Ptitaina plaiaaa t get*Ti»i. IfffiC 135. V LJUBLLJANI, torek, 14. 1925. Pesamez«* številka Din 116. leto n. Iriutja vsak (Um opoldne, izvzem£i sedel] § c In praznikov. | Mesečna naročnina: V Ljubljani in po | po** Di. 20-, Din SO--. 1 ■ 1 " 1 1 m m i m —m m ' — ' 1 — " 1 ——■— —.... sedvisen političen lisi UREDNIŠTVO Dl UPRAVKI8TVO: GJOSOS GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. IS. neusFdi mm. us. Rokopisi te n* viačajo. — Oglasi po tarifo. Pismenimi vprašanjem naj s« priloži mwta za odgovor. Sa&am pri poštnem ček. urada Stev. 13.68S* ■3 I Likvidirajte! Po sporazumu med radikalno in ra-iličevsko stranko je za samostojno demokratsko samo ena logična posledica: likvidacija stranke. Raison d’etre te stranke je bil, da vlada i pomočjo radikalne stranke in proti ▼olji slovenskega in hrvatskega naroda aad Slovenci in Hrvati. S sporazumom med radikalno in radičevsko stranko je ta obstojni vzrok SDS odpadel, zakaj radikalni stranki je postala žandarska vloga samost, demokratov na Hrvatskem in v Sloveniji ne samo odveč, temveč celo v napotje, ker ovira likvidacijo hrvat-skega vprašanja, ki ga je po dvanajsti tiri — torej prekasno priznal celo Pribi-eevič. Dosledno temu dejstvu je morala *>i)S izpasti tudi iz vlade. Samostojni demokrati seveda trde, da je bila njihova vloga bolj idealna in da so bili oni čuvarji narodnega in državnega edinstva in da morajo vsled tega »adaljevati s svojim političnim delom. Trditev ni le neresnična, temveč tudi smešna. Kako so v praksi izvajali državotvornost, je afera Thurn-Taxis že dokazala. Afere, ki še pridejo na vrsto, bodo ta dokaz izpopolnile do naravnost porazne popolnosti za samostojne demokrate, ki bi že zaradi tega veliko bolj pametno storili, da bi se pravočasno umaknili iz arene političnega življenja in se obvarovali pred novimi obsodbami in noviuii škandali. Naravnost smešna pa je poza samostojnih demokratov, kadar hočejo kot stranka ‘24 poslancev, biti edini čuvarji narodnega in državnega edinstva. Radikali s svojimi 142 poslanci bodo to že opravili sami in sicer veliko bolj kardinalno ko samostojni demokrati, ki so živeli le od radikalne milosti. Tudi v tem pogledu je torej vsak nadaljnji obstoj samostojne demokratske stranke odveč. Toda naši slovenski emigranti bodo dejali, da so potrebni tudi zato, da branijo demokratsko in jugoslovensko misel. To pa je že celo grda in že davno dokazna laž. Zakaj jugoslovensko misel so zatajili tedaj, ko so zaradi ministrskih sedežev izstopili iz Davidovičeve demokratske stranke. Demokratsko misel pa so izdali r tistem hipu, ko so dobili v roke politično moč. Persekucije uradništva, pristranosti v vladi, razpuščanje občinskih odborov in cela vrsta terorističnih aktov, vse to glasno priča, da zasmehuje demokracijo, kdor pravi, da so bili slovenski •nigranti demokrati! Tako padajo v nič vsi argumenti samostojnih demokratov in ostanejo edinole •sel»ni. Cisto dobro razumemo, da je •sebno nad vse nerodno, če bi l>ii kdo s« prod kratkim vsemogočen politik in je danes nakrat brez vsakega vpliva in bre« vsake moči. In tudi to razumemo, da je nad vse nerodno za stranko, ki je včeraj odstavljala uradnike in vsem kazaia svojo silo, če je nakrat ob vso moč. je pojmljivo, da ta stranka v svoj P®ra* noče prav verjeti in da skuša zopet l»riti do nekdanje moči. Samo za SDS j« to izključeno. Izrekla se je proti narodu i* zato je narod proti njej. Za seboj j« imela le tiste, ki jih je z vladno silo ali z denarjem prisilila v svoj tabor, toda aha la argumenta sta sedaj za večno odpadla in SDS ni nobenega izhoda. Zato likvidirajte! Je sicer res, da bi ■•ogli po Sloveniji še vedno delati zgago, toda vse delo nima nobenega zmisla, ker je brez vsakega izgleda na uspeh. Vse to zgagarsko delo bi imelo samo eno posledico, da bi oviralo konsolidacijo Skupno delo radikalov in radičevcev se je pričelo. Beograd, 14. julija. Politična situacija je včeraj zabeležila nekoliko važnih momentov, zlasti v skupščini. Na seji narodne skupščine so namreč radičevci prvič glasovali za radikale v Odsotnosti samostojnih demokratov in zajedničarjev. Splošno mnenje je,.da se sedaj pričenja skupno delo radikalov in radičevcev. Sporazum je gotova stvar, katere ne more nihče več preprečiti. V parlamentarnih krogih se govori, da je bila včeraj podnešena ostavka vlade. Pašič še ni dal definitivnega odgovora. zato ni bilo včeraj na seji radikalnega ' kluba nobenega važnega sklepa. Danes ; bo radikalni klub definitivno razčistil situacijo. Politični krogi napovedujejo pri- j hod kralja v Beograd najkasneje v sre- } i do. Veliko zanimanje vzbuja tudi razkol | | opozicijonalnega bloka in izstop zajed-j ničarjev iz hrv. selj. kluba. Misli se, da bi mogli zajedničarji vstopiti eventuelno 1 v demokratski klub (Davidovičev), ker | jih je premalo, da bi mogli sami tvoriti I klub. Radikalni klub sprejme danes sporazum. Beograd, 14. julija. Na včerajšnji seji radikalnega kluba še ni bilo razčiščeno vprašanje sporazuma. Seja se danes dopoldne nadaljuje. Ker je sporazum gotov in so bili poslani kralju protokoli sporazuma, katere sta pregledala tudi Pašič in Živkovič, ni bilo včeraj nobenih sestankov. Posebni kurir je nesel včeraj Stjepami SEJA HRVATSKEGA SELJAČKEGA KLUBA. Beograd, 14. julija. Včeraj popoldne je imel hrv. selj. klub sejo, na kateri so I po izvirnih poročilih razpravljali samo i o zakonskem načrtu o fakultativni kupoprodaji zemljišč agrarnih interesentov. Vsi govorniki, zlasti seljaki so v svojih ; govorih naglašali, da je dosedanja osno-| va nemogoča in je vsaka diskusija o njej odveč. Zato so vsi zahtevali, da se izvrši | revizija na celem področju vseh agrarnih interesentov in da se na podlagi te revi-' zije izdela nova osnova. Seja se danes dopoldne nadaljuje in bo prišlo na dnevni red te seje tudi vprašanje sporazuma. Politični krogi trdijo, da bo prišlo na tej seji do razkola v klubu in da bodo Zajedničarji izstopili iz hrv. selj. kluba ter prestopili v Davidovičev klub. VAŽNA IZJAVA POSL. DRAGOVIČA. Beograd, 14. julija. Včeraj so se širile v političnih krogih vesti, da bo 40 radikalov z Milutinom Dragovičem izstopilo iz radikalnega kluba in ustanovilo svoj klub. Te vesti izhajajo iz neke izjave Milutina Dragoviča novinarjem, češ, da ni zadovoljen s takozvano politiko sporazuma in da je z njim še 40 poslancev, ki so istih misli. Iz te izjave so napravili politični krogi celo senzacijo, da se radikali cepijo, da nove vlade sploh ne bo itd. Tudi večerno Vreme< piše v tem smislu. Vaš dopisnik se je osebno obrnil na g. Mil. Dragoviča, ki mu je izjavil, da je točno, da vlada veliko nezadovoljstvo v radikalnem klubu . napram politiki sporazuma z radičevci. »Vendar pa se radikali ne bodo cepili, : marveč se bodo pokorili Pašieevi volji.« KONEC ŠIRŠEGA OPOZICIONALNEGA BLOKA. Beograd, 14. julija. Na včerajšnji seji o p ozi c i o n a hiega bloka so bili navzoči Davidovič, Korošec in Spaho. Ni pa bilo Radiču protokole. Po odgovoru St. Radiča, Pasica in po sklepu radikalnega kluba se bo sporazum pričel izvajati. Ta teden bo zelo odločujoč v politični situaci-j ji. Radikalni klub bo danes razpravljal j o situaciji. Seja utegne biti prav zanimi-j va in moremo pričakovati važnih in od-| ločilnih sklepov. nobenega iz Hrv. seljačkega kluba. Zajedničarji niso hoteli, Pavle Radič pa je bil, zaposlen. Na seji so razpravljali o situaciji. Ugotovili so, da je položaj zelo napet, vendar pa za opozicionalni blok ni nevaren. Opozicionalni blok čaka, da se bo situacija v vladi razčistila. S tem se bo tudi v marsičem razčistila situacija v bloku samem. Širši opozicionalni blok se bo razšel. Ostal bo samo I ožji opoz, blok, ki šteje okoli 90 poslancev. V ožji blok ne bo sprejet Pri-; bičevič, dočim bodo sprejeti zemljorad-; niki in zajedničarji. Celokupni tisk ; ugotavlja razkol širšega opozicionalnega | bloka. Vendar politični krogi smatrajo, j da bo Pavle Radič prišel na sejo opoz. j bloka, ki se vrši danes popoldne. HRVATSKA ZAJEDNICA IX SPORAZUM. Zagreb, 14. julija. Javnost zelo zanima, kakšen položaj bodo zavzeli zajedničarji v novi situaciji. Današnji »Hrvat piše zelo skeptično o sporazumu in je z njim nezadovoljen. Zlasti komentira dejstvo, da radikalni klub še ni izrekel končnega sklepa. Po in- j formacijah iz zajedničarskih krogov obstojita ; v hrv. zajednici dve struji: prva je proti sporazumu, druga pa je naravnost navdušena za sporazum. Trumbiča je sporazum zelo izne-nadil in je zelo nezadovoljen z doseženimi ; rezultati. Razpoloženje Trumbiča se najbolje vidi iz tega, da je odbil od radičevcev mu ponujeno ministrsko mesto v novi vladi. Po-. lic in Krajač sta navdušena za sporazum. I Pravijo, da bodo zajedničarji še dalje sodelo-j vali z radičevci v parlamentu, da pa bodo v opoziciji obdržali svojo taktiko proti vladi. >Hrvat« bo pisal opozicijonalno kakor leta 1920, ko je bil Narod, klub v vladi. Kar se tiče dr. Pasariča, pravijo, da je bil izvoljen na radičevski listi in da je tudi v tej smeri orijentiran. PREISKOVALNA KOMISIJA PROTI LUKINI«’ JE PRIČELA Z DELOM Beograd. 14. julija. Včeraj se je vršila seja preiskovalnega odbora. Predsedoval je La-loševič. Na seji so razpravljali o obtožbi proti Lukiniču. Prečitana je bila obtožnica in razdeljena med navzoče. Na prihodnji seji, ki se vrši jutri, bodo proučevali obtožnico. Nato bodo pozvali Lukiniča na odgovor in sicer bo moral priti osebno. slovenskih političnih razmer in zato ne bi prineslo njihovim povzročiteljem ne časti in ne uspeha. Politik, ki je doživel težak poraz, se mora umakniti in s solidnim delom si zaslužiti, da pride zopet njegov čas. če slovenski samostojni demokrati ne likvidirajo svoje stranke sedaj, ko so doživeli ne samo težak, ampak naravnost uniču- joč poraz, potem so dokazali, da jim ni za solidno delo. Slovenska javnost bo to uvaževala, ker da bi imeli stranko samo za zavajanje ljudi — in po vseh sedanjih dogodkih more SDS imeti samo še to svrho — res ni treba. Zato likvidirajte svojo stranko, da se izognete drugim in za vas še bolj nevarnim likvidacijam. Skupščina odklonila interpelacijo posl. Smodeja. SENZACIONALNI GOVOR PAVLA RADIČA PROTI INTERPELACIJI. Beograd, 14. julija. Seja narodne skupščine je pričela ob 10.30. Na dnevnem redu je bila interpelacija posl. Smodeja na zunanjega ministra glede priključitve Avstrije k Nemčiji. Interpelacija obsega pet točk. Zunanji minister Ninčič je v daljšem govoru izjavil, da naša država v skladu z mirovnimi pogodbami j>azno spremlja vse dogodke, ki se dogajajo v sosednih državah. Po čl. 68. Senžer-menske mirovne pogodbe je Avstrija svečano izjavila, da se obvezuje, da ne bo pod-vzeia ničesar, kar bi moglo dovesti v vprašanje njeno nezavisnost. Po čl. 80. Ve. sajske mirovne pogodbe se je Nemčija obvezala, da bo spoštovala nezavisnost Avstrije. Naša vlada ne veruje, da bo Avstrija rušila dobre odnosa je. Agitacija Nemcev ne predstavlja nobene posebne nevarnosti. Avstrija se ne sme priključiti Nemčiji brez pristanka Zveze narodov. Naša trgovinska pogajanja z Avstrijo bodo olajšala ekonomski razvoj obeh držav. Nato je Pavle Radič v daljšem govoru izjavil, da je neumestno, da se to vprašanje spravlja na dnevni red. Mi vemo, da je stanje, ki je nastalo po mirovnih pogodbah, garantirano od velesil, ki posvečajo največjo skrb in pozornost stanju po svetovni vojni. Brez njih se ne more nič spremeniti. Govornik polemizira s Smodejem in pravi, da je njegov strah radi dravske doline in drugih popolnoma prazen. Branili bomo vsak kos naše zemlje, ki bo v nevarnosti. Toda v tem slučaju ni nobene nevarnosti. Ako obstoji kaka agitacija, potem to ne more zna-čit i, da obstoji kaka nevarnost. V tem pogledu moramo počakati odločitve Anglije in Francije stoječ na stališču, da bo imela odločilno besedo o priključitvi Avstrije k Nemčiji edino le Zveza narodov. Tudi mi bomo imeli dovolj časa. da bomo lahko zavzeli svoje stališče, kakor nam bodo pač narekovali interesi. Pri pogajanjih z Avstrijo bo naša vlada rabila vsa sredstva, ki so ji na razpolago, da se noben resnični gospodarski interes ne bo žrtvoval brez koncesij z druge strani. Ilrvatski seljački klub je uverjen, da imajo vse nove. obnovljene in razširjene evropske male in srednje države pri ureditvi evropskih razmer in pri zgradbi trajnega evropskega miru slediti smernicam velikih za-padnih demokracij, Angleški, Franciji in Ameriki. To velja zlasti za vsa ona vprašanja, ki se tičejo velikega nemškega naroda, proti kateremu omenjene tri velike demokracije pokazujejo vsaka na svoj način najresnejše in najiskrenejše težnje, da se v nemškem narodu trajno učvrsti miroljubna, socijalno in politično napredna demokracija. Vedenje naše kraljevine napram republiki Avstriji je odgovarjalo in odgovarja interesom naše države in našega naroda. Naša vlada bo tudi v bodoče čuvala vse interese našega gospodarstva in bo pri tem po možnosti skuša ugoditi predlogom avstrijske vhode, ako bo našla primeren odgovor tudi na avstrijski strani. Nam je bilo namreč največ do tega, da avstrijski Nemci ne bi našli nobenega razloga za zbližanje z Nemčijo. Hrv. selj. klub je trdno prepričan, da je ves nemški narod prišel v teh 6 letih po svetovni vojni do prepričanja, da je absolutno brezpredmetno in nemogoče obravnavati prejšnjo politično in narodno razcepljenost v Podonavju in Balkanu. Prav tako pa je absolutno potrebno, da naj bo to celo področje povsem svobodnih in nezavisnih držav v normalnih prijateljskih, kulturnih in političnih medsebojnih odnošajih z veliko miroljubno in napredno nemško demokracijo v Avstriji in v nemškem Reichu. Govor Pavla Radiča je izzval v skupščini največjo pozornost. Pasi je bila ta izjava dana v uradni formi v imenu Hrv. selj- kluba, je izzvala senzacijo v vseh političnih krogih, ker pomeni prvo zaupanje Hrv. selj. kluba Pašiču. Za Pavlom Radičem je govoril še dr. Trumbie, ki je dal v imenu Zajednice neko izjavo, nakar so vsi zajedničarji zapustili dvorano razen dr. Pasariča in Krajača. Grgin je nato predlagal prost prehod na dnevni red, za kitterega so glasovali na veliko začudenje tudi radičevci in en del samostojnih demokratov. Za opozicionalni predlog so glasovali Davidovičevei, klerikalci, muslimani in 1 zemljoradnik. Večina samostojnih demokratov je zapustila dvorano, ker niso hoteli glasovati skupno z radičevci. =8wr«esiwm3K*fiww' Svinčena afera. ii. Ko se je videlo, kako dobičkanosna je kupfija, »e je ustanovila poleg konzorcija spomladi 1920 v Ljubljani Jadranska montanska družba z o. z., koje poslovodji sta bila Avgust Praprotnik in neki Feliks Bellak. Motiviralo se je to s tem, čel, da je konzorcij pretežaven aparat, da bi mogel sklepati direktne kupčije z odjemalci in zlasti, da se Jadranska banka (Praprotnik) ne more pečati s tako podrobno razprodajo. Konzorcij je torej izročil razprodajo svinca Jadranski montanski družbi, pri kateri je bila glavni družabnik zopet Jadranska banka. Jadranska montanska družba bi torej morala voditi čiste račune ter izkazati konzorciju zlasti Jadranski banki dobiček iz nadrobne prodaje svinca odjemalcem, od katerega bi imel, kakor povedano dobiti Propagandni fond za Koroško svojih 80%. Da bi se Jadranska montanska družba temu izognila ter ne izkazovala niti pravih svojih odjemalcev, niti prave cene prodanega svinca, je na videz prodajala svinec neki Metali- und Bergproduktengesellschaft, G. m. b. H. na Dunaju (imenovana tudi Bergprodukt), koje poslovodja je bil zopet — Feliks Bellak, torej oni isti Bellak, ki je.bil pri Jadranski montanski družbi v Ljubljani udeležen z visokim odstotkom. Napram Jadranski banki, oziroma konzorciju in s tem posredno »propagandnemu fondu« je Jadranska montanska družba izkazovala samo one cene, ki jih je le ta dogovorila z Bergproduktom. Bergprodukt pa je svinec seveda oddal dalje pravim kupcem za mnogo višjo ceno. Konzorcij je, dobil na vpogled samo fakture, ki jih je prezentirala Jadranska montanska družba. Prave fakture resničnih kupcev z višjimi cenami je imel v rokah Bergprodukt. Dognano je, da je bil Bergprodukt, čeprav na videz samostojna družba na Dunaju, v resniei le podružnica Jadranske montanske družbe v Ljubljani. Saj so bile pri obeh udeležene iste osebe. Na ta način je konzorcij in s tem »propagandni fond« prišel ob svoj pravi dobiček. Med konzorcij in odjemalce svinca sta se vrinila Jadranska montanska družba in njena podružnica na Dunaju Bergprodukt. Škoda, ki jo je trpel konzorcij je znašala približno 5,000.000 K, od katerega zneska bi bil moral »propagandni fond za Koroško« dobiti 80%, to je 4 milijone kron. Jadranski montanski družbi se je posrečilo v poletju 1920 — to je tretje poglavje te zadeve — da je sklenila samostojno pogodbo z rudnikom v Mežici, s katero se je družbi prepustila komisijska prodaja v Mežiškem rudniku produciranega svinca proti 4% proviziji. Tudi pri tem poslu je sodelovala deželna vlada za Slovenijo, saj je pogodbo odobrila sekvestracijska oblast. Odobrenje je bi- lo odvisno od pogoja, da Jadranska montanska družba 50% dobička nad minimalno prodajno ceno, dogovorjeno z rudnikom v Me-žici, nakloni Tehničnemu visokošolskemu Son-du v Ljubljani. Tudi tu se je manipuliralo s fiktivnimi fakturami ter je bil s tem Tehniški visokošolski fond oškodovan, kakor smo že nekoč ugotovili, za okroglo 2,500.000 K. Pravi deležniki na teh kupčijah Bergprodukt na Dunaju, Jadranska montanska družba in deloma Jadranska banka so torej pospravili ogromne dobičke. Lahko so bili hvaležni tedanji deželni vladi in sekvestracij-skemu oblastvu in vsem onim faktorjem, ki so jim naklonili to sijajno kupčijo. Le naravno je, ako se je dr. 'Žerjav obrnil do Praprotnika, da nakloni svoj mali odstotek doseženih dobičkov — v strankarske namene. Upravni odbor Jadranske banke je v resnici dovolil v to svrho 1,000.000 K. Praprotnik pa je samolastno zvišal to naklonitev na preko 3,000.000 K. Večino tega zneska je odkazala Jadranska banka po navodilu g. Praprotnika iz dobička pri svinčeni kupčiji. Seveda sta bila s tem posredno oškodovana »propagandni fond« in Tehniški visokošolski fond. Denar se je dal v izključno razpolago dr. Žerjavu v »namene demokratske stranke«. Dr. Žerjav, ki je bil član načelstva JDS, ni o tem, kakor je dognano, načelstvu nikdar poročal in najmerodajnejše osebe načelstva niso o tem prikritem fondu ničesar vedele, kakor tudi ne, kako se je porabil denar. Pozneje se je seveda vedelo, da je večina tega fonda romala v Jutrovo deželo. Kako slabo vest so imeli gospodje, dokazuje dejstvo, da je bil fond naložen pri Jadranski banki pod.fiktivnimi konti »I. Markovič« in »I. Lavrič« ter da so se posamezni zneski dvigali pod izmišljenimi imeni, kakor Peter Smola i. dr. S tem smo predočili »svinčeno afero«, seveda samo v širokih obrisih. Saj bi se o njej dalo napisati celo knjigo. Akti na sodišču v tej zadevi so narasli v cele skladovnice. Tam počivajo in čakajo rešitve, čim bo čas ugoden za to. Iz povedanega pa zaključujemo, da je poslanec dr. Zanič v bistvu govoril popolno resnico, ko je zaklical dr. Žerjavu, da je prejel iz prodaje koroškega svinca znesek v strankarske — prav: v namene svoje klike. Boljševizem na Balkanu. VI. Na Dunaju, 10. julija. Romunija in okupirana Besarabija bosta igrali še nevarno vlogo v zgodovini Jugoslavije. Usodna smola nam je naprtila prijateljstvo latinskega soseda, ki bo brez dvoma zahteval hvaležnost za dosedanje malenkostne usluge ob katerih je sicer bogato žel za-se. Ali se bo Jugoslavija mogla in — smela postaviti za Rumunijo — proti Rusiji? Taka nevarnost, da se bo treba odločiti za prvo ali drugo, se žal bliža — in baš zato je treba, da si je jugoslovanska javnost na jasnem, kaj je z Rumunijo in Besarabijo. Nikar z glavo v pesku, liki noj, marveč z odprtimi očmi gledajmo realnosti v obraz. Zategadelj pa je naravnost tragiška neorientiranost vse naše javnosti v tem vprašanju, ki utegne usode-polno potresti eksistenčne temelje naše mlade države. Rumunija je namreč iz znanih razlogov jako delikatna točka v zunanji politiki Jugoslavije. V seriji člankov »Sedanja in bodoča Rusija« v lanskem aprilu sem podal marsikaj zanimivega tudi o — evoluciji v »pričakovano Rusijo«, govoril sem tudi o sedanjem ruskem imperializmu. — V »Narodnem Dnevniku«, 19. aprila 1924 sem zapisal med ostalim: »Najnovejši viden dokaz za sedanji vseruski imperializem nam je ponesrečena rusko rumunska konferenca na Dunaju. — Besarabijo je priznala mirovna konferenca Rumu-niji. toda ruska delegacija na Dunaju je jasno in odločno izjavila, da ne priznava tega sklepa in da smatra Besarabijo še vedno ^a del Rusije, dokler se prebivalstvo s plebiscitom ne izreče drugače. In izjavili so prestrašeni javnosti, da si v prvi priliki vzamejo Besarabijo % orožjem. — Rusi dobro vedo, da bi Rumunija s plebiscitom propadla. Danes bi izgubila tudi bivšo Sedmograško, ako bi tamošnje prebivalstvo moglo o svoji usodi glasovati. Upravne centralistiške metode v Bukarešti so do smrtnega sovraštva ozlovoljile celo najbolj nacionalistiške Rumune izven starega kraljestva, ki so bili pod Ogrsko najhujši iredentisti. Omenil sem Besarabijo in rusko-rumunsko konferenco na Dunaju zategadelj, da vidimo vuski imperializem pri praktiškem delu. Vidimo iz tega neizprosno odločnega nastopa, da hočejo sedanji krmilarji SSSR kljubovati če treba vsemu svetu v obrambi zadnje pesti ruske zemlje. Ni li to vesel znak, da še živi stari ruski duh, da je silen in dosleden pojav starega panrusizma — panslavizma.« Nadalje sem govoril o vseslovanski ideji) ki ni izumrla, in dejal doslovno: s Vem dobro, da so Cičerin in razni njegovi prijatelji stari panslavisti, ki mislijo tudi na nas. Cičerin je v Lausanni povedal, da zasleduje tudi naše razmere in da ga boli toliko — nerešenih narodnostnih vprašanj.* Rusija ni odobrila takih sklepov mirovne konference, kakor ni odobrila priklopitve Besarabije Rumuniji.« * Govoril je bolj jasno in — konkretno, če- sar pa tudi danes ne morem dobesedno ponoviti. '’ie- Že pred petimi četrti leta sem torej dosti jasno označil razmerje mogočne Rusije do Rumunije in — do nas samih. Moje besede 90 bile glas vpijočega v puščavi, kakor bodo gotovo tudi današnje. Bojim se, da le prekmalu pride čas, ki z dejanji potrdi resničnost teh besed. Kaj bo takrat? Kako bodo še živi in najbrže še aktualni politiki zagovarjali ivoje dosedanje odnošaje do Rumunije in Rusije? Ali pride in kdaj pride do zdravega preobrata v tako vitalno važnih vprašanjih naše zunanje politike? * • Omenil sem že, da so najbolj nacionalistični krogi nove Rumunije razkačeni na centralistični režim vseh dosedanjih vlad. — Posebno hudo in nevarno vre v Besarabiji; velikokrat izbruhne ljudska jeza v obliki pogromov, malih revolt. Tajno združenje najboljših domoljubov v nekake zarotniške čete — so običajen pojav. Toda vladini mogotci menijo, da "je tu na mestu edino »politika trde roke«, ki tudi vsa leta že divja po nesrečni Besarabiji. Ne pamentno vladanje, decentralizacija vsaj uprave, marveč z vešali, z bajoneti, s j>oboji in pokolji naj se zatre vsako nasprotovanje! Izvrševanje takih vladinih metod je dovedlo do tolikih zločinov celo proti otrokom, starcem, ženam, devej-kam, proti učiteljem, duhovnikom, sploh proti inteligentom, da se danes že ves kulturni ! svet z grozo vprašuje: »Kako dolgo še, go-i spodine Bratianu?! Dovolj krvi! Zahtevamo j — obračun sta dosedanje zločine in kazen krivccin^ In to je, kar mora vso Jugosla' :j<> spraviti pokoncu, da zakliče kakor Bolgarom tudi Ru-munom: »Dovolj švindla z boljševizmom, ne hajte s poboji in pokolji najboljših sinov nesrečne Besarabije!« Kako daleč so jo Rumuni zavozili v Besarabiji in kolika je ta nevarnost za splošni svetovni mir, ergo v prvi vrsti tudi za Jugoslavijo, naj povem, da se je ustanovilo »Društvo prijateljev Besarabije«, društvo odličnih neodvisnih mož celega sveta, ki pozorno zasleduje mmunska grozodejstva. Zanimiv je prvi proglas s — podpisi vred in se glasi: »Vsem prijateljem miru, svobode in člo-večanstva! V imenu človečanske soliranosti in vzpodbujeni po načelih pacifizma povzdi-gajo podpisanci do vse evropejske javnosti svoje glasove za onih 300 besarabskih kmetov, otrok in starčkov, žen in deklet, ki ječe že skoro eno leto brez sodbe v podzemeljskih ječah Kišinevske citadele v krempljih ru-munskih okupačnih oblastij, kjer trpe nečloveška trpinčenja in ki bodo, kakor se zdi, tudi brez vsake sodbe pomorjeni. Kakor je povedal poslanec Teodor Jacubescu (kmeč-; ka stranka) v parlamentu, je bilo 13 teh ne-; srečnih kmetov že ustreljenih na povelje žend. nadporočnika Petra Simniceanu. (Glej Monitorul Oficial.) Krivda teh ujetnikov je, da so se uprli proti odvzetju njihovih zemljišč in so nastopili za pravico samoodločbe besarabskega ljudstva. — Mi pa vidimo te besarabske vsta- je le kot posledico vladnega režima, ki nam ga kaže naslednja bilanca, priobčena v kmeS-kem listu »Taraniscul« in ki pravi: V Besarabiji je bilo od okupačnih oblasti pomorjenih: leta 1918. 3.000 civilnih oseb; leta 1919. 11.000 civilnih oseb; leta 1920. 80 (med temi 17 učiteljev); leta 1921. 30; leta 1922. 55; leta 1923. 49; leta 1924. 1.300; leta 1925. 28; skupaj 15.542 civilnih oseb. Ostajamo torej zvesti svojim načelom, ako apelujamo na evropejsko javnost, naj ta prepreči tako strašno klanje, kakor tudi, da se besarabsko vprašanje reši s plebiscitom po pravu samoodločbe. Kajti Besarabija more postati nekega dne ognjišče, ki vzplameni vso Evropo. Rešite življenje 300 ujetnikov in pravico do samoodločbe Besarabije. (Od podpisov le naslednje po abecednem redu.) Vsi v Pragi: Dr. Bartošek Bohumil, odvetnik; Benešova Božena, pisateljica; vseučiliški prof. dr. Čar-da; vseučiliški prof. dr. Felder; vseuč. prof. dr. Felix; dr. A. Hasa; vseuč. prof. dr. Hybl; vseuč. prof. O. T. Kunstovny; vseuč. prof. dr. Frant. Krejči (član senata); vseuč. prof. dr. Mack; vseuč. prof. dvor. svet. dr. Melan; vseučiliški prof. dr. Navratil; vseuč. prof. dr. Zdenek Nejedly; senator V. Niessner; Tektor tehnike dr. Poschl; vseuč. prof. dr. Em. Radi; vseuč. prof. dr. Prochaska; vseuč. prof. dr. Šimek; vseuč. prof. dr. Spala; vseuč. prof. dr. Em. Svoboda; vseuč. prof. dr. Tuma; dr. Boh. Vrbensky (bivši minister); vseuč. prof. dr. Zvonek.« Poleg teh čeških odličnjakov je še polno znanih Nemcev, Francozov, Angležev, Ameri-kancev. — To dejstvo, da pošilja društvo tako treznih odličnjakov evropski javnosti tako obupne oklice — nam daje misliti — misliti! Da bo naša sodba jasna, čitajmo vsaj še nekaj oklicev in obja-f »Drušiva prijateljev Besarabije«. A. G. Politične vesti. — Grožnje samostojnih demokratov. Na seji poslanskega kluba SDS je končno tudi g. Pribičevic poročal o pogajanjih med radikali in radičevci glede nove vlade brez samostojnih demokratov. Med drugim je dejal g. Pribičevic tudi, da naj radikali ne računajo nikdar več na pomoč samostojnih demokratov, če bi sedaj zapustili samostojne demokrate. Ta grožnja je tako smešna, da je vredna samo potapljajoče se stranke. Kakor da ne bi vedel ves svet, da so samostojni demokrati pripravljeni vsak hip vstopiti v vlado in pozabiti na vse, samo,, če bi jih kdo hotel. Zato pustite visoke fraze, ko pa itak vse ve, kako jih je treba taksirati in pazite raje, da radikalov ne mine potrpežljivost ter ob splošnem odobravanju obračunajo z vami tako, kakor ste zaslužili. — »Vlada reda in zakonitosti«. Tako bi se hotel »Slovenski Narod« že naprej norčevati vlado, Iti jn V>o aoatnvil Nikola bU»«|v- no s Pavlom Radičem. Mislimo, da se more soditi novo vlado samo po njenih delih in da danes, ko ta vlada še ni sestavljena, ne more niti največji modrijan iz Jutrove dežele vedeti, če bo nova vlada zaslužila ime »vlada reda in zakonitosti« ali ne. Mi vemo le to, da bo marsikdo, ki je po mladinskem povelju preganjal iz političnih vzrokov uradnike in župane, to obžaloval, dočim bodo preganjanci prišli zopet do svoje pravice. To pa je na vsak način v redu in v zmislu zakona. = »Položaj za samostojne demokrate dober«. Gospod Aca Stanojevič je bistveno pripomogel, da zlete samostojni demokrati iz vlade in zato je kot vljuden človek pritisnil samostojnim demokratom sledeči obliž, ko je izjavil, da je položaj samostojnih demokratov posebno ugoden, če si bodo seveda zrnati •/, dobro taktiko ohraniti in zajamčiti si nadaljnje prijateljstvo radikalne stranke « »Slovenski Narod«, ki je objavil izjavo Stanojeviča debelo tiskano, je v svoji naivnosti cisto prezrl lekcijo, ki jo daje Stanojevič obenem z obližem samostojnim demokratom. Zmisel Stanojevičeve izjave je namreč samo ta, da bo samostojna demokratska stranka cisto razi rana, če bi si hotela dovoliti kak boj z radikali. Tudi če so bili vrženi iz vlade, ne smejo samostojni demokrati niti kihniti, temveč ostati še naprej prijatelji radikalov in potem smejo upati, da bodo sprejeti v radikalno stranko. Zato »Slovenski Narod«: ne uganjati preveč opozicije, ker drugače bodo vrata v radikalno stranko ostala zaprta! — Nade z gospodom Dragovičem. Mladinski listi povdarjajo, kako velikanskega pomena je demisija poslanca Dragoviča kot podpredsednika radikalnega Muba-la misija da jasno kaže, kako so ™dikalm poslanci odločno proti sporazumu. Obenem pa mladinski listi povdarjajo, da je poslanec Dragovič eden najbolj vnetih in vernih pristašev g. Pašiča. Dejstvo pa je, da je g. Pa-šič popolnoma odobril sporazum in da je bilo besedilo sporazuma po Pašicevi odobritvi odposlano kralju. Menda ne nTislijo mladinski krivi preroki, da bo sedaj poslanec Dragovic, ki je po njih zatrdilu eden najboljših pristašev g Pašiča proti njemu frondiral. Zakaj ne verujejo mladinski listi raje komentarju beograjske javnosti, ki je mnenja, da je poslanec Dragovič demisioniral zato, da je imei s. Pašič vzrok staviti nove zahteve? Pa potapljajoči se grabijo običajno za vsako bi in tako kujejo tudi mladinski listi iz I ra8 vičeve demisije prazne tolažbe. = »Balkan« zadnja nada. V Beogradu izhaja radikalni list »Balkan«, ,ma v Rrt5* ski javnosti že znatno manj ugleda, ko ga pa je imel svoječasno škandalozni »1 ondeljekf. Ta list, ki je velik le v kleveti, se silno zavzema za »nacionalni« blok in za g. I ribiče-viča. Jasno je, da je stvar, ki jo zagovarja od vseh beograjskih listov edino »Balkan«, absolutno izgubljena m da more le političen ignorant po »Balkanu« soditi razpoloženje v radikalnih krogih. To ve dobro tudi mladinsko popoldansko glasilo, ki pa kljub temu objavlja »Balkanov« članek, da bi z nji Po sklepu Jugoslovenskega novinarskega udruženja se podraže za danes vsi listi v državi za 50 odstotkov in velja aat« današnja številka >Narodnega Dnevnika« Din 1.50. vlilo svojim pristašem zadnji up. VpraSa«o gospode, ali res še ne mislijo nehati farbati? Ali res mislijo, da še niso dovolj dokazali, da jih je nova situacija spravila popolnoma iz kontakta? =Kakšen naj bo sporarum, se vpraS-uj* »Slovenski Narod« in si v ta namen dovoljuje^ dolgo razmišljanje. Vprašanje, ki ga stari »Slovenski Narod« je čisto odveč, ker že davno ve vsa Slovenija, da je po mladinskSk mislih vsak sporazum in tudi nesporazum dober, samo če so mladini v vladi. Sltaiajno pa je slovenska javnost drugega mnenja ko samostojni demokrati in pravi, da je sj)ora-zum sploh mogoč samo v tem slučaju, že *» izvrši brez slovenskih emigrantov. In o tem je prepričana danes tudi vsa Jugoslavija i» zato doni sedaj slovenskim emigrantom malo tolažljiva pesem: Oj, zdaj gremo... = Zakon o izenačenju davkov. FinanJao ministrstvo je izdalo sledeče oficielno obvestilo. Delo na izenačenju novega zakona o neposrednih davkih je v finančnem ministrstvu popolnoma dokončano. Ko bo ta zakoa odobren od ministrskega sveta, bo takoj predložen skupščini. Upati je torej, da se bo narodna skupščina s tem prepotrebnim zakonom bavila že v prihodnjem zasedanju. Na vsak način bi bilo želeti, da bi noivi proTažua bil izdelan že v smislu zakona o izenačenju neposrednih davkov, ker tudi če ne bi t« zakon prinesel Sloveniji takoj olajšav, bi imel pa dobro stran, da bi žulili vse d a vkop la Sevalce v vsej državi enako in bi se aato z lahkoto dosegle izpremembe vseh njegovik slabih strani. = Bolgarska. V nacionalno liberalni straa-ki je prišlo do razkola in se v zvezi s te* govori o obnovitvi Stambolovove stranke, kar bi se zgodilo na dan obletnice smrti Stani,bo-lova. Novo stranko bi ustanovili Statev, A4-kov, Angelov, Bronzov in Karnev. Pripravljalna pogajanja za ustanovitev stranke so se že vršila. — Na železniškem mostu glav** proge Sofija—Plovdiv je bila napadena vojaška straža. Prišlo je do boja med stražo in napadalci, ki so po hujšem boju pobegnili. —Preobrat kitajske politike velesil. Pod pritiskom ameriškega naziranja na Kitajsko, so tudi velesile izpremenile svojo politiko i» dale svojim diplomatskim zastopnikom nov* instrukcije, ki pomenijo popolen odrek od politike železne roke. Velesile bodo priznale, da je bila tujezemska policija v Šangaju povzročiteljica krvavih kitajskih dogodkov i* se bodo zavezale, da povrnejo škodo in da plačajo odškodnino rodbinam ubitih delavcev in dijakov. Nadalje bo sklicana skupna konferenca s Kitajci, da se likvidirajo visi arvori. Tftkoi -nato bi »c* imoli ki tajski delegati zavezati, da bo takoj ustavljena vsaka protitujska agitacija. Ko bo to izvršeno, bodo velesile sklicale novo carinsko konferenco, priznale kitajski vladi višje carine. Nato bi se sklicala splošna konferenca, ki bi razpravljala o eksteritorialnem vprašanju tujcev. — Največja zapreka za izvršitev tega programa izhaja od šangajskega mestnega zastopstva, ki se odločno brani kaznovati krivce. — Mongolska vlada je poslala kitajski vladi noto, v kateri poživlja pekinško vlado, da *• osvobodi tujega jarma. Vsaka od petih mo»-golskih ras naj se upravlja sama. Mongolska vlada je pripravljena skleniti s kitajsko vlado tozadevno posebno pogodbo. = Neuspehi francoske vlade v parlament*. Med finančnim ministrom Caillaux-em in socialisti je prišlo glede novega finančnega zakona do hudih nasprotij. Caillaux zahteva, da plačajo prometni davek tudi majhni oJJrt-niki, dočim so socialisti proti temu. CaUlaui je v svojem govoru povdarjal, da so sicer nekatere stranke obljubile svojim volileem, da do tega obdačenja ne pride, da pa morajo stranke te svoje obljube žrtvovati interesom Francije, ki so pred vsakimi drugimi oziri. Temu je odločno ugovarjal socialist Blum, ki je naglašal, da je treba obljube volilcem držati. Pri glasovanju je vladni predlog propadel z dvema glasovoma. Ker pa ni slavila vlada vprašanja zaupnice, nima to glasovanj* nebene nadaljnje posledice. — Isti dan je doživela vlada še en neuspeh in je bil njea predlog po vpoklicu letnika 1925. z neanatno večino odklonjen. = Boji v Maroku. Oficielno poročilo pravi, da so Francozi zasedli brez težkoč in brez izgub mesto Zitonu, ki leži 20 km severno od Kvezane. Sovražnik je pustil na bojiMu mnogo mrtvih. Akcijo sovražnika severno-zapadno od Kved-Amelija je francoska vojska likvidirala. DOPIS IZ ST. VIDA PRI STIČNI. Preteklo nedeljo je praznoval Št. Vid izredno slavlje, štiridesetletnico obstoja gasilnega društva. Požrtvovalni vaščani so vkljub težkemu delu storili vse, da se je proslava najdostojnejše in veličastno završila. Mnogo-brojni gostje so posetili ta dan vas pod zgodovinsko znanim G ra i . Sprejem bratskih gasilskih deputacij je bil resnično iskren. Vsa vas je 7- J i« občudovanjem gledala na štev lne vrste Lastnih gasilcev in je hvaležno sprejemala že- stitke enakovrstnih .organizacij. Popoldanska veselica se je razvijala tako živahno m prisrčno kakor se to more dogajati pri odkritosrčno veselih ljudeh. G. Iliade, znani moz iz Dolenjskega je tudi topot pokazal v obilni meri svoje radodarne roke. Gasilno društvo ne bo nikoli pozabilo gosp. Zajca, ki mu j® radevolje ponudil krasen vrt v P°/a^°v. . veselico. Istotako so gostje kakor dom n občudovali ukusno prirejene paviljon , e ° šentviških učiteljic in domačink, st- Via je zopet pokazal, da je še vedno tis ta ponosna in lepa vas, sezidana na zgodovinskih tleh in polna življenja *a bodočnost. Dnevne vest V ZNAKU BRATSKE SLOGE. Člen 263. finančnega zakona za 1. 1924/25 točno odreja, koliko praznikov je letno za uradnike in državne nameščence in sicer: za pravoslavne 8, za katolike in protestante S. za muslimane 7 in na Žide 4 prazniki. V Bosni in Hercegovini pa še danes, sedem let po ujedinjenju veljajo predpisi neke Franc Jožefove naredbe iz leta 1907. o sodnijskih praznikih. Po tej naredbi se odreja praznovanje: za srbske pravoslavne uradnike in nameščence 21 praznikov letno poleg nedelj, za katolike in protestante poleg nedelj 18 praznikov in za muslimane ter Žide 14 praznikov poleg sobot. Po tem se še danes ravnajo ne samo sodišča, temveč tudi županije, okrajna načelstva in drugi uradi. Ib kar je najlepše: Ce se je sploh kje manifestiralo narodno edinstvo, potem se je tukaj. V Bosni in Hercegovini vsi državni uradniki in nameščenci, brez razlike na vero, so se sporazumeli, že zaradi bratske sloge, da vsi brez razlike na versko pripadnost slave vse sodne praznike. (Po »Politiki«.) — Francoski narodni praznik. Dne 14. julija 1789. leta je osvojil francoski narod sredi Pariza stoječo trdnjavo francoskega absolutizma — Bastiljo. S tem dnem se je pričela tudi velika francoska revolucija, ki ni dala samo francoskemu narodu, temveč vsemu človeštvu svobodo. Dan osvojitve je zato francoski narodni praznik, ki ga praznujejo tudi vsi svobodoljubi in vsi nasprotniki tiranije. V zadoščenje nam je, da se praznuje ta dan tudi v Jugoslaviji in trud nas vseh naj bo, da bo vedno večja svoboda v Jugoslaviji vzrok vedno večjega praznovanja dneva osvojitve Bastilje. — »Cillicr Zeitung«. Na dolg uvodnik kratek odgovor. Naše stališče v manjšinskem vprašanju je načelno in zato ostane neizpre-menjeno, kukor smo ga že svoje dni razložili. — Kar se pa tiče članka našega mariborskega dopisnika, pa bo »Cillier Zeitung« že oprostila, če verujemo svojemu dopisniku vsaj toliko, ko njenim nasprotnim zatrdilom. Bili bi pa hvaležni, če bi »Cillier Zeitung« povedala konkretno, kje je bila denunciaci-ja. Sicer pa: Kako je mogoče nekaj denun-cirati, česar ni. Zato, gospodje, v prihodnje manj nerodnosti. — Memorandum univerzitetnih profesorjev. Profesorji beograjske univerze, splitske in subotiške fakultete so solidarno s svojimi kolegi v Zagrebu in Ljubljani poslali merodajnim faktorjem memorandum, v katerem opisujejo svoj položaj in stavijo med drugim sledeče zahteve: 1. začetna plača rednega profesorja naj znaša 9000 Din, končna pa 12.000 Din; začetna plača izrednega profesorja naj znaša 7000 Din, končna 9000 Din; plača docenta 5 do 7000 Din; plača nastavljenih asistentov 4 do 5000 Din; 2. honorarni profesorji naj dobivajo od vsake ure predavanj ali seminarja 200 Din; 3. upravniki seminarjev, zavodov, laboratorijev naj dobe 500 do 1000 Din posebnih doklad mesečno; 4. posebne mesečne doklade rektorjev naj znašajo 3000 Din, prorektorja 2000, dekana 1500, prodekana 1000, delovodje 500 Din; 5. večji del izpitnih taks naj se odstopi eksa-minatorjem, kakor je to uzuelno na inozemskih univerzah. Hitra rešitev teh opravičenih zahtev bi rešila univerzo velikega zla, ki ji ruši ugled in bodočnost. — Elektrifikacija naših železnic. Na zadnjem kongresu jugoslovenskih železničarjev je bila sprejeta resolucija, ki jo je že preje usvojilo Udruženje jugoslovenskih inžener-jev in arhitektov in ki predlaga, da se naše železniške proge polagoma elektrificirajo. — Dijaške izkaznice za znižano vožnjo po železnici. Prometno ministrstvo je izdalo navedbo, glasom katere imajo dijaki, kadar potujejo v skupinah najmanj po pet oseb, četrtinsko vožnjo po železnicah samo na podlagi »uputnice«, ki jo jim je izdalo pristojno železniško ravnateljstvo. Šolske legitimacije ne zadostujejo odslej več. — Pobijanje malarije. Ministrstvo narodnega zdravja je odredilo, da se vzpostavi v skopeljski oblasti še nekaj sanitetnih stanic v svrho pobijanja malarije, ki jo v onih krajih precej razširjena. — Krojaški kongres. Koncem t. m. se vrši v Beogradu kongres krojačev iz vse države. Na kongresu se bodo pretresala vsa vprašanja, ki se tičejo krojaške obrti. — Mednaroden kriminalističen kongres v Londonu. Prihodnji mesec bo zboroval v Londonu IX. mednarodni kriminalistični kongres, ki se ga udeleže oficijelni zastopniki 24. tujih držav, med njimi tudi indijske, južno-afrikanske in novozelandske vlade, kakor tudi vlad različnih kolonij. Na kongresu bodo referirale štirji odlične avtoritete na polju angleškega prava: Lordkaucler, Visca-bnt. Ca ve, lord oxfordski, lord Haldauc in lord višji sodnik. Konzularna vest. Češkoslovaška vlada je imenovala za šefa novoustanovljenega češkoslovaškega konzulata v Skoplju vicekonzula g- Vladimira Znojemskega. Danska vlada je imenovala za častnega konzula v Beogradu g. Stevana Karamato, ravnatelja Ja-dransko-Podunavske banke v Beogradu. Obe-n'a konzuloma je podeljen exequatur. . — Promocija V Brnu je promoviral za inženerja agronomije g. Andrej čok iz Lo-ojorja pri Trstu. — Odlikovanja v vojski. Odlikovani so: z redom belega orla IV. stopnje kapetan fregate Bernard Jeločnik; z redom sv. Save V. stopnje, peh. podpolkovnik Karel Dolenc in Zvonimir Hagljan ter peh. majorji Alfred Snirek, Karel Potočnik, Štefan Krčmar in artil. major Bogomir Armič. Iz državne službe. Vodja davčne okrajne oblasti v Mariboru, finančni svetnik Avgust Sedlar, je pomaknjen iz uradniške skupine I. — C. v uradniško skupino I. — 5. in dobi s tem čin finančnega nadsvetnika. V višjo uradniško skupino sta pomaknjena na- 1 dalje finančni svetnik dr. Ludovik Valjavec | in finančni tajnik I. Volčič, oba pri finančnem ravnateljstvu v Mariboru. — Iz državne službe. Odpuščen je iz državne službe carinik Fran Miklavčič; premeščena sta davčni oficijal Fran Bole iz Velikih Lašč v Prevalje in davčni oficijal Fran Roman iz Prevalj v Velike Lašče; za carinika v Mariboru je imenovan carinik v pok. Milivoje Radmanovič. — Stanje vinogradov v Dalmaciji. Izgledi vinske letine v Dalmaciji so prav dobri. V okolici Šibenika je še kakih 25.000 hi stare zaloge. — Bolezen vinske trte v Hercegovini. Iz Mostarja poročajo, da je izbruhnila v tamkajšnjih vinogradih bolezen vinske trte, ki jo imenuje prebivalstvo »mats’«. Vsled te bolezni trta ne dozori. Bati se je velike škode. — V Zagrebu izpodkopavajo še vedno temelje hiš. Nekaterih lakomnih zagrebških hišnih posestnikov katastrofa v Bakački ulici ni izučila. Dan po katastrofi je prejela policija ovadbo zoper brivca in gostilničarja Albina Mokroviča iz Tkalčičeve ulice, da prezidava klet svoje hiše brez oblastvenega dovoljenja in brez strokovnjakov. Ogled na licu mesta je ovadbo v celem obsegu potrdil. Mestni gradbeni urad je dela ustavil ter podvzel na Mokrovičeve stroške potrebne varnostne mere, da se prepreči katastrofa. — Kuga na Kalmiškem ozemlju. Na Kal-miškem ozemlju je izbruhnila kuga. Doslej je ugotovljenih 30 slučajev, od katerih je končalo 12 s smrtjo. V vseh slučajih gre za bubonsko kugo. — Širjenje raka v sovjetski Rusiji . Iz Moskve poročajo: Konferenca, ki je bila sklicana v svrho pobijanja raka v Moskvo, je objavila statistiko raka v sovjetski Rusiji. Glasom te statistike umre v sovjetski Rusiji vsako leto približno 150.000 ljudi v starosti torej v dobi, ko so za delo najbolj sposobni, od 20 do 54 let, na raku. — Pravica do umora. Pred porotnim sodiščem v Orleansu se je vršila te dni okrav-nava, pri kateri je šlo zopet enkrat za pravico do umora. Zakonska Lamand sta živela izredno srečno in zadovoljno, dokler ni zbolel mož v 48. letu svoje starosti na neozdravljivi bolezni. Od začetka leta 1924 je ležal v postelji. Njegovo stanje se je tako poslabšalo, da se mu je tuintam bledlo. V sporazumu ž njim je odprla njegova žena^ plin ter legla poleg moža v posteljo, hoteč ž njim vred umreti. Njeno namero pa je preprečila postrežnica, ki je prišla slučajno v sobo ter priklicala ljudi, ki so spravili gospo zopet k zavesti, dočim je bil mož že mrtev. Porotno sodišče je gospo po kratkem posvetovanju oprostilo. — Angleški parlament v nevarnosti, da sc podere. »Daily Express« poroča, da je bilo sklenjeno, da se poslopje angleškega parlamenta temeljito renovira, ker je nekaj delov stavbe v nevarnosti, da se poderejo. Terasa ob Temsi mora biti popolnoma prenovljena. Celokupni stroški so preračunjeni na 1 milijon funtov sterlingov. — Nasip ob Visli pri Thornu se je podrl. Pri Thornu se je podrl stari in defektni nasip. Vsled tega je poplavila voda ozemlje ob Visli v dolžini 25 km. — Nove podrobnosti o ciklonu v Baranji. Več zanimivih podrobnosti o ciklonski katastrofi v Baranji se je izvedelo šele sedaj: Nekega oficirja je ujela toča na vozu sredi polja. Kakor oreh debela toča ga je močno poškodovala na obrazu in rokah. Veliko ma-terijalno škodo trpe kolonisti. Toča jim je poškodovala hiše ter uničila vso žetev. Škoda znaša mnogo milijonov dinarjev. Uničeni so vinogradi in sadovnjaki. Toča in ciklon sta polomila drevju veje, tako, da je drevje golo kakor po zimi. Strašno je opustošil ciklon okolico Belega Manastira. Uz pusti »Širine«, ki je oddaljena samo 4 km od mesta, je bil uničen starodavni park pri upraviteljevi hiši. Ciklon je poruval vsa drevesa, tako, da je park popolnoma izginil. Od neke delavske barake je odnesel ciklon prvo nadstropje ter vrgel delavce na polje. Trije so bi- li pri tem težko poškodovani. — Povodenj ob Tisi. Pri Szegedinu je prestopila Tisa bregove. Okrog 1000 oralov zemlje je pod vodo. — Neurje na Sedmograškem in v Besarabiji. Na Sedmograškem in v Besarabiji so bile te dni velike vremenske katastrofe. Povodnji so letino hudo poškodovale ter zahtevale tudi več človeških žrtev. Pri Galacu je letina popolnoma uničena. — Neurje zahtevalo par človeških žrtev. Iz Stockholma poročajo: Tu je zahtevala vremenska katastrofa pet človeških žrtev, dvajset oseb je težko poškodovanih. — Pirotehnična tovarna zletela v zrak. V soboto je zletela pri Neaplu iz doslej neznanih vzrokov v zrak neka velika pirotehnična tovarna. Lastnik in trije njegovi rodbinski člani so bili ubiti, tri druge osebe pa težko ranjene. — Brzovlak skočil s tira. V petek je skočil pri Varšavi brzovlak Varšava—Minsk s tira. Dvajset oseb je bilo ubitih, 50 težko poškodovanih. Sovjetske oblasti domnevajo, da gre za atentat. — Avtomobilske nesreče: Iz Bratislave poročajo: Avtomobil grofa Scherr-Thoss se je zaletel med vožnjo iz Ohlaua v Bratislavo v neko drevo ter se prevrnil. Grofica, njen sin in šofer so padli na cesto. Dočim sta bila mladi grof in šofer le lahko poškodovana, je dobila grofica tako težke notranje poškodbe, da je par ur pozneje v bolnišnici umrla. — Pri Innsbrucku se je zaletelo motorno kolo, na katerem se je vozil sin bo-zenskega župana z neko damo, v tovorni avto. Županov sin je obležal mrtev, dočim je ostala dama popolnoma nepoškodovana. — Ribe je lovil z dinamitom.- Radomir Spasojevič v selu Beljina je lovil te dni z dinamitom ribe. Vrgel je že dve patroni v vodo. Ker še ni bil zndovoljen z lovom, je hotel vreči tretjo, ker je bil dinamit vlažen jc začel Spasojevič v patrono pihati, da bi se hitreje užgala. Nenadoma pa je dinamit eksplodiral ter mu izbil iz glave eno oko, odtrgalo roko in ga grozno razmesarilo po vsem gornjem telesu. — Utrgan oblak preprečil železniški promet. Iz Doboja poročajo: Te dni se je utrgal na progi Doboj oblak. Naliv je bil tako silen, da se je moral ustaviti ves promet osebnih vlakov skoro za dve uri. — Strašno maščevanje. V selu Podlaza v južni Srbiji sta delala te dni kmeta Jovan Petruševič in Danče Djordjevič na njivi. Metala sta snope na kup. Nenadoma pa je eksplodirala bomba, ki je bila skrita v nekem snopu. Bomba je obema kmetoma strašno razmesarila noge. Preiskava je ugotovila, da je bila bomba podtaknjena ter privezana pod snopom tako, da je morala takoj eksplodirati, v slučaju, da hoče kdo snop dvigniti. — Bomba eksplodirala na zborovanju. V Rigi je eksplodirala te dni na nekem socijal-no-demokratskem shodu bomba. Med zborovalci je nastala silna panika. Več ljudi je hotelo skočiti skozi okna II. nadstropja, človeških žrtev ni bilo. Socijalni demokrati domnevajo, da so izvršili atentat reakcijo-narni krogi. — Trik bančnega vlomilca. Iz Toleda (v državi Ohio) poročajo o drznem napadu maskiranih banditov na blagajnika neke banke, ki so jo vlomilci obiskali letos že tretji pot, tako, da je lastnik popolnoma ruiniran prenehal z obratovanjem. Napad je bil izvršen v večernih urah tik predno je odšel blagajnik. Pred okencem je stal nenadoma izredno visok in močan mož, ki je izročil blagajniku listič, na katerem so bile napisane sledeče besede: Moji pomagači čakajo name pred hišo. Ako se ne vrnem v treh minutah, bodo takoj tukaj, da mi pomagajo ako bo treba. Sicer je pa vsaki upor brez pomena. V levici držim majhno fiolo z nitroglicerinom (strašno razstreljivo), ki jo izpustim takoj na tla, ako skušate klicati na pomoč. Izročite mi nemudoma ves denar, ki ga imate v blagajni.« Do smrti prestrašeni bančni uradnik je opazil, da drži bandit v eni roki samokres, v drugi pa majhno fiolo. Izročil mu je vso gotovino, ki je znašala približno 80.000 dolarjev, nakar je bandit izginil. Bančni uradnik in policija so iskali njega in njegove tovariše zaman. Pred banko so našli fiolo, ki jo je imel poprej v rokah bandit. Odprli so jo na policiji z vso mogočo opreznostjo ter našli v njej — žaganje. To je bilo torej strašno razstreljivo, ki se ga je ustrašil bančni uradnik. — Ljubavna drama Hrvatice v Turinu. V nekem turinskem hotelu se je odigrala te dni ljubavna drama, katere glavna junakinja je mlada Hrvatica iz Pulja, Justina Bulčič. Njen ljubimec 30-letni Giusepe Gesnagi je oddal na njo dva strela ter jo težko ranil. Ugotovljeno je, da je obetal Gesnagi Bulčičevi zakon, dasi je bil že poročen. Ljubica je našla v njegovem žepu dokaz o njegovi prevari ter zahtevala pojasnila. Prišlo je do dramatskih prizorov in Gesnagi je potegnil v hipni razburjenosti revolver ter oddal na dekleta dva strela. — Orožnik obsojen na smrt. Pred vojaškim divizijskim sodiščem v Zagrebu se je končala te dni obravnava zoper orožnika Vi-dosava Stamenkovifia in Mojmiro Radičeviča. Orožnika sta prišla dne 24. maja lanskega leta na dvorišče kmeta Dragotina Fajnika v selu Hrženiku pri Jasi, kamor sta bila poklicana, ker je imel kmet navaden družinski prepir s svojo ženo. Že preje je bil radi iste stvari v Fajnikovi hiši dvakrat orožniški kaplar Jelemič. Zvečer okrog desetih so prišli ti triji orožniki tretjič v hišo. Pri tem je prišlo do prepira in dejanskega spopada. Zakaj je šlo pravzaprav, se ne ve, ker so bili orožniki pijani. Orožnik Mojmir Radičevid je zaklical svojemu tovarišu, da naj strelja. Sta-menkovič je ustrelil ter zadel vaškega župana Štefana Krvariča, ki je par minut na to umrl. Nato je oddal še en strel ter pogodil svojega tovariša Jeleniča, ki je takisto umrl vsled poškodbe. Orožnika Stamenkovič in Radičevič sta bila obsojena radi umora župana Krvariča na 20 let ječe. Poleg tega je bil obsojen Stamenkovič radi umora orožnika Jeleniča na smrt z U6treljenjem. — Mesto k finanearjem — na vešala. Pavle Vincentič iz Brčke je bil sprejet k finan-carjem. Dne 7. t. m. je imel nastopiti,službo. Ker pa ni imel denarja, da bi si bil kupil uniformo, je sklenil, da si ga pridobi na nepošten način. Za žrtvi si je izbral dva stara znanca Adama in Kato Nikolič v Bošnjakih. Splazil se je na njuno dvorišče ter zažgal kup gnoja. Seveda sta prihitela Nikoličeva na dvorišče, da pogasita ogenj. To priliko je vporabil Vincentič, se utihotapil v hišo, ukradel listnico in zbežal v gozd. Toda, na svoje veliko razočaranje, je našel v listnici samo 20 Din. Kmetu je dozorel v njegovi glavi drug načrt. Par dni pozneje se je splazil ob prvem svitanju zore zopet v Nikoličevo hišo, toda stari Nikolič je bil že pokonci ter mu je pogumno zastavil pot. Vincentič je potegnil nož ter Nikoliča na mestu zaklal. V tem se je prikazala na pragu Nikoličeva žena, zato je zaklal Vincentič tudi njo, nakar je izropai stanovanje. Za te svoje" zločine je bil fant te dni pred osiješkim sodnim dvorom obsojen na smrt. Sodbo je sprejel s stoičnim mirom. — Romunska roparska romantika. Te dni je bil izvršen na cesti v letovišče Ulcano v Rumuniji drzen roparski napad na osebni avtomobil, v katerem je sedelo 18 potnikov. Iz 'goščave sta skočila glasovita roparja Mon-ceanu in Nomescu z revolverji v rokah, ustavila avtomobil ter prisilila vse potnike, da so jima izročili denar in dragocenosti. Med potniki se je nahajal tudi bivši minister poslanec Micalacu. Roparja sta se nato dalj časa razgovarjala z oropanimi potniki ter nekaterim od njih vrnila manjše zneske za nadaljevanje potovanja. Eden od njih je imel na potnike celo nagovor. Roparja sta imela na sebi orožniške uniforme. — Zver v človeški podobi. Pri Visokem na Hrvatskem je bil te dni aretovan neki Meha Gujič iz Podrinja, ki je zvabil pred tremi leti triletnega otroka v gozd, ga aaklal, razkosal ter vrgel meso psom, da so ga požrli. Zločin je bil očividno izvršen ia sadističnih motivov. — Ponesrečen beg v Ameriko. Te dni ao aretovali v Trstu Ferdinanda Krona a Da-naja, Alfreda Schrina iz Gradca in Ivanko Adler iz Gradca, ker niso imeli v redu svojih listin. Pri-’telesni preiskavi so našli pri njih ponarejene potne liste za Ameriko. Vsled tega so se za troperesno deteljico nekoliko bolj intenzivno zanimali. Pogledali so v policijski dnevnik in ugotovili, da j* Kron iskan in sicer radi raznih sleparij, ki jih je zagrešil v Avstriji. Ko je Kron uvidel, da ni izhoda, se je udal in vse priznal. Po-vdaril je tudi, da je Ivanka Adler, ki jo je prvotno dal za svojo zaročenko, soproga graškega trgovca, ki • je zapustila svojega mola, da bi pobegnila s Kronom v Ameriko. Troperesno deteljico so pridržali v zaporu. — Osodepolna šala. Iz Novega Sada poročajo: Policijska stražnika Viskovič in Marjanovič, ki sta bila sicer dobra tovariša st« se imela te dni zamenjati na straži. Ko j« zagledal Viskovič, da prihaja Marjanovič, ga je hotel za šalo prestrašiti. Nameril je puško ter zaklical: »Stoj.« Ker je bila puška nabasana in nezavarovana, se je izprožila in strel je zadel Marjanoviča v trebuh. Mol je nato v bolnišnici umrl. Pred smrtjo je izjavil, da gre za nesrečen slučaj. — Poskusen samomor na pokopališč«. Predvčerajšnjim se je obstrelila v samomorilnem namenu mlada devojka, ki se je pripeljala iz Brna, Silvia Metelko. Življenja naveličana dama je držala v roki sliko mladega gospoda, na čigar grobu je podvzela samomorilni poizkus. Ta gospod, neki Tuma se je ustrelil spomladi med vožnjo v avtomobilu. Ljubljana. 1— Mestno tržno nadzorstvo poroča: Z ozirom na padanje cen teletom morajo mesarji s 15. t. m. znižati cene prvovrstni teletini od 22 na 21 Din za kg. Naše mestno tržništvo se torej v resnici giblje! 1— Vandalizem. V noči od nedelje na pon-deljek so uganjali zopet prešerni ponočnjaki svoja pobalinstva v »Zvezdi«, kjer so polomili več klopi. Skrajni čas je že, da bi dobila policija par takih ljudi v pest ter jih prav eksemplarično kaznovala, škoda, da ni upeljana za taka dejanja kazen 25 udarcev s pendrekom po tistem delu telesa, kjer izgubi hrbet svoje pošteno ime. ZAKLJUČEK TURNEJE ZBORA 8L0V1N-SKIH UCITELJIŠCNIKOV. Krk, 9. julija 1025. Ekspedicija se je na Rabu zamudila en dan izven programa. Izprememba ni bila pravočasno javljena v Krk in je vsled tega naslednji dan izostal svečani sprejem. Na obali so nas kljub temu pričakovali naši prijatelji, med njimi nepozabni Ante Tudor, lastnik hotela Velebit, ki nas je bratsko oskrbel in pogostil, kot more storiti to le na j večji prijatelj. Krk je važno narodno opirališče, kjer se bori močan nacionalizem z italijanaši in drugimi nam sovražnimi krogi. Naše potovanje je imelo tedaj za Krk dvojni pomen. Po raznih telefonskih intervencijah je slednjič zmagal Krk, dan pozneje pa je bila na programu Baška. Zaupamo v srečo junačko, del »bora se zaupa malemu motornemu čolnu, del jo pa mahne peš na skoro 18 km oddaljeni Krk. Staro mesto nas je svečano sprejelo. Kot tudi v drugih krajih nas je na pomolu pričakovalo zastopstvo Sokola, ki je povsod naši stvari moralno in sicer pomagal. V prvi vrsti je imenovati g. dr. Broveta, starosta jugosl. Sokolstva, učiteljstvo, narodni krogi, pevci in dijaki. Koncerta se je udeležilo vse narodno prebivalstvo, a tudi italijanski konzul in učitelji italijanske šole. Vročina v Sokolski dvorani seveda neznosna. Kljub temu je bil program zapet z izredno preciznostjo in navdu-ševalno. — Končal je z državno himno. Viharni aplavzi so se nadaljevali še po krških cestah na uprav demonstrativen način. Tudi nam neprijazni posetniki koncerta so priznali visoko kulturo naše pesmi in veselj« nad dobro vzgojena mladino. Naša umetnost ni laž na papirju, temveč je živa resnica. V veselem spremstvu jo mahnemo nazaj na naš motorni čoln in se vrnemo v Baško. Ob treh zjutraj dospemo ob čudoviti mesečni noči na cilj in utrujeni pospimo. Baška, 10. julija 1925. Morje je prekrasno, udobno kopališče je polno gostov, med njimi zlasti mnogo Slo-| vencev. Postrežba povsod izvrstna, istotako so stanovanja komfortna. Skromni naš abor je bil ves očaran nad temi lepotami in dobrotami, ki žal za nas ne trajajo dolgo. Zvečer smo imeli poslovilni koncert v akustični dvorani. Občinstvo je zasedlo celo verando. Koncert se nam je v vsakem oziru izplačal. Nikdar utrujeni zbor je hotel za vsako ceno ostati še en dan tukaj, prijatelji iz otokov Ln Slovenci-letoviščarji so tudi dajali Ijubeznji-vo potuho — a čas je bil ostrejši sodnik. Pe-! vovodja Adamič je zaklical k odhodu. Po ; iskrenem slovesu smo nastopili pot na Sušak. Slikovit film se je še enkrat razgrnil pred nami: Rab, Senj, Crikvenica, Kraljeviča... Na sušaškem pomolu nas je čakal g. ravnatelj Žagar. Po ogledu mesta in baroške luke, smo jo po obedu mahnili na Reko, parobrod, ki pelje v Opatijo smo zamudili. Razni ob-ziri in trezen prevdarek nam je usmeril pot preko Karlovca in Bele Krajine naravnost domov. Tako smo izpustili Zagreb. Naše moči so pojenjavale. Videli smo dosti, bogati smo za mnogo izkušenj in zadovoljni ter zdravi smo spet doma. • —p— SOKOLSTVO. Sokol v Domžalah je priredil minulo nedeljo javno telovadbo. Pri prostih vajah so sodelovala vsa društva iz okrožja, pri orodni telovadbi so pa nastopili domačini popolnoma samostojno z dvema vrstama in sicer na ko- »ju, u bradlji in ,slednjič s 7 telovadei »a Ur*eft. Kroge je poetavilo društvo pred tcd-»•» dai in mladi' telovadci so pokazali prav zadovoljive uspehe, zlasti Se upoštevamo, da '»* aactopili ti Sokoli prvič na krogih. Orodna telovadba je bila precej dobra, ker vaje niso presegale moči telovadca in ker so bile kratka t*r delane z dobro voljo..Društvo kaže prtMj agilnosti, ker so nastopili vsi telovadni •ddelki. Fri prostih vajah je bila deea dobra, »d članic in ženskega naraščaja pa smo pričakovali več. Nastopilo je skupaj 26 čla-aov (od teh 9 domačih), 17 članic (5), moškega naraščaja 6 (5), ženskega naraščaja 1« "«), moška deea 26 (12), ženska deca 16 (12), Po telovadbi se je razvila prav bratska i» prisrčna zabava, ki je po odhodu »kam-»tčana* precej opešala. Naša sokolska prireditev je bila kljub istočasno se vršeči igri v •rlovakem domu tako obiskana, da smo res-■ i noruv- Skladišče v lekarnah ali drogerijah I— nosi U tvornlce In gl omeg a »klodiSčo. ,. HMUIK. lekarnar, M. ' 4t6H66«66 mnrnnn tovarna umetnih brusnih m ostnlnih kamnov Maribor, Jugoslavija. GAMAUFOVO umetno gnojilo za cvetlice je izborno učinkovito sredstvo, katero omogoči rastlini do ižredno bujnega razvoja in vzbudi v cvetu mnogo intenzivnejšo nianso barve. Cena zavojčku Din 3’—. Razpošilja društvo: ^VRTNARSKA SOLA" V KRANJU. Stalna zaloga: Herzmanshy, Koraiha, Adria, Bajc, UrbanIČ. Kanc. Abs. jurist Širite,Narodni Dnevnik4. vstopi v odvetniško pisarno.^ Genj. ponudbe prosi pod šifro »3 esteti« na upravo lista. * Ajda lepo semensko blago in mkarnat deteljo nudi najceneje Sever & •unutignh ‘dmo-y