiteliice ali uradnice. 82
Naslcv pove uprarni^tro »SI. Naroda<
M SĐilnopisan
želi službe 85
v kaki odvetniški, notarski ali kateri koli   pisarni  v  mestu   ali   na deželi. Nastoo takoj. — Ponudbe pod
..Pisarniški oradnik" oeštno ležeče, Ljubljana.
BLUZE,
krila, kostume, plašče, pelerine, predpasnike,
otroške oblekice
plaščke, klobučke, havbice, Cepiče.
tiigjieniins polrebSčine za novoroientke
V. I* 4* *• m a
ki se je igrala prvič 24. t. m. v slovenskem deželnem gledališča in ki je žela tako buren aplavz, da se je morala ponoviti, je ravnokar  izšla v založbi
arodne knjigarne.
Dobi se jo v vseb knjigarnah tu in na slovanskem jugu.
[ena K170. \ poštnino 10 v m.
t i
G. kr. 0, priv.
občna zavarovaln
Assicurazioni Generali
Ustanovljena leta 1831.
Jamstveni zakladi znašajo nad 41 6 milijon
ica
v Trstu
o v kron.
Poslovni izkaz
zavarovalnega oddelka za življenje.
in vsako modno blago pošilja na izbiro
M. Krištofič-Bučar
POZOf! Oi M naprej se prodaja \
galanterijsko blago in
I
iz konkurzne mase Ludovika Dolenca v Prešernovi ulici pod tvomiškimi cenami.
40?
1Limaa* Steri g »9- ■ Društvo zdravnikov na Kranjskem
razpisuje za tekoče leto ti
podpora iz ir. LiscDBer-Halerieve ustonove
Modna trgovina
P. Magdić v Ljubljani
do katerih imajo pravico vdove in sirote zdravnikov, ki so bili Člani tega društva Prošnje, opremljene z imovinskim  izkazom, nai  se  vlože na odbor društva zdravnikov na Kranjskem do 31. januarja t. I.
Na pozneje vložene prošnje se ne bo oziralo pod nobenim pogojem.
za damski oddelek ; reflektira se samo na prvovrstno moč. Pismene ponudbe :: s fotografijo je poslati takoj. :: ivv ti* v
z boljšo izobrazbo za damski oddelek.
Syi*up Saroaparlllae
oompo. ■ sidrom.
Čistilo krrL Stekl. K 3*60 la 750.
LinisoBflt s sifiroi
Nadoitestilo in Faln-ExpeUor . sidrom. Bolestno nblalafooe sredstvo u Tdnjnenje prt prehlajenjo, remitiima, protinn KC Itd. Steklenica K —'8». 1-49, 2*—.
Vložilo se je ponudb l l za zavarovano vsoto . . I 1 zgotovi j enih polic je bilo . za zavarovano vsoto . . I Naznanjene škode znašajo.
meseca dec. 1912
2045 K 20,298354-52
1904 K 19,199930-57 K 888.554-47
od Januarja 1912
24398 K 204,909.229-33
21380 K 182,391.282-40 K 10,891.82508
Železnato  beljakovinasta tinktura
• sidrom. Zrn malokrvnost In bled ion ost.
Steklenic« K 1*40. Steklenica K 1*40.
Dobfvn ne ps lekarnah alt paaaraTiosi oi
lsksrno „Pri sistem leva«, Pn« trtda S. .
poliva in H tapetniškega Iga
Fr.
L!nniiasa.l!!i8 Tt L11 (Kola
Znloso spalnih ter jedilnih sob
v različnih najnovejših slogih.
Vsakovrstno drugo
pohištvo.
Priznano solidno blago
ter najnižje cene.
Zologo otomunov divino«, žimnlc
različne kakovosti;
zajamčeno trpežni izdelki.
Velika izbira3408
otroških vozičkov
iMi slit ogledat iti
Kavarna Avstrij,
sprejme takoj
blapajničarko
Sprejema zavarovanja Človeškega življenja po naj razno vrstnejSlh kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se 12 vplačili.
.-. m vzaiemno zavarovalna banka v Pragi. - •-• Bessrval fondi K 58,461.4*2*50 — izplačano odškodnina la kmp.tall$e S 183,257.895*77 Po velikosti draga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
,, Vso pojssnfls dojoi 1 1
teiemn Mitvo i linbllaDi i Mi id Itn. 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljži sloves, koder posluje,
Pozor* Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugod-J nimi pogoji. - Zahtevajte prospekte
'F
ir
744
81
908
S3
1852
3T