17. številka.
Trst, v nedeljo dne 17. januvarija 1904
Tečaj X.X>X
Izhaja vsak dan tuii ob nedeljah in praznikih* ob 5. uri. ob ponedeljkih ob
uri zjutraj.
PMimezne številke se pro<iajajo po 3 novč (6 stotink)
» mnoph tobakiiruah v Trstu in okolici. Ljubljani. Gorici, Celji. Kr:r i. Mariboru. Celovcu. Idriji. >t Petru. Sežani,
Nabrežini. Novemmestu itd. Oglase In naročbe sprejema uorava lista „Edinost", •««ca Molin piccolo štv. 7. — Uradne ure od 2 pop. do 8 zvečer. O ne oelanon lfi ttotink na vrsto petit: poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domači oglasi po pogodbi.
TEUNV HT. ssiL oo^^s«^;
Edinost
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč !
Naročnina znaša
za vse leto 24 kron. pol leta 12 icrcn, 3 mesece 6 kron. Nh naročbe brez doposlane naročnine s 2 apiava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nslrankovane
pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista
UREDNIŠTVO: Ulica Torre bianca štv. 12.
Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODN1K. — Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. 12
Seja prorančunskega odseka avstrijske delegacije.
Brzojavno poročilo.)
DUNAJ 1*'». Odsek je vspreel poročilo poročevalca m-.rki^a Btcijiuhema o piora-čucu miuisterstva za vnanje stvari, kakor t ili dodstne kreiite. Poročilo se spomin'a veiike poitične \ažnosti zadnjih vladarskih obiskov i£i vidi v trozvezi bistven temelj nase vnanje j>olitise ttr odločajoči faktor evro-pejskega političnega sistema in s tem mo-g čno poroštvo za chran;tev miru. Nadalje bs l>avi poročilo z balkan^k m problemom ur ir-jtvija, da spremlja odsek avstro - ruako reformno akcijo zaupanjem ii željo, da bi ista v>pf I9.
O isek odobruje postopanje vnanjega mi-ni-terstva nasproti Srbiji in o volitvi novega paptža. Glede mnogostranskih pomislekov radi f>rme podpisa bruseljBae sladkorne kon-ven-:je meni odsak, da iz tfga ne izvira nikak prejudir* za prihodnjo?t, marvef, da ee bo v bodeče v tem vprašanju vpoštevalo jasca določila nagodbenega zakona.
Poročilo zaključuje z izražanjem popolnega zaupanja in najtoplejše zahvale ministru za vnanje stvari za njegovo vepeSno vodstvo vnanj h zadev ter za njegova prizadevanja za povspešsvanje naših gospodarskih interesov.
O ises je na to začel razpravo o izrednem vojnem predlog«.
O rezpravi glede vprašanja nabave novih topov so skorfj vsi govorniki izrazili voja- a i n izvedencem svoje popolno zaupanje.
Delfg. Sranskv je želel, naj bi se odločitev o izboru materijala za nove topole cdloži a ca 14 dni in je predlagal, naj se v ta name* "izvol poseben odsak, sestavljen iz dveh delegatov arsenalskega vodstva, 2 delegatov montanskih dražb, kateri naj izvolijo 5. strokovno izobraženega člena.
Tekom rszprave je vladni zastopnik Krooatin pedal nekatera pojasnila, ki so se pr< glasila zaupna ter poročal o poskusih, ki so se napravili z jeklenimi cevmi doma-č g 1 izdelka.
Prihodnja seja bo jutri.
Položaj v vzhodni Aziji.
Brzojavno poročilo.)
PETROGRAD 1*3. Glasom poročil v listih je mmisterstvo za vnanje stvari prejelo odgovor japonsse vlade dne 15. t. m.
PETKOGKAD 16. Ruska brzojavna agentura javlja iz Vladivostoka, da ee tam širi govorica, glas« m katere so vse vlasti priporočale Japonski, naj varuje »status (juo< ter zjav le, da ne želijo rušenja miru.
LONDON 16. ^ Times« poročajo iz Tokija včerajšnjega dne: Vsi upljivui listi
I
PODLISTEK.
Nekaznovano hudodelstvo.
Spiw»l I. S. B r e n o v.
II.
Menia je grdo Ano, ki je bila razlučena radi te laž: in ni vedela, aii bi ee jezila ali bi imela eočutja s Franeom, kateremu ee je kri že ohladila. Stara je čakala radovedno, da li Franc zamahce ? A ko je videla, da Franc le n«.če, mu je zopet postala sovražna in ga dražila : »Prav ti je, prav. Kar a; iskal, to si dobil«.
»A kdo te je?« je vprašala Ana plašno v tretjič.
»Kdo?! Tvoj stari. J>a bi ga vrag!«
Znova je zadrhtel od jeze i o zobje po mu zašklepetali.
Začuvša te besede se je stara vb pela in koncu, zamahnila z rokami in iz prsi se jej je izvil vzd h.
»O Jez iš, Marija! Moj revni sin, moj Francelj, moje dete ! Ni dosti, da mu je tak križ naložil na hrbet, ne, še ubije ga nazadnje. Žandarji, žandarji ! O, ti moj revni sin! Slabo, slabo si izbral«.
Njeo obraz je bil tako obupan, da bi se
izražajo preprič* nje, da je vo:na ne z gibna in povdar ajo, da se ni uneti strašiti niki-kih strošiov za priprave. Isti opozarjajo na dobri, močni fiaaLcijelni po ložu j Japonske in poživljajo ves narod, naj državi vse žrtvuje. Državnemu zakladu d( šli so znatni dobrovoljni prispevki.
PETROGRAD 16. »Sujetu« brzojavljajo iz Port-Arturja : O novoletni paradi izjavil je namestnik Alekaejev, da je mir na skrajnem Vztoku zagotovljen.
PETROGRAD 16. »Birževija Vjedo-mosti« pravijo, da se je izrazil tijnik tukajšnjega japonskega poslaništva, da ne želi vojne niti Rusja niti Japonska. Japonska da nima nobenega interesi, pokopati mednarodni ugled Rusije. Središče konflikta je Koreja, radi katere gotovo pride do sporazumljenja. V nedolgem času bo sporazum dejstvo. Poročila, ki prihajajo poslaništvu, so povsem pomirjajočega značaja. Japan ne zahteva samo pravico svobodne trgovine v Koreji in Mandžuriji. Japonska trgjvina v Mandžuriji bi se mogla postaviti na temelj, na katerem bi dobila Rusija kot odškodnino radi izgub pri odpretju mandžurskega trga gotove ugodnosti. Ruski inttresi bi se mogli csigurati po ruako japonski pogodbi. Radi sodelovanja pri rešenju mandžurskega vprašanja, ne stavlja Japonska nikakih zahtev.
O nameri londonskega in parižkega kabineta, da bi ista vplivala v smislu miru, ni poslaništvu nič znano. Verjetno je poročilo, ki trdi, da želijo vse Evropejske sile mirno rešenje rusko japonskega konfl kta. Sklepi haaške konference s"> dopustili v spor fakultativno vmešavanje dveh sil, ki pa se zdi v tam trenutku vseeno odvisno, ker je upati povoljnega izhoda diplomatičaih pogajanj.
jsiemški prestolni govor.
Brzojavno poročilo.)
BEROLIN 16. Dtželni zbor pruski je bil danes otvorjen prestolni m govorom, v katerem se izreka cesarjeva hvaležcoH za sočutje naroda tekom njegove (cesarjeve) bolezni Prest dni govor konstat'ra predvsem ugodni finančni položaj države ter novo gospodarsko povzdigo, ki se pojavlja v zopetnem ož.vljenju prometa državnih železnic ter v naraščaju državnih dohodkov. Računsko leto
1902.	zaključilo se je ugodno. Računsko leto
1903.	pa gotovo izkaže prebitek, istotako izkazuje ravnotežje proračun za leto 1904. Prestolni govor naznanja vrsto gospodarskih predlog med temi osobito predlogo glede plovnih kanalov, kakor tudi odredbe v pre-prečenje povodnji in zaključuje : Dvoje velikih državnih interesov je treba jednako povspeševati : varstvo in provspeh kmetijstva ter zagotovljenje in utrjenje trgovin9 in industrije.
Brzojavne Vesti.
Iz ogrske zbornice.
BUDIMPEŠTA 16. Ogrska zbornica je v s^oji današnji seji nadaljevala splošno razprt vo o rtkrutni predlogi.
Govorila sta posl. Hollenbrandt in Oko-liczacv. Slednjič je stavil predlog glede izra-ženja nezaupnice vladi.
Na to je Lila razprava prekinjena in se bo nadaljevala v ponedeljek. Potem je zbornica razpravljala o interpelacijah ter je bila na to seja zaključena.
Veneznelsko sporno vprašanje pod mirovnim razsodiščem.
HAAG 16. Mirovno razsodišče o vene-zuelanskem vprašanju se sestane tukaj 13. februvarja. Za posvetovanja so odmerjeni štirje dnevi.
Visoka imenovanja.
DUNAJ 16. Cesar je imenoval komor-nika, konjeniškega stotnika Augusta Altgrafa
Proti socijalnim demokratom t Nemčiji.
LIPSKO 16. »Leipziger Tagblatt«« javlja iz Zovickaua, da je bila obsojena soci-jalno-demokratična agitatorica Roza Luxen-burg od tamošnje kazenske komore radi raz-žaljenja Veličanstva na 3 mesece zapora.
Dvoboji med častniki.
PIRNA 16. O zadevi dvoboja nekega nadporočnika te garnizije, ki se je rad rodbinskih zadev večkrat dvobojeval z drugimi častniki, javlja se lis:u »Pirnauer Zeitung« od zanesljive strani, da so bili trije dvob »ji in da je bil pri enem neki častnik ranjen na rami. Zadeva da se je s tem končala.
Shod za določitev ustave v Panami.
NENV-VORK 16. Is Panama ss javlja: Shod za določitev ustave je bil otvorjen danes. Predsedn:kom je b 1 izvoljen Pablo Aro-semena.
Volitve predsedstva v trosposki zbornici nemškega državnega zbora.
BEROLINT 16. Gosposka zborni.-i si je
od Salm Reiti.recheidt, najvišim komornikom izvolila predsednikom kaazi [anhausaa K ipp-nadvojvodinje Marije Jožefe in mu je pode- hausena I. podpredsednikom barona, Man-lil o tej priliki čast tajnega svetnika.	teuffela, II. podpreds. zopet kolonjskega nad-
Ustaja v nemški jugo-zapadni Afriki, j župana Beckerja.
BEROLIN 16. \Voltfov biro javlja: Prehod v0Jnih lH(lij *koz^ Glasom vesti, dešlih in Windhoeka od dne SUEZ It). Japonski kiižar ». issin« je
14. t. m. bila je Akahandja v veliki stiski. odPhl1 v Perzij°> aašležki križar >Kin^ Al*
Po9kiiBi, podvzeti iz Windhoeka, da bi se	Pa %	^
Okahandja osvobodila, so ponesrečili. Tudi	POKT 'A D 1<>. us a \ojna a< lja
11F' j 1 1 • 1 1	^ r, x - . >Osljabia< odi)lula je od tukaj v Suez. —
\\ innhoek je bil v nevarnosti. Zgube so jako	.	.
velike. Pozvala se je črna vojska in se je
zaprosilo za takojšnjo pomoč. Herrerosi ho ugrabili mnogo konj in orožja.
Iz Svakopmunda došlo je danes zjutraj poročilo, da Be ni še izvršil napad na Otjin-
Outala ruska eskadra pričakuje tukaj nadaljnje ukaze.
Vest o ločen j 11 zakona vojvode orleanskega dementirana. PARIZ 16. Agencija Havas na furaielen način dementira vesti časopisov o namerava-
svojem gradu Woodnorten na Angiežkem. Smrt višjega državnega pravdnika
BRNO 16. Danes popoludne je umrl višji državni pravdnik dvorni svetnik Ivarol
binvo, da pa koraka četa urojencev proti
.	.t , . , ,	. - j nem ločeniu zakona orleanskega vojvode.
Karibibu. \ obrambo zelezniske postaje oii-	J	'
T,- .... oc .	Vojvoda in voivodinja nahajata se sedaj na
poslanih )e bilo v Kan bi b 2d moz reserve. J	,	' j	__
Ekspedicija Laubschata dospela je zvečer
srečno v Karibib, dečim se sodi, da eo Zue-
lovo ekspedicijo ustaši zaustavili pri Wal-
!davu.
SVAKOPMUND 16. (Reuterjev biro.) ^atzner, katerega je pred dnevi zadela kap.
Tukaj in v Karibibu proglašeno je obsedno at7-nei Je	iet-
Dvoboj med francoskima poslancema, stanje.	*	r
Nadomestna volitev v Angliji
LONDON 16.
volitvi v spodnjo z
posta'a potrebna vsled smrti konservativca
moraia smiliti tistemu, ki je ni poznal. Bda je bleda in tresla se je.
»Meni se tudi zdi, mati, da nisem najboljše izbral«, je rekel Franc in odšel ven. Ani se je ob teh besedah zmešalo pred očmi in v možganih, da je morala sesti na klop.
Dolgo je bila zamaknjena in v nekakšni nezavesti. Stara se je vzdramila in začela mrmrati : »Zdaj bo tukaj sedela ta lenoba, namesto da bi šla delat: živini polagat, in pripravit večerjo in drvi za jutri«. Te besede so Ano zopet zbole, da je skočila s klopi in odšla v vežo. Vzdihnila je globoko in debele solze so jej začele padati iz oči. Navstala je v njej misel, da tudi ona ni dobro izbrala, da se je prevarila v Francu.
Franc je stikal nekaj po omari ; še ozrl se ni na njo in odšel.
To jo je užalilo še bolj, da je zajokala glasnejše, ker kaj takšnega ni pričakovala. Stara je v sobi godrnjala in kašljala še bolj, ko je čula njen jok.
»Zdaj se pa kremži zunaj, namesto da bi delala. O, o, o ! Naj bi te jaz imela v oblasti !«
PARIZ 16. Vsled spopada v včerajšnji
seji vršil se je danes dvoboj s pištolam: mej >. Na včerajšnji nadomestni .	' , ^	A ,
\ J	. poslancema isembatom in ir»outaraom. Oba
ibornico v Norvichu, ki je	^ ..	.	...
nasprotnika ostala sta nepoškodovana.
Bolezen iianoveranske kraljice..
GMUNDEN 16. S-anje Iianoveranske kraljice obrnilo se je toliko na bolje, da se ne bodo več izdajali biljetini. Kralj (lanski odpotuje jutri od tukaj.
Poneverjenje.
Harrv Bullardsa, izvoljen je bil 8576 glasovi liberalec Tilleit proti konservativnemu kandidatu \Vileu, kateri je dobil 7656 glasov. Za delavskega kandidata je bilo oddanih 2444 glasov.
L-Staja T republiki Imguav.	Aretovaai bankir Korner,
MONTE VIDEO 1« Reuterjev biro ...	,.	. .
J	ki je na sumu radi prevare in poneverjenja,
iavlja : Govori se, da se je Ifia resna bitka	. . .. ,	. , . „„	, ,
J J	1	J	je bil danes o poludne izpuščen na svobodo,
med vladnimi četami in ustaši, katera je pri-	.	. .	.
J r	ali preiskava se nadaljuje proti njemu
zadela slednjim velike zgube.
vseeno.
V sobo je prišla mlajša seatra Fran-j starega namamd k sebi, se mu je videla iz-
cova. Ustavila ee je pred Ano in jo gledala.
»Tebi je to seglo v srce ; meni pa čisto nič, ker, kar se je zgodilo danes, je takore-koč šala. Oh, ti še ne poznaš Franca in naše stare !«
»Pa zakaj sta se stepla ?«
»Za nič in za doBti. Francu sta vola silno ugajala, pa ju je prignal v naš hlev, a tvojemu staremu je seveda bilo to preveč in zgrabila sta se.
»Torej zaradi tega !«
Zdaj je bila uverjena, da ni Franc kriv, ampak njen oče in sovražila ga je. Oemu ni dedec stari pustil Francu volov ? ! Saj bi mu ju lahko ! Da, da ; on je vsemu kriv,.a Franc je samo nsgel.
Solze se jej niso hotele vstaviti nikdar.
Franc je mahnil po nerodni poti v goro, kjer je imel lep vinograd in polno klet mošta.
Nekoliko se je bil potolažil, ali vseeno je bil še pripravljen za prepir. Vse nade o združenju Kimovčevega posestva b svojim so se mu zdele uničene, ker zdaj je minilo prijateljstvo med njim in starim. Nakana, da bo
gubljena. Žal mu je bilo, da seje zgodilo to. Vendar je sklenil, da poskusi o prvi priliki poravnati to in zvabiti starega, da se preseli k njemu.
V takih mislih je prišal do zidanice, ogledal se, če ga kdo ne vidi, in je izvlekel ključ iz neke ljukuje pri pragu. Bilo je že precej temno, ker »zdravo marijo« je že odzvonilo. Tudi megla se je spuščala v dolino in še bolj zatemnevala kraj.
Odprl je težka, okovana vrata, nažgal svečo in izvlekel iz-pod suknje hlebec kruha in nekoliko gnjati. V prašen in s pajčovino prepleten vrč si je natočil z najmanjega sod-čeka še »starega«, sel, jel in pil. To je bila njegova navada. Kadar se mu je z'jubilo, je prihajal semkaj, jel in pil. Vino je vse prodal, samo za-se je prihranil sodček, ki mu je zadostoval za vse leto. Še navadnega z vodo pomnoženega vina za družino in delavce ni imel, kakor je imel skoraj vsaki kmet. V to klet ni prihajal nihče od damačih. Mati je imela svoje vino nekje drugje, a sestre in brat niBO nikdar pokusili, še na Božič ne.
(Pride še.)
Grof K Imen t ardijenei pri cesarja, j O položaju v Avstriji.
DUNAJ IG. Ceear je danes predpoludne	Po vgem> kar je 6itati 0 vladnih naka-
vprejel bivšega ogrskega rcinisterskega pred -| nah ozirom na bodo5i Beatanek državnega edmka gr fi Khuena-Hedervarvja v P<>-! rbora, je smatrati za gotovo stvar, da hoče
eebni avdijenci.
Štrajk rudarje*.
vlada uprizoriti še en poskus za dosego kakega »modusa vivendi« med Nemci in Cehi. Med
MIES 16. Tu je od	delavcev, ki	čebi previaduje prepričanje, da tudi ta poskus
po nrci delajo v rovu »Austria« zapadno-	Q9tane brezVBpegeQ. Vendar je zelo verojetno,
češke akcijske rudokopne zveze, stopdo 24o	da ^ ćehJ izjavijo pripravljeDe ea to? da ie
njih v štrajk. Tudi dnevni delavci bo včeraj	enkrat 8edejo z Nemci h konferedsni miEi.
Na meje!
(D >pis s Kranjskega.)
lz09ta* • __Ne treba pa, da je človek niti prorok, niti
pesimist, da je vendar prepričnn, da tudi to pot ne bo vspeha. Treba le poslušati, kako merodajni možje v nemškem taboru preludi-Zadnji dogodki na Koroškem so vzbu-	rajo eventuvelnim novim konferencam. Te dili opravičeno ogorčenje po vsem Sloven-	dni sta govorila v Libercih drž. poslanec skem; zakaj narcd, ki ob vsaki priliki pov-	Schuecker in Prade. Ta poslednji je omenjal zdi guje svojo nemško kulturo v deveta nebesa,	tudi eventuvelnih bodočih spravnih konfe-odreka nam Slovencem one primitivne pra-	renc. A povdarjamo, da to ni morda kateri poviče, katerih se poslužuje konečno vsak nem-	slancev iz zadnjih vrst. Saj je nedolgo temu ško-koroški cigan, ako se mora braniti pred	zastopal nemške levičarske skupine v pred-slovenekim sodnikom.	sedništvu zbornice poslancev. Smatrati je Po teh dogodkih se je moralo sleherno	torej, da to, kar govori on, ni le njegovo slovensko srce napolniti z gnevom in zani-	osebno mnenje. Prade je menil torej, da naj čevanjem do nj.h, ki so voditelji tega na-	bi se Nemci le tedaj udeležili spravnih kon-roda. Cesar nam je bilo polno srce, to	ferenc, ako jim vlada — za slučaj, da te so povedali javno in oiilcčno na protestnem	konference ostanejo brez vspeha — da zago-shodu slovenski pravniki.	tovilo, da s pomočjo svoje administrativne In kakšna je morala teh koroških do-	oblasti razdeli namestništvo na Češkem, više g »dkov '! Zdi se mi, da eo za nas Slovence	deželno sodišče, deželno finančno ravnateljstvo, v marsikakem ozira zel<5 poučoi. Pokazalo se	ravnateljstvo državnih železnic itd. I o t o je, da sta nemštvo in vlada edno in isto.	brez vsacega ozira na Cehe!! Ali Lahko smo se pa tudi uverili, da bo Slo-	umejete to?! Nemci Bedejo h konferenčni venec še le takrat ednakopraven avstrijski	— izi, ali le pod Pogojem, da jim vlada — in državljan, kadar bo imel moč za obrambo	to brez vsacega ozira na Ćehe — že v na-svoje »stare pravde«.	prej zagotovi, da bo zadoščeno njihcvi naj-Zadnja leta slovenskega političnega živ-	skrajneji zahtevi o razdelitvi dežele! ! Ali z ljenja na Koroškem eo bila doba narodnih	drugimi besedami : Nemcem ntora se zagoto-porazov in nevspehov. Skoraj vsako poročilo	viti, kar zahtevajo, tudi za slučaj, da ne pride iz »tužnega Korotana« se je zaklicalo z be-	do sporazumljenja s Cehi ! sedami : »Morituri vos salutant!« Ko je čital	pQ ^ki brezzmemosti, da, objestnosti v ta žalostna poročila, kdo še ni obupav&l nad	zahtevaoju je vidno, kako so Nemci izgubili koroškimi Slovenci ? !	jn mero za to, kar je prav, opravičeno In kar čez noč so se naše prednje straža	Jn logično in.... izvedljivo! Dr. Koerber bi osokolile — čez noč je vsklilo novo narodno	mOg0t biti še stokrat veči protektor Nemcev, življenje! Odkod ta nepričakovana pomlad?	n€g0 je v resnici, ali tacega zagotovila bi jim Tako je začudeno vpraševal marsikdo na	ne mQgel dati. Ker, če bi hotel, ne bi Cehi Slovenskem. Ni nam treba dolgo ugibati,	prjBeda\i h konferenčni mizi, ampak bi vihral ako pomislimo, da je bilo na Koroškem še	vjbar v deželi češki ! Zastonj so torej vse mnogo, mnogo rodoljubja, morda cel6 več,	8pravn8 konference, dokler se »Dunaj« ne nego pri nas ca Kranjskem. Ali manjkalo je	vzdrami toliko, da zlomi to nemško obje-narodnih, intel gentnih mož, ki bi umeli s	Btn08t.
spretno roko voditi in združevati narodno in	^ yaega t€g& pa razni nemšld nsti _
čutstvujočo množico. Samo nekaj narodno	ve5 aU man-e intere8jrani na ekzistenci
odločnih in razumnih mož je poseglo v na-	Koerberjevi _ že aedaj skušajo zvračati
rodno življenje, — in vse je oživelo. S	^^ Qfl ^^ ogit8je jjm ,trm0«. iQ tudi
kratka: Koroškim Slovencem je primanjko-	katen že nap0vedujejO) ki j0 pripravlja dr.
valo posvetne inteligence in te jim primanj -	Koerber z _ razpuščenjem državnega zbora !
kuje še danes. Natanko se še spominjam,	Tore. fie eQ poaku8 in potam razpuš5enje...!
kako je pred leti zaslužen voditelj koroških	Jako razglašaj0 prijatelji Koerberjevi. Ali to
Slovencev tožil, da se vse premalo stori za	BtrašiIo ima to malo hibo na 8ebi, da ne
narodni naraščaj na Koroškem. Povdarjal je,	gtraši nikogar> najmanje pa Cehov. Pa saj
<la utegne imeti ta nedostatek že v dogledni	^ Koerberjevi krogi vedo to, da z razpu-
dobi resne nasledke. Toda glas njegov je bil	š6enjem ne pride 8prememba v parlament, ki
glas vpijočega v puščavi, in tista doba je že	bJ odgovarjaia intencijam Koerberjevim. Ce prišla z vsemi svojimi nasledki.
Kakšen je danes položaj na Koroškem, to vemo V6i in protestirali smo tudi že ... . Toda, ali naj ostane pri tem ?
Rojaki ! Ako nam je težki položaj koroških Slovencev jasen, in ako vemo, da pred vsem potrebujejo narodne inteligence,
Ali ti novinarski sleparji sleparijo tudi Tudi v podrobnosti se ne morem spuščati, to pot svojo »civilizireno« Evropo.	ker niBem imel pred sabo partiture, da, niti
Narod srbski jim je odgovoril. Kakor libreta. Poročam Vam torej na kratko le o navlašč se mu je nudila divna prilika za to. j splošnem utisu, Kateri je napravila na me in Te dni je slavil narod srbski stoletnico ve- j— v kolikor sem mogel govoriti z nekate-like revolucije srbske. Kralj se je odpeljal z rimi strokovnjaki — tudi na iste, opera »Pe-velikim spremstvom, civilnih in vojaških do- . tar Svačidc.
stojanstvenikov v Topolo, kier je bilo veliko slavje v proslavo stoletnice vatajenjenja srbske svobode in obnovljenja srbske države. V Topoli je narod na ganljiv način dajal izraza hvaležnosti svoji na junaških činih prednikov za svobodo naroda srbskega. Osobito pa se je spominjal junaškega vodje, deda sedanjega
Priznati se mora brez laskanja, da tiči v mladem skladatelju Josipu Mandiću, ksr je pokazal svojo prvo opero, velik glasbeni talent. Iz priprostih narodnih motivov ustvaril nam je opero, katera je ednotno in tako originalno izvedena, da se, vkljub izposojenim motivom, česar skladatelj ne prikriva, sme
kralja. Istotako impozantne bo bile ovacije,	govoriti o originalnem delu. Priprosti narodni
ki jih je narod priredil kralju Petru na njega	1 motivi, ki se vijejo skozi vso opero, prezen-
povratku iz Topole v Beligrad. Narod je	tirajo se nam v tako gosposki obleki, da se
veličanstveno odgovoril na neslano demon-	jih ne upamo pozdravljati kakor stare znance,
stracijo takozvane »civilizirane« Evrope proti	A ne le originalnost in fantazijo v razvijanju kralju Petru. Poslaniki vlasti so bežali iz nam sicer znanih motivov nam je priznavati Belegagrada, da se izognejo vsprejemu na na tej operi, priznavati moramo mlademu
kraljevskem dvoru ; narod pa se je v množicah zbral okolo kralja in mu v viharnih klicih manifestoval svojo udanost, svojo Iju-
skladatelju tudi, da nas je uprav presenetil fč svojo orkestralno instrumentacijo. Kaj takega nismo vajeni od naših komponistov,
bežen in svojo zvestobo. Ves Beligrad je bil katerim je m-ogo več let. Vidi se, da ee je v trobojnicah, a na večer je bilo vse mesto mladi skladatelj temeljito bavil s kontra-razsvetljeno... A v tej luči kazala Ee je tudi 1 punktom. Kakor radi pa priznavamo gosp. velika laž, češ, da sta potrta narod in kralj, skladatelju omenjene vrline, moramo resnici ker so gg. zastopniki vlasti bežali iz Belega- na ljubo konstatirati, ter smo osvedočeni, da grada. Narod je slavil Bvojega kralja in se nam en tega ne vzame za zlo, marveč, da
hvaležno spominjal junakov, ki bo mu pri-
to on eam čuti — da pevski del opere ne
borili svobodo in vspostavili državo. To je stoji na višini orkestralnega dela.
bil odgovor naroda srbskega svojim in sovražnikom Slovanstva... !
Dnevne novice.
vendar groze z razpuščenjem, je to dokaz, da je dr. Koerber tisti, kateremu prihaja vroče.
Nadškof dr. Kohn.
Proti temu visokemu cerkvenemu do-neodpustljiv naroden greh je če jim ne po- 8tojanstveniku vihra že dlje časa vihar ogor-magamo, da si vzgoje narodnega razumni- -QDja med vernifci ;n med nižim svečeništvom štva. Ta je edna najnujnejših in najvaž-1 nadikofije 0l0muške. Hude zatožbe so prilia-nejših nalog, ki nam jo narekuje narodno čutstvo.
Vse naše interpelac je meče vlada v koš
in naše proteste pozablja hitro; narodni naraščaj pa, katerega lahko v kratki dobi
Vidi se, da se skladatelj s petjem in z vodstvom pevskih zborov ni imel prilike baviti, vsled česar stavi na pevce, na škodo skupnega vspeha opere, tako visoke zahteve, da je treba za dobro izvajanje te opere pev-Imenovaoje t davčni stroki. Davkar cev z izrednim obsegom glasovnega materi-Ivan Rebula je imenovan glavnim dav- jala, s katerim dandanes, žalibog, večina karjem za službeno obsežje finančnega ravna- pevcev ne razpolaga. Na tem nesoglasju mej teijstva v Trstu.	orkestralno in mej vokalno izvedbo v operi
Opera »Petar Svadh-« v Ljubljani. trplf kakor omenjeno, skupen efekt. Seveda Predvčerajšnjim se je pela v Ljubljani opera ta hiba ni nikakor hiba glasbene zmožnosti, »Petar Svačič«, uglasbena od našega mla- ampak le hiba izvirajoča iz pomanjkanja dega someščana Josipa Mandica, prvikrat, praktičnega ocenjevanja človeškega glasov-Poročali smo o vspehu na podlagi doposla- »ega materijala, katera hiba se gotovo ne nega nam telefoničnega poročila na kratko P°oovi več. Še ena hiba se je pokazala na že v včerajšnji številki. Danes smo pa pre- «P*ri >Petar Svačić«, ki tudi ne manjša jeli iz Ljubljane obljubljeno nam oceno opere, glasbene vrednosti kompozicije kakor take, Prej nego isto priobčimo, popraviti nam je a ki kvari kolikor toliko efekt opere m ta nekatere pogreške, ki so se urinile našemu je, da imajo solisti predolge pavze, mej ka-' stenografu, kateri je sprejemal telefonično po- terimi ni nikakega saj mimičnega dejanja, rogjjQ	vsled česar pridejo pevci v mučne pozicije,
Iz telefoničnega poročila je izpuščeno, katsre ne vedo kako primerno izpolniti. Ali da je bil baritonist Angeli po odpevanem adi se, da za to zadeva ne mal del krivde prologu zvan dvakrat na oder. Nadalje je libreto, kateri se sicer lepo čita, a kat»ri ne popraviti telefonično poročilo v smislu, da je daje skladatelju radi kratkih stavkov iziaža-bil skladatelj v drugo zvan na oder po pr- joSih skoraj vsaki novo misel, prilike m časa, vem dejanju, ki se končuje z velikim meša- da razvije muzikalno idejo drugače, nego s nim bojnim zborom in ne po drugem deja- tem, da mora pustiti preveč prevladovati
godbo nad petjem, katero stopi tako nekako v ozadje. Tudi te hibe goap. skladatelj v drugi operi, katero nam gotovo poda, ne ponovi več, ker cenimo preveč njegovo ne le glasbeno, nego tudi splošno nadarjenost, da bi mogli dvomiti o stalnem napredovanju in izkoriščanju skušenj, pridobljenih s prvim svojim delom.
Gospod Jo3ip Mandic je izrazita umetniška narava ter se mu vidi, da ima sposobnost in energično voljo napredovati. To
nju. Popraviti je končno telefonično poročilo v smislu, da se je zel<5 dopadala arija kralja (ne kraljice^ koncem opere (Ja se nadah moji će Hrvati itd.), katero je tenor OrželBki pel z občutkom, da so sploh vsi umetniki bili na svojem mestu, da je primadona Ska-lova, kakor običajno, briljirala se svojim simpatičnim glasom. Omeniti je še, da je bilo tudi več Tržačanov na predstavi.
Po končani operi se je razvila živahna zabava v restavraciji »Narodnega domač, kier so se izrekle mnoge navdušene napit- ^*ja pogumnega nastopa pred javnost z
___»:;_ _ i__i___:_ J^I--
jale v svet proti njemu, ki so ga kazale v
luSi nasilnika, proganjalca, sebičneža, trdo-
srčneža in tudi kršitelja spovedniške tajnosti.
Ljudstva se je polastilo veliko vznemirjenje.
Slednjič se je morala tudi av. Stolica zani-vzgo imo koroškim Slovencem, bi bil živ, matJ y% Btvar> Dr. Kohn je moral v Rim,
realen protest, s katerim bi morala računati vsaka vlada !
V tem prepričanju mora vsaki Slovenec z veseljem pozdraviti v Gradcu zasnovani stalni komite, ki si je postavil nalogo, da obrača pozjrn >§t v prid koroškim Slovencem in da. trkajoč na slovenska, slovanska srca, pomaga zbirati »narodni sklad za koroške vi-sokošolce«. Iz tega sklada naj bi se podpirali koroški pravniki, tehniki, agronomi itd. in drugi nadarjeci dijaki, ki b® zavežejo, da se nastanijo med koroškimi Slovenci in da l*od<» tam delovali za narodno stvar.
Čuje s«, da je započeta akcija našla odmeva tudi na Dunaju, kjer se snuje ednak komite. Želeti bi bilo, da bi tudi drugi Slo-venc. posnemali Graške rodoljube. Ako stori vsak svojo narodno dolžnost v tem oziru, tedaj bomo že v petih letih lahko videli lepe vspehe svojega delovanja. A zdaj vsi na krov. vsi na delo! Geslo vsakega Slovenca bodi: »Na meje!*
kjer se mudi še sedaj. A zdi se, d« bo se stvari začele sukati jako neugodno za nadškofa, kajti »Pozor« javlja, da nadškofijski kapitelj v Olomucu je dobil nalog iz Rima, naj za časa odsotneat: nadškofa izvoli iz svoje srede administratorja nadškofiji. Če ta vest odgovarja resnici, potem bi bilo to znamenje, da ie Rim našel pritožbe proti nadškofu opravičenimi.
)faro4 srbski je odgovorit
Brzojavna poročila v raznih, neeških, madjarskih in drugih slavofobskih listih bo kvasila te dni o hudi potrtosti, ki da je zavladala v Belemgradu vsled odpotovanja zastopnikov tujih vlaBti. Će bi verjeli tem poročilom razn h novinarskih šmokov, morali bi misliti, da je bilo oa pravoslavnega leta dan v prestolnici srbski tako žalostno, kakor na kakem pokopališču... a kralj Peter v položaju človeka, ki mu je obupati.
nic«, od katerih omenjamo napitnico gosp Blehveis-a v imenu intendance mlademu skladatelju, napitnico poslednjega intendanci se zahvalo, da je poslednja vzela pod svoje okrilje njegovo opero, napitnico g. državnega poslanca Vekoslava Spinčića Btarišem, ki so vzgojili mladega umetnika in posebno gospej materi, katara mu je dala prva navodila v glasbi, napitnico g. dra. Mandica, očeta skladateljevega, kapelniku Benišku in vsemu pevskemu osobju, ki je s požrtvovalnostjo pripomoglo k vspehu in slednjič napitnico g. Vatroslava Holza obmejnim Slovencem, ki prinašajo iz svojih poljan, t. j. iz periferije, svoje življenje in navdušenost v mesto ljubljansko.
Sedaj pa prepuščamo besedo našemu muzikaličoemu referentu iz * Ljubljane glede glasbene vrednosti opere same, dočim je naš prvi poročevalec opisoval le zunanji vspeh opere in zunanje pojave, ki so spremljali ta vspeh. Ta referent nam je pisal včeraj :
Ne pričakujte od mene bogsigavedi kakega strokovnjaškega poročila o nori in prvi operi g. Josipa Mandica, ker zato nieem imel zadosti in primernega časa (moral sem pisati po noži, da dobite pismo še dan*>s zjutraj, kakor ste želeli) in tudi radi tega ne, ker si na podlagi le enkratnega poslušanja opere in še to na premijeri, ne morem vstvariti popolne Bodbe o vrlinah in hibah glasbe.
večjim glasbenim delom.
Kar se tiče izvajanja in insceniranja opere, mora se pač priznati, da so od kapelnika in režiserja naprej do zadnjih pevcev vsi uložili vse svoje moči, da je opera vspela.
Vrlemu umetniku našemu gospodu Josipu Mandleu na njegovem sijajnem vspehu o priliki uprizoritve opere : »Petar SvaČić« kličemo: »Živele!
Tržaško narodno žanstvo.
Neljuba pomota. Včeraj zjutraj je slovenski delavec B. potegnil v enem slovenskih delavskih društev podporo za malo dni, katere je bil bolan. Zadovoljen, da je zopet sposoben za delo, je šel po ulici stare mitnice proti sv. Jakobu. Ko je pa prišel v ul. »Scalinata«, ga je dohitel neki človek ter ga povabil na pogovor z nekim »gospodom«. Naš B., je šel z rečenim človekom na trg stare mitnice, kjer ju je pričakoval še en »prijatelj«. Tu sta oba nepoisnanca pozvala B. a naj gre žnjimu na redarstveno postajo v zagato »Del Moro«. B. se je pokoril. Tam je bil zaslišan, a ko se je redarstvo prepričilo, da je B. nedolžen, ga je nemudoma izpustilo. Redarstvo išče namreč nekega uzmoviča, ki da je zelo podoben B-u. B. se je obrnil do enega naših poročevalcev s praŠDjo, naj -v listu ostro obsodimo to lahkomišljeno aretiranje.
Mi pa, da-si priznamo, da je vsakomur nep ijttno, ako ga je redarstvo vstavilo na ulici ter ga tiralo i*a redarstveni urad — umejemo z druge strani ta dogodek z ozirom na veliko tatvin, ki se jih dogaja sedaj in ki pra v z ročaj o redarBtvu polno skrbi. Priporočamo pa redarstvu naj eventuelne aretirance nemudoma izpraša in jih, ako se nedolžni, izpusti, da ne bo kdo trpel po nedolžnem zraven moralne tudi gmotno škodo.
I o zopet eo slučaj zastrupljen j a po dotiki s suhimi kožami moramo beležiti. 52-• etni delavec Fran Nesič je bil uslužben v neki trgovini s kožami. Na manipulaciji s kožami se je zastrupil in so ga moral prenesti v bolnišnico. Njegovo stanje je jako nevarno. Slavnemu mag stratu in vsem onim, katerim je poverjena skrb za javno zdravje, kličemo, da ne zadošča, ako se izdajajo primerne odredbe, ampak skrbeti se mora tudi
—	in, ako treba tudi z največo strogostjo — <ia ee te odredbe — izvršujejo od onih, katerim so naložene. To vendar ne gre, da bi javne oblasti ostajale indiferentne vspričo po-navljajtčiL se slučajev, ki pravijo, da je gotova vrata delavcev trpinov na svojem delu skoro tako v nevarnosti za svoje zdravje in življenje, kakor na bojnem polju v krvavi bitki. Kri je dragocen sok, brez razlike, ali je po žiiah po mogočnega gospoda, ali pa si-romsšaega delavca, in tudi življenje delavčevo je neDadomesten zaklad. Izlasti za delavčevo je dolžnost skrbeti, ker v njegovi zdravi i< ki »o edini njegovi ekzistenčni pogoj'. Storite torej svojo delžnost, kdor je poklican v to !
* #
Od kompetentne osebe smo prejeli, gledč ten zastrupljenj, sledeči dcp s: Vranieni prisad, ki nastaja po zastrupljenju s kožami, je namreč neka jakc nalezljiva bolezen goveje živine, provzročena po posebnem mikrobu, sličnem malej palčići, imenovanem bacillus anthracis, čegar trosi (seme) se nahajajo tudi v kožah govede, ki je vsled te bolezni crknola. Da-si se mora povsod po zakanu te mrhe nedotasnene takoj zagrebati, vtihotipljajo vendar mnogokrat brezvestneži ali nevedneži take okužene kože med ostale zdrave kože.
—	Če
se ubogi težaki pri prenašanju teh kož slučajno na takej okuženej koži odrgnejo ali opraskajo (navadno na roki ali na vratu) vcepijo si to bolezen in kmalu razvije se mala črna oteklina, ki v par dnevih umori človeka, ako se jo pravo-
> ne izž^e. Tu v Trstu imamo vsako ieto 6 do 10 Blučajev vraniČnega prisada, katere se posreči navadno vsi reš ti, ako s.> pršli v pravem času.
Na adreso škofijskega ordinarijata t Trstu. Is Istre smo prejeli od veleugledne strani :
Se nedavno temu se je pisalo, da vlada nezadovoljnost med svečeniki v tržtški ško-liji radi protekcije, ki jo uživajo izve9tni Benjamini od strani cerkvene oblasti. K98 je to. In kako tudi ne bi ? ! Saj se dogaja, da se na izpražnjeae župnije imenujejo prosi-telji, ki imajo na vesti — simonjo ! To je, <lobili sj, ker so kaj dali! V prvi letošnji šievi ki »Naše Sloge« v Pulju navedenih je več imenovanj. In mej temi je tudi takov slučaj, poznan javnosti in morda tudi škofijskemu ordinarijatu.
Tako je danes v naši škofiji. Onim, ki bi ee morali zanimati za stvar, poslužimo lahko z natančnejimi podatki. V prosloiti so se delali v tem obziru kratki računi. Akti na ordinarijatu od leta 18'.»9 bi mogli posve ločiti to.
/upnik v Senožečah ponesrečil. G.
Na »e Okorn — 77-leten starček — se je vozil v četrtek v Sinadole na pogreb nekega utonclega dečka. Med potjo pa se je eplašil konj. Župnik je padel iz voza in se je o tem p<»škodoval na glavi tako hudo, da je obležal v nezavesti.
»Slovensko planinsko društvo« je dobilo ravnokar svojo najnovejo podružnico v Idriji. Na zbcrovanju dne 11. t. m. so odobrili predložena pravila in izvolili začasen odbor.
Podobarjem t opozorjeuje. V Celju je takoj oddati podobarsko obrt, ebstoječo že na i 30 let. Oddaja se radi starosti lastnika. Slovenski p dobarji, ki bi hoteli prevzeti to obrt, naj se oVnejo do »Slovenskega obrtnega društva v Celju«.
Pevsko društvo »Slava? pri Sv. M. Magdaleni Spodnji priredi v deneljo doe 7. itsbruvarja avojo pustno veselico s petjem, godbo, igro, in plesom ; program se objavi pravočasno.
Delavske organizacije tržaške prirede svoj ples v soboto dne 23. t. m. v gledališču »Politeama Roasettic.
Trgovsko izobraževalno društvo v Trstu vabi svoje člane na današnje predavanje II. tečaj, ki se prične (kakor navadno) ob 4. uri in pol popoludne v prostorih »SI. Čitalnice«. Predavalo se bo o trgovskem računstvu, kar je jako važno za naš stan. — Prosi se, da se pride toSno — ker se pouk prične točno ob naznanjeni uri. (Prvi tečaj pa prične ob 3. uri in pol).
Za nove vojašnice v Trstu. Te dni je bilo na magistratu posvetovanje, katerega se je udeležilo tudi več odposlancev vojaških oalastnij. Namen posvetovanju je bil, da se odobre nekatere spremembe, ki jih zahteva ministerstvo na načrt za gradbo novih vojašnic. S tem so završene vse priprave za rešenje tega za mesto jako važnega vprašanja, kajti eedaj ee je nadejat', da se na mestu, kjer stoje sedaj velika vojašnica, skladišča in kadetska šola, v nekoliko letih pojavi nov lep del mesta.
Društvo za zavarovanje goveje živine v Sv. Križu bo imelo v ntdeljo dne 24. t. m. svoj VI. redni občni zbor v prostorih g. Ivana Košuta ob 3. uri popoludne s sledečim dnevnem redom : 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3 Poročilo blagajnika. 4. Volitev novega cdbora. Na obilno udeležbo uljudno vabi
odbor.
Za prvi slovenski trgovski ples v
Mariboru, ki se bo vršil dne 7. svečana t. 1., delajo se velike priprave. Ni čuda torej, da se občinstvo tudi živahno zanima zanj. Kakor je posneti iz poročil, pridejo na ta doslej go tovo najlepši slovenski ples v Mariboru razaa odposlanstva iz več trgov in mest na Štajer skem : da, celo iz Kranjske nam je obljubljena udeležba od atrani gg. trgovcev. Isto-tako se zanimajo za ta ples tudi na najjuž nejši slovenski poBtojaoki, v Trstu. Nekateri gg. vabljenci, ki so se opravičili, ker ne morejo priti, doposlali so nam znatne svote, za kar se jim tu zahvaljujemo naprisrčnejše. — Ča?t jim, ki umevajo in vedo ceniti pomen trgovsk. drjŠLva na germanski meji ! Ali s tem so tudi pripomogli, da se v najbližnji bodočnosti ustanovi »Trgovsko in obrtno društvo«.
Marljivi pripravljalni odsek trgovskega plesa se ni ustrašil ne dela ne truda in tudi ne ogromnih stroškov, samo da bo v stanu nuditi cenj. udeiežnikom kaj izbornega in hkratu pokazati moč trdne volje za prospeh in procvit naroinegi trgovskega stanu. Naj bi zato vsi Darodojaki sledili klicu zasnovanega »Slov. trg. kluoa«, ki se z veliko požrtvovalnostjo trud', da obuja narodno zavest tudi v ponemčurjenem trgovskem stanu na Štajerskem. Pokažite Slovenci, da Vam je ies mari za pridobitev narodnega trgovstva in udeležite se mnogoštevilno na dan 7. svečana t. 1. prvega slovenskega trgovskega plesa v mariborskem »Narodnem domu«.
Za »Božićnico« nabrala gospica Lota Gregoričeva v Skednju. G. Josip Berdon z družbo 1 K 50 st.
Po 1 K : Sancin Iv. Kotal, N. N., Sanci n Iv. Toč, Sancin Miha Toč, Šumaa Fi\, Sancin Tomaž, Sancin Peter Bjeka, Oblak Jos., Gerk, Flego Lovro, štor Josip, Sancin Gabrijel.
Po 60 st. : Fiego Iv., Fiego Iv. Lazar. — Po 40 st. : Purič Iv., Perič M., Fonda Iv., Godina Just, Purič Mat., Sancin Ivan, Sancin Jak., Fano B., Sigmund Iv., N. N., Sancin K udro, G adi na Iv. Ban, Sancin Iv. Bjeka, Fonda Lovro, Fiego Luka, Sigmuod Iv., Godina Jos. Pinč č, Flego Vinko, Sancin Iv., Godina Jak., Godina Iv.. Kar.ž C., Flego I., Godina Alojzij. — Po 30 st.: San cin Drag., Sancin Miha, Pegan Fr., Siu^a Iv., Sancin Tercanje. — Po 20 st. : Purič Jo3ip. Stok Jos., Novel Anton, \Verk Ivan, \\'erk Silv., Flego Jos., Godiua Jak., Cer-kvenik Fr., Merlak A nt., Sancin Jak., Keba Iv., Miklavee Iv., Saaoin Rud., Sancin Ant., Godina Miha, Sancin Maks,, Žagar Job., Ko-bau Just, Sancin Pet. Kotal, Godina Jak., N. N. — Po 10 et. : Merlak Ant., Sanoin Lovro, Flego Iv., Hren, \Verk Karol, šu-j man Jos., Baki, Sanein Iv., Celigoj Jo?. Go dina And., Sancin Iv. Verbič. Skupaj : 31 K 10 Bt.
»Akad. teh n. društvo Triglav« v
Gradcu priredi svoje 4. redno občno zborovanje v društvenih prostorih, v sredo, dne 20. jan. ob 8. uri zvečer in sicer b sledečim vsporedom :
1. Čitanje zapisnika zadnjega zborovanja. 2. Čitanje zapisnika br. dr. »Slovenije«.
Dunajska borza ob 2. uri popol. :
3. Poročilo upraviteljevo. 4. Poročilo odbo-
rovo. 5. S učajnosti.	i . ...
K	J	Državni dolg v papirju
»Lujte in strmite!« Na ljubljanski j „ „ v srebru
cestni železnici poganja nemštvo najbujnejše Avstrijska renta v zlatu^ ^ cvetove. Vse notranje uradovanje je nemško. Av^t. investicijska renta 3*/,•/„
Predstojniki so Nemci. Uslužbenci, odvisni Ogrska renta v zlatu 4°/»
i ...	■ „ „ v kronali 4°/B
od njib, postajajo nemčurji. Narodnost slovenska jim je deveta briga. Ali bo slovenska Ljubljana mirno gledala v svoji sredi ponemčevanje domačih ljudij ? !
To ni naše, ni »Edinost«, ki piše tako, ampak »Slovenski narod« je, ki poroča in mi smo le ponatisnili.
Prodaja starega železničnega materijala. C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu javlja , da prodaja stari materijal, k; se nahaja v magazinih v Podgorju (v Istr ) in v Spljetu (v Dalmaciji). Podrobneji po-
včeraj	daut^
100.65	lOO.To
100.60	100.65
120.50	120.55
100.70	100.70
93.20	93.20
118.85	118 90
99.20	99.15
91.10	91.15
1610.—	1613.—
678.75	677.75
239 60	239 55
117.121/3	117.12 V*
23.43	33:43
19.04 l/a	19.04
95.30	95.35
11.32	11 32
„ renta 3'/» Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mnrk 20 mark 20 frankov 10 i tal. lir Cesarski cekini
Parižka in londonska borza.
Pariz. (Sklep.) — francozka renta J'7.77, 5° 0 italijatska renta 102.60, španski exterieur 86.7;"» akcije otomanske banke 591.—.
Pariz. (Sklep.) Avstrijske državne železnice 7.23, Lombardi —.— unificirana turška renta 87 55, menjice na London 251.65, avstrijska zlata renta I 102 70, ogrska 4°/0 zlata renta 101.—, Liinderbant j .i • i i	, .	.. . r , .	| —.—, turške srečke 120.—, parižka banka —.—,
datki glede prodaje, pogoji in formulan za italija'n:,ke m.ridijonalne akcije 727.-, akcije Rio
ponudbe se dobivajo na c. kr. ravnateljstvu Tinto 12.60. Neprav lna.
ponudbe se dobivajo na c. kr. ravnateljstvu v Trstu. Pravilno seatavljene ponudbe z nad-
Neprav
London. (Sklep) Konsolidiran dolg 8715/lfl.
*	J p	Lombardi 3»/-, srebro 275/,c špa iska renta 86 —, ita-
pisom «Ponudba za nakup starega materijala« njanaka renta l01r'/„, tržni diskont 33s, menjice n«
morajo biti adresovane najdalje do 30. janu- Dunaju —.-, dohodki banke 60.000, izplačila banke
varja t. 1. ob 12. uri o poludne na c. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu. — Kdor je vložil ponudbo, ima pravico biti navzoč na komisijonalnem odpiranju ponudeb dne 30. januvarja t. 1. ob 3. uri popoludne. Ponudbe, ki bi došle po določenem roku, ali
—.— Mirna.
Tržna poročila 16. januvarja. Budimpešta. Plenica za april Iv 7.88 do 7.89, za oktober od 7.67 do 7.6S. Kž za april K 6.65 do 6.64, za maj —.— do —.—. Oves za april K 5.52 do 5.53, za maj Iv —.— do —.—. Koruza za maj K 5.27 do 5.28.
Pšenica: ponudbe srednje; povpraševanje : Prodaja 22.000 met. st. vzdržano.
omejeno, mirno
ki ne bi bile sestavljene, kakor zahtevano, se	Druga žita nespremenjeno. — Vreme : megla
ne bodo jemale V obzir.	Ha vre. (Sklep.) Kava Santos good ave-
_ ,J , . . _ . ,	rage za tek. mesec po 50 kg 4ti-— frk, za marc
Redarstveni komisar — okraden !	4^5 frk. Mimo.
Nobenemu ni ljubo, če mu je kdo kaj od	Hamb nesel
j u r g. (Sklep pop.) Kava Santos gool ml proti njegovi volji. AH 8. je okraden i	^J^JŽ^Z^^
on, ki spada v četo čuvarjev imetja drugih, vadina loco 34.37, navadna reelna 38.41, navadna ie to dvakrat neprijetno! Poleg škode, ki jo dobra
J	.i	li	Hamburg. (Sklep.) Sladkor za januvar lb.lO,
trpi, se tu pa tam kakov zlobnež malce na- zft februvar 16.25, za marc 1645, za maj 16.75, za
smeha na njegov račun. Tako se je zgodilo avgust 17.15, za oktober 17.50. Stanov. (Vreme
nekemu redarstvenema komisarju v Trstu. ' ^ ' Lon d o n. Sladkor iz repe surov S\<10 Sli,
Dobil je novo deklo ▼ hišo, ki pa je Java 9.03— Sh. Mirno.
napravila vso čast pregovoru: nova metla	Sladkor, tuzemaki. Centrifugalpile, promptno
' T	. , rri l * i j - j -	K 64.50 do 65.75. za september Iv —.— do —
rada pometa! Takoj naslednjega dne je po- j jan._avg. 64.50 do 65 75, ConcassJ in Melispilf
metla par čevliev in nekaj perila v — svoio promptno K 67.30 do 67 80, za sept. K —.— do
..	j. ..	,	jan.-avg. 67.30 do 67.80.
in sob.co, nekov gospodinjim predpasnik New-York. (Otvorenje). Kava Rio za bo lo5e
pa — na se ! Na to pa je g. redarstveni ko dobave. Trdno; 10 in 5 st. zvišanja.
. ■	,	Pariz. Rž za tekoči mesec 15.—, rž za fe-
nrsar - zvest svojemu poklicu — pomel po- bruar 15._ za marec-april 15.15, za marec-junij-
15.25 (mirno). — Pšenica za tekoči mesec 21.35.
za februvar 21.25, za marec-april 21.45, za ma-
razjedal srce rec-junij 21.39, (stnnov.) — Moka za tekoči me-
oo i ^	r L-	i - i\r	in	sec 29.65, za februvar 29.35, za marec-april
32 letnemu Luki Durante iz Martina Franca a™lQ za ' marec-junij 29.05 (stanov.). - Repično
v Italiji. Ubogi Luka je bil uverjen, da ga olje za tekoči mesec 50.50, za februvar 50.50, za x	i -	i-i marec-april 50.50, za maj-avgust 50.50 (mirno.)
rjegova žena vara z nekim pomorskim ka-	tekoči mesec 43.-, za februvar 43.25, za
petanom. Mogoče, da ga je res varala, a marec-april 43.50, za maj - avgust 43— (mlačno.) —
x .	a	• \t i - i -i t i Sladkor surov 88° uso nov 21*/.---22.-- (stano/.) bel
mogoče tudi, da gani. V endar je bil Luka za tekoči meaec 24.62*/, za februvar 25.12\s (mimoj,
popo'noma prepričan, da ga je. Na podlagi tega za maj-avgust 26.12' za okt.-jau. 26.75 - rafiniran, prepričanja je Luka zvoji ženi zagrozil
metalko iz hiše v zapore ! Črv ljubosumnosti je
ee
smrtjo. Žena je šla vsa prestrašena na policijo ter tam uradniku povedala vso stvar.
Trgovina se zaklanimi prešiči.
r, , . . , . , . ...	Vcerai je bilo pripeljamn na nas trg 36
Uradnik ie takoj poslal po ljubosumnega	ti J - - j i i • „
J &	presičev. Kupčija je se vedno slaln, in ho je
Luko ter ga djal pod ključ v ulico Tigor,	prav malo prodalo. Zaloge eo ša vedno ua-
kjer bo morda revež ozdravel od svoje, zarei	polnjene. Cena prvi vrsti Iv 104.—, slabši pa
težke bolesni.
Povožena. — Včeraj okolu poludne je š a o-lelna Bruna Fonda — stanujoča v ulici Torre bianca št. 5. — v družbi druga, komaj 7 letne deklice preko ulice Carradori. A ravno ko ste bili deklici na križišču ulice Torre bianca in ulice Carradori, je prišel proti njima voz z dvema konjema. Starejša deklica je brzo odskočila a malo Bruno so konji podrli ter šli preko nje. Koje voznite — 41 I. Jakob Pagnacco iz Vr lele št. 333. — zapazil, kaj se godi, je takoj vstavil konja ter vzdignil deklico, ki je bila že skoraj pod kolesom.
Na to so pristopili razni mimoidoči ljudje, kateri so nesli dekl co na zdravniško postajo, kjer je zdravnik kon9tatoval, da je bila revici zdrobljena kost v desni nogi. — Zdravnik jej je obvezal nogo ter potem od- | redil, da so jo prenesli v bolnišnico.
Pol ure pozneje se je pa zglasil na po 1 ciji voznik Pagnacco ter je izjavil, da on ni popolnoma nč kriv na dogodivši se nesreči, ker da je počasi vozil. Deklic pa ni mrgel O-
videti, ker ste prišli pred konje ed strani -
nasprotnej <iui, na kateri je stal on, in pa ker *ti deklici jako mali.
od K 88.— naprej.
Velik dohod sitovij za možke in
ženske obleke same novosti.
Bogat izbor
drobnarij za krojače
Naslednik FR. HITTY
Alojzij Galperti
TRST
Barriera vecchia 13.
Borzna poročila dne Ki. januvarja. Tržaška borza.
Francija
italijanski bankovci K 95.15—95.40. Nemčija K, 117.19—117.40. nemški bankovci K J 17.10—117.40, avstrijska ednotna renta K 100.55—100.85, ogrska kronska renta K 9H.10—99.40, italijanska renta K 10 J.85—102.30, kreditne akcije K «77.00—6S0.OO, državne železnice K 671.00—674.00, Lombardi K 83.00-85.-—, IJojdove akcije K 750 00—760.00. — Srečke: Tisa" K 326.-330 —, Kredit K 464.— do 472.—, Bodenkredit 1880 K 293.-297.—, Bo-denkredit 1889 K 28j.—28i».—, Turške K 132 — do 134.—. Srbeke 2% —.— do —.—.
Tovarna pohištva
Aleksander Levi Minzi
ulica Tesa št. 52. A.
(v lKfltui hiSi.)
ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje).
Cen«, da se ni bati nikake konkarenc«.
Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih.
Ilnatrovan cenik brezplačno ln frank *o
ZOBOZDRAVNIK <|
Mi Med Dr. Makso Brillant ►
v TRSTU	►
ulica S. Antonio it. 9. H. nadstr. i
Izvršuje zadelanje z emajlem. |wrcelan«B ^ srehrom in zlatom.	^
I/deluje posamezne umetne zobore kakor ^ tudi eelo zobovji1.	J
ORDINIRA od i>.—12 predp.. 3.-5. popol ►
MMHMMMMXMKHHKXXX
Veliki krah.!
»« -York in London nista prizanašala
niti evropski celini ter je bila velika tovarna s rebrn ine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu pla-čilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakemu sledeče predmete le proti temu, da se
mi povrne gld. 6.60 in sicer: ♦i komadov najfinejših namiznih nožev
s pristno angleško klinjo; H komadov amerikanskih pat. srebrnih
Tilie iz enega komada ; 6 komadov amerikanskih pat. srebrnih
jedilnih žlic; 12 kom amerikanskih pat. srebrnih
kavnih žlic : 1 komad amerikanska patent srebrna zajema I nb-a za juho :
1	komad amerikanska patent srebrna zajemalniea /.» mleko:
(> kom. ang. Viktoria « aše za podklado
2	kom. efektnih namiznih svečnikov ; 1 komad cedilnik za čaj :
1 kom najlin. sipainice za sladkor. 42 komadov skupaj samo gld. 6.GO.
Vseh teh predmetov je popred stalo gld. 4'J ter jili je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6.60. Amerikansko patent srebro je zkozi in zkoz bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let. za kar se garantuje. V najboljši dokaz da le-ta inserat ne temelji na
nikakšni slepariji
zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago vSeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne prilike, da si omisli to krasno gar-e posebno rikladna kot prekrasno
svatbeno in priložnostno darilo
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo: Dobiva se edino le v
Svoji k svojim!
M. AITE
ul
velika zaloga z manifakturnim blagom
Nuova St. 36 vogal ul. Lazzaro, s podružnico ul. S Lazzaro 5t.
5.
?i dovoljuje obvestiti -davno občinstvo in >voje cenjene odjemalce, da je jako pomnožila svojo zalogo kakor tudi povečala pros ore s tem. da je ustanovila zgoraj omenjeno podružnico zato, da more v polni meri zadostiti v-^m zahtevam cenj. odjemalcev.
V obeh prodajalnirah dobiva se razno Mago I »olj še kakovosti in najmodernejše iz prvih tovain, posebno pa snovi za mo«ke in ženske obleke, srajce, ovratnike, < vratnice, tu je velikanski izbor platnenega in bombažnega blaga, prtov in prtičev, ter vsake vrste perila bodi od bombaža, ali platna. Veliki izbor vsakovrstnih odej. kakor tudi koitre lastnega izdelka. Pletenike, svilenim*, raznovrstni okraski za šivilje in kitničarke. Velikanski izbor snovij za narodne in cesarske zastave in narodnih trakov za društvene znake.
Sprejema naročbe za moške ohleke to meri. katere izvrši najtočneje in najnatančneje po cenah, da se ne baji konkurence.
Kupljen*« blago, katero slučajno ne či ugajalo *e zamenja, ali pa se vrne tudi denar brez nikakili zadržkov.
Nosknsali za se prepričati !
potniki v Ameriko!
^^ CUNABD LINE ^^
K ocesijorcvano društvo 2a kraljestva in dežele, zastopane na državnem zboru.
prevaža potnike naravnost
iz Trsta v Novi-York
z brzi m parobrodem „AURANIA" z 12C0 mesti III. razreda in z 300 salon-mesti II. razreda b kabinami in z brzim parobrodom ..CARPATHIA ' z 2000 m(Bt; III. razieda in z 400 salon meeti II. razreda s kabinami.
Umetna gnojila!
Najboljša umetna gnojila za p lje leljstvo kakor: rudn;nski, kostni superfo?t^t in kalijeva sol, se dobiva na debelo v zalogi Konsumnega društva Kicmanje
nizke cene.
>
7
i >
> >
V I. zagrebškem vojaško-pripravljalnem zavodu (šola in internat) Berislavičeva ulica štev. 12. se začenja 1. marca t. 1. 7 mesečni
letni glavni tečaj
za one mladenče, koji žele zadobiti pravico za jednoletnega prostovoljca.
Program brezplačen.
I
l <
< < < < (
O Cena potne karte za vožnjo, O hrano z vinom in vso postrežbo
§ III. razred, za
iz trsti t novhork
osebo 180 K
Odhod iz Trsta
O O o
o
TRST. - Via Giacinto Gallina št. 6. - TRST
Pozor!
Prodajam po jako nizkih cenah spece-r-jsko-jedilno blago iz prvih tovarn in sicer Ilirske testenine Žnideršič & Valenćič, nadalje napol tansie in tržaške testenine prvo vrste in vsake velikosti, s točno postrežbe na dom. Na deželo pošiljam po poštnem povzetju od 5 klg. naprej.
Proti takojšnemu plačilu 2°/0 odbitek.
Priporočam se udani
Josip Lui 11. TRST. - Via Giacinto Gallina št. 6. - TRST.
»CARPATHIA« 2. februv. 1904.	»AURANIA« 16. februv. 1904.
Natančneja razjašnjenja, vozne biljete. cene. prevoze v druge postranske luke in železniške postaje iz Nova-Yorka v notranja mesta Zjedinjenih držav Severne Amerike daje in preskrbljuje
Avstrijski domači fflavni zastop Schroder & C.o - Trst
Via Carlo Ghega štv. 8, I. nadstr.
Naslov za brzojave: SCHRODERCO - TRST.
Izdava jo se tudi za iste parnike vozni bileti za Palermo, Nnpoli, Algir in Gibraltar. Potniki naj se z glasijo pravočasno in precej pismeno ali brzojavno za
vozne biljete !
A. HIRSCHBEKu - a
£x po rtu i hiši amer. pat. srebrnega blasra
na Dunaju 113 Rembrandstrasse 19.
Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali če s znesek naprej vpošlje.
Čistilni prašek za njo 10 kr.
Pri-tno le z zraven natisnjeno varstveno V,
znamko zdrava kovina, i	^ f*^
Izvleček iz pohvalnih pisem :
Bil *<'iu « pcwilj«tvijo krasne carmture jako zadovoljen. O t o u B a r t u s c h. c. in kr. stotnik v 27. jK^phlku.
Ljubljana, pat. srebrno pamituro setu jako zadovoljen.
T o lii a i R o 7. a n c, dekan v Maribor u. K<r je Vaša garnitura v gospodi®jstvu jako koristna, prosim, da tui pošljete *e jedu...	Št. Pavel i>ri Prel*»ldu.
Dr Kamilo Bohm. okrožni in tovarniški zdravnik.
%

Tovarna sodov.
Tovarna vstakovrstne posode spadajoče v sodar-sko stroko nahajajoča se v ulici Luigi Ricci štev. 4. (prej Vicolo Cieco), do sedaj last gosp. Antona Baretto, se z prvim januvarjem 1904., razširi in bo nosila naslov : Anton Baretto in drug. Ostane pa tudi na dalje pod direktnim vodstvom gospoda A Baretto, kateri si je našel druga, le z namenom, da se podjetje razširi.
Ta tvrdka izdeluje tudi sode po francoskem sistemu,
ter se toplo priporoča vsem narodnim krogom.
> >
395 komadov samo gld 1.85.
1 krasna ura s 24 urniui tekom s posrebrneuo. verižico ; 1 krasna spila za kravate se aimili biseri 1 prstan s ponarej. kamnom za možke ali ženske :
1	garnitura gumbov za manšete, srajco in ovratnik, jamčeno iz o doublii zlata ; 6 žepnih rut iz pristnega platna; 1 krasna pisalna oprava iz niklja 1 lepo toiletno ogledalo z etvijem in lepim glavnikom ; 1 lepo dišeče toiletno milo: 1 beležnica; 12 komadov umetnih slik najznamenitejših mož sedanjega časa 72 pisalnih peres in še 2'JU različnih komadov, koj, so v hiši koristni.
Pošilja po povzetju ali predplačilu.
H. Spingarn, Krakov 43.
Kdor vzame 2 ovitka, vdobi po vrhu en 11 oz -
2	rezili, ako se vzame več ovitkoov se priloži v*^ kemu po en tak nož.
Za to kar ne ugaja. se denar takoj vrne.
Ostanke združenih tovarn konjskih pl.iščev sem blaščen prodajati jaz za polovico cene. Ponujam tutl.it debele in trpežne
zimske konjske plašče
izvrstne kakovosti, tople, volnene in mehke z barvanim robom, ki se jili more rabit: tudi kol odejo ter -o • jaki ^L^ nizki ceni. Sivi volneni zimski konjski plašči vrsta A i3oXI7°K K 4.— ; vrsta 1». kakovosti K 5.— : vr>ta < double, volneni plašči za gosposko I5oX-00 najti:,, kakovosti K 7.50 komad. N'aslov : Jf. Knndhakiii. Dunaj IX., Berggasse 3, pri tleh.
N O I ofo rOlČO slovenska zalojra in tovarna lldJOldl C j Od pohištva Andreja Jug v Trstl, ulica S. Lucia 21. izadej tribunala) priporoča vsake vrste solidno izdelanega, svetlo ali temno po-1 Iti ranega poišhtva.
Najboljši in najpopolnejši
glasovirji (pianini)
se vkupijo najceneje proti takojšnemu plačilu ali na mecene oboke (tndi na deželo) nepo-sedno tovanarj u
HENRIK BREMITZ-u
c. kr. dvornem založnikr glasovirjev ipianinov) v TRSTU. Borzni trg it. 9.
Svetovna razstava v Parizu 1903. naj v ji je odlikovanje Avstro-Ogw8k* za glx*ovirje.
Na prodaj

Svoji k svojim!
Zlatar
DRAGOTIN VEKJET
(C. Vecchiet). TRST. — Corso štv. 47. — TRST.
Priporoča svojo prodajalnico zlatanine, srebrnine in žepnih ur. — Sprejema naročbe, poprave srebrnih in zlatih predmetov ter poprave žepnih ur.
Kupuje staro zlato in srebro.	Cene zmerne.
K K K
K »
K K
Češko gosje perje do ceni!
5 kg.: novo sku-bljeno K 9 .Go, ® bolj.se K. 12.—, beli mehki puh, skubljeno Iv
30. — , K 36.—. Pošilja se franko pO povzetju. Zamena ali povrnitev dovoljena proti povrnitvi poštnih stroškov.
Benedickt Sachsel. Lobes 183.
[M.ita Plzen. ČVSko.
Trgovina mešanega biaga
se odda v najem v nekem vtč,em trgu na notranjskem proti realiziranju vsega l>!aga pod ugodnimi pogoji. .Trgovina je ena najstarejših v trgu, daleč na okolo p znana in vedno obiskovana.
Natančneje pove iz prijaznosti ugruva lista »Edinost« v Trstu.
Svoji k svojim ! <;
je hiša v I>utovljali stev. ^»7., katera je pripravna za bivanje ali pa za trgovino. Za ceno obrniti se na gospodinjo Lucija Skok.
Varstvena znamka: SIDRO.
LINEMENTI. CAPSGICOMP.
iz Richterjeve lekarne v Pragi
pripozn&no izvrstno, bolečine blažeče morilo i dobiva se po
80 Btot., 1.40 K in po 2 K po vseh lekarnah.
Pri vkupovanju tega povsod pr-Ijubijenega domaČega zdravila na se pazi edino le na originalni stekleni ce v zavitkih z našo var gtveno znamko „SIDRO" z Richterjeve lekarne in le tedaj je gotovo, da se sprejme originalni izdelek.
fficlteriera leiana pri Jlaiem leni ? Prsa
Z. Ellzabetlna vilo« 6.
AA
Stanje IraniM ylog:
17 milijonov kron
Rezervni zaklad:
nad 400.000 kron
Mestna hranilnica ljubljanska
na Mestnem trgu zraven rotovža
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8 do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4°/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od. vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zara-čunila vlagateljem.
Za varnost vlog; jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev.
Denarne vloav se sprejemaj« tudi po pošti in potom e. kr. poštne hranilnice. Posoja se na zemljišča po 43 4° „ na leto. Z obre trni vred pa plača vsak dolžnik toliko na znašajo obresti in to odplačilo ravno 5w/0 izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg kapital, da poplača v (i^ in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj moia plačevati na leto 6°/0 izposojenega kapitala.
Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje, in sicer po 4l/,% do 5%
*
Plesni odsek
bralnega društva pri Sv. Ivanu vabi slavno občinstvo na plesne vaje, ki se bodo vršile vsako nedeljo in praznik v dvorani »Narodnega Doma« pri Sv. Ivanu.
Svirala bo Sv. Ivanska tjodba. Vstopnina za možke 60 stot., ženske 40 stot. Za obilno udeležbo se priporoča
Plesni odsek.
Ali Sie
TRST - Ul. Farneto 8. ■ TRST
priporoča svojo zalogo jestvin, kolo nijalij, vsakovrstnega olja, najfineje-testenine po jako nizkik cenah, na-dajle moko, žito, kavo, sladkon.
Razpošilja blago tudi na deželo
bodisi na drobno ali debelo.
«
Cenike na zahtevo franko .