Posamezna številka 6 vinarjev.
Slev. 153. izven Ljubljane 8 vin. y Ljubljani, v ponedeljek, 7. julija 1913.
s Velja po pošti: =
Za oelo leto napre] . , K 26'— sa en meaeo „ . . „ 2-20 ca Nemčijo oeloletno . „ 29'—
za ostalo Inozemstvo
35--
V	LjnblJani na dom:
Za celo leto naprej . . K 24'— za en meso* „ . . „ 2'—
V	upravi prajimai mesečno „ 1*70 = Sobotni, izdaja: =
za celo let......., 7'—
za Nemčijo oeloletno . „ 9-— za ostalo inozemstvo „ 12'—
star Uredništvo ]e v Kopitarjevi nllol štev. 6/111. Bokoplsl se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne i sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Leio XLI,
Inserati:
Enostolpna potitvrsta (72 mm): za enkrat .... po 15 v
za dvakrat......13 „
za trikrat .... „ 10 „ za večkrat primeren popnst.
Poročna oznanila, zalivale, osmrtnice lin.:
enostolpna pelitvrsta po 18 vin. --Poslano:
enostolpna petitvrsta po 30 vin.
Izhaja vsak dan, izvzemšl nedelje in praznike, ob 5. ari pop.
Redna letna priloga Vozni red.
Upravništvo je v Kopitarjevi alioi št. 6. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7583. — Upravnlškega teleiona št. 188.
Današnja številka obsega 6 strani
Otvoritev Društvenega doma z mladinskim lata v Št. lanžu.
Včeraj se je vršila v Št, Janžu na Dolenjskem krasna slovesnost — blago-slovljenje Društvenega doma z mladinskim taborom in javnim shodom. Društveni dom v Št. Janžu je novo zidana dvorana z odrom za predstave. V kratkem času je nastal ta dom kot zunanji znak lepo sc razcvitajoče društvene organizacije. Šcnt Janž je bil slovesno okrašen z mlaji in zastavami. V soboto zvečer so zažareli mnogoštevilni kresovi po gorah in gričih, streli in rakete so naznanjale daleč na okoli, da se pripravlja Št. Janž za slavnostni dan. Dotlej deževno vreme sc jc izpremcnilo, in v nedeljo se je vršila slavnosl ob najlepšem vremenu.
Dopoldne so prikorakali »Orli« in »Bogomile« v dolgi vrsti k službi božji. Igrala je radeška orlovska godba. Cerkveni govor je govoril dr. L a m p c, ki je kazal na organizrane napore protikrščan-skega kulturnobojnega svobodomiselstva, proti katerim se organizirajo krščanska društva, ki je med njimi najlepši cvet naša mladinska organizacija. Po sv. maši jc dr. Lampe blagoslovil Društveni dom.
Ogromno ljudstva je prišlo od blizu in daleč. Takega dne še ni videl Šent Janž. Popoldne jc bil javni shod. Med gozdičem okinčanih mlajev sta bila postavljena drug drugemu nasproti dva z venci in zastavami okrašena odra: eden za predsedstvo in govornike, drugi za godbo in pcvce. Shod je otvoril župnik Ludovik Bajcc, ki je pozdravil deželna odbornika dr. L a m -peta in d r. P e g a n a, c. kr. okrajnega glavarja d r. M a t h i a s a, viteza pl. G u t m a n n s t h a 1 a, gg. duhovnike iz faznih župnij, > O r 1 c«, »B o g o m i 1 e« in vse udcležencc te krasne slavnosti, ki priča kako mišljenje živi v šentjanški župniji. Predsedstvo prevzame nato Orel brat Ko bal. V imenu šentjanških »Orlov« govori brat E r m a n.
V	imenu dekliške organizacije Bogomile« govori gospodična F 1 a j s o v a, ki kliče, da mora v sedanjem času tudi žen-stvo v boj za pošteno stvar, zlasti proti gnusnemu liberalnemu časopis j u. : Slišale smo, da bo sedaj liberalna stranka kikljo oblekla. Me dekleta, pa odtočno protestiramo proti temu, ker naše pošteno oblačilo je predobro za tako stranko. Za liberalce bi bila kvečjemu kaka stara vatiranka.; (Burna veselost.)
Dr. L a m p e jc govori! o pomenu raznih novih deželnih zakonov in sklepov za kmečki stan in jc pokazal, kako naši kmečki poslanci S. L. S. zvesto izpolnujejo, kar so obljubili svojim volilcem, Novi Društveni dom pa bedi središče vsega javnega življenja. Tam naj zborujejo razne organizacije, tam se naj ljudstvo izobrazuje in posvetuje, od tam sc naj njihovi sklepi in želje pošiljajo na poslanec, da bomo delali v složnem sporazumu za boljšo bodočnost j našega ljudstva.
D r. P c g a n je nato zdelal liberalce In pokazal njihovo lažnivost in hinavščino na raznih zgledih. Ker jc prišel liberalno omiko na shod predstavljat neki pijance »naprednjak«, je imel dr. Pegan tem lažjo nalogo, da jc slekel liberalcem šc tisto »vatiranko«, ki jim jo jc predgovornica pustila, Bilo je zabavno in poučno.
V	imenu Trebanjcev je govoril brat P e v e c, ki jc vzpodbujal brate, da sc naj ne zmenijo za psovke sirovih in neumnih nasprotnikov, ampak naj brez strahu gredo dalje svojo pošteno pol. Ko jc govoril šc načelnik >Orlov« brat Jeločnik iz Ljubljane in je d r. L a m p e povabil vse ljudstvo, naj sc v velikem številu udeleži katoliškega shoda v Ljubljani, je predsednik Ko bat zaključil lepo zborovanje.
Med zborovanjem in pri prosti zabavi je igrala radeška godba, nastopil jc vrlo izvežbani, res vzorni dekliški zbor, poleg njega še moški in mešani zbor. Vrle Bogo-
mile v svojih lepili dolenjskih nošah so pa z neumorno postrežbo še posebno pripomogle, da se jc slavost tako krasno izvršila.
Druga balkanska vojski.
BULGARSKA ZMAGA PRI KRIVO-LAKU.
BULGARSKO SITUACIJSKO POROČILO.
Sofija, 4. julija. (»Agelj.ce Tclcgra-phique Bulgare«.) Danes ob .4. uri po-poldnc so Bulgari obkolili srbsko li-moško divizijo pri Krivolaku in jo po obupnem odporu popolnoma porazili. Srbska glavna armada jc poraz timoške divizije morala iz hribov Sv. Nikolaja gledati, nc da bi mogla vmes poseči.
Dunaj, 5. julija. »Ncue Freie Pres-sc« poroča iz Sofije, da so Bulgari pri Krivolaku po površnem računu vjeli 4000 vojakov in 35 častnikov ter zaplenili 27 topov. Timoška divizija jo bila namenjena za napad na bulgarski cen-trum pri Štipu. Tedaj je prišla Bul-garom na pomoč divizija generala Ivanova, ki stoji pri Dvimnu proti Grkom, in posegla odločilno v boj.
Sofija, (5. julija. »Agcnce Tolegra-phique Bulgare« poroča: Generalni štab je bil sinoči obveščen, da seznam pri Krivolaku zaplenjenih vojnih trofej in vojnih vjetnikov še ni sestavljen. Fronta hulgarske.brigade, ki operira proti drugim postojankam timoške divizije, je do 7. zvečer zaplenila še 19 brzostrclnih topov in 2 mitraljezi. V okolici Dragova so Bulgari zarubili Iren dveh srbskih polkov z vso prtljago in vjeli 400 Srbov.
Sofija, 6. julija. »\gence Telegra-phiquc Bulgare« poroča: Brigada, ki je podvzela odločilen napad na srbske postojanke, si je zelo veliko vojnih trofej priborila, a natančen seznam še ni sestavljen. To dozdaj znanih poročilih je od srbske timoške divizije bilo dozdaj vjetih 35 častnikov in 4000 vojakov, zaplenjenih pa 27 brzostrclnih lopov, 0 strojnih pušk in tren dveh polkov.
Sofija, 5. julija. Med Kratovo in Kočano jc prišlo vnovič do hudih bojev. Bulgari so srbske napade popolnoma odbili. Gre sc za srbsko morav-sko divizijo, ki jc popolnoma odrezana.
Sofija, 6. julija. Srbsko limoško divizijo jc bulgurska brigada pod poveljstvom generala Ivanova prisilila, da jc položila orožje. General Ivanov ji1 hitel z D bataljoni jz Strumnicc proti Dcmir Argu, kjer je zadel na prve čete timoške divizije, ki so so, obstreljevane na krilu in od zadaj, umikale na glavno cesto: ki vodi v Krivolak. V brzem maršu je medtem prihitelo iz Štipa in iz Radovišta 5 bulgarski h bataljonov, tako da so bili Srbi obstreljevani od treh strani. Bulgarski prostovoljni četaši so pričeli prodirati proti Svetemu Nikolaju, tako da je ostala Srbom za umikanje prosta le šo pot proti \ elesu. Ko so nato na Cajlco Planino pripeljali hulgarske topove, ki so pričeli s i pa I i uničujoč ogenj na Krivolak. je položila timoška divizija orožje. 3000 mož jc bežalo proti Negotinu, ostanek so Bulgari razkropili. Ker so Bulgari tako zajeli in vjeli desno srbsko krilo, je bil srbski glavni stan prisiljen, da je ukazal srbskemu glavnemu zboru pri Kočani, sc umakniti čez Nemanjiči proti Sveti Ivonjari na pčinjsko črto, kjer zdaj Srbi v močnih postojankah prodira jočim Bulgarom na vzhodnem robu Ovčjega polja ponujajo odločilno bitko. Središče srbskih postojank so nahaja v Iladžilarju, kjer koncentrirajo čez Skopljc vse razpoložljivo čete.
Sofija, 5. julija. Bulgarske čete prodirajo iz Trna južno od Pirota zmagovito proti Vranji ob Mor a v i. Bulgur-
ska ofenziva ima namen prijeti srbsko glavno armado na Ovčjem polju v hrbtu.
SRBSKA ZMAGA PRI KOČANAH.
SRBSKO SITUACIJSKO POROČILO.
Belgrad, 5. julija. V petek so Bulgari napadli srbske pozicije na stari meji, in sicer pri Butari Mogili blizu Zaječara, v soboto pa so skušali vdreti pri. Sv. Nikolaju severno od Pirota. Oba napada sta bila odbita in Bulgari vrženi nazaj na njihov teritorij. — Iz Skoplja se javlja, da sc boji nadaljujejo na vsi črti ugodno za Srbe. V petek se je nadaljevala borba pri Ruj-nu na meji vrh osegovske planine. Bulgarski napadi so bili odbiti. Okoli S tipa, ki je porušen, vsled česar so operacije na obeh straneh otežkočene, se vodijo dalje manjši boji. Okoli Kočano srbske čete preganjajo sovražnika, ki sc umika v redu samo z enim delom svoje armade, (ločim z večjim delom beži v popolnem neredu, ostav-l.jajoč velik plen, proti Plaškavici planini. Od začetka sem so vodijo velike bitke pri Krivolaku južno od Štipa. Na Vardaru so bili Bulgari odbiti ter zato od četrtka dalje skušajo čez Krivolak z vso silo prodirati, da bi prešli Var-clar. Srbske četo napade hrabro odbijajo. — Glasom tega je strategična situacija, sedaj sledeča: Centrum Bulga-rov pri Štipu je vržen nazaj na svoje prejšnje pozicijo ter potisnjen proti obronkom Plaškavice; desno bulgar-sko krilo pri Kočanah jc razbito in se naglo umika, preganjano od Srbov. Bitka na toni krilu se je za Bubr;; rr tastrofalno končala. Bulgarsko levo krilo, kateremu so prišlo na pomoč čete proti Solunu operirajpčoga generala Ivanova iz Strumice, skuša ustavili srbsko armado, da bi Srbi no obšli bolgarskega centra pri štipu. in prodreti vardarsko črto. Velika bitka se nahaja torej v tretji fazi in se nadaljuje z vso ljutostjo. Grki vežejo na jugu bulgarsko zvezo vojsko med Doirunom in Strumico. Napredovanje Srbov na ose-govski planini veže bulgarsko kusten-dilsko vojsko. Odločitev na vsej črti šo ni padla, a se kmalu pričakuje. Tako Srbi kakor Bulgari sc silno junaško bijejo, izgubo so uprav strahovite, posebno se odlikujejo Črnogorci.
Belgrad, 5. julija. Srbski tiskovni urad poroča: Bulgarske čete, ki so bilo po (lvadnevnem boju poražene, so se morale umakniti na desni breg Brcgal-nice in Zletova. Pesno krilo in sedma rilska divizija, ki je bila popolnoma poražena, se jc utaborila na bregovih obeli rek in hotela iznonada napasti naše čete. Prišlo jo do krvavega boja. Bulgari so sc obupno branili, vendar pa niso mogli vzdržali naskoka naših čet. Po polurnem boju jo bilo desno bulgarsko krilo, obstoječo iz 50 bataljonov s 120 topovi, popolnoma, poraženo in razbito. Glavno pozicijo, Raj-čevo brdo, so zavzeli Srbi z bajonclnim naskokom. Bulgarom je stalo nasproti 36.000 Srbov in (>000 Črnogorcev pod poveljstvom prestolonaslednika, Aleksandra. Naše čete so dobile velik plen in zajelo mnogo Bulgarov.
Belgiadi 5. julija. Bulgarske izgube pri Bajčanu znašajo 20.000 mrtvih in ranjenih. Bojev se jo udeleževal tudi prestolonaslednik Aleksander.
Belgrad, 5. julija, število ranjencev na srbski strani so ceni na 10.000.
Belgirari, 0. julija. Srbska kavaleri-ja jc v zasledovanju Bulgarov vkorakala danes dopoldne ob 10. uri v Koča ne.
Belgrad, (i. julija. (Ofi< iolno.) Srbska armada jc na desnem krilu Bulgarov. ki jc vrženo čez Bregalnico via-f.aj, odločno zmagala in velik plen napravila. Pri Krivolaku Bulgari niso dosegli znatnega uspeha in se niso nobene važne pozicije polastili.
VPADI BULGAROV V SRBIJO.
Belgrad, 5. julija. (Kor.) Uradno so poroča: Včeraj ob pol osmih zjutraj so Bulgari napadli našo staro mejo pri Sv. Nikolaju. Izid boja jc dosedaj še neznan.
Sofija, 5. julija. Bulgarski generalni štab je odredil, da naj sc del bulgarske armade ob stari srbski meji pomakne na jug in skuša udariti na srbsko jedro pri Krivi Palanki in onemogočiti vsako srbsko ofenzivo proti Sofiji. Bulgarske četo skušajo prodreti proti Vranji. Na severu so Bulgari prekoračili srbsko mejo in udarili na Zaječar, a so bili pregnani. Poznejše vesli zatrjujejo, da se Bulgari zopet nahajajo pri Zaječaru in da se vrše tam sedaj jako hudi boji.
GRŠKI USPEHI.
Atene, 5. julija. »Agcnce d'Athe-nos« poroča: Šef generalnega štaba Dusmanis je brzojavil ministrskemu predsedniku Venizelosu: Po splošnem napadu naših divizij se je. dagies ob 3. uri 45 minut, popoldne sovražnik umaknil iz svojih pozicij pri Ligovanu in Lagani. Našo čete so ga zasledovale.
Atene, 5. julija. Iz glavnega grškega. stana so poroča: Boj za Kil kis pomeni junaški čin grškega orožja. Bulgarske čete so bile po številu enako močne kakor grške in so obstojale iz 24 bataljonov, one* brigade in 17 samostojnih oddelkov. Kljutb temu so Grki naskočili sovražnika in ga pregnali iz dobro utrjenih pozicij, kjer so bili tudi oblegovalni lopovi. Enako hrabro so se borile naše čete tudi na vzhodni in za patini fronti. Na več krajih je bil sovražnik v veliki premoči. Postavil nam je namreč nasproti štiri popolne divizije in eno brigado.
Solun, 5. julija. Preden so Bulgari pjevdjeli zapustili, so razstrelili most čez Malo lleko, a ta prometna ovira sc lahko popravi. Zdaj sc na ukaz vodstva grške armade pregleduje železniška proga Djcvdjcli — Demirkipu, cla so prej ko mogoče zopet uvede promet. Strogo sc nadzoruje tudi železniška proga, med Vodeno in Lerinom, kjer so nahaja veliko bulgarskih četašev. Nadzoruje se strogo tudi železniška proga. Solun -Bitolj. Srbskih vojakov v Bitoljq in okolici ni, a ustanovila se je povsodi milica.
Solun, 5. julija. Solunsko prebivalstvo tekmuje v preskrbi 'številnih ranjencev. S kolodvora vozijo ranjence v bolnišnice električna poulična žc-rcznica, sanitetni vozovi in avtomobili. Veliko šol in javnih zavodov so jzpre-inenili v bolnišnice. Danes sta pripluli dve bolniški ladji, da prepeljeta, ra- / Ljeuce na Grško. Kralj Konstantin jo bival ob bojih aia železniški postaji Sarigol, s katere vodi cesta v Milkiž. Poleg drugih grških častnikov je padlo več polkovnih in bataljonskih poveljnikov.
GRKI ZASEDLI BOJFANT.
Aiene, H. julija. (Agcnce d'Athc-nes). Grške Čelo so sinoči zasedle Doj-ran. — 150 bulgarskih vojakov, ki so se zaprli v bulgarskem samostanu Zo-grafu na gori Atlios, je bilo po hudem odporu vjetih.
BULGARI ZAVZELI KILKIš.
Sofija, 5. julija. Iz glavnega stana se jioroča, da so Bulgari KilkiS zopet osvojili. (Ker je nemogoče, da bi obenem Bolgari zavzeli Kilkiš, Grki pa Dojrm, je ena ali druga vest, absolutno neresnična.
GRŠKA BLOKADA.
Atene, (i. julija. Grška vlada je proglasila blokado od Enoaa do izliva Strti me.
PRASKE NA RAZLIČNIH KRAJIH.
Belgrad, (3. julija. Srbski tiskovni urad poroča: Po bojih na gori Rajče-vo brdo, kjer je. bilo razbito desno krilo četrte bulgarske armade, so naše čete zgrabile prostovoljni zbor generala Geneva, ki je podpiral skrajne oddelke desnega krila bolgarske vojske na liniji Kitka—Kriška. Včeraj ob 4. uri popoldne so zavzelo naše čete goro Kitka v naskoku. Razpršene prostovoljske čete so bežale v največjem neredu proti stari bulgarski meji.
Sofija, (3. julija. (Oficijelno.) Ker je srbska armada z velikimi oddelki prešla na bulgarsko ozemlje, je bolgarska armada dobila povelje za primerno protiakcijo. Včeraj jc ena bulgarska kolona vrgla šest bulgarskih bataljonov pri prelazu Sv. Nikolaja nazaj, jih zasledovala in zaplenila Šest topov. En srbski oddelek, ki jc pri Patarici mejo prekoračil, jo bil vržen nazaj in pri tem 200 mož izgubil. Mnogo vojakov in konj je padlo v roko Bulgarom. — Jugovzhodno od Štipa so Bulgari dva napada Srbov z velikimi izgubami za slednje odbili. 22 manjših srbskih oddelkov je vdrlo v vas Gornje Kameno. jo oplenilo in več žena in deklet v gore odvedlo. — Ob timoški strani so Bolgari premagali srbsko '»Vol on o, zaplenili pet topov, 16 municijskih vozov. 2 mitraljezi in 100 transportnih vozov.
DIPLOMATSKA ZVEZA MED BULGA-RIJO IN GRČIJO PREKINJENA.
Soffja, 5. julija. Iver je grški poslanik Pamas odpotoval, je bulgarska vlada svojemu poslaniku v Atenah, Hadži Miševu, naročila, naj Atene zapusti in izroči arbiv varstvo ruskemu poslaniku, kar se je tudi zgodilo.
Atene, 5. julija. Bulgarski poslanik Hadži Mišev je danes s poslaniškim osobjem odpotoval iz Aten.
PORTA SE GIBLJE.
Carigrad, 5. julija. Ofieiozno se poroča, da želi Porta zavzeti nevtralno stališče, a naglaša se, da boj med zavezniki zelo razburja turško javno mnenje in armado, vscld česar bo težavno krotiti armado, če se Turčiji ne priznajo upravičene njene pravice.
Berolin, 6. julija. »Berliner Tage-blatt« objavlja razgovor s turškim poslanikom v Berolinu, Mahmud Muktar pašo. Turški poslanik med drugim izjavlja. da inič no ve o tem, da bi Turki proglasili nevtralnost, če BiAigarija opusti svojo zahtevo po vojni odškodnini. »Nasprotujem 3Tevtr;tllnosti<«, je poslanik izjavil. »Le na strani sovražnikov Bulgarije si moremo zopet priboriti velik del odrinskega vilajeta, pač je pa izključena zopetna osvojitev trdnjave Odrin.« Na vprašanje, če bi se velesile uprle takemu postopanju, jc poslanik odgovoril: »Velesil ni, marveč sta le dve skupini velesil, ki delujeta v dveh nasprotujočih si smereh in je. zato učinek enak ničli. Ena sama velesila bi nam to zabranila, to bi pa mogla biti le Rusija.«
Carigrad, 5. julija. Nekdanji poveljnik v Janini, turški polkovnik Ve-bih bej, ki je bival na. Grškem, je nedavno došel v Carigrad. Vehib bej dela za turško-grško sporazumljenje.
ZOPETEN DOKAZ, KDO JE PRVI ZAČEL VOJSKO.
Soffja, 5. julija. (Agencc telegraf, bulg.) Ukaz za napad na Srbe in Grke, o katerem poročajo srbski listi, da se je našel pri 31. bulgarskem polku, -ni bil nikoli dan in je vsled tega le mogoče, da je potvorjen.
Belgrad, 6. julija. Srbski brzojavni urad poroča: Po boju na griču 650 sc je našel dnevnik bulgarskega podporočnika Georgova. Dnevnik pričenja s sledečimi besedami: Dne 16. junija (po starem koledarju) ob pol 9. uri zvečer nam je bilo telefonično naročeno, da se prično vojne operacije proti Srbom in Grkom. 17. junija (stari koledar) ob 3. uri zjutraj. Dne 16. junija ob 11. uri dopoldne je došlo pismeno povelje. Ta dnevnik, ki sc hrani v arhivu srbskega generalnega štaba kakor tudi v arhivu 31. bulgarskega polka najdeno povelje dokazuje, da so bili bulgarski napacli premišljeni in pripravljeni ob času, ko so Bulgari poročali, kakor da hočejo doseči mirno rešitev spora.
SKRIVNOSTNO VEDENJE RUMU-NIJE.
Bukarešt, 5. julija. Rumunska vlada jc sprejela ponudbo Bulgarije, da odstopi ozemlje Tutrukan—BalCik, zahteva pa pred vsem, tla ji da Bulga-tija garancij, da nova vojska na Bal-
kanu ne bo ravnotežja sil tako zmotila, da bi bilo \ kvar Rumuniji.
Bukarešt, 6. julija. »Universal« poroča: Šanse, da se Rumunija z Bulga-rijo mirno poravna, se od včeraj slabše presojajo. Ni dvoma, da se dr. Da-nev vsled tajnega prigovarjanja ruskega poslanika Nehludova v Sofiji upira popolnoma ugoditi rumunskim zahtevam.
Bukarešt, 6. julija. Došla je semkaj ambulanca indijskega polumesca.
Bukarešt, 6. julija. Vojni minister je pozval metropolita, naj sc iz vsakega okraja odpošljejo k armadi trije duhovniki kot vojni propovedniki.
Bukarešt, 6. julija. V ponedeljek se pripelje z avtomobilom čez Predeal pod vodstvom bivšega ministrskega predsednika Theotokisa grško odpo-slaništvo, da uradno javi rumunskemu kralju, da je grški prestol zasedel kralj Konstantin.
Bukarešt, 6. julija. Posledice mobilizacije na javno in zasebno življenje se že kažejo. Ker primanjkuje osobja, manjše uprave in banke zapirajo pisarne. Časopisi omejujejo svoje izdaje na dve strani, ker primanjkuje stavcev in papirja, ki se ne more dovažati, ker je železniški promet ustavljen. Poizkusom nekaterih trgovcev cene živil dvigniti, sc je uprlo občinstvo, ki je neko irgovino razdjalo. Trgovinski minister sklicuje v ponedeljek predsednike trgovskih zbornic, da se z njimi posvetuje, kako preprečiti draginjo živil.
DROBNE VESTI,
Dunaj, 9. julija. Prestolonaslednik Franc Ferdinand se je vrnil na Dunaj, kar se spravlja v zvezo z balkanskim položajem.
Kolin, 5. julija. Nemška diplomacija izjavlja, da so velesile že edine, da se v novo balkansko vojsko ne bodo vmešavale.
Peterburg, 5. julija. Car ni balkanskim vladarjem poslal nobene depeše. — Rusija ni pri velesilah intervenirala, naj bi velesile skušale spor na Balkanu s posredovanjem mirno rešiti.
Dunaj, 6. julija. (Korespondenčni urad.) Poročila srbskih listov, da se nahajajo v sedanji vojski avstro-ogrski častniki v bulgarski armadi, so izmišljena.
Sofija, 5. julija. Danes je došel prvi transport srbskih vojnih vjetnikov, med katerimi se nahaja tudi en major.
Bukarešt, 5. julija. Kraljica, ki pride najbrže jutri v Bukarešt, prevzame najbrže, kakor v zadnji vojski, vodstvo Rdečega križa. Prestolonaslednica v zvezi z drugimi damami najbrže organizira službo Rdečega križa v provinci.
Ruščuk, 5. julija. Tukajšnji rumunski konzul je bil od množice napaden. Konzulat straži bulgarska policija.
Bukarešt, 5. julija. Vodja liberalne stranke Bratianu je kralju svetoval, naj sestavi ministrstvo iz vseh strank. Položaj je zelo resen. Na poziv vojnega ministrstva se je oglasilo veliko prostovoljcev,
Atene, 6. julija, Pred zavzetjem Doi-rana so Bulgari ranjenega grškega podporočnika Markantonakisa in več vojakov strahovito razmesarili.
XXX
Zadnje vesti.
SRBSKA VLADA PREKINILA DIPLO-MATSKE ZVEZE Z BULGARIJO.
(Posebno poročilo »Slovencu«).
Belgrad, 6. julija. Danes dopoldne je srbska vlada naznanila bulgarski in poslaniku Toševu, da smatra z ozi-rom na zahrbtne bulgarske napade, ki dokazujejo sovražnost, zvezno in prijateljsko pogodbo za raztrgano in prekine diplomatične zveze. Tošev odpotuje nocoj ali pa jutri zjutraj.
WAGNEREJEVO POROČILO O VELIKEM SRBSKEM PORAZU.
Dunaj, 6. julija. > Reichspost« poroča v posebni izdaji iz Sofije: Vsled bulgarske protiofenzive od Deslinicc sem so bili srbski polki št. 3, 4 in 11 popolnoma uničeni. Od 15.000 mož srbske timoške divizije je vsled obkoljenja padlo 11.000 mož in je le 4000 ostalo pri življenju. Od zapada in vzhoda ogrožena srbska armada se jc začela umikati in obstoja nevarnost, da bo v dolnji dolini Morave odrezana. Poročila o srbski zmagi pri Kočanah so napačna.
Sofija, 6. julija. Bulgarska brzojavna agentura izjavlja, da je poročilo o porazu 7. bulgarske divizije (rilska na črti Štip— Kočanc) neresnično. Res jc le, da so Srbi en makedonski prostovoljni zbor napadli, a jc napad bil odbit, Srbi hočejo le prikriti svoj veliki poraz pri Krivolaku.
SRBSKO POROČILO O NEUSPEHU PRI KRIVOLAKU.
(Posebno poročilo »Slovencu«). Belgrad, 6. julija. Sofijske vesti o porazu srbske armade in zaroblienju
timoške divizije pri Krivolaku so absolutno netočne in nemogoče ter pretirane. Srbske pozicije pri Krivolaku so v petdnevnem boju branile srbske sile, in sicer samo en regularni polk in 5000 prostovoljcev, večinoma turških ar-navtskih prostovoljcev! To čete so Bulgari, ki so navalili s celo divizijo, potisnili v smeri od Štipa z njihovih pozicij, a samo za 6 km. Srbom je poslana pomoč. Bulgari bodo morali zapustiti nevzdržljive postojanke.
Belgrad, 6. julija. Glasom tukajšnjih zardil so bulgarski napadi na Ivri-volak samo sekundarnega pomena. Reklamni poizkusi s cenenimi uspehi ne izpremone situacije. Napadi na staro mejo, zlasti pri Pirotu in Zaječaru so vsled močne brambe in utrdbe brezuspešni.
SRBI ZOPET ZAVZELI KRIVOLAK. Belgrad, 6. julija. (Oficielno.) Srbske čete so Krivglfek Bulgarom zopet iztrgali in sovražnika zagnali nazaj.
POROČILO SRBSKEGA VRHOVNEGA POVELJSTVA.
(Posebno poročilo »Slovencu«).
Belgrad, 6. julija. Z vrhovnega poveljstva se je nocoj zvečer naznanilo: Splošen položaj na vseli važnih frontah je odločen. Operacije povoljno napredujejo, ker so pa še v teku, sc podrobnosti še ne morejo objaviti.
ZASEDENJE KOČAN.
(Posebno poročilo »Slovencu«).
Belgrad, 6. julija. Danes dopoldne ob 10. uri 50 minut so srbske čete s ka-valorijo na čelu zasedle mesto Kočane, katero so z utrjenih postojank, stoječih tik pred mestom, branile bulgarske čete, ki so krile umikanje ostankov ril-ske in preslavske divizije. Sedaj je ves teritorij od Kočan do Bregalnicc v srbskih rokah.
SPOPADI NA STARI MEJI.
(Posebno poročilo »Slovapcu«).
Belgrad, 6. julija. Včerajšnji bulgarski navali, ki so se jih udeležili 3 bulgarski polki z artiljerijo, na Sv. Ni-kola, in navali dveh bulgarskih polkov s šestimi baterijami na Kadi— Bogara na srbski meji — so bili odbiti. Bulgarske čete so bile' prodrle na srbsko ozemlje le za kak kilometer. Pri Egripalanki Srbi še niso bili prodrli preko meje, marveč so samo odbili napade. Danes dopoldne so Bulgari znova izvršili napad pri Kladencu.
GRKI HOČEJO PRITI BULGAROM ZA HRBET.
(Posebno poročilo »Slovencu«), Belgrad, 6. julija. Ker so Grki zavzeli Dojran in prodirajo naprej, se je položaj južne bulgarske armade znatno poslabšal.
PORTA POŽIVLJA BULGARIJO, DA SE IZ TURČIJE UMAKNE.
Carigrad, 6. julija. Porta je bulgarsko vlado pozvala, da svoje čete takoj umakne iz Rodosta in marmarskega obrežja ter nemudoma uredi vprašanje meje.
GRŠKE VOJNE PRIPRAVE, Atene, 6. julija. Vlada je vpoklicala tri letnike nacionalne garde pod zastave.
STRAŠNE IZGUBE.
(Posebno poročilo »Slovencu«).
Belgrad, 6. julija. Uradno se poroča, da je srbskih ranjencev 12.000, bulgarskih pa 22 do 23.000.
XXX
Tako se glase poročila z bojišča, dospela od sobote do danes opoldne.
Glasom vseh teh poročil si še zdaj ni mogoče napraviti nobene jasne sodbe o dejanskem položaju. Na obeh straneh deluje namreč fantazija v kar mogoče največji meri.
Bulgarska poročila pravijo, da je desno krilo srbske armade pri Krivolaku bilo katastrofalno poraženo, pri čemer jc bila skoraj cela timoška divizija uničena. Pa tudi na svojem levem krilu se srbska armada iz Kočan umika proti Kratovu, da bi jc ne prijela bulgarska armada iz Kiistcndila in Krive Palankc sem, tako da bi bila od centra Srbov pri Skoplju popolnoma odrezana. Vesti o bulgarskem porazu pri Kočanah so sploh neresnične. Srbska armada jc žc od treh strani (od jugozapada, vzhoda in celo tudi že iz severa, to je iz Vranje sem) skoraj docela obkoljena in bo morala sprejeti odločilno bitko pri Skoplju, kjer bo brez vsakega dvoma poražena.
Srbska poročila z enako odločnostjo pravijo, da pri Krivolaku ni stala nobena srbska divizija, ampak en polk in 5000 prostovoljcev, in najnovejša depeša iz Bel-grada poroča, da so Srbi Krivolak Bulgarom zopet iztrgali. Na svojem levem krilu se Srbi ne umikajo, ampak so včeraj ob 10. uri dopoldne vkorakali vKočane. Torej so na enem krilu Bulgare popolnoma nazaj vrgli, na drugem krilu ravnotako, nakar bodo bulgarsko glavno armado obkolili in jo popolnoma potolkli.
Enako zmagoslavna so poročila i t Aten. Iz Aten in iz Belgrada se poroča, da so Grki zavzeli Doiran, kar pomeni, da je bulgarska armada v hrbtu ogrožena. Seveda trdijo Bulgari, da so Kilkiš, ki leži za Doiranom, Grkom zopet iztrgali. Eno ali drugo je gotovo zlagano. Kdor ima Doiran, ima tudi Kilkiš in narobe. Da Bulgari Grkom vsaj dozdaj navidezno podlegajo, se razlaga iz tega, ker so del svoje južne armade poslali proti Srbom v smeri Velesa.
Bulgarom prijazno dunajsko časopisje smatra Srbe že za popolnoma poražene, Srbom prijazno — n. pr. vse laško — obeta Bulgarom skoraj gotovi poraz. Vsi.na podlagi strokovnjaškega premotrivanja strate-gičnega položaja. Človek se spomni na duhovita prorokovanja teh listov, ko se je začela vojska zaveznikov proti Turčiji. Treba bo pa še nekoliko počakati, da se vidi, kdo jc v resnici dosegel dozdaj uspe-hov. Na vsak način pa se med Srbi in Bulgari odločilna bitka bliža, naj se bo potem bila pri Skoplju ali pri Štipu.
Dnevne novice.
-j- Liberalni pedagogi-skaze. Nekdo,
ki združuje z vprašanjem realne gimnazije tudi svoje osebne aspiracije, v »Slovenskem Narodu« s psovkami, ki so lastne liberalnim pedagogom, blati zastopnike S. L. S., ker v c. kr. deželnem šolskem svetu niso glasovali za vladni predlog, dai se sedaj v Ljubljani izpremeni II. državna gimnazija v realno gimnazijo, ampak so sprejeli predlog, da se idrijska, realka izpremeni v realno gimnazijo. Mi smo svoje stališče že dovolj jasno povedali takrat, ko je Kranjska hranilnica nenadoma odpovedala stanovanje realki. Povedali smo, da je to le intriga, s katero hočejo ljubljansko realko narediti za nemško posest, Slovence pa odpraviti s to realno gimnazijo. Pri tej intrigi nemškega Volksrata torej zdaj libcralci sodelujejo in hočejo doseči, da bi Slovenci res prišli ob vse svoje pravice na ljubljanski realki. Sedaj se ne gre za vprašanje realne gimnazije, o katerem ima vsakdo lahko svoje mnenje; sedaj se gre za vprašnje ljubljanske realke, in zato je bilo postopanje zastopnikov S. L. S. popolnoma pravilno in taktično edino utemeljeno. Seveda liberalec nc more tako daleč misliti, kakor se že vidi iz sirovega tona, v katerem piše ta — profesor!
-j- Shod na Vrhniki. Včeraj popoldne se je vršil na Vrhniki javen shod »Kmečke zveze«, na katerem sta govorila g. kaplan Jaiic od sv. Jakoba v Ljubljani in poslanec Gostinčar. Sprejela se je resolucija proti napadom na voditelje S. L. S. v liberalnem časopisju. Shod je izrekel tudi popolno zaupanje poslancem.
4- Shod v Št. Lambertu je bil včeraj popoldne, Volilcem S. L. S. je poročal dr. Zajec. Izrekel je shod soglasno zaupanje stranki, poslancu dr. Zajcu in načelniku stranke dr. Šusteršiču.
Shoda v Gorenjem in Dolenjem Logatcu. Kmečka zveza za logaški okraj je včeraj priredila dva shoda, v Gorenjem in Dolenjem Logatcu; na obeh je poročal deželni poslanec Žitnik, predsedoval pa načelnik zveze Fr. Maček. Volilci so poslancu izražali razne želje, katere naj bi zagovarjal na pristojnih mestih. Na vseh shodih je bila na predlog predsednikov soglasno sprejeta resolucija: Navzoči zborovalci izrekajo zaupanje poslancu Žitniku, odobravaj opostopanje poslancev S. L. S. in obsojajo napacle na osebno čast g. deželnega glavarja dr. Šustcršiča.
-I- Občinski odbor Št. Jurij pri Grosupljem je glede na ostudne napade liberalnega časopisja soglasno izrekel g. deželnemu glavarju dr. Šusteršiču svoje spoštovanje in neomajno zaupanje.
-(- Spor v dalmatinski stranki prava, Iz Šibenika nam brzojavljajo z dne 6, t. m.: Šibenik. Spor v dalmatinski stranki prava je našel odmev v današnji seji šibeniškega občinskega odbora. Ker je načelnik dr, Kr-stelj. ki z dr. Drinkovičem gre za tem, da razbije stranko prava ter deluje proti poslancu dr. Dulibiču, — mu je danes večina občinskega odbora, t. j. 29 od 36 odbornikov, izročila pismeno nezaupnico. Občinski odbor je pravaški in jc s tem delo dr. Krstclja in dr. Drinkoviča obsojeno.
K volitvi občinskega starejšin-stva v novoustanovljeni občini Ljubno se nam še poroča, da so bili poleg župana g, Alojzija Cvcnkoljna izvoljeni občinskim svetovalcem gg. Iv;»i Vidic, trgovec in posestnik, Ivan Prestol, tr-
govec in posestnik, Franc Marčun, posestnik, in Pavel Ivokalj, posestnik. Obilo uspeha novi občini na braniku S. L. S.!
+ Naši umetniki. Na razstavi Bit-terlichove kiparske šole na Dunaju je med drugimi odlično zastopan naš rojak gosp. Jos. U r b a n i j a, nadarjen umetnik, od katerega smemo še veliko pričakovati. Dunajski »Welt-Blatt« piše o Bittcrlichovi razstavi, da »domi-nira na njej veledomiselni (phatatasie-volle) Urbanija«.
—	Iz radovljiškega okraja. Redni sestanki, katere prireja naša gorenjska podružnica »Slomškove zveze«, so čimdalje bolje obiskani. Tak izredno dobro obiskan shod se je vršil dne 3. t. m. v z zastavami okrašeni šoli na Boh. Beli. Dasi je ta lična vas daleč gori proti Bohinju, vendar se nas je zbralo nad 30 učiteljic in učiteljev iz vseh krajev kranjskega in radovljiškega okraja, pridružilo se nam je pa še lepo število gorenjskih duhovnikov, med njimi gg. svetnika Berlic in Oblak, župnik J. Potokar iz Tržiča i. dr. Vele-zanimivo predavanje o šolski postavi je imel jeseniški župnik g. A. Skubic. Zborovanje sta pozdravila predsednik kr. šolskega sveta in župnik g. K. Če-rin in belski župan g. Iv. Burja. Pozdrave sta poslala tudi gg. okr. šolski nadzornik K. Simon ter deželni poslanec župnik Iv. Piber. Ni nas pa pozdravil liberalni belski šolovodja Ivan Korošec, svetovno zjian še izza onih časov, ko je načeloval Hribarjevi počitniški koloniji v Zatišju. Bili smo veseli, da nas ni pozdravil, saj smo iz njegove odsotnosti sklepali, da sladki mož čuti, da med krščanskimi učitelji ni prostora za liberalca in naj je tudi prikrit, še manj pa je prostora za — mošenjskega mlekarja. Pač pa je bil med predavanjem in debato »slučajno« v veži. Korajža pa taka!
—	Antidiluvijalne poštne razmere v občini Šmartno pod šmarno goro. Po tej naši notici se jc čutil zadetim g. Josip Kota v, poslevodja c. kr. poštnega nabiralnika v šmartnem pod Šmarno goro. Brez vsacega povoda. Mi nismo pisali o poštnih razmerah v Š m a r t n e m pod Š m a r n o goro, temveč o občini Šmartno pod Šmarno goro. Da poslevodjo poštnega nabiralnika v Šmartnem ne zadene nobena krivda, če poštne razmere v občini niso povoljne, to je jasno. Krivda leži v p o š t n i h razmerah kot t a -k i h, katerih ne more spremeniti upravitelj tega ali onega poštnega nabiralnika, temveč samo c. k r. poštna u p r a v a. Š k a n d a 1 je, če rabi pismo od poštnega uracla v št. Vidu do županstva v Tacnu dva dni. Poštni urad v Št. Vidu bi pa tudi že zdavna lahko vedel, da se nahaja županstvo občine Šmartno v T a c n u in ne v Šmartnem. Njegova naloga je tedaj, taka pisma poslati v Tacen in nc v Šmartno. — Poštno ravnateljstvo v Trstu je, kakor izvemo, že obveščeno o neznosnih razmerah. Naj sc ustanovi poseben poštni urad za občino Šmartno, ali naj se pa nastavita vsaj dva poštna sela. Tako kot sedaj, pa ne gre naprej.
—	C. kr. državna realka v Idriji je ob sklepu šolskega leta izdala iz-vestje: Spisa sta dva: »Spominski list«, dr. Benda opozarja na lOOlctnico, ki bo prihodnjega 2. oktobra, kar je nehala francoska oblast v Ljubljani. »Pragmatična sankcija« jc govor, ki ga jc imel prof. dr. M. Potočnik ob njeni 200-lctnici. Uspeh pouka je bil sledeči: Odlično usposobljenih jc bilo 5 dijakov, sposobnih z dobrim uspehom 107 +4, v obče sposobnih 13 + 1, nesposobnih v. nezadostnim uspehom 11 + 2, nekla-sifikovan je ostal 1, ponavljavni izpit ima 10 dijakov in dodatni izpit 1. Vseh dijakov je bilo na realki 151 + 7, v pri-pravljalnici pa je bilo 23 učencev, ki so vsi sposobni z dobrim uspehom. Ust-meni zrelostni izpit se začne clne 12. julija.
—	Na c. kr. umetniški akademiji v
Pragi sta bila, kakor čitamo v noticah praških listov, odlikovana med drugimi tudi Slovenca Fran Škof in Mihael Kambič.
—	Nogometna tekma v Splitu. Iz Splita ram poročajo: >Slavija« v soboto 8 : 0, v nedeljo 13 : 1.
—- Umestna prepoved. V zadnjem času so so vsled neprevidnega' ravnanja s strelnim orožjem po nedoraslih osebah ponovno težke nesreče pripetile. Da se taki prisodki zabranijo, jc c. kr. deželna vlada z ukazom z dne 28. junija 1913, št. 1699. pol. na temelju § 12., ces. patenta z dne 24. oktobra leta 1852., drž. zak. št. 223, otrokom in nedoraslim osebam do 10. leta brez izjeme posest strelnega orožja in streliva prepovedala, izvzemši slučaje, v katerih se morajo izkazati z orožnim listom, glaseč se na dotično ime in na dotično orožje. Prestopke te prepovedi bo kaznovalo c. kr. sodišče.
—	Umrl je 4. t. m. v Novem mestu pekovski mojster in posestnik g. Ludvik K1 o w s k y, star 67 let.
—	Na c. kr. cesarja Franca Jožeta gimnaziji v Kranju se je šolsko leto sklonilo v soboto, dne 5. t. m., ob 7. uri z zahvalno sveto mašo in cesarsko pesmijo. Zavod je obiskovalo 307 učencev, 1 privatist in 23 učenk, po večini iz Kranjske. Po jeziku so bili razen pet Nemcev in 1 Čeha vsi Slovenci, po veri so bili vsi katoličani. Za vstop v višji razred je z odliko sposobnih 34 učencev in 5 učenk, sposobnih z dobrim uspehom 182 učencev jf:i 15 učenk, v obče sposobnih 16 učencev in 1 učenka, nesposobnih 42 učencev, 1 učenka in 1 privatist, ponavljalna izkušnja se je dovolila 33 učencem in 1 učenki. Splošen uspeh je zadovoljiv. V izvestjih je priobčil profesor Komatar razpravo: »Kranjski mestni arhiv«; v prvem oddelku podaja zanimivo zgodovino kranjskega mestnega arhiva, v drugem oddelku objavlja listine iz tega arhiva. Maturitetni izpit se bo začel v četrtek, 10. t. m.
—	Poroka. Danes se je Križah pri Tržiču poročil Jožef Jane, posestnik in krojaški mojster v Seničnem z Marijo Kokolj iz Kovorja. Našemu zvestemu somišljeniku in neumornemu delavcu na polju izobrazbe želimo tudi mi obilo sreče. Povodom svoje poroke je ženin daroval »Slovenski Straži« 20 K. Slovenski ženini, posnemajte!
—	V Kranju prenočuje dne 18. julija t. 1. prva in druga baterija c. in. kr. topničarskega polka št. 9 iz Celovca, obstoječa & osem častnikov, 165 mož in 87 konj. Imenovani polk gre na strelne vaje, katere se vrše v Št. Petru na Krasu.
—	Nesreče in nezgode. V ključavničarja južne železnice Martina Zagra-dnika se je na cesti na Glincah zaletel neki neznani kolesar, ga podrl na tla in mu nevarno poškodoval levo roko. — V Hrastju pri Mostah jc šestletni France Mihelič, kajžarja sin, skočil iz voza in si zlomil levo nogo. — Dne 2. julija t. 1. je v Samasatovi tovarni delavcu Valentinu Božancu padci železni drog na desno nogo in mu jo tako pohabil, da je moral iti v bolnico. — Rok Jagodic, tovarniški čevljar v Tržiču je padel doma po kamnitih stopnicah ter je zadobil na levi strani obraza nevarno okvaro. — V Prevojah je dne 13. t. m. po nesreči vkosil neki kosec kletnega dečka Andreja Kvedra, v levo roko in mu prizadel težko poškodbo. — V Trbovljah jc neki po imenu neznan premogar udaril po desnem očesu Ka-rola Veberja, kar je imelo za posledico težko okvaro; moral je v bolnico. — Pri cepljenju drv se je vsekal Alojzij Arko, posestnika sin, po neprevidnosti v desno nogo. Rano, ki jo je zadobil in jo spočetka zanemaril, je postala opasna.
—	Konj se je splašil Janezu Čar-manu, hlapcu pri g. Stanku Polaku v Tržiču, ko se je vračal s praznim vozom od Sv. Ane domov, vsled hitre vožnje avtomobila neznanega lastnika, ki je urno odkuril od mesta nesreče. Hlapec se je trudil obdržati konja, kar pa se mu ni posrečilo, nasprotno padel pod voz in pri padcu zadobil na glavi in rokah poškodbe, ki k sreči po zdravnikovi izjavi niso težke. Odpeljali so ga v deželno bolnišnico v Ljubljano.
—	Mrtvega so našli dne 2. julija pri Demšarjcvi žagi v Zalem logu dninarja Janeza Frelilia iz Darcče. Bil je 78 let star in še samec. Zadela ga je najbrž kap, ker mi bilo na truplu najti nobenih znakov, da bi bil umrl nasilne smrti.
—	Detomor. Nezakonska mati Marija Kalčič iz Vinice pri šmarjeti, stanujoča v Zalogu št. 12, je 27. junija t. 1. zopet povila nezakonsko dete ženskega spola. Otrok je pa kar naenkrat izginil. Žandarmerija jo je odpeljala v mokro-noški zapor. V soboto zjutraj 5. t. m. je izpovedala, da je otrok za hišo. Pripeljejo jo na lice mesta, izkopljejo otroka. Ko ga izvedenci raztelesijo, sc prepričajo, da je nečloveška mati otroka zadušila! Otrok ni bil krščen. Nasledki nečistega življenja!
—	Roparji. Ko sta sc vračali 6. julija od rane sv. maše ob pol 9. uri zjutraj Marija Cedilnik in Marija Knific, sta bili v gozdu nad vasjo Srednje Gameljne napadeni. Neznanec je skočil pred njiju ter za-pretil: Denar sem ali pa bosta crknili!« Ženi sta dali vse, kar sta imeli pri sebi. Knilicova je imela tudi mali paket, ker si je spotoma v prodajalni nekaj nakupila, kar ji je ropar vzel in vrgel proč. Takoj smo ukrenili potrebno ter začeli roparje slediti. Prijeli smo postopače; eden jc doma iz Ihana, druga dva sta tu neznana. Roparje je aretiral s pomočjo drugih Josip Knez, kovaški mojster v Srednjih Gameljnah ter jih izročil orožnikom v Št. Vidu. Skoro gotovo bodo v zvezi ti trije tudi z drutfimi vlomi.
— Sleparije »doktorja« — potepuha Zoreta. O sleparijah potepuha Zoreta, ki sc je v Zagrebu predstavljal za »doktorja Šlajmerja mlajšega«, se nam šc poroča: Omenjeni »doktor« je veliko zlo Novega mesta. Kar ga je dal stari oče učit, mu ni prijalo. Ta je nezakonski otrok nekega sodnega svetnika in se s tem ponaša. Zadnji čas se je vrgel na sleparstvo in se izdajal kot doktor medicine. Dne 20. februarja je prišel v »Union« in začel takoj razgovor z sobarico Marijo Pcrko. Takrat jo je bolela desna roka med palcem in kazalcem. Rekel ji je, naj razveže roko. Ko ni to takoj hotela, je dejal: »Saj sem vendar doktor, in kaj enakega vidim vsaki dan« — je to storila.Napisal ji je zdravila. Spustila se je z njim v pogovor in ga vprašala, če pozna medi-cinca Franceta Perko, češ, da je to njen brat. Seveda ta ga je takoj poznal in še pristavil: »Povedal je, da odide z dr. Fodranspergom in dr. Vr-hovcem v Srbijo.« Dejal je, da medi-cinca Perkota tir j a dr. Vrhove za dolžnih 15 K in da sta se zaradi tega njen brat in dr. Vrhove dvobojevala in da ga je (Vrhovca) njen brat ranil. Sedaj da bode zaradi tega izključen iz vseučilišča. Stvar pa da lahko poravna, naj da zato ona teh 15 Iv, pa mu jih on izroči in Vrhove bo opustil ovadbo. Dala mu je 15 K in Zore je odšel. V hotelu je dva dni prenočeval. Prvi večer je, zapustivši hotel, si nataknil ponarejene brke in dolgo »blond« brado. Sobarici jc dejal, da gre na »doktorski shod«. Po telefonu jo je pustil poklicati in ji povedal, da je brat Franc že izključen iz univerze. Zore pa je nato izginil. Dne 29. marca pa se jc zopet pojavil v Ljubljani in se predstavil Jo-liani Brecelnik, trgovki na Sv. Petra cesti, kot, dr. Zore, ki da je dodeljen bolnišnici dr. Jenkotu in jo prosil, naj mu posodi 16 K, ker slučajno nima pri sebi denar, da dvigne 'neko po povzetju poslano pošiljatev. Brecelnik je imela pri sebi samo 8 K, ki mu jih je izročila. Zore pa je bil tudi s tem zadovoljen. Dejal je, da denar povrne, kar seveda ni storil. Nekaj dni preje pa se je pojavil v Škofji Lolši v gostilni Ane Potočnik in dejal, cla je zdravnik v Ljubljani v bolnišnici. Potočnik ga je prosila, naj pogleda njenega sina. Ta je to seveda storil. Napisal je recept in rekel, naj pljuje, da bo potem šc te pljunke preiskal; če bo krvav pljunk, je jetika in ni nobenega zdravila več, če pa ne bo krvav, potem ga bo še zdravil. Dobro je kosil in odšel. Pozneje se je vrnil in dejal, da je še pomoč z nekim novim strojem, ki ga imajo v bolnišnici. Rekel je, da ta slane 25 K, ki naj mu jih izroči, on pa prinese »stroj proti jetiki«. Gostilničarka mu je dala 25 K 40 h, a »doktorja« ni bilo več. Za prvo goljufijo je bil obsojen na tri mesece z raznimi priboljški, za drugo pa na tri tedne zapora s potrebnimi posti. Kazen seveda še ni prestal, ker je še v Zagrebu. Po prestani kazni v Zagrebu Zoreta izženejo iz Hrvaške in ga pošljejo deželnemu sodišču v Ljubljani, cla tudi tu poravna stari dolg.
—	Brivski pomočnik pobegnil. Poslovodja brivske podružnice blejskega brivca Švadlena v Bohinjski Bistrici, Ferdinand Črnagoj, je te dni poneveril 20 K gospodarjevega denarja in pobral brivskih priprav za nacl 40 K in neznano kampobegnil. Črnagoj je bil rojen leta 1885 in je pristojen v Ravnogoro na Hrvaškem; postave je prilično visoke, obraza podolgastega, kostanjevih las in temnoplavih angleško pristriženih brk. Govori hrvaško in nemško.
—	Razpis zgradbe na državni železnici. C. kr. ravnateljstvo državne železnice v Trstu odda v postaji Gorica d. kr. proge Jesenice—-Gorica — Trst c. kr. d. ž. zgradba skladišča za bencin, olje in petrolej za pavšalni znesek.
—	Vzorni obrati c. kr. obrtno-pospeševalnega urada na Dunaju, Vzoi.ru obrati, ki se bodo vršili v jeseni letošnjega leta, bodo prirejeni skoro za vse stroke obrtništva. Pred vsem pridejo v poštev oni za stavbeno in galanterijsko kleparstvo, ključavničarstvo, kolarstvo in knjigoveštvo. Prosilce, ki boelo vložili prošnje do 15. septembra I. L, se jih ho sprejelo že k jesenskim prireditvam, v slučaju prevelikega števila pa k onim, ki se bodo priredile v začetku meseca januarja. Ravno tako se bodo sprejemalo prošnje za druge vzorne obrate (čevljarje, krojače, mizarje, galvanotehnike. clektivi.ištala-terje, tapetnike in krznarjo) s pripombo, da se bodo prosilci, radi prevelikega števila že sedaj priglašenih, sprejeli šele k prireditvam vzornih obratov v prihodnjem letu. A sa. na dal jna pojasnila. daje tukajšnji zavod za pospeševanje obrti.
DR. KRAMAft NAPOVEDUJE SISTI-RANJE ČEŠKE DEŽELNE USTAVE.
Praga, 7. julija. V »Narodnih Listih« objavlja dr. Kramar daljši članek, v katerem napoveduje, da če češki deželni odbor nc dobi potrebnega denarja, bo vlada prisiljena, da odstrani deželni odbor s tem, da sistira deželno ustavo.
6ALIŠKE DEŽELNOZBORSKE VOLITVE.
Lvov, 7. julija. Jutri voli velcpose-stvo 44 poslancev, ki so bili dozdaj vsi konservativci. Zdaj se bosta pa borili za mandate vzhodnogališka skupina, ki nasprotuje volilni preosnovi, in krakovska skupina, ki se za volilno preos-novo zavzema. Dozdaj so bili za gališki deželni zbor izvoljeni 104 poslanci, ki se na posamezne stranke tako-le po-razdele: Poljski demokrati 17 (—3); Vsepoljci 8 (4-1); krakovski konservativci 8 (—4); vzhodnogališki konservativci 12 (—6); poljska ljudska stranka 14 (—7); poljski divjaki 1 (—2); poljski krščanski socialci 11 (dozdaj niso imeli v deželnem zboru poslancev); rusiHi-ski Ukrajinci U (—6); Rusi 31 (+26). Za volilno preosnovo gališkega deželnega volilnega reda je dozdaj izvoljenih 73, proti njej pa 31 poslancev.
VOHUNSTVO INŽENIRJA PAIERJA.
Trident, 7. julija. List »Alto Adige« v Callianu poroča: Vohunstva osumljeni Gradčan inženir Paier je tri leta vodil zgradbo dveh utrdb pri' Folgariji. Paierja so vklenjenega odpeljali trije orožniki z avtomobilom v Rovereto v preiskovalne zapore okrožnega sodišča. Baje prepeljejo Paierja na Dunaj. Deželnosodni svetovalec dr. Berti in več častnikov generalnega štaba je odpotovalo v Lovrano, da o vohunstvu nadalje poizvedujejo. Po neki drugi govorici pa gre v Paierjevem slučaju za veliko goljufijo na škodo vojaške uprave.
TRANSPORT TURŠKIH VOJNIH VJETNIKOV ČEZ REKO.
Reka, 7. julija. K parnikom »Fejer-vary« se je iz Reke odpeljalo 56 turških častnikov in 1400 turških vojakov, ki so pred srbskimi bajoneti in črnogorskimi handžarji pobegnili v av-stro-ogrsko monarhijo. »Fejervary« izkrca turške vojne vjetnike v nekem maloazijskem pristanišču.
ZAHVALA NEMŠKEGA CESARJA SV. OČETU.
Rim, 7. julija. Pruski poslanik pri Vatikanu je v avdienci izročil sv. očetu lastnoročno pismo nemškega cesarja Viljema, v katerem se Viljem prisrčno zahvaljuje za papeževo čestitko ob 251etnici Viljemovega vladanja.
LAŠKI KRALJ NA ŠVEDSKEM.
Stockholm, 7. julija. V soboto popoldne se je švedski kralj s prestolonaslednikom odpeljal na kraljevski jahti »Drott". naproti laškemu kralju in kraljici. Zvečer ob 8. uri 45 minut sta sc laški kralj in kraljica v spremstvu švedskega kralja izkrcala v Stockholmu. Stockholmčani so laškega kralja in kraljico prisrčno pozdravljali, ko sla se peljala v grad švedskega kralja, Zvečer je bil slavnostni dvorni obed.
UPOR BALTIŠKEGA BRODOVJA.
Peirograd, 7. julija. Petrograjski brzojavni urad poroča: Po osemdnevni razpravi je obsodilo mornariško sodišče 27 mornarjev baltiškega brodovja, ker so pripravljali upor, na prisilno delo, 20 so jih pri-delili kazenskim oddelkom, 5 obtožencev so oprostili.
VELIKA STAVKA V LOBZU.
Krakov, 7. julija. V manufakturnih tvornicah stavka nad 30.000 delavcev.
KRVAVI BOJI S STAVKUJOcIMI V JOHANNESBURGU.
Johannesburg, 7. julija. Ob sobotnih bojih med stavkujočim delavstvom in vojaki v Johannesburgu je bilo nad 100 oseb ubitih in ranjenih. Vojaki so na ulicah dve uri streljali.
RUSKI ROPARSKI GLAVAR HOWA-
CZYK V FRUSm ARETIRAN.
Varšava, 7. julija. Glavar ruske roparske tolpe IIowaczyk, ki je zadnji čas v okolici Kalisza povzročil 68 roparskih napadov, ob katerih je bilo osem oseb ubitih in 18 nevarno ranjenih, je padel v roko pravice. Ruska policija je v Knievoju obkolila roparjevo hišo, a Howaczyku se je posrečilo, da j'1 ušel in pobegnil čez mejo v Prusijo, kjer ga je pa na meji prijel pruski orožnik, ko je mejo prekoračil. Pruski orožnik je Howaczykn izročil ruski policiji, ki je hitela za bežečim IIowaezy-kom.
ROPARJI USTAVILI EKSPRESNI VLAK.
London, 7. julija. Iz Chicaga se br-zojavlja: Na progi Illinois-Reil\vay je šest zakrinkanih roparjev ustavilo ekspresni vlak. Roparji so oropali 5000
dolarjev. V 14 dneh je to že drugi napad tna vlak.
Štajerske novice.
š Slovenska nižja gimnazija v Celju. Izšlo je letno poročilo tega zavoda, iz katerega posnemamo: Na zavodu jc bilo šest razredov, ker je prvi in drugi razred imel paralelko. Vseh učencev jc bilo 182, med temi 5 dijakinj, vsega skupaj za 13 več kakor v prejšnjem letu. Učni uspeh jc bil izredno ugoden. Prvi red jih je dobilo 160, to je 88','č, med temi jc 33 odličnjakov. Nc-povoljni uspeh ima 13 dijakov, ponavljalni izpit jih ima 9. Na zavodu je nastavljenih 9 učnih moči: vodja, 6 stalnih in 2 nadomestna gimnazijska učitelja. Navzlic vsem najraznovrstnejšim neprijetnostim in nepri-likam, ki jih ima ta zavod pretrpeti od domačih in tujih Nemcev, vendarle vedno bolj ugodno prospeva. Zato je staršem, ki količkaj premorejo in imajo pridne in nadarjene fante, nujno svetovati, da jih pošljejo v latinsko šolo v Celje. Za sprejem sta določena dva obroka. Prvi jc bil 5. julija, drugi je 16. septembra od 8. do 10. ure predpoldnc. Kakor slišimo, jc bilo že pri prvem sprejemu v juliju sprejetih za prvi razred okoli 40 učencev.
š Letno poročilo državne girana* rije v Mariboru priobčuje spis dr. Antona Medveda: »Das Edikt von Mai-land und seine Bedeutung«. Koncem šolskega leta je bilo na gimnaziji 595 dijakov, od teh Slovencev 365. Nemcev 230. Z odliko je dovršile* šolsko leto TO dijakov, z dobrim uspehom 393, v obče sposobnih 30, nesposobnih 65, dovoljenje za ponavljalni izpit ima 26, neizprašanih je ostalo 11 dijakov.
š Duhovniške vesti. Župnija Sv. Marjete na Polzeli je podeljena č. g. Ivanu Jocll, doslej župniku pri Sv. Andražu poleg Velenja. — Iv Sv. Jakobu v Galiciji pri Celju gre za župnika dosedanji ptujski kaplan č. g. Avgust Ja-a;er. — Župnijo Št. Lenart nad Laškim iobi č. g. Ivan Zlatoust Luskar, provi-sor istotam.
Salezijanci imajo za svoj naraščaj redovne šole v novem Veržejskcm zavodu. Letos otvori družba poseben pripravljalni tečaj v slovenskem jeziku. Mladeniči, ki niso prestari in bi želeli bolj poznati salezijanski poklic, naj se obrnejo na »Vodstvo Marijanišča v Veržeju«, p. Križevci, Štajersko.
š Nadučitelj Cvetko v Vučji vasi na Murskem polju na tihem pripravlja tla za liberalno stranko. Njegov delokrog se razteza čez cel ljutomerski sodni okraj in še v kapelsko ter šentjursko župnijo. Človek, ki ruje zoper našo K. Z., naše poslance, naše organizacije, naše časopisje, mož, ki hoče potiskali naprej uskoka Zemljiča v Radencih, mož, ki se vmešava tudi v ver-žejski pašniški prepir in ga po liberalno izrablja za dr. Kukovca, tak mož ne zasluži našega zaupanja. Posebno župani križev-ske, veržejske in jurjevške župnije, pozor! Če imate kake želje na K. Z. ali pa pritožbe, oglasite se pri vodstvu Kmečke zveze.
Ljubljanske novice.
lj Osebna vest. Finančni prokurator v Gradcu dr. Adolf pl. W e n k o , ki je dalje časa služboval tudi v Ljubljani, je imenovan za dvornega svetnika.
lj Ljubljanski realec se zastrupil na Črni prsti. Iz Bohinjske Bistrice se nam poroča: V soboto ob 10. uri zvečer se jc odpeljal iz Ljubljane sedmošolec ljubljanske realke Konstantin Kune j. V Orož-novo kočo na Črno prst je prišel včeraj zjutraj ob 8. uri in rekel, da gre v posteljo. Kunej se je v postelji zastrupil. Poleg mrtveca jc ležala steklenica. Domneva se, da se je zastrupil s ciankalijem. Županstvo je takoj ukrenilo, da so štirje šli ponj. Mrtveca so včeraj zvečer ob 8. uri prenesli v mrtvašnico v Bohinjsko Bistrico. Pravijo, da je Kunej postal žrtev slabega branja.
lj Smrt v Ljubljanici bi bil danes zjutraj skoro našel 20 let stari Rudolf J u v a n , Žagar, uslužben pri Karol Tavčarju, doma iz Jarš. Padel je v Prulah v Ljubljanico menda vsled božjasti. Nesrečo so ljudje opazili ter so nezavestnega Ju-vana potegnili iz vode. Juvana je voz rešilne družbe prepeljal v deželno bolnico.
lj Društvo jugoslovanskih uradnikov denarnih zavodov, krajevna skupina v Ljubljani, opozarja svoje člane na izredni občni zbor, ki se vrši jutri, 8. t. m., ob 8. uri zvečer v salonu restavracije »Ilirija«.
lj Guljaš bi kmalu povzročil smrt. Lju-dovik Korenčin, delavec v Pollakovi tovarni, je včeraj šel v Šarabonovo gostilno na Zaloški cesti, kjer si je naročil guljaš. Mož je prehitro jedel -» naenkrat mu jc obtičal velik kos mesa v goltancu. Korenčin ni mogel dihati, srce mu je vedno slabše utripalo — vsak čas je bilo pričakovati, da mu ugasne življenje. Prenesli so ga v deželno bolnico, kjer so mu preskrbeli umetno dihanie. V bolnici so morali Ko-
renčinu prerezati vrat in mu utaknili v vrat cevko. Da bi ne bilo hitre pomoči, bi se Korenčin ob kosu mesa zadušil.
lj Za celo policijsko okrožje sta dobila prepovedan povratek policiji dobroznani prijatelj idiličnega Mestnega loga Lovro Muha in zakotna prostitutka Frančiška Če-lanova. Navedenca sta bila dosedaj izgnana samo iz Ljubljane, sedaj pa ne bodeta smela nc na Vič, ne v Moste in nc v Šiško.
lj Predovičeva posestva v Ljubljani poidejo v dneh 7., 8. in 9. julija vsa na dražbo. Predovičevo selo bo komaj moglo ohraniti še svoje ime.
lj Umrli so v Ljubljani: Viktor Meglič, sin železniškega uslužbenca, 15 mesecev, — Tomaž Štrukelj, lovec.-hiralec, 74 let. — Anton Fabian, bivši čevljarski mojster, 82 let.
CERKVENE VESTI.
c Duhovne vaje za vlč. gg. duhovnike
pri oo. jezuitih v Ljubljani. — V zadnji sobotni številki se je vrinila neljuba pomota. Zato naznanjamo še enkrat, da se bodo začele duhovne vaje v p o n e d e 1 j e k 14. in 2. julija ter 4. avgusta; vselej zvečer ob 6. uri.
IZPRED SODIŠČA.
Če revež krade, ni greh, tako je učila Ivana Hubcr, delavčeva žena, svojega moža Štefana Huber, tovarniškega delavca na Savi, ki je ta nauk vestno izpolnoval. Nič manj kakor 28 tatvin se mu je dokazalo, katere je sporazumljen s svojo ženo izvršil. Pokradel je 44 kokoši, 3 peteline, 2 raci in 2 domača zajca. Vrhu tega pa še nebroj drugih reči, kakor razne obleke, rjuhe, konjske odeje, 21 kg moke, perila i. dr. Obdolženec izvršene tatvine večinoma prizna in pristavi, da ga je žena k temu napeljala. Sodišče je moža obsodilo na 10 mescev, ženo pa na 3 mesce težke ječe.
Rožne stvori.
Zavedne poljske žene. O Binlioštih se je v Krakovu vršil splošen shod poljskih žen iz vseh poljskih pokrajin, na katerem se je razpravljalo vprašanje, kako bi najlažje in najpopolnejše izpolnjevale svojo narodno dolžnost. Med mnogimi drugimi so sprejele sklep, v katerem sc poljske žene obvezujejo, da bodo svoje otroke od prvih hipov življenja vzgajale po narodnih načelih brez vsakega tujega vpliva. Nadalje so sklenile, da se bodo vsikdar in povsod držale in razširjale geslo: >Svoji' k svojim!« Lep opomin Slovenkam!
Uspeh policijskih psov. V Oseči blizu Pribrama na Češkem so v noči s 25. na 26. junija vlomili tatje pri rudokopu Jožefu Lukešu ter mu odnesli posteljno odejo, obleko in razne druge reči, vsega vkup v vrednosti 500 kron. Žandarmeriji v Pisku, ki ima dva policijska psa na razpolago, se je naslednjega dne navsezgodaj o tatvini sporočilo. Prišla sta takoj dva orožnika s policijskima psema, ki sta kmalu zasledila pot, po kateri so jo odkurili v nočni temini tatje. In šli so — psa spredaj, žandarja pa za njima — naprej in naprej noter do Krasne Gore, kamor so po deseturni hoji čez drn in strn dospeli šele pod noč. Tukaj na takozvani Samoti« stoji konjederčevo poslopje, v katerem prebiva konjederec Bogumil Turek. Psa sta šla naravnost proti tej hiši. Žandarja sta obstopila poslopje, a stanovalci, zapazivši nevarnost, so skušali uiti roki pravice. Tedaj pa psa v skok za njimi. Bili so kmalu skupaj. Enega lopova je zgrabil pes za zadnjo plat telesa. Tat Fr. Hartmann, zet konjederca B. Turka, se ni mogel odkrižati hudega psa, zakaj držal ga jc vrlo dobro. Drugih tatov orožnika nista zasledovala, ker so na nju streljali. Pri hišni preiskavi so našli pravo tatinsko skrivališče. Poleg drugih v Oseči ukradenih reči so dobili tu: mnogo manufaktur-nega blaga, oblek, srebrne nože in vilice, puške, revolverje, vse polno različnih, iz-vestno le nakradenih reči. Orožnika sta plen naložila na velik voz, posadila nanj prijetega tatu Hartmanna, pa so se odpeljali proti Pribramu k okrajnemu sodišču. Zanimiv je bil pogled na psa, ki sta sedela poleg orožnikov na vozu, pa bistro in veselo gledala zdaj na orožnika, zdaj na tatu, kakor bi se sama veselila svojega uspeha.
Prvo šolo za služkinje so pravkar otvorili v londonskem predmestju Southwark. Novi zavod obstoji iz 15 majhnih priprostih lviš, v katerih vsaki bodo stanovale po štiri učenke, ki imajo oskrbovati celo gospodinjstvo in svojo oskrbo v vsakem oziru. Glede nadzorstva je zavod razdeljen na dve polovici in nad vsako polovico (8, oziroma 7 hiš) vodita nadzorstvo po dve učiteljici. Iliše so z vsemi potrebnimi gospodinjskimi, kuhinjskimi in pralnimi pripravami moderno urejene. Skrbi se tudi za telesno odgojo, da se dekleta navadijo in vsposobijo za moč in vztrajnost pri delu in da se navadijo prikupno vesti. Pouk se ne specializira. Vsaka učenka se mora vseh del v sobi, kuhinji in pralnici iz temelja naučiti. Loiidončani so novega zavoda ze-
10	veseli, ker upajo, da ne bodo imeli več take pokore s služkinjami kakor doslej. Samo to nekaterim ni všeč, da je v učnem redu tudi književnost in zgodovina, češ, da ni posebno koristno, če se kuharici radi Homerja pripali biftek ali pa če hišina po ritmih Dantejevega »Pekla« pobija dragocen porcelan.
Katoliška cerkev v Ameriki. Kakor je razvidno iz zadnjega šematiz-ma, živi v Združenih državah v Severni Ameriki in na njim spadajočih otokih 23,329.000 katoličanov. Vseh župnij je 209. Minulo leto je bilo sezi-danih 373 novih cerkva. Katoličani imajo dve vseučilišči, 13 srednjih šol, 21 dekliških akademij, 12 akademij za mladeniče, 1 šolo za gluhoneme, štiri obrtne šole, 6 sirotišnic, 18 bolnic. 75 medicinskih fakultet si je izvolilo za predsednika d]-. Lyona, dekana Jezuitske univerze v St. Louisu. Za prvega blagajnika Združenih držav je, bil imenovan John Burke, odločen katoličan, ki se javno blagoslavlja s križem in nosi buciko,, okrašeno s križem. Redovnicam sv. Frančiška jc nedavno daroval Peter Mayer v Novem Yorku 1,200.000 kron.
Galicija in židovstvo. Galicija se imenuje po pravici obljubljena dežela Židov. Kakor kaže zadnje ljudsko štetje iz leta 1910., živi v Avstriji 1,313.698 židov, in od teh jih pripada na Galicijo nič manj nego 871.895, torej dve tretjini vseh avstrijskih židov. Galicija šteje vsega skupaj 8,029.387 prebivalcev, tako da pride na. 100 prebivalcev
11	židov. Zanimiva pa je statistika o naraščanju židovstva v poslednjih petih desetletjih. Leta 1857. so našteli v Galiciji 448.473 židov. Ta številka je narastla leta 1890. m a 768.849. V 33 letih so se židje za 70 odstotkov pomnožili. Leta 1900. so našteli 811.183, a leta 1910. je narastlo število židov na 871.895 duš; v dvajsetih letih torej za 14 odstotkov naraščaja. Vzhodna Galicija šteje 659.727, zajpadna pa 213.178 židov; v mestih židovski živel j splošno bolj narašča, kakor po kmetih. Krakov šteje 151.886 prebivalcev, med katerimi je 32.380, torej približno 21 odstotkov, židov. V Lvovu je 206.113 prebivalcev, a od teh nič manj nego 57.387 židov, torej 27-8 odstotkov. Znano jc, da imajo vso kupčijo v rokah židje, a kaj se to pravi, kaže vedno naraščajoče izseljevanje slovanskega elementa. Židovstvo v deželi je kakor plevel na polju. Nesrečna dežela Galicija, ki imaš toliko židov!
Dunajska občina za cestne železni-črje. Število tramvajskih uslužbencev na Dunaju znaša 12.700 oseb. Čisti dohodek cestne železnice je v zadnjih desetih lotili prinesel občini 221 milijona kron. Sedaj je občina sklenila, da svoje posestvo Deutsch-Altenburg priredi za okrepčališče bolnih tramvajskih uslužbencev.
— Nov železniški most čez Savo v Zagrebu. Državna železnica se peča z načrtom, da bi progo z zagrebškega kolodvora obrnila proti vzhodu, tako da bi ne šla dvakrat preko Savske ceste, kar jako neugodno zavira razvoj mosta na to stran. Ostal bi le en prehod, ki jc nujen za spoj z južno železnico; ta prehod bi sc pa zgradil nad cesto. Na Savi sc potem zgradi nov železniški most.
Gospodarstvo.
g Na razstavi gospodinjskega tečaja v Vipavi. V soboto 5. t. m. se je končal gospodinjski tečaj v Vipavi. Deklet je bilo 18. Za nedeljo 6. t. m. je bila napovedana razstava njihovih izdelkov! Po litanijah se je zbralo do par sto ljudi, ki so si ogledali razstavo. Ročnih del, katerih je slehrna po več števila napravila, nisem kompeten-ten ceniti, ker se v tej stroki veliko ne razumem. A zraven priprostih del sem videl in se čudil tudi jako umetnim delom, ki zahtevajo že precej spretnosti in znanja! — Drugi oddelek je pa obsegal jestvine. Vsaka gojenka je kaj posebnega, svojega napravila. Od fine torte in biškotov, od krofov in fanclov, velike maslene štruce, pa do domačega turščnega hleba, vse zgleda, da je z natančnostjo napravljeno, po praktičnih navodilih pouka. Prav poseben oddelek obsega konservirano sočivje in sadje. Pri tem obtiči vsako vipavsko oko, ker so Vipavci sadje veliko premalo cenili in niso skoro vedeli, kako se s sadjem ravna, da veliko prinese. V tem oziru je tudi g. predsednik društva Premru pričujočim razložil in pojasnil velik gospodarski pomen sadja in ženskam polagal na srce, da delajo z besedo in dokazovanjem pri svojih možeh, da sc čim več sadja vsadi po Vipavskem. Tudi občina naj si napravi sadovnjak. Dekleta udeleženke tečaja bodo pa ljudem z veseljem svoje znanje o pripravljanju dale na razpolago. Koliko so sc priučila vrla dekleta v zdravstvenem, vzgojnem vprašanju,
ne morem pisati; sadovi tečaja se bodo pokazali, ko bodo ta nadebudna dekleta stopila v družinski krog. Tečaj, ki je z ozirom na poljsko delo vzbudil tudi pri nekaterih naših ljudeh nezadovoljnost, češ, da bi bilo bolje, da dekleta gredo na polje delat, je danes njegova razstava popolnoma razpršila mračne misli. Da, že danes vprašujejo starši, ki imajo odrasla dekleta, kdaj se bode drugi vršil, da bi sc tudi njihove hčere udeleževale. Skrb vipavskih vodilnih krogov naj bo, da bodo taki tečaji stalno, vsako leto! Dekleta, svoje znanje in dobljeni pouk pa sedaj praktično izrabljajte! Omenim naj, da je bila dvorana kmetijskega društva lepo okrašena in vsaka stvar jako skrbno položena, da je kaj okusno vse izgledalo. Vsem, ki so pomogli, da se je tečaj tako lepo sponesel, predvsem deželnemu odboru, gdč. učiteljicam, slavni hranilnici za prostore, gospodarskemu odseku, kakor tudi preč. g. dekanu, ki je osebno veliko pripomogel, izrekamo v imenu deklet udeleženk najiskrenejšo zahvalo. Bog plati! Dekleta udeleženke, organizirajte se v gospodinjski odsek izobraž. društva, kot ga je dr. Krek zasnoval, kateri po Nemškem sijazno uspevajo; naše razumništvo naj bi se k istemu pridružilo!
g Svarilo pred nekim publicisti' čnim podjetjem. Iz Pariza pošilja ineka »Direction du Livre d'Or universel Se-lectio Merite - Inventions - Propres« pisana tvrdka, s katerimi vabi, da uvrste svoj naslov v »zlato« knjigo (livre d'or universel Selectio). Poizvedbe od zanesljive strani so dognale, da gre za očitno prevaro ter da sta na čelu podjetja dve osebi, od katerih je ena znan podjetnik na polju dvomljivih razstav.
Zadnje vesli.
BULGARI POPOLNOMA PORAZILI GRKE?
Dunaj, 7. julija. »N. Fr. Pr.« poroča i? Sofije: General Ivanov je 80.000 mož močne grško armado kralja Konstantina porazil Ko je bulgarski car o tem čul, je veselja jokal. General Ivanov je brzojavil, da m rabi več pomoči proti Grkom.
VEST O DRUGEM SRBSKEM PORAZU.
Dunaj, 7. julija. »N. Fr. Pr.« poroča iz Sofije: Bulgari so severno od Kri-volaka porazili tudi moravsko divizijo katero je general Tošev obkolil in de-cimiral.
BULGARI ŽE PRI VRANJI?
Dunaj, 7. julija. »Militarische Rund schau« poroča: 17.000 mož močni bulgarsk. koloni se je posrečilo vdreti do Vranje, kjer ogrožuje srbsko umikalno črto in preti Srbom od severa pasti v hrbet,
ZAVZETJE KOČAN.
Belgrad, 7. julija. (Oficielno.) Naše čete so zasedle Kočane (glej stran 2. lista!) in ozko ozemlje do reke Bregalnice, kjer so se vršili boji z ostanki desnega bulgarskega krila, ki so iz močno utrjenih postojank krili umikanje glavnih čet. Po ljutem boju so Srbi vrgli Bulgarc do Sela nazaj, jih zasledovali in zarubili mnogo plena.
VOJNI POROČEVALCI.
Belgrad, 7. julija. Vojni poročevalci so odpotovali v Skcplje. Vrhovno poveljstvo je izjavilo, da jih bo pustilo na bojišče,
VPADI V SRBSKO OZEMLJE.
Belgrad, 7. julija. Tiskovni urad po« roča: Bulgari so vnovič napadli staro srbsko mejo, in sicer pri obmejnem carinskem uradu pri Dečanih in Kladenu.
RANJENCI V SOLUNU.
Solun, 7. julija. Semkaj je dospelo 8000 ranjencev. Bolnišnice in šole so prenapolnjene.
GRČIJA NOTIFICIRA VOJNO STANJE.
Atene, 7. julija. Grška vlada je vele-vlastem naznanila, da vsled napada bul-garskih čet vlada med njo in Bulgarijo vojno stanje in da jc poslanico kralja Konstantina, prebrano v zbornici, smatrati za vojno deklaracijo.
RUSIJA NI MOBILIZIRALA.
Dunaj, 7. julija. Vesti o mobilizaciji ruskih čet so napačne.
DEMENTI.
Dunaj, 7. julija. Vest o tem, da hoče prestolonaslednik celo poletje prebiti na Dunaju, je napačna.
POZEN POZIV.
Sofija, 7. julija. »Echo de ILilgarien poživlja velesile, naj intervenirajo, da sc sovražnosti ustavijo, da bo Rusiji mogoče razsoditi.
SMRTNA KOSA.
Dunaj, 7. julija. Opat škotskega sa* mostana prelat Rost je umrl.
PODRT PRISTANIŠKI ZID V ZADRU.
Zader, 7. julija. V sredi pristanišča se jc udri v daljavi 170 metrov pristaniški nasip.
Primorske vesti.
S takim orožjem tudi pročl
Dobili smo sledečo izjavo, katero pri-občujemo šele danes, ker smo jo v soboto prepozno dobili.
»Gorica« z dfne 1. julija pod naslovom »Naši vinogradniki proti Novemu času in dr. Breclju« piše med drugim: »Že od prvega početka izhajanja Novega časa sc kaže ta list nam nasproten in svari naše ljudstvo, naj ne pije vina, naj ne pije lega »strupa«. A ne le »Novi čas«, tudi njegov oče dr. Brecelj jc že mnogokrat predaval o vinu in svaril ljudi pred pitjem vinske kapljice. — Bolj kakor strupena rosa in oidium nam hočejo škodovati nekateri ljudje, ki žive v izobilju. Ti ljudje se zbirajo tam v Gorici in v »Montovi« hiši v Gosposki ulici, kjer pravijo pri »Novem času«. Ta časnik je izlil že mnogo črnila proti za uživanju vina in si jc nadel nalogo, da mora pospeševati našo revščino. Taki so naši škodljivci! Proč z njimi!«
Tako »Gorica«. Na to odgovarjamo :
Treznostna akcija ni politična, ampak politično liadstraaikarska. Zato si pa tudi odločno prepovedujemo, da bi se vlačila v politične boje in da bi jo kaka stranka izrabljala proti drugi, — pa bodi to katerakoli! Bojevati se s takim orožjem za politično nadvlado je nespodobnost prve vrste. Tako podlost si je dovolil pred par leti Ribnikar na Dolenjskem, ki je apeliral na najnižje inštinkte šnopsarjev, in zdaj pride z ne dosti lepšim orožjem stranka ali struja, ki tako odločno poudarja svoje katoličanstvo.
Vprašamo gospodo okoli »Gorice«: Ali Vam je prav, da se goriško ljudstvo — kakor ostalo slovensko — vdaja ne-zmernosti in popivanju, da zapravlja pri tem svoje imetje, da tujec sega vedno bolj po naši zemlji, naši ljudje pa po svetu s trebuhom za kruhom? Ali Vam je prav, da se ljudje v pijanosti prepirajo, tepejo, koljejo in pobijajo? Ali se mar take reči na Goriškem ne gode? Potem gospodje pač ne poznate svoje dežele. Ali so Vam prav večni plesi, pri katerih sc mladina strahovito skvarja? Ali Vam je znano, kako nesrečno žganje gospodari, kako ljudstvo fizično in moralno uničuje, zlasti v goriških gorah, volilnem okraju dr. Gregorčiča?
Zoper te in take izrodke sta se borila »Novi čas« in dr. Brecelj, pa naj sta to politikarja, kakršnakoli hočete; to Vas tudi nič ne briga. Tozadevno pisanje »Gorice« je ne le grdo, ampak tudi 1 a ž n j i v o. To lahko konstatiramo mi, ki smo goriško protialkoholno gibanje skrbno zasledovali. To gibanje se je držalo vedno v prav skromnih mejah. Posebe jc še dr. Brecelj zavzemal silno zmerno stališče, tako da se nam jc zdel naravnost prelaksen. On je trdil, da je alkohol sam na sebi nedolžen; zlo da prihaja samo iz slabih, brezvestnih gostiln.Nikdo pa nikdar ni govoril naravnost zoper vino, nikdo vina, ampak le žganje imenoval strup. In čim manj sc bo izpilo tega strupa, žganja, tem ložje se bo prodalo vino. Naše gibanje ne bo nikdar ljudstvu v škodo — pijančevanje pač! — treznost pa le v srečo in blagostanje. Kaj nasprotnega more trditi le, kdor našega gibanja prav nič ne pozna, ali kdor namenoma laže in slepari. Treznostno gibanje je za resnično blaginjo ljudstva vsaj tolike važnosti, kakor vsa politika.
Zato pa tako pisarenje odločno zavračamo. To tudi zaradi tega, ker je nevarnost, da nam utegne še te skromne početke treznostnega gibanja na Goriškem zatreti in gospodom, ki se temu potrebnemu a težkemu delu posvečujejo, veselje zagreniti i® pogum vzeti.
List, ki se poslužuje takega orožja, so sam obsoja, da mu ni resno za blaginjo ljudstva.
Odbor protialkoholne zveze »Sveta vojska.
p Knezoškofijski zavod v Gorici,
ki je pod vodstvom oo. Jezusove družbe avstrijske redovne pokrajine, otvo-li za šolsko leto 1913-19U pripravnico za gimnazijo. Snuje sc tudi zasebna gimnazija, ki bo omogočevala enotno dobro vzgojo, koje prvi razred sc odpre že najbrže jeseni 1911.
p Železnica Gorica —- Červinjan. Ministrski predsednik grof Sttirgkh jc poslal poslancu dr. Bugatto s 1. dnevom julija datirano pismo, v katerem uradno zatrjuje, da je ministrstvo za železnice zasiguralo tudi za krajevno železnico Goricat—Červinjan potrebni denar. Pripominja pa se, da bo morala 10 odstotkov prispevati dežela, oziroma drugi interesenti.
p Zgodba o prostovoljni »mobilizaciji«. Brihtna glava jc 27 lel stari mehanik Emil Božič v Trstu. \ petek zve-
čer se je naenkrat pojavil v vojaški obleki precej pijan v kavarni »Nettuno«, kjer je začel »cksercirati«. Komandiral se je sam in sam vihtel svoj bajonet in grozil — najbrže za šalo — navzočim gostom. Ti so seveda poklicali policista, ki je divjega vojaka ukrotil in spravil v stražnico. Pri policiji so mu povedali, da pošljejo v vojašnico po patruljo. »Za božjo voljo, saj jaz nisem vojak«, je začel vpiti in rotiti komisarja arctiran.ee. »Kaj pa ste?« ga je vprašal komisar, ki je mislil, da, jc vojak znorel. »Jaz som mehanik, pišem se Emil Božič in stanujem na Belveideru št. 27.« — No, sedaj pa je bil komisar že uverjen, da ima norca pred seboj. Ko pa je aretirani začel pripovedovati, da ga je bil popoldne obiskal infante-rist Štefui Blažkovič, katerega je lepo pogostil in napojil, se je začelo svitati tudi komisarju. Božič je pravil, da se ga je Blažkovič kmalu tako nalezel, da ni mogel nikamor več. Zato ga je slekcl in spravil v svojo posteljo. Ker pa so sedaj tako burni časi, je mislil, da ne bi bilo krivo, če bi se prostovoljno »mobiliziral«. Oblekel je torej vojakovo uniformo in se šel z njo postavljat po mestu. »Ali bo Blažkovič gledal, ko ne najde svoje monture«, se je zakrohotal »mobilizirani« mehanik v svoji iznajdljivosti. — Sedaj se je pa seveda list obrnil. Patrulje niso pozvali, a Božič je moral takoj »demobilizirati« in čakati, da mu prineso od doma obleko, v kaitefri so ga kot civilista vtaknili v zapor.
p Vojne ladje v Trstu. V tržaški pristan sta pripluli v soboto bojna ladja »Vesta« in torpedovka »Salletit«.
p Istrska osveta. Že dolgo ni bilo čuti o nobenem slučaju v Istri običajnega maščevanja, ki obstoja v tem, da kdo svojemu sovražniku poreže vinske trte. To je najhujša kaz'i.i za nesrečnika, ker vino je ravno v Istri glavni pridelek bornega kmetovalca. Ene preteklih noči pa je bornemu kmetovalcu Preucu blizu Poroča nekdo porozni 30 trt in mu povzročil 1000 kron škodo. A tokrat zločinec ni imel sreče. Dobili so ga in mu dokazali krivdo. Za take zverine bi bilo treba prav izdatne kazni, ki bi bila drugim v svarilo.
p Igralnica v Gradežu. Zdravilišč-ni komite v Gradežu zanika vest nekaterih tuzemskih listov, glasom katerih bi bila komisija zaprla »Casino des Etrangers«. Igralnica jo torej še vedno — ali morda že zopet (?) — odprta in tujci lahko zopet izgubljajo s:voj denar.
p Varani lopovi, V Trstu v ulici Stadioai št. 12, kjer ima komisijska tvrdka Andrej Schleimer svoje skladišče in pisarno, so v noči na soboto poskušali nc:|iani lopovi svojo srečo. Vlomili so v pisarno in blagajno, a ta je bila prazna, ker ima Schleimer navado, da odda vsak večer gotovino banki. Radi neuspeha so bili neznanci tako jezni, da so pustili v pisarili svoje orodje in odšli praznih rok.
p Italijansko paroplovstvo. Letos je Italija precej izpopolnila svoje proge za paroplovstvo na Jadranskem morju. Do 10. julija namerava na novo urejena »Italijanska paroplovna družba«, ki ima svoj sedež v Rimu, otvoriti progo za promet s potniki iz Benetk v Trst in iz Jakina v Trst. Raztfi tega se namerava oživotvoriti progo za potnike iz Benetk v grško vodovje, Carigrad, donavska pristanišča ter v Malo Azijo na drugi strani. V Smirni bi se imela odcepiti postranska proga, ki bi oskrbovala promet za obrežjem Sirije, Egipta in Libije.
p S šolsko ladjo okoli svata. Te
dni so odpluli iz Trsta z ladjo »Ocea-nia« avstroamerikanske paroplovne družbe abiturijenti tržaške pomorske akademije in absolventi abiturijent-skega tečaja. Krenili so v Cadiz na Špansko, kjer se vkrcajo v šolsko ladjo »Beethoven«, s katero sc napotijo krog sveta. Vožnja, ki pojde v Montevideo, Južno Afriko, Avstralijo, Tihi ocean in nazaj, ima namen usposobiti mlade pomorščake za praktično pomorsko službo.
pPoizkušen vlom v blagajno električne železnice. Radi poizkušenega roparskega vloma v blagajno električne železnice na Opčinah, o katerem smo poročali, so zaprli tržaškega mehanika Alberta Pečenka. Dokazov za njegovo krivdo sicer nimajo, a sum jc z indiciji podprt.
p Nezgode ladij v tržaškem zalivu.
Zadnjih štirinajst dni se je dogodilo v tržaškem zalivu šest slučajev, da sta trčili dve pomorski vozili drugo v drugo. V četrtek se je zopet zaletela v barko »Evelina« neka jadrnica iz Ne-retin. Nesreča, pri kateri sta bili občutno kaznovani obe vozili, sc je zgodila na višini svetilnika.
p Smrt božjastnika. V škodovaki jc utonil \ boI metra globokem iarku
7 let, stari grajski oskrbnik Peter Si-monič iz Gorice. Moža jo vrgla božjast, pa si ni mogel pomagati.
p Reka in državna policija. Roški mestni svet je za protest proti državni obmejni policiji in da da duška svoji jezi, sklonil, da no smo nobena mestna oblast podpirati policijo in ji niti v čem iti na roko. Odredili so tudi srditi mestni očetje, da se nobeden policist na konju ne sme prikazati v mestu. Obmejna policija službuje sodaj samo v pristanu, a ne bo dolgo, da osreči vlada 7. njo vse reško ozemlje.
p Železnice na Učko ne bo? Na Učko goro so nameravali napraviti železnico z zobčastimi kolesi. Ker pa so upirajo načrtu posestniki, preko kojili zemljišč bi imela toči železnica, proge najbrže ne bo. To znači zaostanek za promet na istrski morski obali.
p Vlom v blagajno električne železnice na Opčinah, Vsled suma, da jc sokriv vloma na Opčinah, so aretirali mehanika Alberta Pečenka.
p Paroplovna zveza z Albanijo. Trgovinski minister je odredil, da ima paroplovna družba Ogrsko - hrvatska tako izpopolniti svojo progo, da bo že julija lahko redno prometovala z Albanijo. V to svrho se vložite, dve brzi vožnji na teden iz Gruža v Valono, In. sicer dovezuje na progo Reka—Kotor. Tako so bo dalo priti v 48 urah z Reke
v Valono ali pa obratno.
_
Zahvala.
Za ljubezniva sočustvovanja med boleznijo moje sedaj zamrle ljubljene, nepozabne matere
Terezije Lisec
c. kr. poštarice v Borovnici
kakor tudi za krasne darovane vence in šopke in za številno udeležbo pri pogrebu od blizu in daleč izrekam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem svojo najiskrenejšozahvalo.
Posebno se pa zahvaljujem slavnemu prostovoljnemu društvu v Borovnici za častno korporativno udeležbo pri pogrebu.
Ljubljana, 5. julija 11)13.
2073 Geometer Lisec.
Zenitna oonudba.
Gospodična, stara 20 let, prav dobrih in poštenih staršev, z malim premoženjem, izobražena v šivanju in gospodinj-stvu, sc želi v svrho možitve seznaniti K- m i z mladeničem v starosti 25 - 30 let. Le resne ponudbe s sliko naj sc pošljejo / do 20. julija na upravnišivo tega /ista
'pod šifro „Vrtnica 2071".
2071

srednje ve- fajscfllM« i" vrtom, pri železnicni lika, s staro |jjtlailltlu postaji na Gorenjskem, se radi družinskih razmer takoj proda. — Naslov pove upravništvo „Slovenca" pod številko 2066. (Znamka za odgovor.)	2066
szars
na Bledu, z različnimi najnovejšimi stroji, osem konjskih sil vodne moči, osem minut od postaje se pod ugodnimi pogoji proda, ali da v najem.
s 1 stanovanji, razgled na jezero, so ceno proda. Vsa pojasnila daje Ivan Rus, trrjovec na Bledu.	2043
za takojšnji nastop sprejmo v trajno delo Jakob Prežel}, instalater in kijučavn. mojster Novomesto. Priletni in taki, ki so razumejo na vodovodno naprave imajo prednost.	2072
Sanatorium Emona
Privatno zdravišče za notranjo in kirurgične bolezni. — Porodnišnica. — Medicinalne kopeli, Lastnik in Sef-zdravnik: Dr, Fr, Derganc, primar. I. klr. odd. dež. boin.
tiarica
pridna in poštena, se sprejme takoj. Prednost ima taka z dežele. Naslov pove uprava „Slovenca" pod št. 2036. (Znamka!) 2036
V sredini mesta, najraje v bližini sodišča ali frančiškanov se išče
• v«
\U n pisarno
in sicer za avgustov ali novembrov termin. Cenjene ponudbe na upravo lista pod št. 2048.
absolventinja trgovskega tečaja s hvalnim uspehom, katera jo za tem službovala eno leto že v pisarni in za tem dve loti zopet izostala, sedaj zaradi družinskih razmer	2021
v službo
v dobro hišo tudi proti nizki plači in sicer v pisarno, v kateri bi službovanje ne bilo prenaporno, četudi bi imela od začetka samo za stanovanje in hrano. — Cenjena pisma naj s« pošiljajo pod: »Vestna 2021« na upravništve .,Slovenca".
Za dobro
se išče mesta v kakem župnišču bodisi v mestu ali na deželi. — Več se izve v prodajalni Kat. tisk. društva prej H. Ničman v Ljubljani.	20ir,
Proda sc nekaj preproste še malo rabljene
Poizve se v Gosposki ulici št. 4-pri hišnici.	2028
se išče za zelo dobro idočo komisijsko trgovino. Obširne ponudbe pod „Korr»" panjon 1917" na upravo lista. 2067
Za osebno in tovorno avtomobilno zvezo Novomesto-Šl Jernej-Kosta-
niPvioa-KrŠkn se iščejo soudeležniki. Vpra-
njevika-iusKO ganja pod. ))Avtomob1Jlna
zveza 1916" na upravo lista.	206S>
Poravnave izven konkurza ali v istem sc izvedo najhitreje. Informacije diskretno in zastonj. Ponudbe pod šifro „Dunaj 1918" na upravo lista.
Odda so
pzi podružnicah sv. Neže, sv. Marjet« in sv. Petra na Raki.
Pojasnila in načrti sc dobe pri župnem uradu pri Raki.	2052
Stenografa
ali stenografinjo
vešča slovenske in nemške stenografije in pisanja na stroj sprejme pisarna advokata dr. Josipa Wil-fana v Trstu.	206'j
Gostilničarji, pozor!
V najem se da s 1. oktobrom 1.1.
HOTEL AUSTRIA
v Slovenski Bistrici z opremljenimi sobami za tujce.
Ponudbe se naj naslovijo na Posojilnico v Slovenski Bistrici,
katera daje vsa Dotrebna ooiasnila.
mUOD
izpred sodijo.
POROTNA OBRAVNAVA PROTI OKRAJNEMU ŠOLSKEMU NADZORNIKU FINŽGERJU IN URADNIKU OKRAJNEGA ŠOLSKEGA SVETA KO-SINI V GORICI.
Šesti dan.
Gorica, 5. julija 191.1.
Izvedenec Hrovatin izvaja v dvaurnem govoru, kako slabo se je uradovalo na okr. šolskem svetu in kako pomanjkljive so bile računske knjige.
Glavna knjiga pri okr. šol. svetu ni bila v redu, posebno radi tega, ker sc je vpisovalo v njo včasih eno leto pozneje. Vpisovalo se je brez posebne pozornosti. Če so se kupila učila, se je vpisalo to svoto pod razne stroške; če se jc najelo posojilo na v>Montu«, se je to vpisalo med razne dohodke. Dnevnik sc ni pisal točno, ker je včasih cela stran pisana pod istim datumom. V glavni knjigi ni nikicr pisave g. Finžgarja.
Računski sklep je bil brez vsakega pomena, ker je vseboval samo dohodke in stroške kar v mesečnih izkazih davkarije. Iz računskega sklepa ni bilo razvidno denarno stanje okr. šol. sveta. Na okr. šol. svetu niso niti vedeli, koliko dolga je. Če smo po tem vprašali, sc nam je odgovorilo, da se to lahko izve pri »Montu« in dmgih posojilnicah, kjer dolguje okr. šol. svet. Inventarja ni bilo, tako da tudi niso vedeli, koliko je natančno premoženje okr. šol. sveta. Koliko so znašale plače posameznim učiteljem, sc ni moglo vedeti iz dotičnih knjig na okr. šol. svetu. Ako smo vprašali, kako vedo, če je kateri učitelj definitiven ali ne, se nam jc odgovorilo, da iz davčnih izkazov, Če plačuje pokojnino, je definitiven, če ne, je provizeričen. Učiteljski kataster je bil zelo pomanjkljiv.
Proračuni so sc delali bolj površno. Pogledalo se ni, koliko se je dalo pod naslovom, ki je v proračunu, že prejšnje leto.
Drž. pravdnik: Kdo jc imel taktično opraviti z računskimi zadevami?
Izvedenec: Rozina.
Drž. pravdnik: Jc Rozina samo vpi-saval?
Izvcdenec: Pisal je tudi nakaznice, toda ne podpisaval.
Drž. pravdnik: Je bila dolžnost Rozine pri nakazilih na okr. šol. svet preiskovati kam je šla dotična svota?
Izvcdenec: Ne.
Drž. pravdnik: Tiste nakaznice, pri katerih je Rozina falzificiral podpise, so bile na razpolago revizorjem?
Izvedenec: Tiste da, ker so prišle iz davkarije.
Dr. Franko: Jc mogoče, da so falzi-ficirane pobotnicc strank izginile iz aktov?
Izvedenec: Seveda.
Drž. pravdnik: Za to ni treba izvedenca.
Dr. Franko: So v mesečnih izkazih kake opazke?
Izvedenec: Da, namreč pod katere naslove naj se vpišejo Dosameznc postavke.
Dr. Franko: Ste dobil: kak nalog, pregledati račune iz prejšnjih časov, ko ni bilo še Finžgarja?
Izvedenec: Mi smo dobili nalog pregledati knjige od leta 1900 naprej.
Rozina: Jaz sem delal opazke v glavni knjigi šele takrat, ko sem delal račune, da sem lahko dal drugim prepisovali.
Predsednik: Bomo poslušali drugega izvedenca.
Drž. pravdnik: Ni potreba, saj pove ravno isto.
Izvedenec: Saj sva delala sporazumno.
Izvedenec Furlani potrdi, kar je povedal izvedenec Hrovatin.
Prečitajo se pohvalni dekreti, kateri so bili naslovljeni na Finžgarja ob priliki njegovega imenovanja za okr. šol. nadzornika, imenovanja dr. Pavlina okr. šolskim nadzornikom, odlok, s katerim mu Je bil podeljen vitežki križec Franc Jožefovega reda in drugi.
Dr. Franko: Predlagam, da se prečita prva izpoved Rozine pred preiskovalnim sodnikom. Dalje, da se zasliši ta dve priči, ki ste se javili danes, da izpoveste, da so se delale tudi iz drugih pobotnic in ne samo iz učiteljskih kuverte tčr da so bile mecl temi tudi pobotnice za -visoke svote.
Drž. pravdnik: Jaz se temu predlogu ne protivim. Sicer je pa to brez pomena, saj smo tudi slišali, cia jc imel Finžgar doma en ček.
Sodni dvor je ugodil predlogu.
Zapisnik K. Rozine pred preiskovalnim sodnikom 12. aprila 1913: Pripravljen sem priznati vse, kar sem zakrivil. Prvo sem si prilastil 1000 K leta 1902, pozneje vedno več in največ v zadnjih štirih letih. Do tega so me privedle družinske razmere in mala plača. Rozina je pobegnil iz Gorice v Trst. Vrnil se je, ko jc slišal, da je Finžgar aretiran. On je bil prepričan, da jc Finžgar nedolžen in ni hotel, da bi Finžgar po krivici trpel.
Rozina: Takrat sem res tako mislil, !dino gicdc 4500 K iz Rihemberga za staro šolo sem imel sum. Ko so mi pa
predložili nakaznice in pobotnice, katere je izpolnil Finžgar sam, nisem mogel te krivde prevzeti nase, ker lega denarja nisem pridržal.
Finžgar: Jaz sem denar izročil Rozini, drugo sem že večkrat povedal.
Fran Merljak, učitelj v Batujali, izjavi kot priča, da jc prejema! okrog štiri mesce kuverte, katere so bile napravljene iz pobotnic in nakaznic na davkarijo. Bivši župan v Gojočah, Cigcj, je videl tudi neko pobotnico ranjkega Lozarja za večjo svoto.
. Dr. Gabršček: Tisle spise ste dobili od okrajnega glavarstva?
Merljak: Da.
Jožef Kerkoč iz Gojoč, občinski sluga, izpove kot. priča, da je videl pobotnico pokojnega Lozarja in za neko ograjo.
Predsednik: Izvedenci so res izjavili, da manjkajo nekatere pobotnice za svote, katere je prejemal pokojni Lozar.
Drž. pravdnik: Jaz sem proti temu, da bi se napravljanje kuvert iz pobotnic na-prtovalo Rozini. Jaz prinesem drugi dokaz, da je Finžgar pozabil neko prošnjo predlagati v seji okr. šolskega sveta.
Učiteljica Lavrenčič je prosila za službo v tukajšnjem šolskem okraju. Nad-učitelj Lavrenčič jc Finžgarju dan pred sejo io prošnjo izrecno priporočil, in vendar ta prošnja v seji ni bila predlagana. Zato predlagam, da se pozoveta kot priči navzoča nadučitelja Lavrenčič in Križman, ki je bil tudi član okr. šolskega sveia in ki se je tudi pritoževal o slabem knjigovodstvu.
Finžgar: To je povsem brez pomena. Spominjam se, da je bilo tisto leto veliko prošenj in zato se ni moglo na to prošnjo ozirati, posebno ker so iz iste družine bile nameščene že štiri učne moči v tem okraju. Radi tega sc jc gojila od strani Lavrenči-čeve družine nasproti meni neka jeza.
Predlogu drž. pravdnika sc ugodi.
Nadučilelj Križman izpove, da se spominja, da je vprašal pri seji, ko se je nadomeščalo učiteljstvo, Finžgarja, čc je tudi prošnja gospodične Pavline Lavrenčič vložena. Finžgar je odgovoril, da prošnje ni. Prošnje ni videl, ampak oče mu je povedal, da so prošnjo vložili. Ne ve, ali je prinesel nadzornik k seji vse prošnje ali samo tiste, ki pridejo v peštev. Ne more si misliti, da je hotel Finžgar to prošnjo nalašč utajiti, ker je bii družini Lavrenčič naklonjen. — Vprašal je večkrat Rozino kake podatke in izprevidcl, cla knjige niso bile v redu, enkrat je opomnil Rozini, da bi bilo dobro, če bi se uvedel čekovni promet in vpeljale druge knjige. Rozina se jc temu nekoliko pretivil, češ, da bi bilo s tem veliko več dela. Jaz sem ta predlog pri seji res stavil, toda ta predlog ni bil sprejet.
Finžgar: Ali jc prošnja sc na okr. šol. svetu?
Križan: Da, le priloge so sc vrnile.
Dr. Gabršček: Kako, da niste pri seji s svojim predlogom prodrii?
Križman: Kolikokrat imate vi dobre misli, pa ne morete z njimi prodreti.
Sodni dvor se umakne, da sestavi vprašanja.
Porotnikom se stavijo štiri glavna vprašanja, in sicer dve glede Finžgarja in dve glede Rozine.
Prvo glavno vprašanje: Je li France Finžgar kriv, da je od leta 1905. do 31. julija 1912. kot c. kr. okr. šolski nadzornik, torej kot državni uradnik, zaupano mu oblast v namenu okr. šolskemu svetu škodo storiti, na ta način zlorabil, da jc pri davkariji v Gorici sebi ali okr. šolskemu svetu spodaj označene svote nakazal, dotične pobotnice spisal in podpisal ter dvignjene zneske okr. šol. svetu odtegnil ter s tem zakrivil hudodelstvo zlorabe uradne oblasti po § 101 k. z.
Pod tem vprašanjem je navedenih 46 točk v skupnih zneskih za gradbe novih šol 22.347 IC 60 vin., za poprave 6018 K 20 vin., za učne pripomočke 33i K, za posojila 3345 K, za naročnine listov in tiskovin 768 K 86 vin. Skupaj 33.360 K 66 vin.
Drugo glavno vprašanje: Je H F. Finžgar kriv, da je spodaj označene zneske, ki so mu bili zaupani vsled njegovega javnega urada, pridržal ter s tem zakrivil hudodelstvo uradnega poneverjenja v zmislu § 182. k. z. Pod tem vprašanjem so označene tri točke v skupnem znesku 5968 K 78 vin.
Glede Rozine:
Prvo glavno vprašanje: Je li Rozina kriv, da je izdaja! davkariji v Gorici neopravičena nakazila ter na njih nadzornikov podpis ponaredil, da je nato sestavil pobotnice ter na njih ponaredil podpis strank, katerim je denar neopravičeno nakazal in vse zneske na davkariji dvignil ter pridržal. Da jc torej na ta način ponaredil javne listine, naredil kriva privatna pisma in s tem zakrivil hudodelstvo goljufije po §§ 197., 199. a, 201. a, 203. k. z. Navedenih jc 38 točk v skupnih zneskih za gradbe novih šol 5082 K 80 vin., poprave 14.977 K 4 vin., učne pripomočke 530 K 42 vin., posojilo 1066 K 6 vin., naročnine listov in tiskovin 1106 K, šolsko opravo 825 K, razne naslove 21 K. Skupaj 23.608 K 42 vin.
Drugo glavno vprašanje: Je li K. Rozina kriv, da si jc dne 30. avgusta 1912 v
Gorici pridržal znesek 500 K, ki mu je bil zaupan po njegovem javnem uradu, ter na ta način zakrivil hudodelstvo uradnega poneverjenja po § 181. k. z.
Popoldne se začne razprava ob pol 2. uri.
Drž. pravdnik poudarja v svojem dve-urnem govoru, da zastopa z ogorčenjem današnjo obtožnico, ker sedita na obtožni klopi moža uradnika, katerima je zaupala država in ljudstvo, posebno Finžgar, ki je bil odlikovan od Nj. Veličanstva. Oškodovala nista države ali bogatinov, ampak šolo, ki jc namenjena ljudski vzgoji. Zavrača Finžgarjevo trditev, da bi ga tako zapušča! spomin, ker se je še med razpravo spominjal čisto brezpomembnih reči. Tudi ni mogoče, da bi si Rozina pridržal vse zneske, radi katerih je obtožen Finžgar, kar se lahko razvidi posebno iz onih treh slučajev, ki so se dogodili med 12. in 29. julijem 1911, ko je bil Rozina na dopustu v Toplicah. Posebno poudarja nered, ki je vladal na okr. šol. svetu in katerega je v veliki meri kriv Finžgar, ker je Rozini preveč zaupal. Finžgarju je došlo veliko pohvalnih dekretov, toda zaslužil jih ni že radi nereda v njegovem uradu. Če bi dotične osebe vedele za ta nered, bi mu ne pošiljale takih pohval. Omenja, kako je izvrševal malverzacije Finžgar in kako Rozina, dalje, da se bodo morale povišati šolske doklade radi slabega gospodarstva na okr. šolskem svetu od 96% na 150%.
Rozina se je smatral primoranega po-neverjati, ker jc imel majhno plačo. Toda v zadnjih letih, ko bi mu njegova plača lahko zadostovala, je največ poneverjal. Sicer pa je ves ta denar lahkomišljeno zapravljal, njegova družina pa je trpela pomanjkanje. To je za Rozino najbolj obteže-valno. Navaja nekatere markantnejše slučaje, iz katerih je posebno razvidno, da je Finžgar kriv. Finžgar je imel res precejšnjo plačo 8000 K, katera bi mu lahko zadostovala, toda v mestu tisočak kmalu izgine in Finžgarjeva družina ni tako skromno živela, kakor je trdil Finžgar,
Dr. Franko: Rozina si ne more želeli boljšega zagovornika kakor je državni pravdnik. Ta je govoril Rozini le v prilog, obteževal je samo Finžgarja. Trimesečni preiskovalni zapor je zelo vplival na Finžgarja. da ta večkrat ni dajal jasnih odgovorov. Drž. pravdnik je poudarjal, da se po-
višajo šolske doklade na 150%, To pa ni res, to bode morala plačati država. (O tej svoji trditvi gosp. dr. Franko gotovo zelo dvomi.) Na okr. šol. svetu je bil res velik nered, toda le v denarnih zadevah, in te je vodil Rozina. V didaktično-pedagogičnih zadevah, ki so spadale v Finžgarjev delokrog, je vladal vedno popolen red. Saj je veljal Finžgar za enega najboljših šolskih nadzornikov, kar dokazujejo posebno pohvalni dekreti od raznih strani ob priliki njegove poslovitve iz okr. šol. sveta in njegovo odlikovanje. Finžgarja je postavila na obtožno klop tista državna oblast, ki je sama zakrivila nerednosti na okr. šolskem svetu. Šoli je postavila nadzornika, urado-vanja na okr. šolskem svetu pa sama ni nadzorovala. Rozina res priznava, toda samo to, česar ne more tajiti. Dejanja, katera se pripisujejo Finžgarju, je najbrže sam izvršil, toda v zaporu se je skesal in zato noče priznati tudi teh dejanj. Apelira na porotnike, naj bodo pravični in usmiljeni posebno do Finžgarjeve družine.
Dr. Gabršček: Porotniki naj razsodijo, je li Rozina kriv dejanj, katere priznava, ali tudi onih, ki se pripisujejo Finžgarju. Teh on ni zakrivil. Povzdiguje njegov značaj, bil je tako pošten, da se je prostovoljno javil, ker ni hotel, da bi Finžgar po krivici trpel. Rozina je poneverjal, ker s svojo pičlo plačo ni mogel izhajati. Pijančevati in zapravljati je začel šele v zadnjih letih, ker ga je pekla vest. Če porotniki že priznajo Rozino krivim, naj ne čez 2000 kron, ker bi bila v nasprotnem slučaju kazen veliko večja.
Predsednik resumira glavne podatke in ugotovitve dolgotrajne razprave,
Porotniki izrečejo po enournem posvetovanju sledeči pravorek: Finžgar: prvo glavno vprašanje 12 ne; drugo glavno vprašanje 8 ne, 4 da. — Rozina: prvo glavno vprašanje 10 ne, 2 da; drugo glavno vprašanje 4 ne, 8 da.
Vsled tega pravoreka je sodni dvo? izrekel oprostilno razsodbo za profesorja Finžgarja; Karola Rozino pa obsodil na osem mesecev težke ječe. Preiskovalni zapor se mu všteje.
Po dvorani se čujejo nekateri Živio-klici, na kar predsednik opozori občinstvo, naj se vede dostojno.
Konec ob 9. uri zvečer.
PRIPOROČA SE:
ZAHTEVAJTE! VZORCE!
nflNUFAKTURNA TRQOVlNfl
51N - umuam
nESTNI TRQ 22
PRIZNANO &OBRO BLAQO! „ -02' NIZKE CENE!	SOLIDNA POSTREZBA1
Christofov učni zavod v Ljubljani
upisuje ves mesec julij in september 1913 vsak dan od 12. do 3. ure popoldne v Sodni ulici št. 2, I. nadstropje. 2013
Ne glede na 2038 vrednost blaga
dajem slamnike od zadnje sezije, ki so prej stali K 4—6. za —'60 K panama slamnike .... „ „ „ „ „ 12—14 „	„
damske domače obleke . . „ „ „ „ „ 13—16 „ 7 — „ bele obleke zadnje novosti . „ „ „ „ „ 40—50 „ 14•— „ prašne plašče.....„ „ „ „ „ 18—20 „ 10 — „
Dalje največja zaloga pralnih oblek za gospode, in otroke po
najnižjih cenah.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg štev. 5.
zapisano v deželni deski Krupa, pošta Gradac, okraj Metlika, na Kranjskem v izmeri 300 oralov; od teh je okoli 132 oralov izbor-nega polja in logov, 168 oralov 20 — 80 let starega gozda, vse v enem kompleksu okoli grada. Višina nad morjem 130 — 150 m. Podnebje toplo, želez, postaja Gradac in železnica že grajena, 10 minut oddaljena. Iz gozdov, če se posekajo, se napravijo zelo rodovita polja, loke in vinogradi. Grad s 36 prostori v I. nadstropju, z mlinom pocl gradom na 5 tečajev, vodna sila za veliko žago. Cena z vsom fundusom instruktom Iv 250.000. Proda se tam tudi zelo donosna opekarna za K 15.000. Ponudbe na Pozemkova banka v Pragi (Češko.)	2009 (6)
DO
flnton PefeH
Sv. Petra C<2S{a 38 sc priporoča slavnemu občinstvu za razna slil^arsl^a cUla ter prečastiti duhovščini za izvršitev cerkvenih
dol ild. JJa zahtev« izvršim vzorcc brezplačno, al?o sc mi člolo poveri.
2004

tficie
©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©
eicicic
©©©E
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Miha Moškarc.