OBRTNI VESTNIK
STROKOVNI LIST ZA POSPEŠEVANJE OBRTI
»OBRTNI VESTNIK«, SPLOŠNO VELJAVNO IN NEODVISNO GLASILO OBRTNIŠTVA DRAVSKE BANOVINE. IZHAJA 1. IN 15. V MESECU // STANE CELOLETNO DIN 40.—. POLLETNO DIN 20.—. POSAMEZNA ŠTEVILKA DIN 2.—. // ZAKLJUČEK REDAKCIJE 10. IN 25. V MESECU. // NEFRANKIRANI DOPISI SE NB SPREJEMAJO. II	ROKOPISI	SE	NE	VRAČAJO. // PRISPEVKI SE NE HONORIRAJO.	//
IN ZAŠČITO OBRTNIŠTVA DRAVSKE BANOVINE
»OBRTNI VESTNIK« PRINAŠA OBJAVE, RAZGLASE IN VESTI VSEH OBRTNIH ORGANIZACIJ IN UPRAVNIH OBLASTI KRALJEVINE JUGOSLAVIJE TER NAJVAŽNEJŠE VESTI IZ INOZEMSKEGA OBRTNIŠKEGA SVETA. // UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA STBV. 4. TELEFON 55-25. // PONATISI DOVOLJENI // Z NAVEDBO VOLA. // OGLASI IN MALI OGLASI PO STALNEM CENIKU. H
XXII. LETNIK.
V	LJUBLJANI, 15. JANUARJA 1939
ŠTEV. 2.
Kje je naš ponos ... ?
Bilo je v prvem povojnem letu, torej se baš letos steka dvajset let. Tedaj so se sestali na pobudo našega prvo-boritelja tov. Franchettija v mali sobici restavracije ljubljanskega Uniona številni zavedni obrtniki. Nekateri od njih so se komaj dobro vrnili iz svetovnega požara, bili so pa med njimi tudi starejši, ki niso bili udeleženi v vojni, pač pa so morali prenašati doma v zaledju vse gorje in zle posledice vojne vihre. Nova doba, svobodna država, iz dneva v dan menjajoči se gospodarski položaj, vse to je značilno vplivalo na posameznika in sama po sebi se je čutila vrzel pomanjkanja skupnosti in tovariškega sodelovanja. Delo v organizacijah je med vojno ves čas počiva-
lo.	Le prisilna združenja so mehanično opravljala svoje tekoče posle: vpis in izbris vajencev, tu in tam še kak pomočniški izpit in bilo je zadosti za tisti čas.
Gori omenjeni sestanek je imel namen poživeti mrtvilo in razgibati stanovske vrste v pravcu nove dobe in novega poleta. Slučaj je hotel, da sem se tega sestanka udeležil kot mlad pomočnik vpeljan po svojem pokojnem očetu. Z živim zanimanjem sem sledil pestri razpravi. Bilo je govora o poživitvi organizacije, o pritegnitvi k delu mladih moči, čuli so se glasovi o socijalni zaščiti samostojnega obrtnika, predlagali so se načrti za obrtno pospeševanje, ki je mnogo utrpelo na posledicah vojne. Da, tudi o stanovskem tisku je bilo tedaj govora in vsi navzoči brez izjeme so se združili v eni misli, da je treba poživeti in vzdržati predvojno obrtniško glasilo »Obrtni Vestnik«. V razpravah se ni pozabilo naglasiti potrebe po izpopolnitvi takratne obrtne zakonodaje, o ureditvi davčnega vprašanja in slišali so se tudi klici po zgraditvi lastnega Obrtniškega doma, ki naj bi dostojno pričal o zavesti, složnosti in ponosu celokupnega slovenskega obrtništva.
V	prilično enakih prilikah so tedaj živeli naši bratje Srbi in Hrvatje. In če se le nekoliko še ozremo nazaj, tedaj moramo z žalostjo ugotoviti, da v celih dvajset letih nismo uspeli, da bi dvignili svoj ponos, na katerega smo se še do nedavnega trkali na prsa, češ v zavesti in organizaciji smo mi na prvem mestu pred svojimi narodnimi brati. In bili smo res!
Nesloga, tovariško nezaupanje in razdori, ki so nastali v trenutku, ko smo bili tik pred svojim ciljem, so v razpa-ljeni svoji strasti zrušili marsikaj dobrega in koristnega. Ostudna je bila borba, ki se nam je tedaj vsilila Resni in treznejši, v kolikor so bili po sili razmer vpleteni v njo, so svareče opozarjali na zle posledice, ki se bodo čutile po iztreznenju, a bilo je zaman. Danes, ko motrimo vse to, pa moramo priznati, da je bil pravi zmagovalec v tej borbi naša nesloga, kateri je uspe-
lo	zrušiti do mala vse one težko zgrajene dobrine našega stanu in razbiti nekdaj močne in zavedne stanovske liste.
Ostala so še vedno odprta vsa vprašanja, ki so se razglabljala pred dvajsetimi leti. V kolikor so se pa ta vprašanja reševala, so šla spet samo mimo obrtnika, ker ni bil on niti pripravljen niti dovolj zrel, da bi jih reševal s svojim sodelovanjem. Rekel sem: ostala so nam odprta vprašanja in ž njimi tudi naše naloge in dolžnosti. Rešitev istih leži v celokupnem obrtništvu. Zaman so napori in stremljenja poedincev, naš uspeh je edino v celoti. Uspeh celote je pa tudi uspeh posameznika! In kakor se smemo sklicevati na ponos posameznika, tako je tem bolj na mestu ponos naše skupnosti in celote! V delu in na-
Mesečne statistike
o stanju obrtništva
V	dosedanjih informativnih podatkih o stanju in razvoju obrtnega gospodarstva pri nas naletimo na veliko pomanjkljivost, ker nikdar nismo obrača-
li	pažnje na to, s kakšnim tempom in v katero smer se razvija situacija po-edinih obrtov na ozemlju naše države. Med tem ko se o stanju poljedelstva in industrije izdajajo vsak mesec najobsežnejši pregledi, se najdejo kake malenkosti o obrtništvu le v poročilih po-edinih obrtnih zbornic. Poleg vseh težav in neprilik, s katerimi se mora danes boriti obrtnik, nima niti najosnovnejših podatkov o svoji stroki in živi v popolni negotovosti. Samo to, kar vidi in doživlja on in njegova najbližja okolica je zanj merilo po katerem lahko dela zaključke in sklepa na zboljšanje odnosno poslabšanje prilik. Mnogokrat se zgodi, da ne pozna poslovnih razmer svoje stroke v sosednem kraju. Iz domačega tiska, ki se sploh ne ali pa prav malo bavi z obrtniškimi problemi, ki tudi ne vodi evidence o razvoju poedinih obrtov, se naš obrtnik* ne more kaj prida koristnega naučiti. Država ne polaga važnosti na to, da bi nudila javnosti potrebne preglede o razvoju obrtništva. Zbornice in Obrtniška društva tudi še niso organizirala tega kompliciranega, a hudo koristnega in potrebnega dela. Dejstvo je, da naš obrtnik, tudi če bi hotel in se zanimal za ta vprašanja, nima nikjer teh podatkov zabeleženih. To ga tudi opravičuje, da se za stvar sploh ne zanima, kar pa le njemu samemu mnogokrat hudo škoduje.
Vsled gornje konstatacije opozarjamo na glavni razlog, ki nas sili, da bo vsak naš obrtnik o vsem in o pravem času obveščen. Ta potreba ni diktirana od radovednosti ali modernizacije, marveč od življenjske realnosti, ker obrtnik pri izvrševanju svojega dela niti ne sluti od katere strani se mu nevarnost približuje.
Mnogokrat se govori, da so poslovne prilike v obrtniškem gospodarstvu odvisne edino od lokalnih potreb ter izven vpliva medkrajevnega prometa. Dejstva pa prikazujejo, da se kriza gospodarske prosperitete v splošnem ne pojavlja samo na enem mestu in neodvisno od ostalega gospodarskega življenja v državi. Ce pa se kaj takega vendarle dogodi, je to samo momental-ni pojav ali pa refleks tistega stanja v državi, ki se šele približuje. Taki mo-mentalni pojavi pa ne igrajo važne in odločilne vloge.
Kriza se nikoli ne pojavi v vseh panogah in krajih istočasno. Najprej izbruhne na terenu, ki je najobčutljivejši in se od tam širi dalje. Industrijalci so postali za take pojave hudo občutljivi, pa najsi izbruhnejo znaki krize in gospodarskega oslabljenja v katerikoli stroki ali v kateremkoli kraju. Predno jih val krize doseže in zajame
se zavarujejo z protiukrepi, da jo z čim ; manjšimi žrtvami kar najhitreje premagajo. A kako delajo obrtniki? V J časih gospodarske depresije vlagajo vso gotovino v blago in se zadolžijo, vsled česar mnogi propadajo. Ce bi bili v naprej obveščeni o razvoju gospodarske situacije, bi gotovo ne delali takih napak. Enako greši obrtnik v dobi gospodarske prosperitete. Take dobe običajno niso dolgotrajne in sposobnejši izkoristijo to priliko, da si zasigurajo bodočnost za slučaj ponovnega gospodarskega zastoja. Obrtnik, ki ni informiran o tem pojavu, nadaljuje svoje delo v istem tempu in z istimi sredstvi. Takrat ko je čas, si ne nabavi blaga, da bi ga predelal in spravil v promet, ker se boji, da ne bi zopet pogrešil. Doba prosperitete gre torej mimo njega, ne da bi bil deležen njenih dobrot. Šele ko je prepozno, uvidi in spozna, kako so nekateri njegovi tovariši v kratkem času napredovali in si zagotovili kapital za bodoče dni.
Dejstva, da se gospodarska prosperi-teta približava iz drugih krajev, pomanjkljiva informiranost in vsled tega nepripravljenost ob nastopu krize, so vzroki, ki pogostokrat upropaščajo našega obrtnika. Ce bi imelo obrtništvo ob koncu vsakega meseca resnično in točno sliko o položaju in razvoju posameznih strok, bi vedelo, kaj mu je ob gotovih prilikah in danih razmerah storiti in ne bi z zavezanimi očmi drvelo v propast. In prav v tem leži glavni razlog, da se že enkrat prične z rednim obveščanjem našega obrtništva
o	gospodarskih razmerah, prav posebno pa o razvoju obrtniških prilik in poslov v poedinih obrtniških strokah. Otresti se moramo ozkosrčnosti, ki posveča pažnjo le lokalnim razmeram, ker kriza nastopa mnogokrat le v poedinih strokah in iz vzrokov, ki so nastali izven države.
Iz prednejega lahko zaključimo sledeče. Da bodo naši obrtniki o vsem pravilno in pravočasno obveščeni je potrebno, da jih nekdo obvešča. Ta naloga pripadati Savezu obrtnih zbornic. Vsaka zbornica ima na svojem področju najlepšo priliko in možnost, da spremlja razvoj poedinih obrtnih strok in izdaja o njih koncem vsakega meseca jasna in točna poročila. Na podlagi teh poročil bi Savez izdajal uradno poročilo z pregledom za vso državo, po katerem bi se vsi obrtniški mojstri ravnali.
Iz takih pregledov bi spoznali tudi osnovne vzroke za nastanek različnih sprememb v obrtnem gospodarstvu.
Zivljenske potrebe nalagajo, da obrtno gospodarstvo ne bo samo privesek ali dodatek v raznih statistikah, marveč enakopraven gospodarksi faktor, ki bo z lastnimi pregledi in poročili prikazoval resnični položaj obrtništva v državi.
Že davno je p/otekel rok, ki smo Vam ga dopustili, da Obrtniški koledar za leto 1939* katerega smo Vam poslali po pošti, obdržite ali pa ga nepokvarjenega vrnete. Opozarjamo Vas ob tej priliki, da je zadnji termin za plačilo naročnine in s tem zvezano zavarovanje do 15. januarja 1939«
Črtih naših prednikov je naš spas! V tem delu moramo sodelovati vsi! A ker je delo preobširno, si ga porazdelimo. Mnogo je dobrovoljnih delavcev, na plan torej in poprimimo lopate složnosti za našo dobrobit! Ne odnehajmo in ne dajmo se motiti v tem delu. Naš
cilj naj bodo naša stremljenja o ureditvi našega položaja, izboljšanju našega znanja, v izpopolnitvi naših delavnic, v zagotovilu starostne in življenjske preskrbe! To je tudi naš ponos! In kje je oni, ki si tega ne želi?
Josip Rebek
Vesti zadnjih dveh tednov
Vzvišena mati Nj. Vel. kralja Petra II., Nj. Vel. kraljica Marija je slavila 9. t. m. svoj rojstni dan, ki je že dolga leta uvrščen v vrsto naših iskreno slavljenih narodnih praznikov. Ves narod ljubi in spoštuje Nj. Vel. kraljico Marijo, ker je mati kralja, ki bo prevzel dediščino svojega velikega očeta Viteškega kralja Uedinitelja.
Dne 6. januarja zjutraj je prišlo do streljanja na demarkacijski črti pri Mukačevu. Spopada so se udeležili na čehosjovaški strani obmejni stražniki in manjši oddelek vojske, na madžarski strani pa večji oddelek vojske in skupina oboroženih civilistov. Demarkacijska črta je bila od obeh strani prekoračena. Spopadi na meji pri Mukačevu se niso več ponovili. Raziskuje jih mešana madžarsko-češkoslovaška komisija. V inozemstvu presojajo položaj mirno in se ne boje novih zapletljajev.
Ponovno sta se zbližali Nemčija in Poljska. Poljska se je zopet postavila na nemško stran in ustavila zbliževa-| nje z Rusijo. Poljski zunanji minister “ Beck in Hitler sta sklenila v Berchtes-gadenu načelen sporazum, razgovore pa sta nadaljevala Beck in Ribbentrop. Namesto Litvinova bo sedaj obiskal Varšavo Ribbentrop.
V	Avstralijo je odpotovala posebna vojaška delcgacija iz Londona, ki ima nalog, da prouči možnost avstralske oboroževalne, zlasti letalske industrije.
V	Londonu se že dolgo bavijo z mislijo, da bi pridobili avstralsko vlado za zgraditev posebne vojne industrije, ki naj bi krila potrebe avstralskega domi-nijona, obenem pa naj bi svojo proizvodnjo tako organizirala, da bi ta ustrezala tudi večjim potrebam vsega angleškega imperija. Iz Avstralije lahko letala v najkrajšem času dosežejo Singapur, Indijo in Ceylon, kjer se v zadnjem času gradi veliko letalsko oporišče.
Ameriški proračun znaša nad 400 milijard dinarjev, proračun izdatkov je znatno večji od proračuna dohodkov. Roosevelt se izjavlja proti povišanju davkov za kritje primanjkljaja in priporoča razpis novega notranjega posojila.
Na Češkem bo odpuščenih 42 tisoč javnih nameščencev. Polovica med njimi je omoženih uradnic. Ce se bo pokazalo za nujno potrebno, bo število uradništva še bolj zmanjšano.
Zedinjene države so zagrozile Japonski z gospodarskim bojkotom, če bo ovirala politiko odprtih vrat.
Čangkajšek odklanja vsa pogajanja z Japonci in trdi, da bi Kitajska postala japonska kolonija, če bi sprejela mirovne pogoje tokijske vlade.
Tvornica vagonov, strojev in mostov v Slavonskem Brodu je darovala 140 tisoč dinarjev Zavodu za strojništvo v Ljubljani. Predstojnik zavoda g. prof. ing. Lobe, čigar delavnosti se imamo v veliki meri zahvaliti, da je sploh prišlo do zgradbe zavoda, je bil pri omenjeni tvornici nekaj let šef-konstrukter. Vemo, da je tako velika podpora znak priznanja marljivosti in zmožnosti gospodu profesorju. Želeti bi bilo, da bi domača industrija posnemala zgled gori omenjene tvornice.
Na Quaiu d’Orsay so snoči govorili tudi
o	evropskih vprašanjih, predvsem o garancijah za nove češkoslovaške meje (er o španskem problemu, ki bo nedvomno glavni predmet angleSkn-iuilijanskih razgovorov v Rimu.
Francoska državnika bosta po rimskih razgovorih takoj obveščena, ali se bosta Halifax in Chamberlain na povratku Iz Rima znova ustavila v Parizu ali pa se bosta Halifax in Bonnet sestala šele prihodnji teden v Ženevi na zasedanju sveta Društva narodov.
Podatki o sedanjem stanju
obrta
Pri nas se opaža, da nekateri stari obrti, posebno taki, ki se bavijo s predelovanjem surovin (čevljarji, krojači, ključavničarji, kolarji itd.) propadajo, ali se njihova delavnost krči, pa se zato povečuje število stavbenih obrti, ki so nastali s pojavom industrije vzporedno i z materialnim in kulturnim dvigom j države. V primeri s tem in radi tega, število obrtnikov ne pada temveč raste. Celo v času zadnje krize njihovo j število ni padalo. Ta pojav je posledi- j ca nezaposlitve pomočniškega osobja, | ki išče zaposlitve, pa zaradi tega šuš- j mari ali išče drugačnega izhoda, da se | na legalen način pribori do dela. V ko- ’ likor je bila kriza hujša in nezaposle- j nost pomočniškega osobja večja, tem j bolj se je širilo tudi šušmarstvo. Ker je šušmarstvo kaznivo in so bili šušmarji bolj ali manj preganjani, so bili deloma prisiljeni, da otvorijo legalno obrt. Odtod torej povečanje števila obrtnih delavnic tekom krize, kar
je zopet porazno vplivalo na že obstoječe delavnice, ker sta se konkurenca in padec cen vedno bolj širila. V dobi krize se je obrtništvo torej širilo vodoravno — v širino z vedno večjim številom obrtnih delavnic, v splošnem vzeto je padalo navpično — v globino, z zmanjšanjem zaslužka, prometa, investiranega kapitala ter števila pomožnega osebja.
Ta pojav opažamo tudi v drugih, gospodarsko močnejših državah.
Nemčija ima 1,400.000 obrtnih podjetij, kar predstavlja dve tretjini vseh podjetij v državi. Število zaposlenih v obrti znaša 4.000.000 ali eno tretjino vsega zaposlenega osebja. Več nego 400.000 obrtnih podjetij uporablja motorni pogon, 20°/» celokupne proizvodnje odpade na obrt. Na 100 prebivalcev ima Nemčija 2.5 obrtni delavnici, a z družinskimi člani računano, živi vsak osmi Nemec od obrti.
V Franciji je 1,500.000 obrtnih delavnic, z 1 milijonom zaposlenih pomočnikov. Podjetij z do pet pomočniki je 93.2°/o. Z družinskimi člani in pomočniki živi od obrti v Franciji okok 8 milijonov ljudi, to je petina vsega prebivalstva.
V Danski je po popisu iz leta 1925.
od 89.200 podjetij, 79.750 obrtnega značaja, kar je nad 90%. Število zaposlenih oseb je 392.000, od katerih je 193 tisoč ali 49.2% zaposlenih v obrti. Od obrtnega dela živi v Danski 13.8% prebivalstva.
Na Švedskem je po statistiki iz leta 1930. 88.300 obrtnih podjetij, katera zaposlujejo 352.500 delavcev, v primeri z 479.900 zaposlenih v industriji in trgovini. Od obrti živi 13.2°/» prebivalstva ali skoro toliko kot v Nemčiji.
Na Finskem je po podatkih iz leta 1934. 18.176 obrtnih podjetij v primeri s 3.137 industrijskih. Število zaposlenih v obrti znaša 38.355, napram 161 tisoč 682 zaposlenih v industriji.
Na Norveškem je bilo 1. 1930. 40.200 obrtnih podjetij ter 3500 industrijskih. Od tega števila zaposluje 12.400 tujo delovno silo, dočim je 27.850 samostojnih proizvajalcev. Obrtništvo zaposluje 98.200 delavcev, dočim industrija in trgovina zaposlujeta 211.600 oseb. 10%
vsega norveškega prebivalstva živi od obrti.
Če primerjamo te podatke s statistiko naše obrti, bomo opazili, da je obrtnost številno bolj razvita ne samo v izrazitih industrijskih državah, temveč tudi v državah s slabo industrijo, kakor n. pr. v izrazito poljedelski državi Danski, ki pa stoji na priznano visoki stopnji razvoja in kulture.
V	naši državi je okoli 220.000 obrtnih delavnic, od teh je 148.000 registriranih, dočim se v 72.000 primerih izvršuje brezpravno.
Koncem leta 1937 je bilo registriranih v Jugoslaviji 147.860 obrtnih delavnic. Tretjina obrtnikov živi na deželi in po mestih do 5000 prebivalcev.
Na 100 obrtnikov pride povprečno 70 do 80 pomočnikov in vajencev. Največji del obrtnikov dela sam brez delovne moči, ev. s pomočjo rodbinskih članov. Na 100 obrtnikov prihaja 1.4 obrtna delavnica, v primeri z 2.5 v Nemčiji. Iz tega se da zaključiti, da v kolikor je kaka država industrijsko bolj razvita in bogatejša, toliko je število obrtništva večje. Največji procent obrtnih delavnic ima Slovenija z 2.1%, a najmanjši področje podgoriške zbornice z 0.30%. Poleg tega številčnega odnosa velja gornje pravilo tudi za
v Jugoslaviji
kvalitetno stran obrtnega podjetja. Namreč v kolikor je kako področje ibogatejše in industrijsko bolj razvito, toliko večje število pomožnega osobja zaposluje obrtništvo, število vajencev pa je manjše.
Obrtništvo v Ljubljani zaposluje 6.164 kvalificiranih delavcev, v indu- i striji je zaposlenih na istem področju | 10.832. Od skupnega števila pomožnih I delavcev zaposluje obrt v Ljubljani 32.53%, a industrija 17.57%. Isti primer bi lahko navedli tudi za Zagreb j in Beograd. Kakor vidimo torej zapo' slujejo sorazmerno naša večja mesta več obrtniških kvalificiranih delavcev nego industrijskih. Isto sorazmerje bi bilo potrebno ugotoviti tudi za manjša mesta in ne statistiko voditi skupno tudi za industrijska podjetja. Na vsak način bi bilo zelo zanimivo primerjati te podatke. Zagotovo se lahko trdi, da zaposluje v celi Jugoslaviji obrt povprečno več pomožnega osobja nego in-
dustrija. Zal ne razpolagamo tudi z natančnimi podatki o vloženem kapitalu, prometu in čistem dohodku.
Nastop industrije torej ni mogel ovirati napredka obrti ali ga pa celo uničiti. Nasprotno z razvojem domače in potrebne industrije, se bo dvignilo blagostanje naroda in z njim bo šel tudi razvoj obrti.
Na drugi strani pa bi bilo zaman samo tarnati o propadajoči obrti, ne da bi mi sami pripomogli k njenemu dvigu. Tega se moramo zavedati ravno v mnogih primerih, ko mora odstopati obrt delo industriji. Ni vseeno ali bo obrtnik izdelke izdeloval ali jih samo montiral, kot gotove industrijske predmete, tudi ni vseeno ali obrtnik ostane še nadalje samostojen, ali pa se bo moral podrediti kapitalistični proizvodnji. Vendar se bo obrt, ako bo hotela ostati na sedanji višini, morala brezpogojno prilagojevati zakonu rentabilitete in racionelnosti, svobodnega tekmovanja, vedno večjega tehniškega izpopolnjevanja, izpopolnitve proizvodnje, svetovnega tržišča itd. Obrtno podjetje bo moralo biti doraslo današnji situaciji, sicer je zapisano propasti.
(Po knjigi »Položaj obrtništva« od dr. D. Mišiča)
I ALOJZIJ VODNIK |
Ljubljana, 9. januarja.
Z nenadno smrtjo uglednega velein-dustrijca Alojzija Vodnika, ki je izdihnil v noči od nedelje na ponedeljek v starosti 71 let, smo izgubili Slovenci enega najmarljivejših in najpožrtvo-valnejših delavcev za napredek obrtništva.
šMi
. -'v!-:' ■ ■'
H I
Pred 50 leti je začel v Ljubljani razvijati svoje podjetje. Sreča mu je bila vedno naklonjena in podjetni mož je od leta do leta razvijal svoj obrat. Ugledni gospodarstvenik pa se je znal tudi pokazati mecena, zlasti ko je med prvimi poklonil za našo Narodno galerijo častni dar 100.000 din.
Seveda je Alojzij Vodnik imel velik vpliv v našem denarništvu. Polnih 33 let je sodeloval v upravi Ljubljanske kreditne banke in je ostal njen predsednik do smrti. Bil je član uprave zavarovalne banke Slavij e, predsednik Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode d. d. ter član uprave številnih drugih industrijskih podjetij.
Alojzij Vodnik, ki je bil vedno duševno in telesno čil mož, se je poslovil naglo. Časten mu bodi spomin, žalujoči gospej vdovi izrekamo odkritosrčno sožalje!
Uradni predlogi in odredbe
Zbornica za TOI v Ljubljani izjavlja z ozirom na obseg obrtnih pravic nekega izdelovalca žganja, likerjev, sadnih sokov in kisa glede izdelovanja in popravila sodov in kadi sledeče:
Na podlagi § 137. o. z. ima imetnik pravico izdelovati omote in zaboje za okladanje izdelkov, katero delo je potrebno po trgovinskem običaju za odpravljanje in prodajanje teh proizvodov. Sodi in kadi se ne morejo smatrati niti za omote, niti za zaboje. Izdelovalec žganja, likerjev itd., bi zato ne smel izdelovati takih sodov in kadi, tudi ne za potrebe svojega obrata. Zato določb § 137. ob. z., ki tvorijo izjemne ugodnosti za imetnike obrtov, ni mogoče uporabljati za ta primer.
Pa tudi pravica vsakogar, da za svojo potrebo izdeluje predmete, ki spadajo v delokrog rokodelskih obrtov, v tem primeru ne prihaja v poštev. Potrebe obrata se ne more istovetiti z lastno potrebo. Kar se dela v obratu, odnosno v okviru obratovanja ima v bistvu že v naprej pridobitni namen in služi svr-hi, da se doseže gospodarski efekt obratovanja. Tako poslovanje ima obrtni značaj v smislu določb § 1. odstavka
1	ob. z.
Kolikor se končno tiče raznih manjših popravil sodov, pa bi smel imetnik produktivnega obrta v smislu določb § 137. ob. z. izvrševati samo ono, kar je neobhodno potrebno radi vzdrževanja sodov kot obratnih sredstev in pripomočkov. Med taka dela bi spadalo nabijanje sodov, tesnenje zrahljanih dog in š pranj ter popravilo manjših poškodb, ki nastajajo na sodih pri njihovi rabi ali pri prevozu. Sodarju označujejo to strokovno tako, da pravijo, da se sme delati samo ono, za kar se ne potrebuje novega lesa.
Poravnajte naročnino za OBRTNIŠKI KOLEDAR 1939
Na področjih posameznih zbornic so razdeljeni legalni obrtni poklici, to je oni, za katere je predvidena strokovna izobrazba,
sledeče:
	Banja Luka	Beograd	Dubrovnik	Zagreb	KO Z	Novi Sad	Ljubljana	Osijek	Podgorica	Sarajevo	Skoplje	Split	Skupaj
Kovinarji	1.154	3.826	160	2.539	1.720	3.139	3.110	1.969,	400	1.894	2.240	604	22.755
Kožarji	1.223	4.040	191	3.402	1.230	2.619	928	1.468	414	1,581	1.554	596	19.246
Stavbeniki	987	5.521	324	2.570	1.840	3.094	2.008	1.372	297	1.046	360	605	18.024
Živilci	1.480	3.475	395	3.357	987	3.090	4.657	1.665	800	2.139	1.907	1.301	25.253
Tkalci	2	3.497	147	2.430	1.002	2.801	1.260	1.380	300	1.055	1.497	235	15.606
Obdelovalci lesa	403	3.399	169	2.932	1.020	2,654	3.100	1.915	200	833	1.144	573	18.342
Postrežništvo	975	2.516	89	608	230	1.967	6.011	917	270	621	747	421	15.372
Kartonaža	—	313	24	397	48	196	176	133	38	106	30	62	1.523
Razne obrti	—	32	—	38	235	84	200	12'	—	71	559	13	1.244
Skupno	6.224	26.619	1.499	18.273	8.312	19.644	21.450	10.831	2.719	9.346	10.038	4.410	137.363
Na področjih posameznih zbornic so razdeljeni legalni obrtni poklici, in sicer taki, za katere ni predvidena strokovna izobrazba, sledeče:
	Banja Luka	Beograd	Dubrovnik	Zagreb	Niš	73 ra W '£ o Z	Ljubljana	Osijek	Podgorica	Sarajevo	Skoplje	Split	Skupaj
Kovinarji	—	33	1	188	430	3	8	4	15	3	7	15	707
Kožarji	—	11	—	—	—	—	—	1	—	—	—	—	12
Gradbeniki	334	127	—	265	120	49	—	181	—	81	104	82	1.343
Zivilci	58	1064	16	280	220	2,023	—	569	32	104	342	114	4,822
Tkalci	162	188	1	285	89	276	—	36	69	—	176	13	1.295
Obdelovalci lesa	47	52	1	225	142	14	178	91	3	39	69	4	865
Postrežništvo	25	38	1	172	62	35	— ■	15	9	47	117	7	528
Kartonaža	1	17	—	32	7	4	—	1	' —	4	5	l	72
Razni obrti	—	78	—	25	220	100	61	28	117	4	134	7	774
Skupaj	627	1.608	20	1.472	1,290	2,504	247	926	245	282	954	243	10.418
/
Ob dvajsetletnici
Dobave in licitacije
Direkcija drž. železnic v Subotici sprejema do dne 13. in 17. januarja ponudbe za dobavo lesenih kock za kaldrmino, do dne 18. januarja fimeža, svinčenega mini-ja, cinkove bele barve in svinčenega belila.
štab mornarice kraljevine Jugoslavije v Zemunu sprejema do dne 17. januarja ponudbe za dobavo platna; do dne 30. januarja za dobavo 20.000 kg testenin.
Pri centralni direkciji drž. rudarskih podjetij v Sarajevu se vrši dne 17. januarja licitacija za dobavo gumijaste preproge.
Uprava Vojno-tehničnega zavoda v Kragujevcu sprejema do dne 17. januarja ponudbe za dobavo raznega električnega ma-terila; do 26. januarja raznih svedrov; 4. februarja raznih ščetk; 7. februarja raznih zakovic; 10. februarja koksa; 11. februarja lesnega oglja.
Pri štabu vazduhoplovstva vojske v Zemunu se vrši dne 21. januarja licitacija za dobavo bencola, dne 23. januarja pa licitacija za dobavo aeroplanskega platna.
Pri upravi zavoda »Obiličevo« v Kiušev cu se vrše naslednje licitacije: dne 21. januarja za dobavo bombaža, jermen, viks-usnja, oleuma; dne 23. januarja za dobavo difenilamina, ocetne kisline, anilina; dne
24. januarja za dobavo centralita, dne 25. januarja za dobavo kompresorja, centrifug, raznih pump (centrifugalnih itd.), ventilatorjev, toluola; dne 26. januarja pa za dobavo bombaža.
Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 21. januarja ponudbe za dobavo kabla, žarnic, medi, termometra za olje in vodo, manometrov, bukovih cepa-nic za vesla, pil za kovine; do 23. januarja sprejema ponudbe za dobavo vrtalke z osjo za turbino, kompletnih dežnih oblek (bluz, hlač in kap), usnjenih in gumijastih rokavic, gumijastih čevljev in 3 kom. poljskih kovačnic.
Pri upravi vojno-tehničnega zavoda v Kragujevcu se vrši dne 21. januarja 1939 licitacija za dobavo lažnega kartona ter bakrene in nikljeve soli, dne 23. januarja pa licitacija za dobavo trakov in električnih aparatov »električne mačke«.
Pri kr. banski upravi primorske banovine v Splitu se vrši dne 23. januarja ofer-talna licitacija za dobavo cevi in armatur za začetna dela pri gradnji vodovoda.
Pri Vojno-tehničnem zavodu v Kragujevcu se vrše naslednje licitacije: dne 23. januarja za dobavo svinjske dlake; dne 24. januarja za dobavo ščitnikov za mitraljeze; dne 25. januarja za dobavo cementa; dne 26. januarja za dobavo antimona; dne
28.	januarja za dobavo konoplje in dne 30. januarja za dobavo trakov.
Štab vazduhoplovstva vojske v Zemunu sprejema do dne 23. januarja ponudbe za dobavo kontrolnih žigov.
Pri centralni direkciji državnih rudarskih preduzeča v Sarajevu se vrši dne 24. januarja licitacija za dobavo jeklenih vrvi.
Pri Upravi policije v Zagrebu se vrše naslednje licitacije:	dne	24.	januarja	za
dobavo 200 komadov svečanih hlač, dne
25. januarja za dobavo 50 komadov kap, 35 bluz in 60 pletenic (pletenih trakov), dne 26. januarja pa za dobavo 40 dežnih plaščev, vse za policijsko uniformo.
Pri Direkciji drž. železnic v Ljubljani se vrši dne 24. januarja licitacija za dobavo držajev dvodelnih zavornih cokel j.
Pri štabu vazduhoplovstva vojske v Zemunu se vrši dne 24. januarja ofertalna licitacija za dobavo radio- in elektromate-riala; dne 27. januarja pa za dobavo tiskarskega in knjigoveškega materiala.
Pri Upravi barutane Kamnik v Kamniku se bo dne 25. januarja vršila ofertalna licitacija za dobavo lesenih kroglic in olja za kamniktit.
Pri direkciji pomorskega saobračaja v Splitu se vrši dne 25. januarja ofertalna licitacija za nabavo zakovic.
Pri Upravi policije v Ljubljani se bo vršila dne 25. januarja ofertalna licitacija za nabavo zakovic.
Pri Upravi policije v Ljubljani se bo vršila dne 25. januarja ustna licitacija za dobavo zimskih zelenih bluz, zelenih hlač, kap s kokardo, dolamic, jahalnih in 1 črnih dolgih hlač ter 1 uradniškega mun-dirja.
Direkcija drž. rudnika v Banja Luki sprejema do 26. januarja ponudbe za dobavo nikel-cadmium akumulatorskih lamp.
Dne 26. januarja se vrši pri Direkciji šum v Zagrebu licitacija za prodajo raznega izdelanega lesnega materiala.
Artiljerijsko tehnični zavod mornarice, Lepetane, sprejema do dne 27. januarja ponudbe za dobavo paste za čiščenje kovin, sode, pralnega mila. in kalijevega mila, masti za usnje, etra, čistega in denaturi-ranega alkohola, raznih kemikalij, vazeline, mazila za ležaje, raznih olj, bakrene žice, kabla, papirja za registriranje in tempiranje, krp za čiščenje in volnenih krp, glicerina, jeklenih ščetk, smirkovega platna, steklenega papirja, kositra, laka, raznih čopičev, svinčenega minija i. dr.
Pri Upravi Vojno-tehn. zavoda v Kragujevcu se vrše naslednje licitacije: 28. januarja za dobavo usnja; dne 30. januarja
za dobavo kartonskih patron; dne 31. januarja licitacija za dobavo avto-ognjegas-nih priprav in potrebščin; dne 1. februarja ee vrši licitacija za dobavo cinka, aluminija, cina itd.
Komanda podvodnega orožja v Kumbo-ru sprejema do 31. januarja ponudbe za dobavo vesel, do 5. februarja ponudbe za dobavo kompresorja, do 10. februarja pa ponudbe za dobavo obročev za zavore, po-klopcev, gumijastih blazin in raznega drugega orodja, kakor brtvil itd.
Pri Direkciji pomorskega saobračaja v Splitu se vrši dne 3. februarja ofertalna licitacija za dobavo jeklene pločevine, dne 8. februarja pa licitacija za dobavo konopljene in jeklene vrvi in drugega materiala.
Dne 3. februarja se vrši pri Upravi vojno-tehničnega zavoda v Kragujevcu licitacija za dobavo orodnega jekla; 4. februarja raznih strojev; 6. februarja raznih vijakov; 7. februarja jeklenih trakov; 8. februarja sedlarskega sukanca in gurt.
Dne 6. februarja se vrši pri predstojni-štvu mestne policije v Mariboru ustna licitacija za dobavo uniform za državno policijsko stražo v Mariboru.
Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.
Iz naših organizacij
V	petek dne 6. januarja t. 1. se je vršil občni zbor Obrtnega društva v Zagorju ob Savi. Predsedoval je predsednik tovariš g. Bazelj, ki se je po ugotovitvi pravilnosti sklicanja občnega zbora in pozdravih na navzoče ter zastopnika Zveze spomnil umrlih članov tovariša Blažiča in gospe Mendušičeve.
V	svojem poročilu je naslikal položaj obrtništva v Zagorju in splošno delo v obrtnih organizacijah. Tovariš Mlakar je podal tajniško poročilo, tovariš Baj-car ml. blagajniško in tovariš Globokar poročilo o pregledu poslovanja računov in knjig. Vsa poročila so bila soglasno sprejeta. V nato sledečih volitvah so bili izvoljeni sledeči gg; predsednik tovariš Turk, podpredsednik tovariš Medved, odborniki: Vinko Bajcar, Mlakar, Vipavec, Fain, Družela, Škrinjar in Bazelj; namestniki: Koprivec, Košir, Der-novšek, Kožar in Košenina; pregledniki računov: Kališnik in Globokar.
Društvo šteje 62 članov. Društveno premoženje znaša 19.581 din. Članarina znaša letno 30 din in je v njej vračunan znesek za posmrtnino. Za vsakega umrlega člana plača društvo vse pogrebne stroške. Društvo izvede vsako leto važno humano in socialno akcijo s tem, da podeljuje podpore starim in onemoglim članom ter vdovam iz svojih društvenih sredstev. V ta namen je bilo sklenjeno, da se tudi letos izvede družabna prireditev na svečnico, katere čisti dohodek se bo uporabil za podporo onemoglim članom. G. Iglič je v zastopstvu Zveze obrtnih društev poročal o njenem delu, ciljih in programu, ki ga vodi matična organizacija in še posebej naglašal pomembnost strokovnega tiska.
Iz vseh poročil in poteka zbora je razvidno, da ima društvo agilne in zavedne delavce, ki se ne strašijo žrtev in naporov. V programu društva je tudi izvedba cele vrste predavanj in tečajev. Končno je tovariš Bajcar st. pozval navzoče, da se v čim večjem številu na-roče na stanovsko glasilo Obrtni Vestnik. S tem jim bo dana prilika točnega spoznavanja poteka in razvoja vprašanj, ki se nanašajo na obrtniški stan in njegov gospodarski položaj. Kdor se želi naročiti na Obrtni Vestnik, naj javi to tovarišu Bajcarju v Zagorju.
Predsednik tovariš Bazelj je končno pozval vse navzoče k složnemu delu in zaključil lepo stanovsko zavedno zborovanje.
KROJAČI!
Pri""nabavi vsakovrstnega blaga za moške obleke, kakor tudi podloge in pribora, Vas bodo najbolj vestno in pri najugodnejših cenah postregli pri:
Češko- jugoslovenska veletrgovina blaga
ANTON HtiBL D. D.
Zagreb, Trenkova ulica štev. 7
ORGANIZACIJA GOSPODARSKIH STANOV
Tudi v stanovskem oziru so čutili trgovci, industrij ci in obrtniki potrebo, da se v novih mejah svobodne države stanovsko in strokovno reorganizirajo. Tako je bila 9. februarja 1919 osnovana Zveza industrijcev na slovenskem ozemlju, dočim je trgovstvo izvedlo tekom leta 1919 gremijalno organiza* eijo po vseh srezih in se je nato 10. aprila 1920 vseh 26 obstoječih gremi-jev strnilo v Zvezo trgovskih gremijev kot svojo središnjo organizacijo. Obrtništvo pa se je začelo grupirati v svo-
man i 111 m— — iiim— !■■■■»!■■■—■— — ■■m—n--
Tečaji za pripravo na mojstrski izpit
Zavod za pospeševanje obrti priredi v Ljubljani tečaj za rokodelske pomočnike in pomočnice, ki bi se želeli pripraviti na mojstrski izpit. Vršil se bo v drugi polovici januarja ob popoldanskih urah tako, da bo mogoče obiskati tečaj tudi udeležencem izven Ljubljane, ki se bodo mogli posluževati za do-potovanje opoldanskih vlakov in se vračati z večernimi vlaki domov. Predavalo se bo o obrtnih predpisih, o zaščiti in socijalnem zavarovanju delavstva, obrtnem knjigovodstvu, glavnih principih kalkulacije in slično, kar se zahteva pri teoretičnem delu mojstrskega izpita v pogledu splošnega znanja. Ako bo dovolj prijavljencev po-edinih strok, se bo v zvezi s tem tečajem predavalo dotičnikom še posebej o blagoznanstvu, kalkulaciji in proračunih, tehnologiji in drugih strokovnih predmetih teoretičnega izpita. Strokovno risanje se ne bo poučevalo. Tečaj je brezplačen ter se bo vršil v pritlični sejni dvorani Zbornice za TOI v Ljubljani, Beethovnova ul. 10. Prijavo za tečaj je poslati pismeno s točnim naslovom Zavodu za pospeševanje obrta Zbornice za TOI v Ljubljani. O pričetku tečaja bodo prijavljenci obveščeni pismeno.
Strokovni tečaji za mizarje
V	zvezi s tečajem za strokovno risanje za začetnike in s tečajem za notranjo arhitekturo, ki se vrši ob nedeljah dopoldne pod okriljem Zavoda za pospeševanje obrta Zbornice za TOI in sicer v prostorih Tehniške srednje šole v Ljubljani, se bodo vršila tako za udeležence teh dveh tečajev kakor tudi za mojstre in pomočnike, ki teh dveh tečajev ne obiskujejo, pa bi pokazali zanimanje, predavanja o kalkulaciji in obrtnjem knjigovodstvu, o blagoz lan-stvu, tehnologiji lesa ter o slogih. Ta predavanja se bodo vršila med tednom od pol 7. do pol 9. ure zvečer v prostorih Tehniške srednje šole v Ljubljani in sicer ob torkih, sredah in četrtkih. Vabimo mizarske mojstre in pomočnike, ki bi želeli obiskovati te večerne tečaje, da se nemudoma zglasijo pri Zavodu za pospeševanje obrta Zbornice za TOI v Ljubljani in sicer s pismeno prijavo. Podrobne informacije dobe pri Zavodu PO Zbornice za TOI v Ljubljani, Beethovnova ulica št. 10/11.
Sejmi
16. Januarja: Kranj;
17. januarja: Slov. Bistrica, Guštanj, Do-
brepolje, Cerklje, Petrovče, Kostanjevica, Unec, Kapele;
18. januarja: Celje, Ljubljana;
19. januarja: Irča vas;
20. januarja: Beltinci, Kočevje, Dovje;
21. januarja: Videm, Višnja gora, Gradac,
Ljubljana, Teharje;
22. januarja: Mozirje, Sodražica;
23. januarja: Kranj, Središče ob Dravi;
24. januarja: Maribor, Novo mesto;
25. januarja: Dol. Lendava, Celje, Slovenj-
gradec, Ljubljana, Radeče, Veliki Dol, Blagovica;
20. januarja: Vrhnika;
28. januarja: Ljubljana, Škofja Loka;
29. januarja: Rajhenburg;
30. januarja: Kranj, Rakek;
31. januarja: Maribor, Dobova.
je strokovne organizacije, ki so ravno-tako pozneje formirale svoje zveze, ki so trajale do uveljavljenja novega obrtnega zakona.
Gospodarski krogi s področja bivše Štajerske so prvotno zahtevali, da se jim osnuje posebna zbornica za področje bivše Štajerske in so še na prvi plenarni seji razširjenega zborničnega sveta, ki se je vršila 6. oktobra 1921 ob priliki konstituiranja ponovili svojo načelno izjavo.
Zbornični urad pa je uvidevši, da je potreben čim intenzivnejši stik z interesenti novega področja, otvoril dne
11.	oktobra 1920 v Mariboru svoje stalne uradne dneve pri pisarnah Združenja trgovcev. Institucija uradnih dni se je praktično dobro obnesla in se zato še danes redno vršijo vsak teden. Na prošnjo interesentov se je pozneje razširila naprava uradnih dni tudi na Celje, kjer je bil otvorjen prvi uradni dan 20. marca 1922. a lansko leto dne 29. maja pa še na Ptuj. Uradni dnevi nudijo oddaljenim interesentom možnost osebnega posvetovanja z zborničnimi referenti, jim prištedijo potne stroške v Ljubljano, vzdržujejo stalne stike s tajništvi združenj in nudijo strankam zanesljive uradne informacije, ki so pri čestem menjanju predpisov in zakonov zanje važnega pomena. Posebno v Mariboru se poslužujejo stranke v rastočem številu uradnih dni, ki so postali tako stalna in nepogrešljiva praktična naprava.
(Nadaljevanje sledi.)
MALI OGLASI
LIST »EVROPA« Vas v duhu vodi po celem svetu in istočasno poučuje dvanajst jezikov. — Naročajte se pri uredništvu, Costova 9, Ljubljana.
ZANATSKIl BANKI
Kraljevine Jugoslavije A. D.
PODRUŽNICA LJUBLJANA Gajeva ulica 6 TELEFON ŠT. 20-30
CENTRALA BEOGRAD
(Slavna podružnica zagreb
PODRUŽNICA SARAJEVO
Delniška glavnica Din 75,000.000.—
Udeležba države Din 30,000.000.—
Rezervni fondi nad Din 5,000.000.—
PODELJUJE
obrtnikom in obrtnim podjetjem menična in hipotekarna posojila, kredite na tekoče račune in posojila na zastavo državnih vrednostnih papirjev.
SPREJEMA
od vsakogar vloge na hranilne knjižice in tekoče račune po najugodnejšem obrestovanju.
UPRAVLJA
i	m o v i n o in fonde obrtniških ustanov in organizacij.
IZVRŠUJE
najkulantneje vse ostale bančne posle.
Obrtniki !
V	vašem lastnem interesu je, da vse svoje denarne posle izvršujete potom svojega denarnega zavoda!
Kreditno društvo
MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE
računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam
dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem 1,297.691.60, rezervni zaklad din i,i38.7S6.8i.
GOSPODOVA sapica je dahnila vanj in stopil je pot vsega človeštva v enainsedemdesetem letu življenja najboljši mož, stric in svak, gospod
HLOJZIJ UODNIK
KAMNOSEŠKI MOJSTER
v nedeljo, dne 8. januarja opolnoči po kratki in nenadni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče.
Pogreb predragega rajnika se je vršil v sredo ob 15. uri.
To pregrenko vest sporoča vsem prijateljem in znancem globoko žalujoča soproga Ivanka Vodnik, rojena Pogačnik, in sorodstvo.
V LJUBLJANI, dne 9. januarja 1939*
ALOJZIJ VODNIK
industrijalec, predsednik Ljubljanske kreditne banke, predsednik Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode d. d«, član uprave
mnogih industrijskih podjetij itd.
UPRAVNI SVET, RAVNATELJSTVO IN URADNIŠTVO LJUBLJANSKE KREDITNE BANKE sporoča žalostno vest, da je 8. t. m. preminul gospod
Pokojnik se je udejstvoval polnih 33 let v upravi našega zavoda ter je bil njegov večletni predsednik. S svojimi velikimi izkušnjami, z izredno vztrajnostjo in delavnostjo je bil našemu zavodu v veliko oporo ter najboljši svetovalec in voditelj, za kar mu ohranimo trajno hvaležen spomin.
V LJUBLJANI, dne 9* januarja 1939«
Odg. urednik Anton Miklič. — Za konzorcij »Obrtnega Vestnika« Josip Rebek. — Tiska Narodna tiskarna (predstavnik Fran Jeran). — Vsi v Ljubljani.