Sfev. 127
V Trstu, v soboto 10. mala 1919
Letnik XIIV
Uhaja vsak dan, udi ob nedeljah in piaznikih, zjutraj. — UredniHvo: ulica sv. FrančiSka Asiškega štev. 20, I. nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lista Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L 3 —, pol leta L 18 — in celo leto L 35—. — Telefon uiedništva in uprave štev. 11-57.
Posamezne Številke v Trsti? in okolici po 10 stotlnk. — Oglasi se računajo v Sirokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20 stot.; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabili po 40 stot., og'asi den.iriiih zavodov mm po 80 stot. Mali oglasi po 10 stot. beseda, najmanj pa L 1*—. Oglase sprejema inseratni oddelek Edinost!. N.iročiina in reklamacije se poSiljajo izključ o upravi Edinosti. Uptava in inseratni oddelek se nahajata v Trstu, ul. sv. Frančiška As 20.
Mirovna posojanja o Uersailltsu.
Nemška javnost odklanja zavezniško mirovno pogodbo. — Italijanske zahteve na dnevnem redu. — Nemška Avstrija na mirovni konferenci.
Nemška delegacija v VersaJilesu.
VERSAILLES, 8. Po obedu netilke delegacije, <kt se je vršil molče, je Brockdorft-Rantzau odredil, da se prične prevajanje mirovnih prelimina-rllev. Delo je bilo dovršeno ob 3 popolnoči. En Izvod prevoda so odresM ob 3'15 v sobo Brock-dorfta, ki ga je nemudoma pregledi ter končal ob zori. Številno izvodov pogodbe so odposlafc včeraj zvečer v Beroiin v diplomatskem kovčegu.
Navodila nemškim delegatom.
BAiSEL, 8. Iz Berottna javljajo: Glasom brzojavke listu »Berfcner Neuste Nachricfrten« so »emSkl deleg»t?e preje* od državne vlada iako dotočna
uavodila za svoje postopanje. Med potovanjem so prejeli brzojavko, označujoče minimum, ki ga morajo doseči, oziroma največjo mero koncesij, ki j Si smejo privoliti. Ce jim ne bo možno doseči pobojev v okvirju programa, imajo nalog, naj se povrnejo, prepuščajoč vladi, naj odloči ona.
Vtlsk v Nemčiji.
BASEL. 8. Iz Frankobroda javljajo: »Frankfurter Zeimng« je prejela iz Berolina: Danes pred-poldne je bil sVlican ministrski svet v naimen, da zavzame stalile sle»:e miru, narekovanega od en-tente. Za .popoklne ob 5 je sMicana seja komisije za mir. V kropil desnokrats^e stranke previa<kije tmenje, da pogojev naTekovanih od entemte, ki bi biVi vzrok popolne gospodarske in pofctične pogube Nemčše. ne b; mogel nemški narod irkdar iz-polnki. Razpravljajoč o mirovni pogodbi, izražajo nemški listi mnenje, da je Je en odgovor na take mirovne pogoje, s takim nasiljem brez vesti, ki bi pomenjali smrtno obsodto Nemčije. Pod* vfi-skom pogubnih pogojev, ki se nalagajo nemškemu narodu, je borzni svet sklenil, da ostasne borza zaprta za tri dnL
Minister Gothefn priobčuie nemške protipredloge.
CUR1H, 8 Poročajo iz BeroHna: »Berliner Tag-bJatt« priobčute nemške protipredkvge, ki nosijo
podpis mimstra Gotheina, kateri se gkise: »Obnovitev zasedenega ozemlja: Ta -pogoj je sprejet, ker se naha*a v Wilscnovem projrra-mu, toda vpo-števaje ostebelost nemške im!u&tr>je in pogoje ter trajanje premirja. S-toriio se bo vse mogoče, kar se tiče izročitve strojev, materiala in pošiljatve če-lavcev.
PošHjanje delavcev pa mora bfti svobodno m proti od-škodmni, t«er se ne smejo za to uporabljati
ujetniki.
Odškodnina: svota ie odvisna od mere ekonomske povzdiue.
Podmorska vojna: nobene odškodnine za potopljene trgovske lačje.
Alzaško-Lo.-eosko: napaka nemške aneksije 1. 1871 se ne »ne ponoviti; zateči se mora k »referendumu« vseh obojespohith alzaškolorenski-h prebi vaJce v, ki štejejo čez 20 let in ki so prebivali v deželi pred francosko okupacijo.
Saarskl rudniki: n«hov odstop <se ne more nikakor dovc+V'. Nemška industrija >e pripravljena da vzpostavi ćeiovanie francoskih rudnikov in da poire-ben preme g da se <ček> dokonča.
Zasedba leve renske obali: ne more se dovoliti, ker bi provzroči-la preveč izgredov.
Gdansko: dovolitev koridorja afi proglasitve Gdanskega za svobodno mesto je nespre eml;t\-a. Ustanovila naj bi se svobodna luka po vzoru Hamburga. Mogoče bi se sklenil dogovor za svobodno plovbo po Vr-s4i in za železniški promet v Poljsko in proui Po»ki, ki bi tako zadostil gospodarskim potrebam Poljske. Nemogoče je ločiti vzhodno Pruslj od zahc«3ne Prusije.
Avstrija: Nes-norla zalrteva popolno uporabo -pravice semoodkrčitve za češke Nemce in za celo Avstrijo.
Kolonije: lete moraijo zopet pripasti Nemčiji radi
življenske gospodarske važnosti za prestolnico in radi kapitala, katerega je Nemčija v njih naložila.
Glasovi nemškib listov.
BASEL, 8. Iz BeroKna javljajo: Večerni list! objavljajo vsebino mirovne pojrodbe in pravijo, da se miiltarični pogoji ne morejo izvTšiti. Listi pišejo: Ni ntkakega dvoma na tem. da je Nemčija pripravljena za razorožitev. Ali ta nima smisla, če ni vzajemna, ne glede na dejstvo, da sedanji položaj Nemčije porr.-enja že skoro popobio razorožitev. V-si Ksti so.?Vašajo v tem, da je število 100.000 mož premajhno, ka/ti s tem številom ne bi mogli zadržavati boljševiške poplave. Ako bi ■privoJik v take zahteve, bi pomenjalo. da smo pri-volHi v kaos. Nemčija ne more podpisati. Gle.'fe prve svote. ki bi jo bilo plačati na račun, nagla-šaio lis?i. da ta svota predstavlja sedaj 50 milijard mark. Svota Ve to, ki je ne more nihče nabrati v deželi, ki je popolnoma ruinirana v svojem gospodarstvu. Odkloniti ^e rešitev vprašanja Saare, ki sc (rešitev) -smatra kot komaj prikrita aneksija, ki se mora odkloniti z ogorčenjem. — >Tageb!att« »piše: litotako je nes-prejemijiva zahteva glede Gdanske^a, ki naj bi postalo svobodno mesto, to >c: oA:epIjeno od nemškega ozemlja. Nič ne bi imeli oporekati proti svobodnemu pristanišču in proti popolni svobodi trgovine za Poljake. AH. če naj preluKl pomenča koridor preko Vzhodne Pruske, odrezane od ostale Nemčije; bi moraii to energično odkloniti.
Mandati za nemške kolonije. Kompenzacije Italiji.
PARIZ. 8. Vrhovni svet je skkn'J, da Francka in VeKka Bnitani-ja prirporočite skupno Zvezi narodov ukrepe ulcde bodočnosti kc+otr^ Tesa m Kcme-ruivi. M ar*Jut za Vz^iodno Afriko bo podeljen Veliki Britaniji, oni za Jugozapadno Afriko pa Južnoafriški zvezi. Mandal za otoke Samoa bo poverjen Nuvi ZeljMvdip. Za druge nemške posesti v Tihem moriu na juim ekvatorja, izkljočivši otoke Samoa m Nuna, bo msmJat poverjen Avstriji. Mandat z.a N.*ia dobi angleška dr/ava. Mandat za nemške
otoke severno od ekvatorja dobii^po»ska Skle-	Evropske politične klavzule.
n;eno te bilo V>Ji spr.co gori -joiocene^a, ca douo	»	* r
Italija. Francija in Anglija nemuc-cma imenoval« 1. Be'gija. Pogodbe iz leta 1839. se razve-n>edzaveznišV > k ^misijo, da se izvede d. 13 Ion- ljavijo in se bodo mogle nadomestiti z dogo-dr»r>-. -jga pakta, ki določa pravične kompenzacije vori med Belgijo, Nizozemsko ter zaveznimi in 1:a' j•. v prikji: uravnavi vprašani, ričočih se mej pridruženimi vlastmi. Nemčija se zavezuje, da ita! h kolonij v Eritreji. Somaliji, LibH in ko- prjpozna tc dogovore in belgijsko vrhovno k>r,ij. ki meje s Francijo in Veliko Britan To.	oblast nad spornim ozemljem moresneškim,
Porazdeliiev mandatov in Belgija.	pruskim moresneškim okolišem zapadno ce-
pi/, > l^c-lgij^ka dekgacija objavSa sledečo ste Liege (Luttich)-Aachen ter eupenskim in [>ai..-n'i utr a nji sri poroko, da e -ver' rr.almeayjskem okolišem. Prebivalstvo bo pod
da je za ceno velikih žrtev prkpevaJa Jt zagovitvi osvojit\-e nemške Vzhodne Afrike ter da zaseda in upravna znaten d-el onih ozemeij. Ta ipoloža; ustvarja za Belgijo *>ravice. »lede katerih oe bi mogla privolit!, da bi se razpolagalo v dogovorih ki se jih ni udetežika. Raztui t««a |e Havroa^p pred malo dnevi povodom urejanja neke klavzul* mirovne pogodbe opozarjal aa pravice BelsHe in so mu bila dana zagotovila, da »e bodo pravice Belgije spoštovale.
Avstrljsko-nemškl delegat* m oriroval koaferead.
BASBL. 8. Z Dunaja poročajo: Usti poročajo, da je minister za vnaaie stvari priobSH strankam narodne sktiipščine listo pooblaščencev, ki se imajo udeležil pogajanj za sktep mvr«. Na Hsti so: dr. Fran Klein od rmmstrstva za vnanne stvari, ki bc vodil delegacijo, sekcijski načelnik Eichhoff, prof. Laun, in razun teh po ea predstavttelj ministrstev za vojaške stvari in za komunikacije. Kot Izvedenci bodo poslovali profesor L a mase h za mednarodno pravo, Sla ten za volni plen, Landsberg predsednik ar>glo-avstrijske banke, za finančne stvari. Slednjič berfo z delegacijo, zastopniki zasedenih ozecnetf nemške Češke, sintetskih dežel, Moravske, Štajerske, Koroške in Tirolske. Edin komisarjev narodne skupščine bo moral v »sredo odločiti glede te liste.
Nota Nemške Ceike aa kotuerenco.
BASEL, 8. Z Dunaja poročajo: Vlada Nemške Češke je poslala v Parra nedireJctnim potom oii-ci&elno noto s protestom -proti odraebam, uk-renje-nim doslej od češkoslovaške repubKke v Nemški Češki. Nota obrača pozornost vlasti, zastopanih na mirovni konferenci, na postopanje Češkega naroda, ki da je v nasprotju z vsakim mednarodnim pravom.
Angleško - francosko - amerikanski sporazum.
PARIZ, 7. (Uradno.) Pole« garancH, ugotovljenih v mirovni pogodbi, se obvezuje predsednik Zedinjenih držav ameriških, da predloži parlamentu VeAike Britanije obvezo, ki naj jo ta predloži Zvezi narodov v odobritev, glasom katere priskočijo Ze:4njene države in VeRka Britanija Franciji na pomoč v slučaju neizzvanega napada, naperjenega proti tej poslednji od strani Nemčije.
Ogrske meje. — Kdaj se podpiše mirovna pogodba?
PARIZ, 8. Petorica ministrov za zunanfc zadeve }e popoldne proučevala vprašanje ogrskih meja proti Cehoslovaški, Srbrji, Romuniji in Pol-jski ter je odobrila razna Jcomisijna poročila. Na konferenci vlada splošno mnenje, da Nemci predlože konferenci natančnejše pripombe in da odgovore na preliminarno mirovno pogodbo t raznimi prots-predlogi. Mogoče je, da zavezniki prepuste raz-nfm komšjijam proučevanje finančnih, gospodarskih itd. pripomb. To proučevanje bo trajalo najmanj osem dnk Zavezniki priobče nato Nemcem eventualne spremembe prvotnega mirovnega načrta. Dovole jim bržkone kratek rok, L j. 5 aH 6 dni. :da končno pritrde celotni pogodbi. Minulo bo torej bržkone 25 do 30 dni pred podpisom mirovne pogodbe.
Italijansko vprašanje.
PARIZ, 8. VVilson, Clemenceau, Uoyd George in Orlamlo so se sestali danes zj«traj in popoldne ter so proučevaii italijanski problem.
Avstroogrsko, bolgarsko la turško mirovao vprašanj
PARIZ, 8. Razpravljanje z avstroogrskinri pooblaščenci o mirovni pogodbi % Avstro-Ogr»>ko bo začelo okoJi 15. t. m. Mirovne pogodbe z Avstro-Ogrsko, Bolgarsko in Turško bodo tvorile 4ri po-sebne pogodbe.
Odhod avstrljsklk delegatov ▼ Pariz.
BAZEL, 8. Poročajo z Dunaja: Listi pišejo, da je določen odhod avstrijskih delegatov v Pariz za nedeljo. Mirovni pogoji rim se bodo baje izročili 14. mašuika v San Germainu.
O VRNITVI ORLANDA IN SONNINA V PARIZ
piše »Idea Nazionaie«, vidno ozdovoijena, ter u goto vi j a nastopna dejstva:
1.	Orbndo in Sonnino sta odpotovala vsled formalnega povabila — a ne poslanice — s katerim so nam drugi zavezniki — izjavivši, da so v .splošnem -pripravljeni priznati nam pravice, odobrene v londonskem paktu — predočili dolžnosti, v katere obvezuje isti pakt Italijo spričo Nemčije v trenutku, ko se predlože mirovni' ^ređitminariji.
2.	Ob odsotnosti Italije od Pariza so zavezniki oticijelno povabili za daa 15. majnika avstrijske delegate, da se določbo nove meje na Alpah in na Jadranu, ter da se določi it ali-jansk o-a vst rij s ki mir. Italija je protestirala, aH »določeni dan >e ostaL
3.	Ob odsotnosti I taji je v Parizu so zavetniki pritegnili v preliminarno pogodbo prvič financaa'!-no klavzulo, -frčečo se porazdelitve odškodn-in; dna^o gospodarsko klavzulo, tičočo se premrra; tretjo, tičočo se mednarodne zakonodaje o izseljevanju, ki faktfćno oćpravljaoo dotične klavzule, poprej cogcr\ orjene z Itakjo.
4.	Ob odsotnosti Itali-je v Parizu so zavezniki določili in odobriJi temeljna pravila Zveze narodov, so določili in odobrili vprašanje Kiau-Caua. S tem so kršili pravico zveze. ,
5.	Dcčlm niso da& zaveznik* nobenega formalnega zgotovila glece popolnega pripoznanta pravic, ki gredo Italiji -po londonskem pakUu predlagajo najavtoritativnejši in najuglednejši francoski listi — mod nj-imi »Temps« —. naj italijanski Jadran. slično nemški Saari, za petnajst lot zasedejo mednarodne sile.«
Mirovna posodta.
note
četvorice storil skk>p tfo,«e porazdelitve mandatov j belgijsko oblastjo imelo pet mesecev časa, da za upravo bivših nemških kolonij. ^\et da je do- j ._r®zi svo-Q žel}0f au hočc popolnoma ali c?e-10,,!. da manuta Vzhodno Afriko Jobi Velika	ncmško vrhovno oblastjo.
B tan i2. be ska de'egacna ne more \erovatt I_T ; .	.	, ,, ... , , . .
v I. : ;sr re - rr.ac?e. Rtsnica ve. tia je imela Belgija sprejme nato odločitev, kakor jo izre-
Be.^ vtu ^ci tu vo&Ai	v Au.ki-'tc v stvari Zveza narodov.
2.Luksemburška.	Nemčija se odreka vsem koristim, izvirajočim iz pogodeb, ki se nanašajo na Luksembur5ko# priznava« da velika vojvodina Luksemburška ne pripada več k nemški carinski zvezi, se odreka vsem pravicam do Žeie2ni9kega prometa v veliki vojvodini, sprejema vnaprej vse mednarodne dogovore, ki jih sklenejo zavezniki in pridruženci glede na Luksemburška.
3.	Levi breg Rena. Nemčija ne bo vzdrževala in ne zgradi nobene utrdbe na levem bregu Rena in tudi ne r 50 kilometrov širokem pasu na drugem bregu. V tem pasu ne bo imela Nemčija nikakršne sile, ne bo izvajala vojaških vaj ter ne ohrani ničesar, kar bi materijalno olajševalo mobilizacijo. Kršitev teh obveznosti se bo smatrala za čin sovražnosti proti podpisnikom pogodbe, izvršen z namenom, da bi se kalil svetovni mir.
4.	Saarska kotliaa. Saarsko ozemlje, nad katerim opusti Nemčija svoje vladarske pravice v prid Zvezi narodov, obsega okoliš mest Saar-loui«, Saarbrucken, Ottweiler, St. Ingbert ter del okoliša mest Merzig, St. Wendel, Hom-burg in Zvveibrucken. To ozemlje meri 161.000 hektarjev ter šteje 647.000 prebivalcev. — Vsi premogovniki v tem ozemlju se z vsemi napravami vred odstopajo ▼ celoti in popolnoma Francoski. — Jamstvo za izkoriščanje se nanaša na vsa prometna pota in sredstva, proizvede in osebe, ki jih bo potrebovala Francoska za izkoriščanje ozemlja, in na šole s francoskim jezikom, ki j^h ustanovi Francoska za rudniško osobje. Prispevanje rudnikov k pokrajinskemu proračunu in občinskim potrebščinam se določi po posebnem ključu. Kogar francoska država nadomesti ▼ vseh njegovih pravicah ali njih delu« bo užival enako jamstvo kot prebivalstvo. Delavstvo ohrani vse pravice, ki mu jih zajamčuje nemški zakon, izdan 11. novembra 1918, Delavstvo francoske narodnosti bo smelo pripadati francoskim sindakatom. Francoska zagotavlja za krajevno porabo toliko premoga, kolikor se ga je približno porabilo v ta namen leta 1913. — Vlada saarskega ozemlja bo v rokah komisije petih članov, katere imenuje svet Zveze narodov. En član te komisije bo Francoz, drugi domačin, ki biva v saarskem ozemlju in ni Francoz, trije ostali r»a pripadniki drugih držav, izvzemši Francosko in Nemčijo. Predsednika komisije imenuje Zvezni svet izmed te petorice. Komisija se imenuje za eno leto in se more potem iznova izvoliti. Ta komisija bo opravljala vse vladne posle, ki so jih opravljale prejšnje vlade, nemška državna, pruska in bavarska. Prebivalstvo ohrani svojo državno pripadnost, toda če jo hoče kdo izpremenili, ne izgubi zaradi tega nikakršnih pravic. Vojaške službe in utrdeb ne bo na tem ozemlju, t? vede st» krajevno orož-nistvo. V izkoriščanju premogovnikov se ns more uvesti nikakršna izprememba brez pred-idoče privolitve francoske države, če se ozemlje podredi francoski carinski upravi. Kroženje francoskega denarja se ne more prepovedati ali omejitL — Po 15 letin bo vsaka oseba, ki je prebivala na dan podpisa te pogodbe v tem ozemlju, smela glasovati o končnove-Ijavni vladavini, pri čemer bo mogla izbirati med naslednjimi tremi možnostmi: da ostane" po tej pogodbi uvedena vladavina, ali pa da se priključi ozemlje ali Francoski ali pa Nemčiji. Glasovalo se bo po občinah ali pa okrajih. Zveza narodov določi potem končno vel javno vladavino v smislu glasovanja prebivalstva.
5.	Alzacija-Lorena. Pogodbeniki priznavajo moralno dolžnost, da se popravi krivica, ki jo je storila Nemčija leta 1871. i pravici Francoske i volji prebivalstva Alzacije in Lorene vkljub slovesnemu prosvedovanju skupščine v Bordeauxu. Zato se ozemlje, odtrgano od Francoske leta 1871. vrača pod francosko vrhovno oblast z dnem 11. novembra 1918. Nemčija izroči Francoski vse upravne listine, arhive itd., nanašajoče se na to ozemlje. — Ker Nemčija leta 1871. ni hotela sprejeti niti dela francoskega državnega dolga niti plačati na 1 tem ozemlju se nahajajoče francoske državne j lastnine, se Alzacija in Lorena vračata pod; francosko vrhovno oblast popolnoma neobremenjeni. Vsa nemška državna lastnina, lastnina raznih nemških držav in bivših vladarjev pride v last Francoske brez vsake odškodnine.
_ Francoska si pridržuje pravico likvidacije
lastnine nemških podanikov, katere mora od-šk odo vati potem Nemaja. Nemčija izroči Al-začanom in Lorenčanom v posest vso njihovo lastnino, ki se nahaja v Nemčiji. Nemčija povrne vsa ona prisilna plačila, ki so bila naložena prebivalstvu kot globe. — Nemška vlada bo plačevala vse civilne in vojaške pokojnine, pri-služene v Alzaciji in Loreni do II. novembra
leta 1918. _ Uprava vodne poti po Renu je
določena poglavju »Pristanišča, vodne poti in železnice«. Renski mostovi postanejo francoska last. Kehlsko in strassburško pristanišče se združite pod francoskim ravnateljem pod nadzorstvom osrednje renske komisije in sicer za dobo 7 let; komisija pa more lo dobo podali-šati za 3 leta. Vse nemške državne železniške pravice in koncesije glede alzaško-Iorenske železniške mreže preidejo v last Francoske brez vsakega plačila. — Alzaško-lorenski proizvodi se morejo 5 let ▼ povprečni mnežini cobe od 1. 1911. do 1913. prosto uvažati v Nemčijo. Dobavljanje električne sile z desnega brega Rena se bo nadaljevalo tekem desetih lelt v izmeri porabe, kakor je bila 11. novembra 1918. Nemčija se odreka vsem določbam, ki dovoljujejo njeno vmešavanje v promet z luga-stimi solmi.
6.	Nemška Avstrija. Nemčiji priznava in bo v polni meri upoštevala neodvisnost Avstrije v mejah, kakor jih določa le-ta pogouoa. Ta neodvisnost ostane neprenosna, ne krateč sklepa, da jo potrdi Zveza narodov.
7.	Čehoslovaška država. Nemčija priznava celotno neodvisnost te države z vštetimi avtonomnimi maloruskimi ozemlji v južnih Kai-
patih, in sprejema meje, kakor jih določijo zavezniki za to državo. Nemški podaniki, stalno bivajoči na čehoslovaškem ozemlju, so si pridobili čehoslovaško državljanstvo.
8.	Poljska. Nemčija se v prid Poljski odreka ozemljem omejenim od Baltskega morja, zapadne poljske meje, od stare avstrijsko-nem-Ske in rusko-nemške meje do Memela, izvzemši Vzhodfto Prusko iajsxobodno mesto Gdansko, ter meje," tovoeene v Enajstem delu. Poljska bo dovoljevala ljudem in prevoznim sredstvom, izhajajočim iz Vzhodne Pruske in namenjenim na Poljsko, iste pravice kot svojim državljanom.
9.	Vzhodna Praska. V odmejenem pasu ob južni meji Vzhodne Pruske se izreče prebivalstvo z ljudskim glasovanjem, kateri državi hoče pripadati. Določbe o tem ljudskem glasovanju vsebuje ta pogodba.
10.	MeaeL Nemčija se odreka ozemlju med Baltskim morjem, mejo Vzhodne Pruske, kakor je začrtana v drugem delu, in staro nem-ško-rusko mejo.
11.	Svobodno mesto Gdansko. Nemčija se odreka v prid poglavitnim zaveznim in pridruženim vlastim ozemlju, ki bo tvorilo svobodno mesto Gdansko. Ustava svobodnega mesta se izucia sporazumno s Komisarjem Zveze narodov in zastopniki mesta ter se postavi pod poroštvo Zveze narodov. Komisar, ki bo imel svoj sedež v Gdanskem, bo v prvi instanci presojal spore med Poljsko in svobodnim mestom.
Potom dogovora, ti ga ugotove petere velevlasti med Poljsko in Gdanskim, se določi, da bo Gdansko spadalo pod poljsko carinsko upravo, a imelo posebej odmejeno prosto luko; da bo Poljska imela pravico ao svooocne uporabe vodnih potov, pristanov, skladišč itd., ki so ji potrebna za uvoz in izvoz; da bo zagotovljeno Poljski uprava Visle in železniške mreže v Gdansko, izvzemši lokalne železnice, kakor tudi pošte, brzojava in telefona med Poljsko in Gdanskim; da se zagotovi od poljske vlade vodstvo zunanjih stvari Gdan-skega :n pokroviteljstvo meščanstva.
12.	Šlezvik. Nemško-danska meja se določi v smislu ljudskih želja in sicer na podlagi prebivalstva na bivšem nemškem ozemlju severno od naslednje meje: obrežje južno Schleie do južno mesta Schleswiga, Dannewerk do Hel-lingsstedta, cesta v Husum, Husum (vštet) ob Severnem morju, južno otoka Nordstrand, južno otočja Die Halligen in otoka Suderoog,
13.	Helgoland. Utrdbe, ladjedelnice in vojaška pristanišča uniči pod nadzorstvom zaveznikov nemška vlada na svoje stroške. Nemčija jih ne sme zopet zgraditi*
14.	Rusija. Nemčija priznava in bo upoštevala v polni meri neprenosno odvisnost vseh ozemelj, ki so bila sestavni deli bivšega ruskega carstva. Nemčija sprejema končnoveljsvno uničenje brest-litovske pogodbe in vsake po-goale ali dogovora, sklenjenih po Nemčiji z boljševičko vlado. Zavezne in pridružene vlade si formalno pridržujejo vse pravice Rusije, da Necič ja vrne vse, kar se osniva na le-tej pogodbi.
Četrti dels Izvenevropska nemška posest.
Izven Evrope se Nemčija odreka vsem svojim pravicam, nanašajočim se na vsa ozemlja, ki ji pripadajo, kakor tudi vsem pravicam, ki bi ji mogla pripadati napram poglavitnim zaveznim ali pridruženim ali drugim vojujočim se državam, ki podpišejo to pogodbo. Nemčija se zavezuje, da prizna vse ukrepe, ki so se ah se bodo storili v svrho ureditve posledic te določbe.
1. Nemške kolonije. Nemčija se odreka v prid poglavitnim vlastem vsem svojim pravicam in naslovom, nanašajočim se na svojo posest onstran morja. Vse premičninske in nepremičninske pravice, pripadajoče v teh ozemljih remški državi, preidejo na vlado, ki fco izvrševala oblast nad temi ozemlji. Nemčija prevzema na svoje rame, po cenitvi, ki jo poda francoska vlada, odškodnino za škodo, ki so io pretrpeli francoski podaniki v kameninski koloniji po dejanjih nemških civilnih in vojaških oblasti od 1. januarja 1900. do 1. avgusta 1914. Odreka se vsem pravicam, izhajajočim iz bivših dogovorov s Francosko, sklenjenih v novembru 1911. in septembru 1912.
2-, 3-, 5. Nemčija se odreka vsem predpra-vicam in koristim, ki so ji --virale iz pekinSke pogodbe v L 1910. napram latajski, iz pogodefc, sklenjenih s Siamom in pogodeb, sklenjenih z Liberijo. Ravno tako se odreka vsem svojim predpravicam v Maroku, izvirajočim iz algesi-raške pogodbe in poznejših, s Francosko sklenjenih dogovorov. Vse pogodbe, sklenjene med Nemčijo in maroško vlado, so razveljavljene s 4., avgusta 1914. Nemčija se nikakor ne more vmešavati v pogajanja, ki bi se vršila v bodoče med Francijo in drugimi, državami ter Marokom, in mora sprejeti vse posledice, ki bi nastale, ako bi Francoska prevzela pokroviteljstvo nad Marokom. Maroška vlada utedi popolnoma svobodnp pogoje za Nemce, ki bivajo v Maroku, in vse premičninske in nepremičninske pravice nemške drŽave v Maroku preidejo brez cdškodnitie v roke maio-škega vladarja.
6.	Frfipt (posebne določbe). Nemćtia priznava angleško pokroviteljstvo rad Egirl"m, se odreka kapitulacijski vladavini in sprejema raz-veljavljenje vseh pogodeb.
7.	Turška in Bolgarska (posebna določba). Nemčija se zavezuje, da sprejme vse dogovore, ki jih zavezne in pridružene vlasti sklenejo s Turško in Bolgarsko glede pravic, ki bi jih Nemci morda zahtevali v teh di eh državah.
8.	Šantung. Nemčija se cdreka v prid Japonski vsem svojim pravicam, pridobljenim s pogodbo, sklenjeno z mesti šantunlke pokrajrne, posebno pa še kar se tiče pokriše Kiau Cau.
Peti del: Vojaike, pomorske m zrakoplovske klavzule.
Nemška vojska se skrčuje na stalno redar-sko silo in se odvzamejo Nemčii: sredstva zi sestavo velike državne vojske, omejujoč redar« sko silo na efektivno število 100 000 mož. odpravljajoč vojaško službo in vse organe vojne priprave in prepovedujoč ohranitei ufrdcb ter vzdrževanje čet in mobilizacijskega materijala v vsem nemškem ozemlju zapadno črte, potegnjene 50 kilometrov vzhodno Rena. Slede potem podrobni ukrepi za omejitev efektivnega Števila moštva pri kadrih in za omejitev oboroževanja, potem ukrepi, ki se nanašajo na novačenje in vojaško izvežbo. na pas, v katerem so prepovedane utrdbe, na vojaške naprave in Čete.
Nemško vojno brodovje se znatno skrči in Nemčiji se odvzamejo sredstva za zopetno zgradbo velikega vojnega brodovja z določitvijo za vsak določeni tip število ladii in splošno prepovedjo podvodnikov. Nemčiji se nalaga izročitev, vseh podvodnikov in razrušitev onih, ki se grade. Obenem se ji nalaga porušitev trdnjav, ki zapirajo vhod v Baltsko morje. Nato slede določbe glede zgradbe brodovja in števila mornarskega moštva, glede svobodncstl vhoda v Baltsko morje, omejitve utrjevanja nemške obali in glede skrčenja in nadzorovanja uporabe brezžičnega brzojava.
Nemčiji se odvzema pravica do zračne plovbe z zrakoplovi, ki se dajo voditi. Nemčija mora demobilizirati zrakoplovsko moštvo, izročiti materijal in odpraviti vsako letališče v razdalji 150 kilometrov zapadno od vzhodne in severno južne nemške meje. Zavezniški zrakoplovi bodo smeli svobodno pluti nad Nemčijo, pristajati in prehajati. Ves vojaški in pomorski zrakoplovski materijal se mora izročiti zaveznikom.
Sesti del: Vojni ujetniki.
Nemški ujetniki in civilni interniranci se odpošljejo v domovino, kakor hitro bo le mogoče, in sicer na stroške nemške vlade. Izvzeti so samo oni, ki so bili zaradi discipliniranih prestopkov kaznovani po 1. majnika 1919. Vrnitev nemških ujetnikov se podrejuje vrnitvi ujetnikov zaveznih vlasti. Zavezne in nemška vlada se zavezujejo, da bodo čuvale grobove vojakov in mornarjev in zadovoljevale zahtevam za vrnitev Še ostalih vojakov v domovino.
Sedmi del: Odgovornost za vojno in kazen.
Bivši cesar Viljem II. se postavi pod javno obtožbo zaradi skrajnega kršenja mednarodne morale in nedotakljive veljave pogodeb. Sodilo ga bo posebno sodišče petih sodnikov, katere bodo imenovale pogL-*vitne vlasti. Nizozemski vladi se dostavi zahteva na njega izročitev. Osebe, ki so obtožene dejanj proti vojnim zakonom in običajem, se postavijo pred zavezniška in pridruženska vojaška sodišča. Nemčija se mora zavezati, da izroči obtožence.
Osmi del: Odškodnina.
Nemčija priznava odgovornost za vso izgubo in škodo, ki so jo trpeli zavezniki in pridruženci, ter se zavezuje, da povrne škodo, povzročeno civilnemu prebivalstvu na osebah in imovini, ter se zavezuje tudi, da poplača pokojnina in nameslnine kakor tudi predujme, ki so jih dali zavezniki Belgiji. Medzavezniška komisija naznani Nemčiji pred 1. majnika 1921. višino teh ociškoJnin in določi način plačevanja. Zavarovala bo vse dohodke Nemčije, določene za poplučevanje odškodnine. Uveiiav-Ija se načelo, da mora nemški davkoplačevalec nositi vsaj enako breme, kakor davkoplačevalec zaveznih vlasti, ki je obremenjen huje. Odreja se povrnitev živine *n vseh po sovražniku uropanih predmetov kakor tudi denarja. Nemčija bo plačala 20 milijard mark v zlain pred 1. majnika 1921. in položi na račun 100 milijonov mark v obveznicah. Navajajo se različna sredstva, kakor izročitev t'g'ovsUih ladu, živine, strojev, barvil, premoga in pridelkov', podmorskih kabljev itd.
Deveti del: Finančne klavzule.
Nemška imovina in dohodninski viri se obremene na prvem mestu z zaznambo za pokritje okupacijskih stroškov in bremen, izvira-jočih iz te pogodbe. Nemčija prenese na druge svoje terjatve, imovino itd., ki jo ima v Rusiji, Kitajski, Avstro-Ogrski, Bolgarski in Turčiji ter se odreče koristim, izvirajočim iz brest-litovske in bukareške pogodbe.
Deseti del: Gospodarske klavzule.
Zaveznikom se zagotovlja v Nemčiji prednost glede carinskih tarifov, prevoza in pomorske plovbe. Storili so se obrambni ukrepi proti nelojalni konkurenci. Posebne določbe bodo urejale vpostavitev obrtne, umetniške in literarne lastnine, uredbo pogodeb in dolgov pred vojno itd.
Enajsti del: Pristanišča, vodne poli in železnice
Reke Laba, Odra, Kjemen in Donava so se podredile mednarodnemu nadzorstvu. Ren in morebiti Mozelo bo upravljala komisija, kateri imenuje Francoska predsednika. Francoska ima pravico za odvajanje vod«> iz Rena za plovne prekope in namakanje ter izključno predpravico za uporabo vodne sile Rena, tamkaj, kjer le-ta tvori mejo. Posebne določbe u-icjajo prevoz po železnicah. Kielski prekop ostane odprl vsem narodom enaka.
Dvanajsti del: Delovna zakonodaja.
Ustanovi se stalen organizem, ki bo priklop-ljen Zvezi narotiov Ur mu bo namen zasipanje fizičnega, moralnega in duše.ne^a blagostanje plačanega delavstva, kar je bistven« važnosti z mednarodnega delavskega vidika Ta del obsega določbe za vso zakonodajo.
Trinajsti del: Jamstva.
Jamstva se moreio razdeliti v šest kategorij in vscbuieio vse ukrepe, ki sc se že sto li v svrho razorežitve Nemčije, potem kiavzulo
Stran H
»EDINOSI« itev. 127.
glede zasedbe levega brega Kena in mostišč
ter določbo, da to zasedbo vzdržujejo petna-st let zavezniške in pnoruženske če.e. Nemčiji 1 se dovoljuje postopno izprazmevame. če bo tcćno izp Injevaia coloči e mirovne pogodbe. Ce bi pa Nemč»;a prea 15 leti popoA oma izpolnila svoje obveznosti, se zctseaoene i>ste crnak-fiejo takoj.
Štirinajsti det: Potrditev in izvršitev pogodbe.
Ta, zadnji del obsega različne kiavzuie. mevr katerimi določa ena. da pogodba, ko io potrebo (ratificiralo! Nemčija z ene in tri poglavit-oib zaveznik in pridruženih držav z druge Ftrani, stopi v veljavo za ostale pogodbenike, ki so jo potrdili, in dan le potrditve bo rabil pa poclago določitve roka, v katerem naj se izvrši pogodba.
IZ OGRSKE. Novi poveljnik revolucionarnih čet.
R\5EL. 7. Iz Budimpešte iavliaio: R«vohroLjo-aarr.a sovjetska vlada )e postavila čete. boreče se na raznih frontah, pod eno sa-mo poveljstvo. Vrhovno poveljstvo >e spojeno s poveljstvom vzhodne vošske General Bohm je imenovan za vrhovnega novel'nika vseh sil m general Krelius-Strons-ield za načelnika splošnega generalnega štaba.
IZ NEMŠKE AVSTRIJE. Boji na Koroškem.
H 4. SEL, S. Iz Celovca javljajo: Naše čete so
fo^eele v sredo Spodnji Dravograd Tako so vse važne tOwke naro.ne m;je zasedene
Ceie Nemške Avstrije prekoračile demarkacijsko črto.
T3ASEL. P. Z Dimaja poroča;o: N^ehiik itaJi-jaiicke vola-ke misije za premvr.e je vfožii 'pri državnem taniku za vojaške stvari protest radi de;stva. ćz 53 oddelki čet nem£ke Avstrije prekoračili demarkacijsko črto. Državni tajnik je odgovoril. da je vojaška aAci'a naperjena edino •!« pro' napadom Jugoslovanov. Getia.1) je Šla ta rperac 'r. '•£ v cbraT.bo. vendar se je iz straieg*čnih ozlrov »r.orala prekoračiti demarkacijska črta Vkviib temu r-a '"e vU;da Nemške Avstrie že date naloe. naj se napredovanje ustavi in pošCejo v Ceiovtt stroga navodila v tem smislu.
Nemška Avstrija se ne združi z Nemf;jo.
BAZEL. P. Pcročajo z Dunaja: Vprašan e pn-*Iop:tve k Ne-mčič ie baje. kakor pišejo tisti. Vnnlno opuščeno. AJize in nregov sotrudnik prof. I?cae «o ba"e prepričali večino v narodni skup-fI.r.i, da zahtevajo interesi Avstrije ki sve-tovnciu nuru, ca se leta ide a opusti.
Nemška Avstrija se razdeli v kantone.
BAZEL. 7. Poročajo rz Berolina: »Vos-sische ZcCiun-it« piše, da pripravlja tietnškoav&irijska vlada zakoniti načrt za razdelitev deže!e v kantone, jro švicarskem \zoru. Dunaj bi't ver il en kaatcn
Italijanska misija v Ljubljani zahteva, na] sovražnosti prenehajo.
BASEL. P. Z Dunaja poročajo: »Zeit« poroča, da Je načelnik italijanske vojaške misije pozval ita-4 '.Tsko nr^rjo v Lvb^ani. na! zahteva od Slovencev. da se sovražnosti na koroški fronti nomt-'-dc-ir.a ustavijo ter naj se < lene premirje. Z akcijo generala Segrćja na Dunajsu -gre na ta način vzpo-akciia proti slovenski vlc«:i m ni torej na-f;r,ena izključno le proti Nemila Avstriji.
IZ ITALIJE. Zborovanje soctfaHstične parlamentarne skupine.
RIM. S. Včeraj se e na MontecHorio sestala so-c;:aH«t.vna parlamentarna skupina. Razprav|r^t; so o dogodkih na mirovni konferenci. Sk-u-pfna ie za U «0+1 a da prti"4cži zbornici protest proti ka-lšnefl?u>i>o<ii vmešavanju v ogrske notranje zadeve. Vladi se bo pre-voiila spomenica z zah-tevo. ca amne^a raztort>e na čim večje števiJo %sh kazn^nccv. Razun tega se je izbrala posebna komisija, ki se natančno informira o po-t'?bah osvobojen h krajev. Neka druga komisija bo poročala o skupnih taboriščih.
Gin ziili Uiiion?
Ee*ki glas, nr.*tovljen m predsednika ▼ lista »La Rnssia Nuova«.
II.
O'roli XIV. stoletja si je Rusija ustvarila
:5če. ckoli katerega so se zbirale in cen-1-ir.urale vse različne strani države. To sre-t: je bila Mrskva. Od časov, ko se je pojavila kot srediSČe. je postajala prestolnica slovanskega pravoslavja.
V Moskvi se je izoblikoval bizantinski in vztočni absolutizem carjev.
Moskva je porušila vsako neodvisnost od stare Rusi,e, vsako narodno svobodo. Vse je l ilo prežeto od državre ideje, vse se je strnilo k njej. ki je bila e^ina pomembna... vse sc jej je vklanji.lo. Ljudstvo, ki sc je izbavilo iz mongolskega jarma, je nadaljevalo krvavi toj z Livlancci; in ko je videlo oboroževanja Poljske, kakor da sluti, da je v rešitev narod-r.osti in obstanka potrebno, da se odreče vseh človečanskih pravici
PODLISTEK
Novgorod, veliko in svobodno mesto, ie biio i f v živo zapreko komaj porojeni prestolnici car- ' ev. Moskva je s krvavo krutostjo in bre2 vsa-Ke tesnooe vesti udušila svojega nasprotnika.
Ko je vsa Kusija stala na nje nogah, se je j Moskva iz lica v lice vgledala v Varšavo.
Boj med tema dvema tekmovalkama se ie podaljšaval in se izvršil v drugih časih. Nekai j časa ie imela Varšava supremacijo: Moskva se je vklcn.la pred njo Vladislav. sin Žige, kraija Poljske, je bil proglašen carjem vse Rusije. Hiša Rurikovcev in Vladimirja Mono-maha je ugasnila, ni bilo nikake vlade; poljski odje in kozaški hetmani so narekovali v Moskvi.
Tedaj je narod, sledeč proglasu Minina. vstal n prisilil Poljsko, da ie ostavila Moskvo in ru sko zemljo.
Dcvršivši sr^jo ^^<^rzdruženjem delov države« se je Rusija*-austavila, jie vedoč. kako naj porabi zbrane moči, ostale nedelavne. Izhod se je našel kmalu. Kjer je mnogo moči, je tu tudi izhod vsikdar.
Pojavil se je Peter L in je napravil iz ruslu države evropski imperij.
UL
Ves svet je bil v zmešnjavi, ko fe iz »Bele
hiše« v Washingtonu poslal Wilson tistih 14! točk narodom vojujočim. Bile so to nove deske, nove zapovedi, predhodnice novega Sinaja. Wilsonovega potovanja proti zemlji Starega sveta, da postane prinašalec pravičnosti in miru narodom, ki so verovali v Novi svet- Ali, Wilson si je moral več nego enkrat s trudom odpirati kako izhodno točko preko suhe puščave moderne misli starih civilizacij n starih predsodkov. Ali, on je mo^el to. en je bil izvoljen od narodov; molče in kakor s plebiscitom pripeznan razsodnik o svetu in njegovem preporodu, ki naj pri^e po šibi krvi in raz rušenju, pod katero je trpelo človečanstvo sko ro pet dolgih let: nasilja in junaške borbe skupnosti proti pravu sile in prepotence
In svečeniki vseh ver in vseh jezikov so pe-vali W:lsonov psalm, štirinajstorico toček iz *Eele H-re* v Washingtonu; in narodi brez razlike. veliki in mali. so jih spremljali polni krive vere v Versailles, kjer so se v njegovi domovini in povsod, nevidne uprizarjale intrige in kampanje proti Wilsonu — ali vera v njem se ni zrušila. In tako je mogel v februarju preko Atlantskega morja in se povrniti v Pariz, kjer dobri Evropejci sede okoli njega na mirovnem kongresu.
Sedaj se pričakuje z neizrečeno napetostjo odgovor, razsodba velikega kongresa v Parizu. In narodi so gotovi in mi verujemo, da svet ni zastonj zaupal možu, ki je prišel iz Novega sveta, da prinese mir in pravico.
Ali bo miru in pravice tudi za slovanski svet?
Ali je bo za junaške, nepremagljive Srbe, za ruske falange, za poljske mučenike, za hvalevredne Ceho-Slovake, za vse Slovane, ki so se postavili na stran pravice in človečnosti, za svobodo narodov, da morejo sami odločati o svoji usodi?
Verujemo v zgodovino, kajti na Vzhodr vzhaja solnce vsak dan!
l lkolal Seulrjoif.
Ruskt spisal M. Arcibašev. — Poslovenil M.
»Toda, kdo je tu? ... In čemu?« je vprašal in dušilo ga je. Oni je molčal.
»Kdo vas je spustil v sobo?- je vprašal Se-
virjov bclj potiho.
Oni je obrnil počasi glavo proti njemu in Se vi rjo v je opazil v slabem mraku mršav, črn obraz; namesto oči, ki jih vsled teme ni mogel razločevati, je videl samo dve črni očesni Otiini.
•Kdo?« je ponavljal nek glas porogljivo in začudeno. »Vi sami.«
•	Zakaj lažete?« je vzkliknil Sevirjov in začutil, kako ga je stresla grozničava blaznost.
»In vendar ste bili vi,« je trdil ponočni obiskovalec.
Sevirjov je molčal in gledal s svetlimi očmi
v to čudno senco.
»Cemu se pač ta'-:o čudite?« je nadaljeval gost še vedno porogljivo.
•	Zo^ct im? n hal ldr.acijo ... Končno se
moram ven ar cjunač^ti,« se je spomnil Sevirjov rao-k:. t in se je sme .ljal. Toda n^en-L.~t sta si.Lp.ii U4 mesto tc groze sovraštvp
Dcet.q!q uast".
Za zlato pot zmernost!. Prcje!i smo: Kdo ne bi pritrja-I va-šemu pozivu na naše ljudstvo, na-j bo trezno, naj bo zrrcrno v uživanju prjaoe! Jaz b: pa ta- jeriv razširil grkrde vsakega uživanja, ki ga more nudita življenje. Zir.ern-cst nam bo v neizmerno korist tudi na uživenju jedi. Nihče se%c>da ne bo zahteval, da bedi človek lačen. To bi bilo brez-^ernetno. Pa tudi pogubno. Človeški organizem zahteva svoje. Ko b« mu odrekal, ne bi mogel funkcionirati, bi hirrf. In kdo bi trpel glajf, če si m ose privoščiti? Le Llazm:ž. Samo ne poubijajmo. da tudi «jiođe jedi velja isto kot za pijačo: tudi dobro je škod&vo, če ga je preveč! Kaj- je preveč, ne tekne, kar je čez mero, je Škodljiva ker ne si-uži organizmu. maiAOČ ovira njegovo pravilno fustkcsjoniraaje. Zato jej tottko. kolikor je rce potre V no, da zadostiš ce^rebi! Pravo besedo sie izpregovcrvM, tudi, rekši. da nihče ne mere nr.-pra-\člj iz ljudi scciiih ev. Alojzijev, ker &o\ek je — člo\ck s svoj«imi slabosiaii, navr^ami in rrzv ada-nii! Tudi pri zah;evanju zn~x:^nc.£-ti ne scga;<mo pr-oko n.vjo. Ke bi	Naše ljudstvo — je ta-ke.
r/s pc-maca nč — redo p'e .o. Te — reocro — slabosti ne odpravi nihče. Poznal sem župnika r<n deželi, ki se je wikda.r odzval, ko so fa vaški fontje pozvali na — plesno z-ai>avo PrvSd je. sta< ob strani in opazoval. Ko sem mu c-b neki tali priliki izrazil s\cje začudenje na njegovi navzočnosti. mi je pojasnil pametni uro ž nvodro: »Vem. ca bč, če bi se upiral taki zabavi, nič ne opravil. In mi&lim si: Ko že ne moreš od-praviti zia. gie". da :e spraviš v čioi b'ažj^ in čam tnanr'e »e var ne obKke. 2e moja navzoinost tu sii-i ljudi, da se pc.s:eno in d-cs-tojno vedejo, da ni pciiu šanja. Brez mene pa bi "blo Tncnvia pchujž-^ije. Zcio sot-im. da >e bo:'e, če sem tu. — Prav fe kne-t mož. Ljudje so ga ljubili ravno Ta<di tega njegovega
prizanesljivega postopanja In so Ta ra<ti uboga« v vsem. Tudi zaključek zabave so določali po njegovi želji. Oni so bili zadovoljni ž njim in on ž niirre. Plesa ni odpravil, pač pa je prepTeča! zle posledice, ki jih morejo prinašati take zabave. — Tako je v živijenju in nič drugače. Kdor hoče dosezati preveč, ne dosega nič, ah pa le malo. Zmernosti je treba zahtevati od našega ljudstva v vsem. ali pravo, zlato pot zmernosti mora znati ubirati tudi tisti, ki zahteva.
Danes zvečer ob 8 v Narodni dom b orkestro-vemu koncertu v prid dirigentu r. prof. F. Topiču.
Cenzurni urad se je z včerajšnjim dnem preme-itil v pcslopje »governatorata« v prizemlju na rgu Edinosti in sprejema že na svojem novem se-Ježu
Spored koncerta, ki sa priredi oz. ponovi ponovi po-Tužnica Glasbene Matice danes, v sobote. 10. L m., kot benerični večer orkestrovega dirigenta prof. F. Topiča, »e naslednji: I. E. Grieg: Hjertesar (Srčne rane) Z J. Rozkošny: Dve no-deti a) AHegro mode<rato b) Andante. 3. a) F. chubert: Aliegretto. b) F. Smetana: Polka — Fis->ur. igra gdč. Peganova. .4. F. Prochaska: Sere-.ada. Odmor 5. E. Grieg: Preludij iz suite. op. 40. i. E. Grieg: Varen (Zadnja pomlad). 7. I. Grbec: i) Fantovska pesem, b) Na poljani, poje gdč. Sla--ica M&zgečeva. 8. P. Cajkovsky: Tretia elegija, kladbe poti 1. 2. 5, 6 in 8 se prvič izvajajo v Trtu. Točko t- 2.. 4.. 5.. 6. in 8. izvaja orkester. ;ene: Lože L 10'—. sedeži v pritličju L—V. vnsrfe . 3'—, VI.—X. vrste L 2'50, XI.—XV. vrste L 2'—, edež-i na (galeriji L 1'50, stojišča v pri-tli-čju L 1*—. topeča na galeriji 70 cent. dijaške vstopnice 70 ent. Prodaja vstopnic pri gledališki blagajn: v i aro dnem Domu. Spored stane: 20 lirskih stotlnk.
Sv. Ivan. Danes, v soboto, ob 8 zvečer je se-.:anek kmetovalcev v društveni gostilni pri cer-.vi, radi kmetijske zadruge.
Slovensko gledališče. Radi nenadne obnemoglo-ti enega izmed igra4cev se sinočna aranžirana aja za »Pohujšanje v dolini Sentflorijanski« ni nogi a vršiti. Nocoj je radi koncerta tudi nemogoča. Vrš: se tore? jutri jjrećpoldan ob 9. uri. Prosim vse spodaj navedene, da pridejo tečno in gotovo. da bo mogoča premijera vsaj v soboto-. Repertoar prihodnjega tedna je torej sledeči: v soboto. dne 17 t. m ob 8 zvečer »Pohujšanje v dolini ŠentHorjanski«, v nedeljo, dne 18. t. m. popoldan ob pol treh »Rokovnjači*. zvečer cb 8 »Po-hujianje v dolini SentKorjanski«. — Jutri popcldcn cb treh se vprizori zadnjič »Tekma«, zvečer cb 8. •drugič »Rokovnjači«. K h>trajšm aranžirani vaji za »Pohujšanje v dolini Sentflorjanski« ob 9. dopoldne n d? pridejo torej po novi razdelitvi vlog sledeči: ge t Silova in S. PauKnova, gdce. Kavčičeva, Mezgečeva m Vovkova ter g g. Martinčevič, Šimenc. Gabrščifc. Terčič, širok D. in A., Bratuž, Baretto in Kosič.
KOLO se prodam Naslov pove Inseratni oddelek »Edinosti«.	(P 87)
PRODA se več predmetov za kmetijo, močnico za mešanje testa, dolgo 1 m, decimalsko tehnico. omare za trgovino, 13 m debele vrvi, 2 okni z zatemn ea-mi dolgi 120 cm, vrata, mizo in verigo za zavoro pri vozu. Vratar, Narodni Dom, Trst
3643
KUPUJEM vreče ul. Solitario 19. Margon. 3616
MOŠKI KLOBUK, črn trd, nov žalni damski kl^ buk in moške čevlje se praiajo uL XXX. oktobra (Caserma) 13, vrata 12.	p 120
NA PRODAJ sta dve molzni Icozi in mladiči. Je-romMč, Sv. Ivan 653.	3645
DRVA, h'.ode In gredo (trame) kupuje Anton 2ni-deršič. Ilirska Bistrica.	P 106
1
Kfsoua Imel n
v velik h In na adnlh steklenicah se pn>d.jj v skladisču
Ri^HRO GA^B£L Trst ul. Pier Luigi da Pa!est:in3 2
vostaI ul. Coroneo. — Telefon 'JI O i
Plesni venček
se vrši danesf 10. majnika, v spodnji dvorani „Narodnega doma". Začetek ob 9 zvečer.
Voditelj.
fslilii ima PLE
pod košatimi lipami prirede 18. mafnika mladeniči v Šepuljah pri Tomaju. Vljudno vabimo k obilni udeležbi.
Tvrtko JAKOB VATO'JEC, ul. Torra bltnca 19
naznanja svojim cenjenim odjemalcem, da ima ▼ zalogi
veliko mnoiino vsakovrstne ja fižo'a, krompirja in lialijaiukega vleie.
Samomor. Voerai okoli 4 pop. je našel neJci mladenič obešenega človeka na nekem drevesu na Lfrvxu. Obešenec je bil star okoli 60 let. Bil je -■e^o čedno oblečen. PokKcali so zdravnika z re-ši-l-ne postaje, ki je -ugotovil smrt in dal prepeljati truplo v mrtvašnico pri Sv. Justu
Prišel je pod voz. Franc Rebek, star 65 let )e včera-3 .pri Sv. Jakobu prišel pod neki voz. Dctoil Je bfude poškodbe. Z rešilne poštare so ga odi>eliaH v 4. odd. mestme bolnišnice.
in ogorčeneje. Postava, ki je sedela pred njim tako mirno, kakor bi bila istinita in ne slika njegovih bolnih možgan, ga je navdala z neizmernim odporom in pod vplivom naraščajočega studa je mrmral med stisnjenimi zobmi: »Kaj je na tem? To so v resnici vendar same neumnosti... Kaj hočete?« je dostavil energično.
Mislil je, da prikazen ne bo odgovorila, z gotovo škodoželjnostjo je na to računal. Toda začela je govoriti, sicer popolnoma neglasno, vendar tembolj razločno:
»Nič hudega, fcnadaljujva svoj pogovor ... Izražajte razločnejše svoje misli.«
»Nesmisel. K ničemer nisem primoran in vsak trenutek se vas lahko izr.ebim.« je nadaljeval Sevirjov bahato in strahoma naenkrat spoznal, da se pogovarja s prikaznijo in vendar veruje v njo. Nepoznana sila ga je obvladala in prisilila, da je govoriL
»Kdo pa ste pravzaprav?« je vprašal Sevirjov porogljivo in začutil, da se to rogan>e obrača na njega samega.
»Ali me res ne spoznate?«
»Vendar!« se je spomnil Sevirjov naenkrat, da je iz nekoč videl ta mršavi vrat in črn obraz. »Saj ste vi ključavničar, s katerim seai govoril v čajnici ...«
*Ne ležite vendar celo v spanju,« mu je odvrnil gost jezno. »Jaz istotako rišem ključavničar, k^kor vi niste Sevirjov, del^vcc. Aii iic-
Corzna porofla.
Trst, dne 9. mafnika 1919. ReaHzirania končane, zaključek boljši. , . Tendenca: boljša.	i !
Tečaji:
CosuTich (Austroan>ericafla)	810— 870
Dalmatia (Parobr. dr.)	360— 400
Gerolimlch	J 875— 1950
Lloyd	1275— 1350
Lussrno	19C0— 1975
MartinoKch	610— 640
Navigazione Ubera Trtesttna	1825— 1C00 Oceania 600— 630 Premuda 726— 775 Tripcovich 700— 730 Assicurazioni Generali 16900—17200
Riinric-ne Adriatica	3400— 3500
A m pek a	4SO— 520
Cement Dalmatia	•	300— 330
Cement Spaiato	4f0— 430
CistrLnica petroleja (Raff. Olii Min.)	2000— 2100
CisSinlca riža (Pđatura riso)	420— 4f 0
Krka	360— 3Č0 Ladjedelnica v Tržič« (Canfuere
Monfakrcne)	345— 370
Tržaški Tramway	-	235— 255
Tržaška tvornica olja (Oteifeci Triest.) 625— 675
!IZA BEHHO II
Velika izbira vsakovrstnlli zlatih In srebrnih daril.
JU02ZU Pen. Trst. Trs G. Gcrl.o ŠL 3
(prej t r^ Ba r era vi-c:hia .
mr zoboteh^SIK! rtiue
m od it vno mil]
zob(>tehnika v Trstu, uL S. Giovanni št. 14, I. nadst: Ordinirata od 9-t in 3-6 pop.
UcliK laven PLES
se priredi v r opri v'j t a Krar u dne
2.5* ma nlV.a. svira u iz bv. Kr^a Nauejamo se obilne udele/be.
SANTI
x najboljših toskanski:? posese/
V 21itr^kili steklenicah z oljnatim * zamaškjm in kapico od
L 3.80
naprej na drobno in debelo
prodaja
Mil M. IZU S L
Trsi, m.o FilzI 6 (Ex Vleona)
Dr. FRANZIini
ZOBOZDRAVNIK v Trsta. ul. Gioa-chino Rossini 17. vogal ul delli: Poste s: Izd r »nje zobov hr»-z ho ečii k PLOM3 KANJA. :: UMETNI ZOBJE.
1B III
111 III
:a m
na debelo in drobno
SeitiriMfižmnrlč
Ir.lf iL Hiiovfl 38, vojni lil. 1 Inm:o
Vsaki dan novi dohodi.
Pro:a]a m C2H0I0.
Žganje .»0 stopinj po L 10 8» liter
. "0 „ . . 8.80 w Mars. 1 • 1?	„ - 4. o
v k »kle ic ih od 10 litrov. Velika iibira tt.mipa i"|c .Qu i l!To Ho
rteiib': n \f»t;. As i Cinzun-«, Frt-ina extra :	Mofi.at. Mo-<kat i r. su-
hega	Jtt i'1	likeri-. —
Hrupi; Grai .t i a 'I amarln«!, P ma-rai č vec Cit on i\f.i!innvec s k ntul-
nim Klndkorjem se ilobipokrnkurcnf ce ah ritvrdki
L CULO, I nI, al m. oltotra 13.
(prej ul. Caserma)
n
i
II IBra@8flB9ll)]l III
■
si
MALI OGLAS!
se računajo po 10 stoL beseda. Najraar.j.a pristojbina L I*—v Debele črke 20 stot. beseda. Najmanjša pristojbina L 2*—.
AviorizuVUDa kamno-tšk« d lavuica z letnim kamnolomom
Ig. Guštin & Comp. na Opčinah
sprejema vsa dela spad:ijoia v to str- ko, kakor
cerKucnn de o, noiro&ne suomenCie i!l
| O zmernfh c« n tu.
21
ZOBOZDRAVNIK
VREČE vsake vrste kupi Bab«, MoKn etvl^ćc štev. 20.	3642
ISCEM s!užbe v popoldanskih urah kot inkasant ali težak. Ponudbe pod »Pošten« na ins. oddelek Edinosti.	B 1»
D*. MRAteK TRST
Corso 24, I. naJsiropje Ordinira od 9-12 dop. in od 3-6 pop.
IvMiM izdiranje ul picCirasjz in mM :Qjje.
AnsiČARAHFA*
Dcia. gU/. K 3».»)) Rcs;rv« K d.OJJ.OJ) Centrali: TRS7
Tl3 lm til Bitpoa i - Via S. Bito'.) 9
Podružnice: Dubrovnik, Dunaj,, Kotor, Ljub" ljana, M.tkuvić, Opatija Spit. Šibcni* Zad.:r
Ekspozitura: Kranj. Obavlja vse v b nčno stroko sp.idijexe posle.
S?rajama vloje v Li/Jh
na hranimc knjižice proti :-> 1/2°0 Utnim obre-»tim v b incog ro-prometu proti iWu letnim o brestim Na odpoved na^e/ane zneste sprejema po najugodnejš h pogojih. Ki ie imajo pogoditi od blućaja do slučaja
CM f najem vsruuto prsiils (Sal.i ivmhk
Blagajna posluje od 9 do 13.
PRILETEN mladenič, trgovec z večjim kapitalom, išče znanja v svrho ženitve z stare-isim dekletom ali vdovo do 35 let, ki ima dobrokl-cčo obrt ali poses-tvo. Ponucbe pod »Bodočnost« na ins. c-drf. »Edinosti«.	364^
SPREJME se čevljarski delavec. Earneto 33. 3C27
lite, da se vam predstavim, gospod dijak To«
karjov?«
»Ni potrebno... le vem... spominjam se ...« je odgovoril Sevirjov trudno.
Spominjal se ni niti obraza, niti imena, in vendar sc je zadovoljil« kakor bi bil videl v temi namestu nasproti sebi stoječega moža v zrcalu samega sebe. Njegova bojazen je tedaj popolnoma izginila; samo silno je bil izmučen in neukrotljivo zeljo je gojil, da bi vrgel raz sebe to straino breme.
. »še enkrat bi želel govoriti z vami... dasi-ravno je brezuspešno... Samo premislite še ... Presodite strahote vaše namere ... Postali ste že žrtev strašne zmote, da se zadeva ljubezni lahko poravna s sovraštvom... Vir Tokarjov, to verujete?«
Sevirjov se je smehljaL
»Še vedno govorite o tem? Jaz ne mislim na ljubezen... o njej nočem slišati... Samo sovražim! Čemu bi ljubil vaše ljudi? Ker se drug drugega žro, kakor divje zveri, ali ker so tako nesrečni, slabotni in neumni, da se pustijo stlačiti na milijone pod eno mizo, na kateri se potem število brutalnih lopovov masti z njihovim mesom?... Ne, nočem jih niti ljubiti, teh tepcev; nasprotno jih sovražim, kajti celo moje življenje so me zatirali in vse so mi vzeli, kar sem ljubil in v kar sem veroval...
(Dalje.)
Tvrdka J. PARČINA
v Trstu ulm Tcrre Biancj 2X Te?. 23-53
prodaja veliko množino vina
v21?trsfcPi steklenicah z oTjnaMm zarraško In zeleno kapico po
Preprodajalcem veli* p pu t. Cole va"^ ~ ni L 3.60 stikleulca, iranko v sk aa.^če ku.
L 4
steklenica.
Chlantl-ChlanftB-Chianfi
J« Is prisptl Iclljco pri iako vanl
CHIANTI
tvrdte
P, PA<i<lN&LU & F1GLIO
Pis oli »T^scanaj

0
2 kl.cr.ke itefcleilca
Ulavna /M'Ogv ri tv
, Trit, Torre biansa 2S, S^iaT. 29-53
Pi o<iaja tudi pri sledeč h tvrdkah:
(en l a Enohg ca Na lml?, Vit Francko o. P^havc, VIi Ac.u3 r.
But t:, Acque K.it,> lrf — du./^t, Acque 1 — Ca *la Mar.o/Kh, Vu XW Ott .l r* 4
I.
Chi2nti-Ch§anti-ChSanti