t I C-
'
S! t: p i"


Naivečji slovenski dnevnik v THmienih državah
VeUa z* vse leto * • . $6 00
Za pol leta	$3 00
Za New York celo leto .	$7.00
Za iaoxenMtvo celo leto	$7.00
lisi slovenskih .delavcev v Ameriki.
TELEFON: C0RTLANDT 2876
I The i
i
L
iargest Soteoiu Dafly L thfs Uwted States.
baaed wery day except Sundays L« and legal Holidays 75,000 Readers«.
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3,1879.
NO. 30. — ŠTEV. 30.
TELEFON: COBTLANDT 2876.
NEW YORK, SATURDAY, FEBRUARY, 5, 1927. — SOBOTA, 5. FEBUARJA 1927.
VOLUME XXXV. — LETNIK XXXV.
AMERIŠKA INTERVENCIJA V
KITAJSKIH ZADEVAH
Nadaljne ameriške bc jne ladje in čete bodo odposlane na Kitajsko: — Washington je ignoriral proteste dr. Sze-ja, kitajskega poslanika. — Namerava sodelovati z angleškim kabinetom. — Vojna stranka v angleškem kabinetu ostro kritizirana. — Briand o Kitajski.
Mehiška vlada je prepovedala vse
.Angleški kabinet in delovanje sovjfetov.
privatne maše. Angleški kabinet se j e
WASHINGTGON, D. C., 4. febr. — Ameriška vlada je pošlala včeraj ojačenja naravnost v Sang-haj, ker zre z vznemirjenjem na položaj na Kitajskem. Petrolejski tender Pecos je zapustil Cavito, mornariško postajo na Filipinih, z 250 mornariškimi vojaki na krovu, da odide v Sanghaj, kjer se že nahaja močno brodovje, a prmalo čet za v izkrcal-ne svrhe. I
Transportni parnik Chaumont z 1 200 mornari ski mi vojaki na krovu je odplul včeraj iz San Diega v Cavito, in tri nadaljne križarke so odšle iz Kanalskega ozemlja proti Honolulu, z zapečatinimi povelji, naj vozijo naprej proti Sanghaju.
Dr. Alfred Sze, tukajšnji poslanik kitajske vlade, se je oglasil včeraj v državnem departmentu, da že tretjič v teku enega tedna protestira proti odpo-šiljatvi ameriških bojnih ladij v kitajsko vodovje. Naprosil je nadalje za odpoklic že tam nahaja-jočih bojnih ladij tfer obljubil vse varstvo za Ame-rikance. Njegov protest pa je zadel na gluha ušesa. Namignili so mu, da morajo Združene države zavarovati svoje državljane, dokler ne bo ustanovljena na Kitajskem stabilna vlada. Razventega so mu povedali, da temelje predlogi ameriške vlade na prepogoju, da dovoli Kitajska Amerikan-cem vsa varnost in da se vzdrži politiko odprtih vrat za ameriške trgovce. Sedanja tendenca kitajske revolucije pa je, da se popolnoma prežene Ame-rikance in druge inozemce.
Ob istem času pa se je izvedelo iz avtoritativnega jcerkev v M vira, da so se Združene države konečno odločile1 ( eprav J sodelovati z Anglijo glede zavarovanja inozemcev, da pa bodo samostojno nastopile glede diplomatic-nih pogajanj.
PARIZ, Francija, 4. febr. — Politiko Francije glede Kitajske je obrazložil včeraj zunanji minister;
Mehiška vlada je prepovedal;^ duhovnikom pri* vatne maše, razven če so registrirani. 43 vsta-šev naprosilo za amnestijo. — Velik lov na osumljene.
lotil preiskave sovjetskih delavnosti. — London je cul, da se bliža prekinjenje odnosa jev z Rusijo radi Kitajske.
LOXDOX, Anplija, 4. febr. — V svojih razpravah plode kitaj---skopa položaja niso člani kabineti EXICO CITY, Mehika. 4. feb. te> kot ugotavlja prezrli bolj-Generalni pravdni k Ortega je iz- ševiških uplivov, o katerih se dal včeraj formalne odredbe, so- domneva, da podpirajo kantonsko plašno s katerimi opravljaio lah- vlado v njenem protianpleškem ko katoliški duhovniki versko »tališču. Včeraj zvečer so v sled te-službo v kapelah in privatnih sta- krožila poročila, da namerava novanjih le v slučaju, da so spre- razveljaviti anpleško-ruski trgov jeli vladne verske regulacije, ki dogovor. Čeprav ni mogoče vključujejo registriranje pri ob- dobiti niti zanikanja, niti potrdi-einskih oblastih. Celo takrat pa Ia tozadevnih vesti v avtoritativ-velja služba božja le za člane dru- kropih, je vendar znano, da zine ter služabnike. so bili mogočni- vplivi neprestano Registriranje pri občinskih o- na delu s svojim pritiskom na vla-blastih je ena glavnih spornih <lo,' naj pregine svoje trgovske in točk v sedanjem verskem položa- diplomatične odnošaje z Rusijo.
Velik kravat v nemškem parlamentu.
Nemški monarhisti s o povzročili, velik kraval v državnem zboru. — Grof Westarp je izjavil, da vztrajajo pri svo-
0JAČENJE SUKAŠKE POSTAVE
Kongresnik Sproul namerava Volsteadovo postavo tako poostriti, da bo slična strogi prohibicijski postavi v Kansasu. — Razprave o mediciniskeni žganju. — Vsak kršilec osemnajstega amend-menta naj bi cdsedel zaporno kazen.
resnik
ju v Mehiki, kajti cerkev je zavzela stališče, da bi sprejem registracije pomenjal sprejem mehiške vlade mesto papeža kot vrhovno avtoriteto v zadevah, ki spadajo pod izključno jurisdikeijo cerkve.
Delavski dnevnik Sol je objavil v torek obris povelja generalnega pravdnika. List pravi, da hočejo razni duhovniki, kljub opoziciji episkopata, sprejeti verske postave ter se registrirati, a uradniki episkopata so zsyiikali, da obstaja kako nesoglasje med duhovniki ter trdili, da bodo ostali neomajni v svoji opoziciji proti*postavam, o katerih so prepričani ( da je njih kouečni namen zdrobiti katoliško Mehiki.
epra
Tekom zadnjih par dni so vladni prcclstavitelji neprespano obsojali rus,ke svetovalce Evgena Chena, ki ni hotel podpisati angleških predlogov. V nekem ugotovilu jo izjavil včeraj minister za notranje zadeve, Sir William Hicks: — Xesreeno in precej čudno jes
da se obrača protitujski odpor ki- otrokom spoštovanje do preteklo tajskih nacijonalistov v glavnem sti narocia
WASHINGTON, D. C., 4. febr. - Kong________
___Sproul iz Kansasa je predlagal amendment k Voi-
jih konečntfTsteadoyi Postavi, ki bi vseboval doiočbe kot jih i-
ma državna prohibicijska postava v Kansasu.
Sproul je rekel, da kansaška postava resnično prepoveduje, česar pa manjka zvezni postavi. Pri stavil pa je, da bosta Antisalonska liga in general Andrews, prohibicijski car, najbrž nasprotovala tej predlogi (menda iz strahu, da bi resnična pro-hibicija proizvedla preobrat v ljudskem mnenju).
— Prohibicija, — je rekel Sproul, ko je razla gal svojo predlogo, — je kot avtmobil brez zavor na sirmen griču. Iti mora naprej ali pa zdrčati nazaj. Mi ne moremo stati, kjer stojimi sedaj. Zagovorniki suhaške stvari so vložili razne predloge, ko jih namen je zdrčati nazaj. Jaz pa predlagam, da gremo naprej. Prepričan sem, cia sem sestavil predlogo, potom katere bi prohibicija resnično prepovedovala.
Na temelju Sproulovega predloga bi bila prepo vedana prodaja ali posest upijančljivih pijač v me dicinske svrhe. Kazni za kršenje prohibicijske postave bi bile bolj določene in zaporna kazen bi vedno sledila obsodbi.
Izdelovanje ali posest opojnih pijač
Vladni program omenja Veliko preteklost'.
BEIULX, Xemeija. 4. febr. — Do burnih prizorov je prišlo včeraj v državnem zboru, ko je grof Westarp, voditelj nacijonalistov. napadel program novega koalicijskega ministrstva, v katerem so naeijonalisti močno zastopani.
V odgovor na izjavo državnega kancelarja Marx a, da se je obvezala državna vlada vzdržati wei-marsko ustavo nemške republike, je izjavil Westarp, da vztrajajo naeijonalisti na svojem menarhi-stičnem stališču.
Svojih principov in programa-tičnih eiljev niso opustili in tudi ne nameravajo storiti tega. in vse. kar so storili pri svojem vstopu v kabinet, so bili le potrebni pogoji za praktično sodelovanje.
Dostavil je, da bo njegova stranka pazila, da se bo vcepilo
proti Angležem. Skoro gotovo je„ _ Aktivna obramba wcimarske stanovanilh aH r!r,k; kil,, " da je za to v. glavnem odgovorna ustave ^ „e izk,jllfujo p01,aj. dT'!-. 7 § "^f0 nePOS^'no
v privatnih
sovjetska Vlada.	!ČWija velike preteklosti Nemčijo.
M. Amen-, kolonijalni minister, Preteklost z njenimi simboli je je rekel včeraj v nekem govoru, treba spoštovati, — se je plašilo^ je mogla priti zavrnitev angle- v pragramnem Kovom, vsled čeških pogojev od strani kantonske gar ^ strinja vlada Hindenburga vlade le potom uplivov drugih sil v tej točki z grofom Westarpom. v ozadju, — sil. ki se ne brigajo Razvntega je vsebovala vladna za kitajsko blagostanje, pač pa za j7jaVa celo vrsto lepih obljub. Ta-je potekel komaj en dan>svetovno revolllc.ijo ter Ulličenje ko naj bi se naprimer prekinilo izza časa, ko je objavil vojni de- augleSkcga impcrija.
partment. da bo ntidena amnesti-j ,, ,. .	v	, _ _ .. Celi svet
ja vsem vstasem. ki se bodo udali . „	.	.11	n. 1 1	iti
pleska propaganda moskovskih	go izvcilbo dekreta i>reusednikij brezpogojno pred desetim februar- . . , . . . Tr. , ,	. .
1 r .„ ,	agitatorpev bo eden predmetov, s	von Hindenburga glede nepo^tav-
jem. je ze prieela objava roditi sa-' t . . .	. .	, .	.	.
^	d ' ' T« I'.-	katerimi se bo pečala poslanska	nega rekrutiranja. Obljubljajo.
' . '	,, , , .;zbor«iea, ko se z« prihodnji teden da se bo zmanjšalo nezaposlenost
„	. \ poroellih na vojaške oblasti)	.	.	..	. . . ... .
D	1	1	. 1	.	,	I	' . .	, .	izopet sestala. — so glasno z Daily m da se bo izboljšalo razmere z;i
Driana pred senatno komisijo za zunanie zadeve, 'v Guadalajan se glasi, da je na- . . .	.. ... .	.. . ,.
,	iti	,	J	' j	•	iMail. ki trdi, da so sklonili neka- delavce. Odobrilo se bo washing-
ko je rekel, da je to politika trdnega miru". Bri-TT, ^ bir "zaveden' ? vsta jo°" Iteri konscrvat
ivni člani dvigniti tonski dogr-vor glede oseinnrnega
and je nadalje rekel, da je bil potom iste politike in j^mexk'O '<Mehika' t 'feb.! p'™™11^ (h\ istega stalisča ohranjen mir v iztočni Evropi in da El Universal jeo bjavil uredniški ške cmLsarjt' lz f<
zvezr-. Reichsnehrja z raznimi po-obsegajoča proti-an- litičnimi organizacijami ter stro-
Podkomitej, katerega je imenoval včeraj komi-tej za pota in sredstva, da sestavi nadomestilo za Andrewsov načrt glede rezdelitve medicin, žganja potom napol vladne korporacije, je imel svojo prvo sejo. Nadomestna predloga bo vsebovala tri glavne določbe, kojih ena se bo tikala konservaciie in koncentracije sedanjih zalog, dočim naj bi dru ga omejila število distilerij, katere bi avtoriziraii, da izdelujejo žganje za bodočnost. Tretja pa bi
Vklj.?čevala reSutacije, da se vzdrži cene na primerni višini.
Vojaška vzgoja v Rusiji.
30 se izboljšali odpošaji z Italijo.
Vedno je bila odkritosrčna želja francoske vlade, da se vzdrži vsakega kršenja integritete Kitajske.. Francija je pripravljena pomagati kitajski neodvisnosti, ter zagotoviti Kitajski blagre prostosti, katere uživajo moderni narodi. Prepričan je, da bodo kitajske oblasti v okrajih, nad katerimi i-majo kontrolo, zmožne uveljaviti potrebne odredbe, da preprečijo oškodovanje življenj in lastnine onih, ki so po pravici tam in imajo pravico zahtevati tako varstvo.
Do sedanjega časa ni izgubila Francija ničesar vsled svoje politike, ki je čuječa, a miroljubna.
Z južno Kitajsko ima Francija dolgo mejo in nevtralna politika napram Kantončanom uživa podporo obeh zbornic parlamenta. Jasno je, da bi vsako drugo drugo stališče vzbudilo opozicijo, kajti interesi Francije na Daljnem Iztoku se nagibajo proti stvari neodvisnosti. Francozi so v bistvu ma-lo vznemirjeni glede svojih kolonij v Indokini.
Prodaja strupenega
žganje kot umor.
AXXAPOU8, Md., 4. febr.
Črno suženjstvo v New Orleansu.
NEW ORLEANS, La., 4. feb.
V Mao land zakonodaji je vložil I P° temelJiti Preiskavi od strani včeraj delegat Ilieks iz Washing-!a^entov ličnega departmenta, 'on okraja prdiogo. ki doK»ča, naj<*e Je ^otovil°< <*a obstaja Se ved-se označi prodajo ali izdelovanje'110	črncev ob Missis-
»»	rekl- »ceraj so bile dvignje-
ne obtožbe, proti Webb Belno in John Alfcrdu iz Anita okraja, La. na temelju obdolžit ve, da sta odvedla in zftsažnjila pet črncev.
Pričakuje »p tudi razkritja glede peonaže v Lousiani in tozadevni dokazi se že nahajajo v rokah eznega okrajnega pravdnika.
strupenega žganja za umor po dragem redu, če je bila s tem jk>v-zročena smrt kakega človeka.
Predlogo je odobrila Antisalonska liga. Proti pri m eae vanju strupa od strani vlade tekom danatn-riranja alkohola pa nimajo seve-ti« 3»rohibk-iioni«ti ničesar.
članek, v katerem se zavzema za zatrtje radikalizma med delavci in za uveljavljenje sistema, ki bi zavaroval tako kapital kot delo.
Nadalje izjavlja, da je radikali-zem izpremenil preje tako živahno mesto Vera Cruz v sorazmerno nezaposleno mesto.
— Poulična železniška služba je
se požene bojjsevi-	delovnega dno, seveda po tlpo^o- |etarske
dežele. Tajnik	jem, da store islo nadaljne zapad- pričakovanemu
za notranje zadeve, se dostavlja,	ne države.	'stičnih sil se l
posveča največjo pozornost komunističnim delavnostim v Angliji.
MOSKVA, Husija. 4. februarja. Da bo mogočo braniti uspehe pro-
Zeppelin za polet v polarne pokrajine.
Imenovanje novega poslanika.
MOSKVA. Rusija. 3. februarja, bila prekinjena in kompanija je, Valerijan Dolgalevski. ki je bil do izplačala svoje uslužbence, — pra-|pred kratkim poslanik na Šved-vi Universal. — Terminal Cora-' tAni k;i imMim,
Skrajno zadolženim poljedelcem Jdaj Haprej y ^ vi5jjh ^^ ^ obljublja vlada cenene krerljte. | jaške |)redlnete r-f>nei bodo re_
Glede zunanje politike se izjav- fivrfi razwi|t|.„a tri In<Wf.e y lja, da se jo bo vodilo naprej na ; lctllih taboriž-ih. k j<M. botjf, ilneli temelju medsebojnega razumeva- j vojagj£e vai>
nja.	j ------------------
Komunisti so stavili pozneje v polagalo le z večino dveh glasov, državnem zboru predlog, naj sto j Cb istem času. ko je podal koa-pi Nemčija iz Lige narodov. j licijski kabinet v državnem zboru Centristični finančni minister svojo programsko izjavo.
KIOA. I -»etska, 4. februaria revolucije proti vedno n,. ii,,.„ 1	, „
1.....\JT. ilugo Kekener, ravnatelj Zej
pelinske družbe, j«* pripravi jej, staviti 11 a« razpolago leningrajski družbi zračno ladjo za pol«-" v polarne jir krajine. — soglasne > poročilom sovjetske a gen t ure.
napadu kapitali-»o poučevalo od se-
Zopet razorjcževalna
konference.
pany, ki je v enem letu izgubila 100.000 pezov, je prekinila delo; 36 hidravtičnih dvigal je nezaposlenih.
— Nebeno drugo mesto republike ni toliko trpelo vsled radikalizma kot Vera Cruz. Kapital je izginil, in delavstvo je zapustilo mesto. Vzgled Terminal Company je tipičen.
Bančni rop.
LOUISVILLE. Kv.. 3. febr.
skeni. je bil imenovan poslanikom v Tokio na mestu Koppa. ki je bil prideljen zunanjemu uradu.
Dc-Igalevski prihaja iz Kijeva ter je študiral na vseučilišču v Toulouse. Leta 1023 je bil komisar za pošto in brzojav.
Kohler je zapreti! vsled govora grofa Westarpa s svojo resignaci-jo. če se '.le bo pojasnilo gotovih namigavanj v tem govoru.
Demokrat je. socijalisti in komunisti so stavili predlog neza-
WAS11 IXCJTO.Y. f). <\. -1 oimeli Soglasno z objavo državne*.
febr. a de-
junkerji iz iztočnega |>olanskega okraja sestanek, na katerem se je sklenilo nadaljni roparski pohod ; na žepe naroda potom zvišanja varstvene carine na žito. kar bi seveda pomenjalo podraženje kru-
Štiri žrtve umora.
WHITTLER. Cal., 3. febr. — George Hassell. ki je pred kratkim priznal, da je izvršil devet umorov, in ki je spoznan krivini, je
Štirje maskirani bandit! so napad-j priznal sedaj štiri nadaljne urno-li včeraj Market Exchange banko re ter označil mesto, kjer počivajo žrtve v neki kleti. Štiri okost-
na iztočni Jefferson St. ter odnesli pete s plenom, ki je znašal nekako $8000.
Odrezal ljubici nos.
ŠTETI X, Nemčia. 4. februarja. Da odvadi svojo ljubico koketirati je odrezal Martin Richter de-klici konec nosu. On je sedaj seveda zaprt,* a poročiti se z tleklico, kakorhitro bo oproščen in bo ona zopet zdrava.
njake, ene ženske in treh otrok, so potegnili iz dotične kleti. Pred desetimi leti je živel skupaj z umorjeno žensko.
P O
Z
O K !
upanja in novo ministrstvo je raz-ha.
partmenta se bodo Združene države zavzele za omejitev oboroževanj na konferenci, ki s«- bo pričela 21. marca v Ženevi. Ta konferenca bo seveda prav tako neuspešno potekla kot vse dosedanje.
Danes smo knjige Vodnikove
dražbe razposlali vsem, ki so jih naročili.
Uprava Glas Naroda.
Seznam
e
To je sesnam, ki pokaže, koliko ameriškega aH kanadskega denarja nam je treba poalafi, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodici v dinarjih ali lirah. Podatki •o veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu,
Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudb« ugajala, posebno As, ako boste vpofttevali svojo korist in naio zanesljivo ter točno postrežbo.
	Dinarji			Lire	
Din. .	eoo ...	. | « 46	Lir ..	.... 100 .....	.. $ 5.00
Din. .	... 1,000 ...	. | 18.60	Lir ..	.... 200 ....	. . $ 9.70
Din. .	... 2,500 ...	. $ 46*20	Lir	____ 300 ____	.. $14.25
Din. .	... 6,000 ...	. $ 68.00	Lir ..	____ 500 ____	.. $23.25
Din. .	... 10,000 ...	. $163.00	Lir ..	.... 1000 ....	.. $45.50
Sa	poiUjatve, U pt	p—Si Jo DwaUltrf Dinarjev att pa Dvstlsoi JAt			
4oro2JaJemo poaebea n					
	kasfla pa kad	M ptaaa		as v isHislIisi	lasa tar
FRANK
82 Cortlandt Street
Posebni podatki«
Pristojbina n teptati!* xtterfikrh dolarje* v Jugoslaviji fai Italiji mafia kaker Ml :ra |SS. ali sesak 79 trn-; ed 925. 93M. pa *
Sa veils svsto »e pk
BANK
NntVorbN.*.
__
_
. . - ■;.••'"» ' i.".' _______
_______
}
GLAS NARODA
(8LOVXNH DAILY)
Owned and Published by ' PLOXSMIO PUBLISHING COMPANX I'A Corporation)
Frank Sakaar, president.	Louia Boaodik, fr«OMr«r.
Place of btuiaeM of the corporation and addreaaea of above offiocn: 62 Cortlandt fit, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
"GLAS NAEODA' "Voice of the People"
Issued Every Day Except Sundays and Holidays.
fa eeto leto velja tie* ma Amerike
in Kanada________$6.00
%a pol leta ______$3.00
Ea četrt lata______%1J0
Za New York ea eela leiq $7J00
Za pol leta________$930
Za inozemstvo ea eela lata. —$7.00 Za pol leta-------$3.50
Subscription Yearly $6.00.
Adverttaement on Agreement. 'Glas Naroda" iehaja vsaki dan ievzemii nedelj (n prašnike*.
DopM brea podpisa in osebnosti ae ne priobču je jo. Denar naj m blagovoli poiiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročni-fcer, proeimo, da m nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje
najdemo naslovnika.
je imel človek v svojem stanovanju, temneč davka je nio tih je bilo zlasti mnopo šip in ral plačati.	uličnih svretilk. Veter je povzročil
Dohodninski davek je skoro vsepovsod splošno uvp-	yei'Ja •>ozara • V
* 1	1	asfalta in v tovarni za sita. Obe
l javljen. Pred kratkim je bil v Italiji uveden davek na sta izgoreli <lo tal. Dvorni park je -amce.	i popolnoma optistošen. istotako tu-
Iz Tibeta prihaja poročilo o najnovejšem čudnemidi Kalime?da»- ki J> posebno iz-
lavkl	■ izstavljen vetru, ter To|x-ider.
v	j Na Terazijah je vihar porušil
V centralrio-azijskem Tibetu nna poglavitno besedo' Dalai lama, ki je najvišji verski in politični poglavar svojih podanikov.
Ke r ui imel zadnje čase dovolj dohodkov, je razpisai davek na dolge nosove.
Vsak Tibetanec, ki ima malo predolg nos, mora plačati toliko in toliko v državno blagajno. Baje še mu je to dobro obneslo.
Stavimo, da bi svojo blagajno, s tem davkom takoj napolnil, ako bi imel v sedanjem času komando nad Ko-vertovimi pristaši.
Tako dolgih nosov nima liihče kot jih imajo oni se daj, ko se je Koverta tako nenadoma in tako po francosko posebno ukrenilo. nosIoviL
dva kioska. Rečni promet med Beopradcm in Zemunom je bil u-stavljen. Telefonske in brzojavne zveze so lia mnogih krajih pretr prane.
Gripa v Jugoslaviji.
Pretresljiva zgodba.
Xemec Hans Heinz K vers je znani pisee grozanskili stori j. Pravijo, da pretirava, da se take reči kot jih piše on, ne morejo zgoditi in tla je vse skupaj le plr*i bolne domišljije.
Xe vem. kaj bi rekel. Toda pc podatkih, ki mi jih je poslal moj prijatelj Jože i/. .Most pri Ljublja-
Nova obleka za bolniške strežnice.
mSLA8 NABODA", 82 Cortlandt Street, Nevr York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876•
'€HUWr si] žsff IcOUL_____
- v ^	JSmrt Slovenke v Bosni.
Dne 14. januarja jo umrla v Kladnju nika srezk manjko
Na letnem zborovanju glavnega odbora K. S. K. J. je na Dravskem polju in zapustila
QUALITY IN QUANTITY
ni. sem tudi ja/. sklenil nekaj na-Ministrstvo za narodno zdravje'pisati po Evers« vem uzorcu. Xe-je od svojih organov iz vse države kaj strašnega. toda globoko re-.-prejelo poročila o gibanju epide- ^ ničnega obenem, mi gripe. Po došllh poročilih, se ^ V pisani družbi. v navzočnosti epidemija sicer počasi, a trajno radovednih in senzacije željnih širi. Doslej se je najmanj razširi- dam so hoteli kavalirji drug drn-jla v Sloveniji. Ministrstvo je na gega prekositi s svojimi doživlja-obmejnih postajah in pristaniščih jj in pripovedovanjem.
da se širjenje Beseda je nanesla na vojno in „ /
epidemije po možnosti prepreči. n:, njene posledice. Pripovedovali
so doživljaje, ki so bili tak«
r
Novice iz Jugoslavije
traš-
Sneg v Gorskem kotaru.	ni. «1« s<> damam stopile vlasulje
Kakor poročajo iz Ogulina. je kvišku in so si začele v duhu izbi-v Gorskem kotaru padlo v zadnjih rati najkoražnejše spremljevalce dneh mnogo snega. Med Lokvami JK,t P™ti domu. revolverjem izsilil pot pot skozi in Fužinami leži sne- pol metra Ko s<> -strahote nekoliko po-oličinstvo in začel bežati j)o Gaje- vis0]{0 vendar železniški promet legle. w j«1 nnel pogovor o čude-l v I>osni soproga zvanič- vi ulici proti Zrinjevcu. Za njm je (|0si„j nj bil prekinjen. Na liški moderne znanosti ezke bolnice Jnlijana Do- JliT<1l stražnik Mato Obradovič in .)r0{rj je me(i Vrhovinami in Ogu-' Nekdo je pripovedoval, da , rodom od »Sv. Lovrenca ;1,1ekateri poguninejši moški. Na jlnom mešani vlak obtičal v snegu, vojnemu veteranu, kateremu je
glavni tajnik umestno poudarjal, da je treba v prvi vrsti dva novorojenčka. Vsa slovenska
'kolonija in vse uradništvo jo je spremilo na njeni zadnji poti. Ob
aVra
kontrole Vet j ko Si košek.
\
Senzacij onalen banditskl dogo dek v zagrebški banki.
21. januarja zvečer nekoliko pred C. uro se je pripetil v neki zagrebški banki nenavaden roparski napad.
Nekoliko pred 6. uro z. '*«' -r je prišel v poslovni prostor Mednarodne banke, ki ima svoj" poslopje na vogalu Nikoličeve in Gajeve nlice, vojaško oblečen čIoa k. kij je izročil enemu izmed uradnikov pismo za Mednarodno banko. Pismo je nameščenec odne-vi -z blagajniških prostorov v sobo ravna-
moglo hoditi.
To je bila "quantity".
O "quality" se pa vrhovni zdravnik sedaj prepričuje.
Ta "quality" najbrž ni v nobenem oziru •'Al".
gledati na kakovost, hc pa na število članov. Rekel je: — Poglavitno, kar moramo imeti pred očmi, je, če je projektivni elan zdrav in čil in če je v zmislu pravil Jednole upravičen biti sprejet ali ne. Ako bomo pazljivi, koga bomo sprejeli v Jednoto, je obstanek Jednote zagotovljen in podlaga Jednote bo ostala trdna in nerazružljiva. V pivi vrsti je treba gledati na ••quality", potem pa šele na "quantity".
Gospod predsednik K. S. K. J. se rad balia, kako je Jednota pod njegovim vodstvom napredovala glede članstva.
Res je pridobila tekom njegovega uradovanja par tisoč članov, ki so bili skoro vsi rekrutirani v masah tekom takozvanih katoliških shodov, ki so se vršili po raznih večjih slovenskih naselbinah v Ameriki.
Z raznimi obljubami so zbobnali ljudi v dvorano in»
po " stroko vnjaških" govorih gospoda predsednika se jrjtelja banke Polaka. v tem času
pričelo sprejemanje v masah . Pristopnine ni bilo no-|so bi!i P™otni samo uradniki in i_____ xt	i	• i t i . i	- t t uradnice. Vojak se je vsedel za
bene. JSavzoci zdravnik ie kandidata le liazuiiai pogle- • l4 , -	. i- o
"	'' 1 " mizo. medtem ko je ravnatelj Po-
dal, in sprejeto je bilo brez posebne razlike vse, kar je uak čital v drugi sobi pismo, ki
i se je glasilo :
j "'Prosim, izvolite brez pomišljanja pripraviti pol milijona dinarjev v paketu tako, da jaz vi-idiin. Nikar ne mislite poslužiti se | kake lokavosti. ker bo najmanjša j kretnja vaše roke nevarna za vaše življenje in bi jaz potem ne čuval niti vas niti sebe. Izročite mi ta denar ter me spremite iz banke v avtomobil, iz katerepra se lahko pc čisto kratki vožnji vr-VVall Streetu disi Fordovo premoženje. Na vsak na jnote To je radi moje varnosti..
čin bi ga bil rad deležen.	; Ali ste razumeli? Imam 50 patro-
Te dni je neka družba ponudila Henrvju Fordu ti-'Aov sebi! S ^tovanjem Ar-v ....	. . ...	. .	..	gidij T. Stanfon".
soc milijonov dolarjev, ce bi ,]o sprejel v kompamjo. j pismo -e bH pisano s STinJ.ni.
Ford se je zastopniku družbe pomilovalno nesme- i kom. Ko je ravnatelj Polak preči-?inil ter ga uljudno, toda odločno spremil do vrat.	pal pismo, je iz svoje sobe odšel v
Baje se je v zadnjih treh mesecih že tretjič zgodi- Ma^ajnižke prostore in ko je u-, , .*	;	srledal vojaka, se je vrnil, tia te
lo, da je Ford zavrnil to velikansko ponudbo.	lefonira na policijo.
Bosedaj se je domnevalo, da ima Amerika enega sa-j Naenkrat je vojak zaklical: mega bilijonarja in da je to John D. Rockefeller.	iip se(laj? Xe bom r>akal do1"
Rockefeller je neznansko bogat, toda po mnenju listih, ki imajo vpogled v njegove denarne vire in zaklade, je še precej daleč od bilijona.
Henry Ford je resnični bilijonar. Na grobo so precenili, da razpolaga najmanj z dvema tisočema milijonov.
On ni bilijonar v špekulativnih delnicah in bondih, ampak ima par tisoč milijonov v gotovini.
Do tega se ni prikopal potom kake priviligirane pozicije, potom tarifnega, zemljiškega, železniškega ali kakega drugega monopola, pač pa v javni in prosti kon kurenci na polju avtomobilne industrije.
Nobene moderne sanje, nobene starodavne bajke-niso nikdar niti izdaleka naličile tej realnosti Henry Forda.
Zrijevcu je srečal razbojnika bol- y !TOmoč je bila poslana Se ena granata odtrira!:; obe nnjrt. n; niški uslužbenec .Josip Volčanšek. j0komotoiva ter je vlak potem lah- vili tako dovršena umetna stopala ki je zagrabil njegovo roko. ko je ko nada|jeval vožnjo. Meti Vrh o- z gležnjem, baš hotel streljati. Prihitela sta vimmii j„ Jesenicami je odprtem grobu se je poslovil od j dva redarja, nakar se je posrečilo sne<,„ nje starešina tukajšnje finančne vreči razbojnika na tla in ga zve-
zati-	■ Influenca v Zagrebu.
Zločin je v vsem uiestu izzval . „ u	,ia ;„
J	i Iz Zagreba poročajo, da se in-
senzacijo.
j - ■ ~ . -j-f-kj fluenca naglo širi in da je na tej
40 cm leni vred. da je danes eden prvi) tekačev sveta.
Nekdo drugi je vedel povedati (s bivšem vojaku, kateremu je »r nata odtrgala obe roki. Danes ima
ra
umetno napravljeni in
j „
Na policiji je bil zločinec zašli- ^^ ^^ prU)1jžno 3000 o- ^
seb. prijavljenih pa je tudi že 1V2 'J
Šiiir ter se je ugotovilo, da je to znani zagrebški vlomilec Stanislav Canko. rojen 1001. urarski pomočnik iz Varaždina. Kadi vlo-
priinerr-v ^ripe.
narave.
I Po jjodatkih
vsi j>a so lahke tamkajšnjega o-
rna je bil že dvakrat kaznovan na ,	, -	,„.:;...-rWi
_ '	.	krožnega urada je bilo prijdMje-
tri leta ječe. Pred enim mesecem
nih slučajev influence: dne 17. jan.
klavir tako izborilo. je >.;un Pa derervski zelen o<| nevo.ščljivosti. če ga sliši.
Tretji je pripovedoval o bivš -u vojaku, kateremu je učen zdrav uik vcepil kozje žleze. Dasiravnc ni prej nihče mislil, da bo okre dandanes dobro razvit in
je
r^fs r
HENRY FORD
Direktor Polak je pobegnil iz banke v restavracijo Exeelsicr. ki je nasproti banke, in hotel od tam telefonirati po pomoč.»Ko je vojak opazil, da drugi ravnatelj dr. Schick zvoni na telefonu, je potegnil pistolO-repetirko in zakričal: "Naj se nikdo ne premakne!" V tem momentu je izpalil dva strela iz revolvreja. Uradniki banke so imeli samo en revolver, ki pa ni bil nabasan ter je uradnike obšel tako strah, da so nekatero pobegnili. nekateri pa se skrili pod mize. Radi revolverskih strelov se je na ulici pred banko zbralo mnogo ljudi, pritekla pa je tudi policija z Zrinjevca. ki ni daleč od banke. Stražniki pa se niso upali vstopiti v banko. Vojak je konč
-------—--------------no -stojnl iz banke in ko je videl
---------—.......- —	množico ljudi ter stražnike je par-
^f Ljudje smatrajo davek za največjo nesrečo, kar jih krat n8trelil in Pri tcm težko ra"
j . t j . .	. , . -rvji	,	nil kavsrnarja Milorada Mešiea in
more zadati. In davki so vsakovrstni. Državni poglavar- .kolport^rja ^,ovostr% Franeeta
rtapehjajo možgane, kje bi izsledili kak novi vir dohod- Ma^kta, ki je dobil strel v trebuh kov. Kakorhitro ga izslede, razpišejo davek.	in takoj padel v nezavest, dočim
e in mačke, tekom vojne je 80	mimoidoči, odvedli v

BESEDA O DAVKIH
davek na okna.
,	■	t 1	l>a lSt>.	- •	,
Zagrebu, a je pred dvema' ~ .. , ,	tn„az .„..♦„, brinjevega grma nesme. \ i
. , . , 1 Stevdo bolnikov torej znatno	. ,
Iz oc tiskov	„	,. ..	- • - • slučaju začno meketati k< >t k-
. . , . narašča. Tudi v Ljubljani je in-j J konst a tiralo, da je	.	-	'grm do korenin ogloje.
fluenca ze precej razširjena. (»Oo-.'-
p..i.„ pripovedovali m
prijavljenih.
je prišel iz kaznilnice ter je moral ^ dne l8. jan. 140. dne 10. jan.j™ odslužiti svoj rok pri 3.). pešpol
dnevoma dezertiral. prstov se je
ponoči udri v stanovanje privat- 1	" '	.. , j Tako so pi
, „ »j- lenj na gripi pa doslej se ni i>no'v nega uradnika Otona Ledererja v ____,|sali jn-ekositi
Račkega ulici, kjer je ukradel nekatere stvari. Pri tem se je zbu-' dila služkinja, katero je zagrabil.
za grlo in za roke. držeč, da jo bo	, r)
ustrelil, ako bo kričala. V sobi mršila redka svatba. I remozna | _ ZfrC)(lba, Ui vam jo ,mm p< služkinje se ie preoblekel in po- vdova mizarskega mojstra Ana ^ jp nenaVadna pa jo rp>nil begnil preko balkona.	, Stangl. stara 66 let. se je poroeila xih-e kj po/na „osle<Iic(.. ne
s 25-letnim kmeekim mladeničem dvomil o njenj istino!iU.
ku-
Redka svatba.
V Nuštru pri ^ mkovcdi se je ^
drug <lrugega. jpostaren možak v kotu je sklanja I glavo in molčal.
Tragična smrt Slovenke v Za- j Petrom Kovačem.
grebu.	I Svatbena »lavno*
grehu
Nadstražnik Kolar je na peronu glavnega kolodvora v Zagrebu pri vhodu v policijsko stražnico našel pismo naslovljeno na policijo. drugo na Marija Uhan v Gra-
nost je trajala 2 Idili. Povabljeno je bilo u»-lo sel o. j
morja, ter sem se
		ASH O C.
Anier	ške mornaiišk'	bolniške
st re	žnice bodo zanapr«	•j tako f,-
t > 1 t*č	ene k«»t vidite na -	liki.
njo !	•r napraviti konce	svojellltl
brezg	avueuiu življenju.	ko je o-
pazil	med gnojem in ^n	»jnieo ne-
kaj. k	ar je bilo •fs\n \ i |>o<	lohno. l>o
pasn	j.- bredel blat..	er prine-
-el dotični ;>r.'dii! ' na		breg. N i-
t h 11 e n	«. je po-ledal — b	la je oje-
♦rov .i	»rlava; možgani	ll ni bilo
uikjei	- ne duha ne duha	
	1 je svojo uliojr« g	avo v n,i-
rocje	te,- začel prem is! .j	evati. kaj
j l»i /. njo.		
Jlat i	i bi jo žaganjen	ali z vo-
; do u;	p dnil. toda žagati	jji ni bilo
nikje	. vode pa tudi ne	
To<	la y:t premišljeval'	je ni bilo
i dost i	časa.	
1 Naši f'ai s< vr:		čali, Itali-
J ja"	e stopa! previdno	za ujiipii.
[Tudi	našemil .lujros!<»\	anu se je
z.ahot i	elo (loniOV. lil ]»c«s;	-lil j,- -.'bi-
i vo -	- kakorsna je bila	poltia
, it ali j.	inske •ruojnice i	n laškega
•rnoji	— na vrat ter	odkorakal
proti	domu.	
—	To u i moiroč". tu	ti mogoče.
1 — ><> začeli ugovarja		t": navzoči
pripovedovalcu.		
—	Kdo |«r;ivi. d.i iii t	t l . -
' Moža	k je še danes živ	in zdrav.
- Sf pred Ji;:'* tedl j<		il ju gos lo-
. v;.!!-1	;š 7»n:n:ji minister	in kot tak
i liO	tel vsein .lujroslov;-	noiu dopo-
i vedat	i. da jra nimajo na	- Vet 11 bol j-
- še«ra	in bolj iskrenega	prijatelja
I knt j i .——_	e Mussolini . .	
Defravdant Slavik obsojen.
za l^ahi do Pijave ter sem bil pri-' ča njihovega zmagoslavnega poh«»-'
I Blagajnik novosadske agenture v (jorico •„, Trst. Vojna je bih
' t ehoslovaške podonav. parobrod-
strašna. toda vse strahote nisf» nič
dišču. pošta Ponikve na Dolenj- d™žbe. Fran Blavik. je pone-;v primeri s temle, kar bom zdajle skem* tretje pa na nekega privat J veril .'>49.000 dinarjev ter potem ]>cveda,
nega uradnika v Zagrebu. Na pi- Rinila iz Novega Sada. ^oncnO| Ro wno prj ,,j|>;ivi |mjbo|j „„ smih je bila podpisana neka Pepi- ^ > pol»«J'» "»lcdila v t unehu nHi f ^ |a5kfl „rima{a »j^j.; , • •	____ ter izročila jugoslovanskim obla- ^	vrste. Neke-'
mm
no našla pot v naše
ca. ki je — kakor je izjavil ome- ter
njeni privatni uradnik — identic-'"tem.	/'	.'mu Jugoslovanu je o< I reza I a gla-j
na s Pepico Starič. rodom Sloven-' Novosadski srdni stol je te dni vo kof (hi hj mu j(. bjl kdo z bri. ko z Dolenjskega, ki je že dalj ča- Slavika obsodil na dve leti	tvijo odreza|.
sa služila na Hrvatskem. V pismu šest mesecev težke jeee.	| m se n;snu> brigali zanj. toda
na policijo izjavlja Pepica. da ni-j	(pozneje sem izvedel naslednje:
kogar ne zadene krivda zaradi j	Smrt v savskih valovin.	, _ Ko sp ,„nžak zavedel, se
njene smrti in da je iz lastnega* Pri Samoboru sta utonila v Savi j(1 §]atal za glavo, toda glave ni bi-nagiba pri Trnju skočila v Savo. kmetska sinova Ivan Radek m jn „,kjer. — No. brez glave pa ne kjer najde rešitev od težke ne- Stjepan Puhek. ki sta lovila pre-(J?rem nikamor — si je misli. — ozdravljive bolezni v hladnih va-'mog. ki ga voda donaša iz Trbo- fn zai'.el jP iskati svojo nesrečn< lovih. Pogosto — pravi sem trpe-'velj. Trupelj utopljencev še niso^lavo. iskal jo je tri dni in tri la lakoto ter sem bila brez strehe, našli, ostala pa sem poštena. Neozdrav-'
ljena sem zapustila bolnico, nimam.Ustrelil se je vsled lastne nepre-ne službe, ne sredstev, za življe-
nje, smrt mi je vzela očeta in
vidnosti.
V selu Belacih v Hercegovini
noči. pa brez uspeha. Ves obupan je dospel do velike italijanske greznice in že je mislil skočiti va-
Al ice Joyce
w
m


.SM




&
priljubljena kinematografska Igralka
mater in jaz grem prostovoljno za ja smrtno ponesrečil seljak Kosta njima.	|Kulgan. S puško je neprevidno
Trupla nesrečnega dekleta, ki je najbrže našla smrt v valovih Save, niso našli.
ravnal ter se sam smrtno ranil v glavo.
Prekooceanska plovitba.
Pomorsko društvo '"Bosna" je v Nemčiji nakupilo dva velika prekooceanska parobroda za prevažanje potnikov. Vsak teh paro-brodov ima po 14.000 ton. Parobroda prispela sredi prihodnjega meseca v jug. vode.
Pustošenjo "košave" v Beogradu.
V Beogradu je divjala v zad-
poiar v italijanskem kinematografu.
V Cosenzi je nastal v kinematografu med predstavo požar v projekcijski kabini. Požar se je hitro razširil in povzročil med občinstvom strahovito paniko. Nekateri, ki so sj hoteli z begom re-| šiti življenje, so si pri tem polo-; mili noge, drugi pa. ki niso mogli( pravočasno doseči izhoda, so cTo-
njih dnevih ledena "košava". zlo-, bili strašne opekline. Šele po na-J. Oglasni vzhodni veter. Kmalu je pornem gašenju se je osobju po-j "kosava" dosegla vrhunec: bila je srečilo, da so zadušili požar. Ko je močna kakor orkan. Zlasti so tr- bi! kina izveii nevarnosti, so našli _ peli deli mesta, ležeea proti Dona- 15 ranjenih, med njimi nekega te- -
V<>1__li 1 _ . 1 .V,	1 •____.	' ZL. _«iu.__«... ..I..im!1ra »o '
* i bližnjo zmkladno bolnico na Jela-Jvi. ulicah bo lexali dimniki, o- žko poškodovanega zdravnika. ge-,< olrcn el^vem trgu. V6jik Ji z nUtMthff-pewka In razni deli streh. Razbi-'ottHt« in instnilu. . I
NEPRESTANO NARAŠČANJE
števila naših prijateljev in doslednje širjenje našega, delokroga v vseh bančnih poslih je najboljši dokaz solidnosti, zanesljivosti in splošnega zaupanja, ki si ga je pridobil naš zavod tekom dolgih let poslovanja.
DENARNA NAKAZILA izvršujemo pod najugodnejšimi pogoji.
DENARNE VLOGE n a "Special Interest Account" obrestujemo po 4% na leto, mesečno obrestovan je.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
NAJSTAREJŠA JUGOSLOVANSKA POTNIŠKA POSREDOVALNICA V AMERIKI.
s.......
GLAS XARODA^o. FEB. 1927
..............................■■■■■..................................
FRANCOSKEGA VOJNEGA DETEtttlVA
_________	Pc "Narodnem On«vniKu".
f	I---
'•'j •«> nemški jK»dmorniki, pre-j jega |>oveljnkk je odvzel v.se i>ot-
«o i>oto|>ill kako ladjo, dovolili tvh, da je zasedlo rešilne čelne i he ta&o rešilo. Od sedaj naprej je bila ntvar drugavna; moštvo moralo <kditi usodo ladje in" «e
»iti z njo. Xajprvo isno rut»4ili, da hočejo [ Nemci ,-n tem nevtralen preplašiti. Ja.iiK» je, da so .se ti dvakrat premislili, preduo »o poslali kako na. | tovorjeuo .ladjo v eno zavezniških dežel, ko so zvedeli, da »o njih ladje 7. inoitvom vred izginile — "brez .sledu".
Toda kmalu khio zvedeli potom naših proti&pijononažnih uradov, ki .so delovali v pristaniščih, predvsem v Xautesu in v St. Xazairu, da .so bili agenti, rojeni Xeniei. a-retirani pri prihodu nekaterih nevtralnih lai.lij. Ti so imeli potne liste |H>polwm»a v redu, toda ti I* fni listi so bili potni listi mornarjev, ki .smo j ill imeli zaznamovane v svojb seznamih. da so bili na morju izginili brez .sledu.
Čeprav .smo vedeli, da .so Xemei v stanu izvršiti katerikoli zločin, da .si preskrbijo potrebnih podatkov. ki bi jih zanimali, vendar iz začetka nismo mogli verjeti, da bi uganjali tako divjaške .stvari.
In vendar je bilo tako. Iz Hav-ra, iz Mar.**illa, rz La Roehella, iz Xante.sa in St. Xazaira je prihajalo poročilo za i>oročilom, d« .so aretirali nove špijone, ki .so imeli pri .sebi tuje potne liste.
Xa drugi strani pa .so se tu in tani ponavljali atentati, iz katerih j«* bilo razvidno, da .se je nemškim agentom posrečilo priti v dež»'lo.
Takoj .smo obvtstili vso .svojo obrežno nadzorov«Ino .službo in jo
ne liste moštva.
lVpis mornarja T.... K..,.: 1.68 m, 22 let. kostanjevi lasje, navad-
na pomoč in da je Itai.j. takoj prve dni vojne izjavila, da ostane nevtralna.
Tako je bil imenitni umski na-
. NAJBOLJ NAGEL AVTOMOBIL 'NA
SVETU
ilo čelo, «vetloaive oči, raven nas, ^ črt padel v vodo. To zjodo\ in-
okrogel pwlbradek, usta primerna. Posebni znaki: nič.
Podpis nečitljiv.
j
To pdt smo dobili dokaz, da so nemški polmornjki samo zato j»o-tapljali ladje in njih moštva, da so mogli dobiti v roke potne liste ljudi, ne pa -radi ladijskih liMtin. s katerimi tnk niso mogli ničesar jH>četi.
Podvojili smo nadzorstvo in tako v teku dveh mesecev odstranili nevarnest. Tudi to pot so ga Xemei polomili.
Kar .se pa tiče ravno onega I'....
K..... o katerem govori gornja o-
krožnica. smo zadevo popolnoma razčistili.
Xeki dan .smo na krovu nadzo-i ovalne ladje, okoli 10 milj od rtiča Saint-Giklas, astavili ob šesti uri zvečer norveški pardbrod, ki je vozil v Bordeaux.
Ko smo bili oddali redni opozorilni strel, smo .stopili na krov^ua ladjo kot. ponavadi preiščemo. Pri | preiskovanju seanama mornarjev smo dognali prisotnost kurjača, ki je imel jH>tui li.st mornarja 1".... K.....
Ker .smo imeli v žepu fotografijo tega .slednjega nam je biJo lahko spoznati, da možak, ki so nam ga predstavili, ni imel ničesar skupnega .s pravim I*.,., jem.
Takoj smo ga povabili, naj nam .sledi na našo ladjo, in še Isti \e-čer je bil na varnem v *Xantesu. Oprav je pri zasliševanju zani-pomnožili z afrenti, ki .smo jih po- kavaI' smo Inu vendarle dokazali, sla.li iz notranjosti dežele.	| (Iii »e Je v resnici imenoval II. S.,
Začelo se je natančno razlskova- j la & bil r<>jl'n v lut'-stu ^pandau, nje. Skušali .smo najti v Franciji j in< da ^ *e l,ml kratkim .služil kot in v inozemstvu nevtralne mor-M1'«^ *«rpedni mojster na krovu narje, k i>o bili žrtev kakega tOT-l	podmornikov, kojega doma-
podiranja, da bi spoznali način.
->ki podatki, ki jil:	cel .svet.
Malokdo pa ve, k-ikj ji Nem'"-, ja. koje načrt obvjada'i .svetovna1 morja je bila tako uničen, skušala ! organizirati svojo	pod mol-
jem.
Splošno tudi ni znano, <u* je i-mela Xemeija raze., w'-vih oporišč za podmornifce v š.'b:/.;i:*i. v j Kotoru in na otok:; ...lini in | razen svojega oficij^'uag oporišča v Puli, tutii po drugih deželah nič manj varni, .i sl.rlvna oporna j Poročali smo že o najnovejšem pristanišča..........j nemškem Koepeniku. Ilarrvju
Xaj ne bo sia.)e volje nemški I Domeli. ki je tako imenitno poteg-admiral von Tirp. z iu nj. gov po- |,lil nemško javnost, ko se je izda-v Madridu, g. von Kroon. če jima) J®1 /a hohenzollernskega princa, povem, da smo od prvega dne ve-!TiCek i*' *etli,j v roki pravice. So-
Avtomobilskih tekem v Dayton. Kla.. se bo udeležil tudi avtomobil "Misterv S"T ki ga vidite na sliki. Vozil jra bo major Kegrave. Motor lahko razvija tisoč konjskih hil. Fpajo, da bo vozil z naglico 200 milj na uro.
DELO IN INDUSTRIJA
Pcložaj avstrijskega delavstva.
PRINC-FILMSKI JUNAK
SLUŽKINJA KOT PRINCESA
Nista se še pol"<rl:i razburjenje iu škandal, radi uspele koepeneki-jade lažnega hohenzollernskega ])rinca. o kateri smo že poročali, že javljajo nemški listi o novi pustolovski at'eri. To pot ne jFre za
eer za mlado služkinjo Marto liart
deli kakšno misijo ima nemški tO- j	ki ^ inia pod skrbstvom, je moškega, marveč za žensko, in si
vorni parnik mali ^Fangsturni*',! l,ozval° vse oškodovanee. n;!j vlo-kojega pristanišči sta bili Palma injžii° zoper moža tožbo s konkret-Port 3Iahon.	^°kazilnim materijslom
/.v
(Dalje prihodnjič.)
V splošno začudenje pa se na ta poziv doslej še nihče ni oglasil. Ye-leindustrijalee Guilleaume i/. Koel-
A' marsičem se razlikuje gos|»o-darski in socijalni st.ilež delavstva Avstrije in delavstva Jugoslavije, kajti predvidevati moramo jr»»-spodarsko situacijo, ki je v Avstriji zelo na višku, d oči m v .Jugoslaviji o kakem dobrem gospodarstvu niti .sanjati ne moremo. Toda kljub oni razliki v gospodarstvu in socijalni politiki Avstrije in Jugoslavije. se vidi točne perspektive socijaluega skrbstva naše sose-dinje. ki — paralelno z nami padajo v depresijo.
Kot glavni vzrok tej bližajoči s»* krizi v socijalni politiki se navaja i»d merodajnih činiteljev gospodarska kriza, kj je v zadnjih mesecih naravnost gigantsko pospešila brezposelnost.
Brezposelnost kot nujna posledica nadprodukeije v Avstriji zaznamuje posebno zadnja letu velik , razmah. Od letu P)24, ko je bilo
iz Erfurt a. Sulzkmja je bila dalje! . .	.	, .. .
.	. . . . , : skupno 1 <6.020 brezposelnih, p- to
easa zaposlena pri neki aristokrat- ~
. .	. .	.	.... .število v letu 1925 narastlo na —
ski rodbini, navzela se je lepih «,.jri -.j4J .. .	.
. . .	, .	Kadi tega se torej opaža,
navad in manir 111 je to sedaj ze- ,	, . . , . . . ,
.	__	.	gospodarski poloza idelavstva
h spretno izkoristila. Marta se je1 . . , . ...	, . .
' j Avstrije has radi brezposelnosti ni
či.i iu državnih podpor, na drutri strani pa delavci, ki delajo deset ali tttdi več ur na dan. Zanimivo je v tem pogledu stanje zaposlenega avstrijskega delavstva. Poročilo avstrijskih insp^keij dela za l«*to l!*2."> pravi o tem dobesedno sledeče:
V obratih v majhnih mestih' in na deželi še sedaj ni uveljavljen ose m urni delavnik ^navadno se dela povprečno še vedno po deset tuna dan. —
Delavske plače so v Avstriji razmeroma še precej visoke, vendar pa so še vedno poti nivojem, kot je t:i znašal pred vojno. Vzroki. ki se navadno navajajo, da *«■ plače v razmerju z drairinjo niso dvignile. — -o v stagnaciji težke industrije iu v splošni gospodarski krizi. Vsled tega trpi položaj avstrijskega delavstva, ker se znaki ekonomske krize javljajo v zeol občutnih oblikah.
7f7RFT I C IfPKTircflVFf A na' k Douleli l,rvi nasedel, mol- (izdala z;i princeso Margareto Pru-LEDcLJ 5 RlUOlUSUfLUil :t*.i j-ot	Tudi drugi jludje v *lto- nečakinjo bivšega eesarja
^	j Turingi ji niso niti genili z mezin-' vi,jfnia. Xabavila si je razkošne
KRIZA	| cem. Tn kar je najlepše, trdovrat- iu <',pf-rf»»t«<* toalete, katerih seve-
__i no molči tudi heldelberški korpns!,Ul ni 1'hičala. zahajala je v visoke
i Sachso - Borussia, pred katerim j kro-e in plpnienitaske rodbine in je slepar nastopal kot dostojan-j marsikaterega aristokrata oci-stvenik vladarskega doma ter ga!?«11'1« z«	znesek. Karijera
oškodoval v najtežji meri.	j I»-i»€- .Alarte pa ni bila dolgotrajna.
Stvar pa bi bila brez zaključka ■ ^ n«*aj tednov jo je policija če bi se zamolčalo najvažnejše dejstvo. Domela je dobil več ponudb!
kako Xeniei |>ostopajo v takem slučaju. Tod?« našli nismo ničesar.
Ladje in njih moštva pa so šc v« Ino na skrivna-4ni način izginjala.
Dospeli smo torej na mrtvo točko. ki miki neki dan dobili sledečo okrožnieO:
ST. !)0780 A. H.
Paris, dm-
(Jkrožniea!
V nadaljuje postopanje javljam.
d>a je podpisani V.... K.....rojen 27.
Vil. f>5, v T..... (Finlandija), izjavil, da je bil 21. otkobra 191....
norveški parnik "H.... K..... na
krovu katerega je služil, ustavljen od u^mškega podtuornika,,ko-
ča Inka je bil Ost en de.
V taki zadevi pa obstoja zakon povračevanja zlega za zlo in sedaj je bila vrsta na 11. S-u. da izgine, "ne da bi zapustil sledu za seboj."
As'. poyl<irj( .
XEKAJ XEPRIJETX1I1 ODKRITIJ ZA ADMIRALA TIRP1TZA
A ko hočemo ime.ti nov dokaz, kako skrbno se je Xemeija priprav^ Ijala na vojno, je treba samo preštudirati organizaeijo o]>oniih pristanišč za jKximornike.
Xe samo, da so bila ta oporna pristanišča pripravljena že dolgo pred začerkenn sovražnosti, temveč bila so tudi improvizionirana za dolgotrajno vojsko.
Znano je, da je Xemeija zabela z vojno, ker je z gotovostjo računala na angl<*ško nevtralnost m na elektivno pomoč Italije.
Xjeu načrt vojske na morju jt
Tako bo lahko rejmblikan. Xem-
V Bientini na italijanskem o-zemlju je umrla j>red kratkim gro-fica Mariana del Grande Gatai, ki je pripadala eni izmed najstarejših plemiških rodbin v Toscani. Pokojniea se je pred svojo smrtjo izpovedala in je svojemu izpoved-niku zaupala tajnost, ki je vzbudila ogromno zanimanje. Povedala mu je. da hrani svetinjo izredne vrednosti.
Ta relikvija, za katero ne ve v njeni rodbini nihče razen nje. je žebelj, s katerim je bil Jezus Kristus na križu pribit. Takoj ko je grofica izdihnila, je spovednik tekel na višjo dušebrižniško oblast, kjer je dal protokolirati pokojnič-no izjavo. Kmalu nato je eerkev v Bientini dobila svetinjo v Svojo
last.'
i
Relikvija se čudno vnema z na- VTASIIIXGTOX. D. ('., 4. 1'eb. črti žeblje v, ki jih hranijo v Je- j Dovolilni koinitej senata je izja
razkrinkala in izročila sodišču. Lažni pri ne Domela bo te dni iz-
o draznil. filmskih družb, da bi se roC'en SO(li^n v Weimarju. kjer je
dal posneti v senzacijskem filmu.i iz™i! 1Uijve" hlinliar5j- Zanimivo
I je. da večina oškodovanih* nem-
čija na platnu irledala lažnega pruskega princa ter živela v iluziji. da ima pred seboj člana dinar j stije. Res. današnji čas v Xemčiji
slcih aristokratov proti njemu ni podala nikake ovadbe. Javnost pa i zlasti preseneča dejstvo, da Dome-lo ue toži veleimlustrijalec Guil-
je našel junaka, katerega j<* potreben.
Senat za ojačenje armade.
|leaiime. katerega se je Domela naj j prvo lotil in ira osknbil za ojrromen i znesek. Zatose bo lažni princ prav i eeno izmazal. Obeta se mu tudi zaslužek pri filmu, ker se zanj internirajo filmska podjetja. Domela je baje že dobil ponudbo za nastop v filmu, v katerem bi igral glavno vlogo.
BOLJŠA JE SMRT
Življenje je breme, če mučijo telo i bu MUem naraVUo otro-"je bolečine. Clm^a skrbi iu žr- eil0Staven Xajprvo bi morala neIu. te\_ } »ost a ne čemerna in potrta. Pij te dosti vede in poskušajte
ruzalemu in Ri^iu. Vsled tejra domneva duhovščina, da je žebelj čisto jrotovo iz tistih časov, ko je ! živel in umrl Jezus Kristus. Zgornji del zebla ima okroglo kapico z ostrimi robovi. Xa žeblju je tudi papežev voščeni pečat, katerega pa še niso identificirali.
Ivako je prišla grofica do te relikvije, se ne more dognati. Splošno prevladuje naziranje, da je to svetinjo podedovala |k> tem ali o-nem sorodniku, ki je bil bržkone v
vil. da je zadovoljen s povečanjem Nogometna tekma med Famci in
armade na 11S.7">0 mož ter je zvišal razventega proračun vojnega departmenta za $2.295,138.
Zahteva romunske
kmečke stranke.
BERLIX. Nemčija. 4. febr. — V javnem manifestu zahteva romunska kmečka stranka, naj se takoj skliče kronski svet. razve-
Ijavi odpoved prejšnjega prestolo-rodbinskih zvezah z nekim prela-1 fta^Iednika K,rola ter mu takoj
Sluvuj tnlvajalai |Nfiuirjt»vaIe.-. >»a-rmluo adrarllo tlolaudsk«- nail .l^l let. Tt» je s*>vrainlk tn^ztii na le-ji. i-hIi In j«"l rili t»»r Irnlomiv/ i (<i<l;tja»jii v<nle. Pri VMeh lekaruarlUi v iirli
llkovtih.	N
Glejte, da bo ime Cold Medal na vsaki ftfcatljl. n« kupujte nadomestkov.
ška mornarica uničiti našo severno eskadro,-koje številčna slabos« je bila obče znana. Potem naj bi se celo nemško brodovje poslala v Sredozemsko morje in naj bi s pomočjo italijanskega in avstrijskega vojnega brodovja uničilo francoske e.skadre poti poveljstvom admirala Bone de Lapevrere.
vrne prejšnje prerogative. Če se star panj vname.
toni. Soprog pokojnice je sedaj začel poizvedovati, kako je prišla relikvija v posest njegove žene. — (V se mu posreči ugotoviti konkretna dejstva in dokazati, da je i
ta žebelj zares žebelj iz križa, na L	, ,. .
i . - i^ t i- ti1« nenavadna ljubavna tragedija, katerem je bil razpet Tzveliear, bo ~ , . x
. »„	, , , .	» neki t a mošnji hiralnici se je 00
i krseanstvo obogatelo za dragoceno pridobitev.
A' Lipskem se je te dni odijrra-
Eksplozija v tnneln. •
Iz Loiidona poročajo, da je nastala v tunelu pri Deptfordu ek-Xesrča za Nemčijo je pa ht tela, jsplozija. ki je zasula sedem de-
Franciji laveev.
da je prihitela Anglija
letna starka zaljubila v svojega 83 letnega soseda. Ker je upraviteljevo zavetišča staremu prepovedalo posete pri starki in ker je ta ni več posetil. s eje starka iz žalosti zastrupila s podganjim strupom. Umrla je v strahovitih mukah. — Je pač liudo. če se star panj vname!
porocenci.
V Rimu se je vršila te dni neobičajna originalna tekma. Xa športnem prostoru Tiiella sta se zbrali dve nogometni moštvi. Prvo je sestoji)lo iz samcev, drugo pa iz oženjenih mož. Tekmovali so za prvenstvo iz jeze nad dekretom, ki določa obdavčevanje za vsakega samskega človeka v Italiji. Pobudo za tekmo je dala debata, katero mrštvo je prožnejše: tisto, ki ne izvršuje zakonskih dolžnosti, ali tisto, ki je vpreženo v zakonski jarem. Zakonci so hoteli dokazati, da so še vedno dovolj Čvrsti, če je treba nasprotnika pobiti; toda zmagali so seveda samci, ki so nasprotnike z velikim vpitjem odpravili.
Čedni sinovi.
Iz Varšave poročajo: Pri Tomu je obesil te dni neki bandit Glay-acz, ki je bil odpuščen pred kratkim iz ječe, kjer je odsedel daljšo kazf*n, svojo 701etno mater z železno žieo. Sest morilčevih bratov sedi v ječi. obsojenih na doživljen-ski zapor.
na višku in ni tako rožnat, kot se trdi od marsikatere strani. Gotovo pa je. da pe-olžaj delavcev Avstrije ni tako kritičen in obupen, kajti životarijo pač s takozvaniini brezposeninii podporami, ki jih jim nudijo različne strokovne orprani-zaeije in tudi v določeni višini država sama.
Xajveč uspehov za izboljšanje gospodarskega položaja delavstva Avstrije so si pridobile različno barvane strokovne organizacije, ki so izvojevale precej pravic delovnemu ljudstvu.
Xajkritičnejše je vprašanje — o popolni uveljavi osemurnega delavnika v avstrijski industriji. — kljub temu namreč, da se brezposelnost bliskovito širi, se še ni vprašanje osemurnega delavnika
Nebotičnik v Berlinu.
Delniška družba A-chinger. ki ima v Uerlinu mnogo pivovarn, re-stavrantov. slaščičarn in pivnic, se bavi z načrtom zgraditve velikanskega nebotičnika, ki bo največja palača v nemški prestolici. Stavbo mislijo zgraditi na inestu znanega hotela Kaiserhof. Ta hotel je že v sedanjem obsegu velikansko poslopje. Dozidati pa mu nameravajo še osem nadstropij in s tem praktično posekati vse druge berlinske hotele.
Drogi načrt iste akcijske družbe je zgraditev hotela 'Europa'. ki bo imel 850 sob. Imenovana akcijska družba je danes 27 let stani, dela s kapitalom treh milijonov zlatih mark in šteje danes med svojimi nepremičninami -~>2 hiš v Berlinu. V njeni posesti so znani
povsem jhsno uredilo, kar — logie-!hoteli v nemškem glavnem mestu.
no — slabšapoložajdelaveev v Av-
strije. kajti na eni strani je armada brezposelnih, ki živi od miloš-
Vlom v habsburško palačo na Dunaju.
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Te dni so neznani vlomilci vlomili v blagajniške prostore hab*-
Pije.
S tu žn i m srcem naznanjamo ž»- burške palače na Dunaju. Prevr-1 ost no vest, da nam je dne •>. ja- so blagajno, pobasali gotovino iiuarja v starosti let v bolniš-j dragocenosti ter zbežali, llili niči v Scranton kjer se je nahajal} s0 tako previdni, da so vlom izvr-pet tednov, umrl naš ljubljeni' v rokavicah, ker so se bali za-mož oziroma oče	J sledovanja s pomočjo daktilosko-
KAROL KOTCPEK.
Pokojni je spadal k društvu sv. Jožefa J. S. K. J.. W. i). W. in in Zvezda. S. X. P. J.
Tukaj zapušča mene žalujočo soprogo in pet otrok, v starem kraju pa brata in sestro. Pokopali smo ga 8. januarja na slov. pokopališče sv. Jožefa.
Iskreno zahvalo izrekamo č. g.
Za oslabele živce in izčrpane organe.
XiiBa-Tonc Je js«lra\iio, Kat.-ri-K-i zJn\-niki priporočaj« Ijudi-r.: -t- naj 10 I«t tu katero j«- ozdravilo jia ilr^f'-r Habotni!«. i»'rpanili ni<>ž in	«iu<» »upravi in<>č-
it", »Iravr. kri iri oj-» . t i	dr*uv.
iif» moč «rcu, Jet«r. Ii^vic iu dragih vaJt-njl« organov.
>li»M Bessie Tim' " Tyl Kivrr. V;>„ porabila Karno ino wt'-kl« <;■ sj Nusa-Toii«-
.	in pravi: "To zdravite ml J» i-om.ign'o vir"
župniku Kev. P. M. Jevillku za le- kot katerikoli dru«'. wuviio. 1'ocntnn !.:
močnejSo. mojt živci in s»rce Jr do-.i l#«iij-š«» tn vsako noč lahko Mpiiu " NufC-'-Tune vam mf.ra dali »«d.>\-..'.!;»• usp«-h, ilnr va* nlf' nt- utane. K i;»f«- -JaiK-a <-1« xltklt-nico in ixistkusi-e n,i in4<, or||(rtvor-noKt: toda l>o<Jite r-it.iv;, j«. Toii". Nad-jmesiiUt »»t munli Oka2t]o K »t nič vredna.	—Adv L
pe pogrebne obrede, družini Fannie Sever in društvu Zvezda za darovane vence ter vsem, ki so ga prišli kropit in j;a spremili ua pokopališče.
Ti pa dragi mož oziroma oče počivaj v miru in nasvidenje nad zvezdami!
Žalujoči ostali: Mary Kotcpek, soproga. Anton, Charles, Eudolf, Edward, Amalija, otroci.
Forest City, Pa., 20. jan. 1027.
Prijatelj delavca
PAIN-EXPELLER
Tvonuika ia»mn n*. ▼ pat nr. Zdi, d*. Slaven ie več kot 50 let. ^
Glejte za trerniftko zaastka j, 1 8EDK0.
v ^39®»' -.-Miry



SKRIVNOSTNA GOSPA.

SOMAN.
Za G las Naroda priredil O. P.
CHAPLINOVA 2ENA
Znanega kinematografskega igralca Charlie Chaplina toži njegova žena Lita Grey za ločitev zakona. Na sliki jo vidite z njenim najmlajšim otrokom.
GLOBLJI KOT MORSKO DilO.
Stanje pamiHo* - sstipng
Morsko dno merijo z jekleno žico, ki ni debelejša kot 1.25 palca in utežjo, ki ne tehta več kot 70 funtov. Največja globina 31.36G čevljev je v bližini Porto Rico. — Toda mnogo večja je
frtruvla. rrea. Ilooaevelt,
Cherbourg. Br»-
devah. V svojem zakonu in že doma sem videla in čula marsikaj, če-lavo, kakšne stvari se je tikal ?iar drugi ljudje nikdar ne izvedo. Veš. tudi, da je bil moj mož odvetnik, kateremu sem pomagala pri deln.
Just Roden je naenkrat razumel, da je žalil Uršulo s svojimi ,dvomi, N.e dosti je poznala življenje, ni mu napačno sporočila napol razumljenih stvari ter ni vzbujala v njem praznih nad.
(Dalje prihodnjič.)
Termiti - slepi osvojevalci.
Pred kratkim je izšla v Parizu* žre. A' slučaju, da je v gnezdu pre-knjipra Maurice Ma eter! i neka "La več vojakov, to je. če jih je več
4	(Nadaljevanje.)
Kako trdni so postali njeni prsti v smrtnem strahu, da bi lahko postal mož, katerega je imenovala strica, v jezi morilec! Nohti Uršule so se za piči I i v jekleno roko Rodcna ter jo odtrgali od vratu tujea.
Kot prebujen iz težke pijanosti se je ozrl Just Roden naokrog ter gledal skoro brez razumevanja na šibko postavo v tenki, mrki obleki. . *
Nobene besedice ni izpregovorila Uršula Malcov, le njene oei so prosile ter vrnile blazno razburjenemu zavest.
Tujec se je medtem že nekoliko pomiril in le raztrgan ovratnik ter madež na vratu sta pričala o grdem prizoru, ki se je ravnokar ^avršil.
Pogledi l'ršule so se obrnili tedaj polno v razburjeni obraz tujca, kojega glas se ji je zdel preje tako znan. Ta glas ni zvenel danes prvič na njeno pho. I5il je v stiku s posebnim dogodkom v njenem življenju, a ni ji moglo pasti v ta dogodek.
Tudi tujec je dvignil tedaj svoj pogled. Za napol stisnjenimi očmi je žarel sivkat, nemiren ogenj. Ta nemirni ogenj pa je osvetlil Uršuli pot. po kateri so morale hoditi nazaj v preteklosti njene misli. Na teh očeh je spoznala Uršula moža. katerega ni danes prvikrat srečala, kateremu pa je bila gotovo popolnoma neznana, kajti ono srečanje, kojega obrisi so postajali vedno jasnejši, je ležalo daleč nazaj.
Takrat je bila še otrok. Zvok lahno lirifiavega moškega glasu l>a je ostal v njenih ušesih in par zlobno blesketajočih se oči v nje-2«em spominu.
Vzravnala se je ter izpustila roko hišnega gospodarja, katero je dotedaj držala v svoji. Nato pa je stopila korak proti tujcu.
— Rada bi vas naprosila za
Trenberg. — je rekla na kratko.	. . .	. - .	,	,
Njen <rlas je bil trd skoro poveljevale.!	16 morda »ajstarejsa na svetu, rejo usmrtiti, kajti niti sto delav- karni vprašajte tudi za Triners
Ozki ustnici pod drobnimi brkami sta se nekoliko porogljivo	™	enomologi in ge-!cev ne more napasti enega same-jCold Tablets in Trincrs Cough
nategnili	'	do"nal1' so termiti, ali kakor j ga dobro oboroženega vojaka, pač Sedative!
~ Moja zadeva je tukaj opravljena. Če mogoče domnevate mo-	imenujejo, pa jim ne dado hrane ter jih krat-!	-A'lv't.
ja dama, da me boste lahko dovedli z mehkimi besedami in prošnjami' ^ mravlf ' naftah ™l«Jo- komalo izstradajo, do tega, da preklicem odpoved hipoteke, se zelo motite. Gospod Ro-|?.°V ' ,	mrav~ | Vojaki so druga kasta. Ti so e-
den je izgubil s svojim obnašanjem vsako priliko popustljivosti od Jam l>odobne zuzelke morejo diua zaščita prebivalstva. Oboro-moje strani. Kot bandit in navaden pocestni tolovaj je'planil name/ rrena^ltl solnea ne vroeine. ee-ženi SQ z velikimi geljustmi
12. februarja:
Olympic. CtisroouTC; Bremen, Cherbourg. Bremen.
17. februarja:
De Oraaa«. Havre, Hamburg. Cherbourg. Hamburg.
1». februarja:
Prance, Havre; Ofcjt WMblDf-ton. Cherbourg. Bremen.
21. februarja:
Mauratanla, Cbarboarg.
L februarja: Berlin. Cberboi»rg,
Bremen. Bremen.
Cher
hvaležnost mnogih ljudi, ki so več let bili bolni na želodcu in jih je rešilo bolečin Trinerjevo grenko vino. "Hamilton, O., 28. decembra. 1926. Moje zdravje je bilo tako slabo, da sem tehtala le 105 funtov, danes pa tehtam 165 fun tov in ako se kdo temu čudi, pravim : Trinerjevo grenko vino mi je pomagalo. In prav odkrito ga vsakemu priporočam. Julija Kosec." To zdr^'ilo očisti čreva in jih drži cista, vrne dober tek in popravi ves sistem. Ena steklenica $1.2->; vzorčne stekleniee pošilja proti prejemu 13 centov Joseph
80. Ash-
kratek pogovor, predno zapusite'T ** te?mite*"> ki °pi*uje živi je- kot ena petina vseh prebivalcev Trmer Company, 1333
nje termitov 111 njih civilizacijo, J gnezda, jih delavci sicer ne mo-|land Ave., Chicago. 111. — V le-
Ž eni to vanje.
23. februarja:
Republic, Cherbo*irr.
M. februarja:
WestphaJla, Hamburg.
26. februarja:
Parte, Havre; Leviathan, bourg; Aqultanla. Cherbourg.
1.	marca:
Martha, Washington, Tret.
2.	mraca:
Pres. Harding, Cherbourg, Breaen.
5.	marca: Albert Ballln,
burg.
6.	marca: Olympc. Cherbourg;
Cherbourg. Bremen.
I. marca:
Pred. Roosevelt. Cherbourg. Brain« n.
10. m area:
Kix 'tambeau, Havre; Thuringta
Rami arg.
12. marca:
B«rrnxarU. Cherbourg: Franc*. Havre; Stuttgart. Cherbourg, B re-
Cherbourg, Ham-
Muenchan.
17. marea: Deutachland. Cherbourg. Hamburg.
11 marca:
Aqultanla, Cherbourg. 19. marca:
Leviathan. Cherbourg; Breme«, Cherbourg. Brvnen.
S3, marca:
Pre«. Wlleon. Tret Columbus, Cheroourg, Bremen.
23.	marca:
La Savo I e. Havre. Os>rn KTuh-lngton, Cherbourg. P'eineu.
24.	marca: Cleveland. Hamburg.
2t. marca:
Olympic, Cherbourg; Republic, Cnerbourg. Bremen.
30. marca:
Pres. Harding. Cherbourg. Bremen. 31 marca:
Sufrren. Havre; Hamburg. Cherbourg. Hamburg, Berlin. Cherbourg. Bremen.
2. aprila: France, Havre — SKUPNI lZLi:T
14. maja: SKUPNI IZLET » ^arnlkotn PARIS
2. julija:
SKUPNI IZLET z novim parnlkom ILK DE KKANCE.
Samoposebi umevno je. da bom prijavil oblast da brez dvoma pod kazenske paragrafe. Misl cela povest zaključena z majhno jrlobo.
Just Roden je globoko vzdihnil. Še to! Niti za trenutek ni dvo mil. da je zagazil s svojo hitrostjo v velike nevarnosti.
Vršila pa je bila prefina, da bi pri tem Človeku prosila zanj.
lastim ta napad, ki spaskoraj izključno v tro-■ škarjami. Zadnji doI telesa pa jimj slim in upam, da ne bo'?" ^^	f «- je nezavarovan. Vojaki stražijo
jo neke neznane sile, razunta ali mesto plave elldeu 1)0Seben
instinkta, pa so si termiti zgradili podzemska bivališča, kjer dobi-
Hotel je reči nekaj v tem smislu, a v istem trenutku se je sklo- . , ,	, .
J jo potrebno toploto m vlago.
Xa svetu živi približno petnajst vrst termitov. Nekateri žive v drevesnih duplinah, klasična gnezda termitov pa se nahajajo pod zemljo. Ponekod so ta grnezda doljra ccle kilometre in tvorijo tako cela mesta. Nad temi mesti se dvigajo visoke kupole iz peska 111 lesa, zlepljenega z neko snovjo, ki jo termiti zločajo. Najvišji del gnezda doseže osem metrov višine. — Ako primerjamo najmanjša termit-fcka gnezda s človeškimi stavbami bi morale biti od šeststo do sedemsto metrov visoke, da bi odpjovarja-
nila temno oblečena postava naprej in njena usta so se približala ušesu pred njo stoječega Gerstmana. Par besedic so zašepetale te ustnice, katerih Roden ni razumel, ki pa so imele čuden, pretresljiv učinek. 1
Prijazno in udano se je oglasil trdi upnik:
—	Takoj sem vain na razpolago.
1'ršula je sklonila glavo.
—	Dobro. — je rekla in obrnjena proti Rodenu. je nadaljevali : — Pojdi, drapi stric, in pusti me samo nekaj minut s tem gospodom. kajti boljše je. da se vrši ta pojrovor brez prič. To se pravi. — je nadaljevala, obrnjena proti Gerstmanu, — Če želite, da je gospod Roden navzoč pri pogovoru, je tudi meni prav.
flerstman se je branil: — Ne, ne ...
—	Pojdi stric, ter čakaj tam v modri sobi. Kmalu te bom poklicala.
Že je potisnila 1'ršula gospodarja skozi vrata. In čeprav ni Just ""	u
<u ,	. . , .	„ ,	, . ile ternutskim stavbam
Koden ničesar razumel o tem, kaj namerava l rsula. pe vendar slu- -v-	,
v	r	rr t*iolnn 11 iiIimviIi ipt>q< I
til. da se je tikala stvar njegovega dobrobita in da i>UČiva v dobrih rokah.
Prevzelo ga je fiho upanje. Pokorno je čakal v modri sobi, kot mu je ukazala 1'ršula. V njegovi glavi so se podile misli. Ni vedel, kaj naj si misli. Naravnost presenetljivo je bilo, kakšen učinek je dosegla 1'ršula s par šepeta je izgovorjenimi besedami.
Kot divja zver pred svojim krotilcem, tako je stal še malo poprej rabijatni (Jerstman pred nežno Uršulo Malcov.
S kakšno skrivnostno močjo je razpolagala njena mladost?
Tako je sedfl in razmišljal in iz njegovih sanj ga je prekinila 1'ršula, ki je vstopila. Njeno drugače tako bledo lice. je kazalo rožnato barvo, njene velike oči so zadovoljno blestele in usta je obkrožal medli use v.
Njegovo upanje je naraslo in poln pričakovanja je zrl Uršuli nasproti. Hotel se je dvigniti, a mlada gospa mu je zamahnila z des-
parat, podoben brizgalki, s kojim brizga na sovražnika lepljivo tekočino. ki mu onemogoča gibanje.
Sovražnik — edini in večni sovražnik — to so mravlje. Le one morejo prodreti v ozke hodnike tprmitskega gnezda, one lazijo dan in noč krog gnezda in iščejo kak nezavarovan vhod ter napadajo vojake. Vojaki se hrabro branijo ter se nikoli ne umaknejo. Če je nevarnost velika, zažvižga vojak na pomoč in v notranjščini gnezda mu odgovori bojna godba. Ta nastane s tem. da drgnejo termiti svoje glave ob stene gnezda.
Pod varstvom vojakov, zlasti onih z brizgalkami, gredo včasih
Delavci, vojaki, kraljica in njen in soprog tvorijo pravo prebivalstvo termitskega mesta, ki je uklenje-
__ ____110 v železne zakone in živi v temi
korni, slepi ter prav slabo oboro- ~vhod v pnez(|0 tako. da mole svo-'^'oje borno 111 monotono življen-ženi proti sovražnikom. S pomoč-c.eljusti ven iInogo vojakov i- Razen teh sužnjev pa rastejo
v gnezdu še legije mladih žuželk, ki vidijo in imajo dolge in prozorne poroti. Edino te imajo v brezspolni državi spolne organe, samo; te vidijo solnee, čeprav le malo j časa, ko zleti njihov roj koncem? t repičnega poletja iz temnega gne-t zda. Pred tem ženitovanjskim ro-i jem odprejo vojaki kot ua povelje izhode na široko in roj švigne ven v ogromnih hrumečih in ne-f mirnih oblakih, se dvigne kvišku in pade zopet na tla. Ljubezen traja pri njih le malo trenotkov in na ostanke ženit ova njskih parov planejo že dolgo čakajoče mravlje, hrošči in celo ptiči. Včasih se udeleži tudi človek pojedine teh heka-tomb. Tako prodajajo na otoku Javi pecivo iz termitov, ki sliči po okusu niandljem. Ti termitski roji so le malo preiskani in je težko. razumeti, kako ostane pri živ-
^heneKi^e
SEST DNI PREKO OCEANA
Najkrajša in najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parntkih:
"FRANCEM 19, februarja — 12, marca "PARIS" 26. februarja — 23. aprila
NAJKRAJŠA POT PO ŽELEZNICI. VSAKDO JE V POSEBNI KABINI Z VSEMI MODERNIMI UDOBNOSTMI. Pijača in slavna francoska kuhinja.	Izredno nizke cene.
Zajamčit«! si prt«ii«ir 7-1 prvo vožnjo n^vepn. velikana.
"ILE de FRANCE" 2. julija; 1. avgusta.
Vpra.šajt«* kateregakoli I>oobla5č«nega agenta aH:
FRENCH LINE — — — — 19 State Street, New York
i —
sorazmerno
, z višino njihovih graditejlev. J ponoči termiti na lov za hrano. — Sredi gnezda se nahajajo delav- Nekemu etnomologu se je posreči-niee in kraljičina dvorana. V spod- lo fotografirati tak veletok žuželk
njih prostorih se nahajajo bube.'ki je trajal več ur. Vojaki gredo[ljcllju oni par. — in v tem je bi-
razvrščene po svoji razvojni dobi, ob straneh z nazven obrnjenimi dalje zaloge hrane in pogosto tudi brizgalkami, da vzbude pri mrav-pokopališča s trupli mrtvih termi- Ijali potreben respekt. Ko je bil tov. Vse gnezdo prepregajo hod-1 fotografični posnetek povečan, so niki in galerije. Hodniki z velikim dognali, da je ta armada štela tri-prometom so razdeljeni na dvoje, stotisoč vojakov. Na en meter je enako kaokr velemestne ceste, — prišlo 800 do 1!»00 žuželk, ki jih je kjer je promet dovoljen le v eni stražilo po 240 vojakov, smeri.	j
Termiti so rešili glavno življen- Kraljica in njen kraljevski soprog sko vprašanje — vprašanje pre-i
hrane — s tako popolnostjo, ki jo] V eni izmed dvoran v gnezdu, v
"UO"	najdemo kvečjemu še pri neka- kateri je radi bogve kake central
■— Lepo sedi. stric. Sede se boljše kamlja. Vidiš, jaz hočem po- terili ribah. Termiti se hranijo s'ne kurjave mnogo bolj toplo kakor staviti stol }>oleg tvojega.	snovjo, ki jo dobijo povsod, nam-'v ostalem gnezdu, živi kraljevska
Ko je sedela tudi ona. je pričela poročati:	r*č z rastlinskim staničevjem. s'dvojica, kraljica in njen kraljev-
— Lahko si miren, stric, tvoj hudi upnik je v zadnjem trenut- staničevjem dreves, korenin in ski soprog, mala. suha. drobna ži-ku iipremenil svoje mnenje. Odpoved hipoteke je preklical, doklerjbilk. Kakor večina živali, tako tu- valica, ki je vedno skrita pod nje-je ne želiš izplačati. Pušča ti časa. da si preskrb i š novo hipoteko. |di termiti ne morejo prebavi jati nim ogromnim trebuhom. Ta tre-
eeluloze. Nekateri termiti se zato buh je poln jajčec. Kraljica zleže poslužujejo posebnih parazitov, ki dnevno 86.000 jajčec ali skoro 30 žive v njihovih želodcih, neka te-j milijonov na leto. Ta beli nestvor
_-__&	n M n aU Mi i Vi ml ter« M L • II n AA * * _ J___* _ _ A 1	i 1 X * .1	ll .X _ - v
je ža-
ri pa — posebnih glivie, ki jih go je na polju slično, kakor naši vrt na rji.
Delavci, vojaki in nimfe.
Med temi tremi glavnimi kasta*
Pravi, da ne bo več preklical hipoteke. Vendar pa ti svetujem, da jo odplačaš, kakorhitro boš imel nadomestilo. Ze jutri bo preskrbel Gerstman pri notarju vse potrebno. Tudi ne misli na to, da bi te naznanil, ker si bilo ster ž njim. Kavno nasprotno, prosi te odpuščanja^ ker te je razdražil.
Globoko je vzdihnila.	•	* "t
—- Upam. da si nekoliko zadovoljen z menoj, striček? Ujueila,
Just Roden je sedel kot okamenel. Kaj neki je čenčala 1'ršula! Vse to je bila brez dvoma neumnost, pretiravanje, ki ne more prestati nobene preizkušnje. Gerstman ne daje tako dalekosežnih kon-<e»ij. V svojem nepoznavanju trgovskih zadev je zavijala dejstva.
Te svojf {}vorae je spravil v besede, kajti upanje ga je popolnoma zapustilo.
Uršula se je dvignila.
—	Tvoje dvome sem videla vnaprej, stric, in raditega sem prosila Gerstmana, da naj ti po notarju sporoči vse dogovore. V par dneh $e boš prepričal, da je stvar prav iaka^kot sem ti jo sporočila. Prepir ga je seveda razburil in prosila sem ga, naj gre. ker se mi je •telo, da ni jx>govoT med Vama primeren, tako kratko po prvem
«**Mtti«j* pobara *oiw,.m<>*» ,. i	..	ustali aiiij m
—	\ eruj ie:, stric, veruj mi vse. Jaz vem precej o trgovskih za- jih nato krmijo, zrede in' nato po
je dvajsetkrat do tridesetkrat večji od delaveev in vojakov. Okrog njega se podi na tisoče termitov. Nekateri krmijo kraljico, drugi odnašajo jajčeca, vojaki pa stražijo njeno kraljevsko telo pred njenimi le preveč gorečimi čestit-
V-«	»»«	-WW C*— ---------—----^Ujl liilUl it p&c t CV g.VX V. V * ■■■ 1 vtaui*
mi termitske-dmžbe^jnorejo le de-Jci. Ti častilci skušajo navadno od-lavci jesti in prebavljati. Nimajo grizniti vsaj majhen košček od spola, kakor po navadi tudi vojaki ne in pomenijo želodec gnezda.
stvo teh rojev, kakor oni pri čebelah, — iz katerega nastane novo gnezdo. Tudi drugače je mnogo nejasnega pri teh žuželkah. Na primer, kako more nastati iz popolnoma enakih jajčec tako različne živalice kakor so delavci, vojaki. kraljice in nimfe ,ki imajo oči in krila. Kako morejo nastati v malih termitskih trupelcih tako veliki procesi, s katerimi postanejo termiti tako strašni razdiralci! Železniške tračnice, celi parniki, steklo, se spremene termiti v prah s tem, da na poseben način požro vsako snov. Termiti so opustošili cele dele Cevlona in Avstralije, le mraz varuje pokrajine zmernih j pasov pred temi strašnimi žuželkami.
V IN IZ
IUG0SLAV1JE
PREKO HAMBURGA
NEW YORK {novi} : HAMBURG DEUTSCH LANU ALBERT BALLIN RESOLUTE RELIANCE Nail parniki na tri elja CLEVELAND, WESTPHALIA
THURINGIA EVROPSKA POTOVANJA POD OSEBNIM ""ODSTVOM
$198 —
Is NEW TORKA do LJUBLJANE in NAZAJ
v modernem 3. razredu.
(Vojni davek posebej.)
TEDENSKA ODPLUTJA Za povratna dovoljenja tn «ru-f« InformaueiJe ee obrnite na lokalnega agenta alf na
Hamburg-American Line
United American Lines, Inc. General Agenta 28 BROAOWAY — NEW YORK
ONIM, KI HOČEJO POSTATI DBŽAVLJANL
Foreign Language Information Service v New Torku je izdala priročno knjižico, ki je namenje« na onim, kateri žele postati ameriški državljani. Knjižica je pisana v lahko razumljivi angleščini ter rsebuje nakratko vse podatke o dižavljanstvu. Stane 25 ccntov. V zalogi jo ima knjigama Glaa Naroda, 82 Cortlandt Street, New York City.
IŠČE SE DRVARJE in Boarding-
bosse, dober les za kemikalije, dobre kanipe. brezplačni plin,j $2.50 od klaftre. Vprašajte: Tony Mohar, John Kandare,: Jack Mlakar, Lewis Run, Pa. i
njene svetle kože in kaka stara* kraljica je običajno vedno pokri-Ako hoče kak termit jesti, ustavi j t.a s častitljivimi marogami. Kra-bližnjega delavca, in ta izloči iz ljica živi navadno štiri do p«
pet let.
svojega telesa kroglico hrane. To je najpopolnejši komunizem. V tej cvetoči republiki se nič ne zavrže. Tudi trupla mrtvih termitov služijo-kot hrana. Ako je v gnezdu
Če ne more več leči jajčec, jo us-mrte, njeno truplo pa požro zvesti in udalii podložniki. Mesto te pride nova kraljica — teh je v gnezdu vedno dovolj v rezervi -f-J prinese b in brezkončen proces z —:	* -
jajčec se prične izno\'a.
škr^
Nemški princ v filmu.
An verski listi poročajo, da obišče bivši nemški kronprinc dne 25. februarje otok "Wieringon. — kjer je preživel pet let. Dovoljenje za obisk mu je dala "nizozemska vlada, in to priliko je izrabila neka filmska družba, ki je ponudila prinett 200.000 zlatih mark, če bij bil pripravljen igrati glavno vlogo v filmskem tekstu "Princ v Wie-ringenu". Kakor poročajo, se je zdela ta ponudba princu tako laskava, da jo je sprejel, obenem pa izjavil, da ne reflektira na honorar. Nagrado mu bo družba vse-j eno izplačala, zakaj jasno je, da]
Prav vsakdo -
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
MALI OGLASI
'Glas N
aro

čitateljL
Pozor
Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem.
Uprava 'Glas Naroda'.
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
Kdor 3« namenjen potovati v atari kraj, je potrebno, da )e ptm-Btn o potnih listih, prtljagi Id dragih stvareh. Vsled nafte dolgoletne LzkuRnje Vain ml sa moremo dati najbolj&t pojasnila in priporočamo, vedno le prvovrstne brzopernlks.
Tudi nedrZavljanl same Jejo po-j tovatl t stari kraj, toda preskrbeti si morajo dovoljenji all permit la Washington«, bodisi sa eno leto sli 6 mesecev in se mora delati pro-injo vaaj en mesec pred odpotova-njem in to naravnost v Washington, D. C. na generaleza naselni-Skegs komisarja.
Glasom odredbe. Id Je stopila v veljavo SL julija, 1121 se nlkomir veC ne poilje permit pc poitl, ampak ga mora iti Iskati vsak posllss osebno, bodisi v najbliSnjl naselnl-ffld nrsd ali pa ga dobi v New Toka pred od potovanjem, kakor kedo v prognji saprosi. Kdor potuje ven brca dovoljenja, potuje sa svoj« lastno odgovornost
Kako dobiti svojce is
Kdor Seli dobi« sorodnike ali svojce la starega kraja, naj nam prej pile sa pojasnila. Is Jugoslavije bo prtpnifienlh v tem leta «70 priseljencev, toda polovica to kvo> to je določena sa amerfSfca drSav-Uane, ki Cele dobiti sem *2arlfe ta otroke od 18. do 2L leta la pa m poljedelska delavca.
AmerlSkl dlavljanl pa samoredo dobiti sem Bene la otroke do 18. te-te bres da M Mil Btotl v kvoto, po. treboo pa Je delati profcjo v Wasb> lagton.
Predno podrausta kaki korak, pUHte
FRANK SAKSER STATE BARI
-' '^K*- -.
i'.t.