zio. SfevnRa.
o UnBBfliii. o solofo   septembra 19Z3.
leto tm.
ifiASrVyHaFANR(6ER:
Uredništvo H81ov. Herode1' Knenove nlloe sL 9, I. nadstropje
Telefon itev. 34. Dopise sprejema le podpis*«* la sad ostao tr—sovsne» fpeBT  Rokopisov so no vrača. ~f*jaj
aV Posamatne StevitHa: ^BB
v Jugoslaviji vse đnl po Din V— v inozemstvu navadne dni Din 1, nedelje Din 1*25
PoStnina platana v gotovini.
»Slovenski Narod* velja:
\ Jtf«SUfQl		V laoirmstrt
v Ljubljani	po poiti	
Din 144 —	Din 144 —	Din 264«—
. 72-	. 72-	.    132- —
36-—	„     36 —	. 66'—
. 12-	. 12--	22*—
12 mesecev.....
6 . .....
3      , .  .  .  • •
1      ■ «  • • i •
Pri morebitnem pov^anju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno po nakaznid.
Na simo pismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirati.
Družba sv. Cirila in Metoda in naša severna meja.
Na ravnokar minoll glavni skupščini Ciril - Metodove družbe v Ptuju se je razpravljalo tudi o njenem novem delokrogu, zlasti se je govorilo o nalogah, ki jo čakajo na naši severni granici Ker zadeva ni samo interna, tičoča se notranjih delavnih smernic te naše častitljive šolske in kulturne organizacije, temveč se tiče nekega splošnega nacijonalnega in državnega vprašanja, ji posvečamo sledeče pobude in zamisli :
Zakaj je bila ustanovljena CMD., zakaj se je je tako navdušeno oklenil slovenski narod in ji tako zvesto služil? Ker je šla za tem, da čuva slovensko govorico, da varuje naš rod pred potujčenjem, da vabi odpadnike nazaj v materinski naročaj ,da razširja slovensko kulturo in ljubezen do splošnih ciljev slovenskega naroda. To so bili njeni načelni smotri. Konkretno pa je paralizirala germanski pohod proti Jadranu ter pobijala raznarodovalne nakane germanskega »dranga« in italijanskega iredentizma. Denacionalizacij-ska politika teh dveh naših stoletnih nasprotnikov ni zanimala samo njihovo šovinistično javnost, temveč tudi zunanja ministrstva v Rimu in Berlinu in od tod zgodovinski in nacionalistični značaj naše družbe.
Svetovna vojna je prekrižala račune nemškega imperijalizma in ukinila nemške raz na rod o valne institucije na našem ozemlju. Toda s tem še ni bilo rešeno drugo vprašanje, za katero smo zaznali Šele v poslednjem Času in ki je ravnotako važno, kakor šulferajnske in siidmarkine šole. Mislimo na splošni narodnostni značaj naše sev. granice, o katerem danes žal ne moremo trditi, da je konsolidiran in da živi v zdravih nacijonalnih razmerah. Treba je samo stopiti dan, dva v kako štajersko mesto, v Ptuj, Maribor aH Celje ter videti, kakšen bes vlada med nemškim prebivalstvom do slovenskih someščanov, kako se radi tega nemŠkeša nerazpo-bženja življenje naših severnih mest ne more normalizirat! in kako so zlasti Slovenci kot državni narod Izpostavljeni neverjetnim žaljivkam od strani nemških renegatov. Pričakovali smo, da bo novo državno življenje samo od sebe odpravilo nemške manjšine ter privabilo v objem domovine vse tiste nesrečne odpadnike, ki so jih mamila prejšnjih desetletij odtujila rodni zemlji majki. Varali smo se temeljito. Nemška odpornost, nestrpnost, nelojalnost, rrogantnost ter celo iredentizem dviga čanes znova smelo svojo glavo. Mesto da bi na naši severni granici vladala nacijonalna sloga in skupno lojalno službovanje   novim   nacijonalnlm In
državnim idealom, vidimo kako so Nemci zagrizen element socljalnega in družabnega nereda.
CMD. napram takim raz me tam na naši severni granici ne more ostati hladnokrvna in brezbrižna. Če je prej Čuvala slovensko deco pred potujčenjem, bo morala sedaj klicati nazaj nesrečne odpadnike, ki tajne sile izrabljajo v splošne nern^k op Mitične namene in ki še niso imeli prilike začutiti lepoto ciljev svobodnega naroda, ki hoče postati velik v duševnem življenju, bogat v gospodarstvu in odločujoč Činitelj v meddržavnem svetu. CMD. mora stopiti med vrste odpadnikov ter tamkaj započeti delo pridobivanja nemških državljanov slovenskega porekla za našo domovino, za naš jezik, za naše naci-jonalne In državne ideale. Ne smemo tudi pozabiti, da ne gre za nemško manjšinsko vprašanje v pravem smislu, temveč samo za ostanke potujčenih Slovencev, kakor priča že površna jezikovna statistika nemčurskih imen.
Naša družba je poleg ustanavljanja šol gledala tudi na kulturni napredek našega obmejnega prebivalstva in si s tem svojim delokrogom priborila odlične zasluge za splošni duševni razvoj slovenskega naroda. Tudi danes obstoja na severni granici potreba splošne Šolske in kulturne organizacije, ki bo s prostovoljnim in zasebnim delom nadaljevala tam, kjer državna uprava vsega ne more storiti. Zato mislimo, da je bilo zelo posrečeno govoriti na minoll skupščini o tem delokrogu in opozoriti Družbo na našo severno granico, ki je nujno in potrebno ne samo iz splošnih socijalnih in družabnih ozirov, temveč tudi Iz kulturnih in nacijonalno ter državno konsolidacijskih ciljev.
CMD. se torej izpremeni v aktivno kulturno družbo, v splošno prosvetno organizacijo, z nalogo, da v nacionalnem duhu kulturno prekvasi mesta In vasi naše severne granice ter na ta način odpravi sramoto odpadniške renl-tentnostl, ki se je v zadnjem času začela znova šopiriti po zeleni Štajerski. Ne bo odveč, ako v to svrho skliče širšo anketo ter zlasti povabi naše učiteljstvo, srednjo in visokošolsko omladino, da v družbi z ostalimi duševnimi delavci Slovenije zamisli podroben program ljud-skoprosvetnega dela po štajerski pokrajini. Problem manjšinstva na naši severni granici nI samo upravni ter čet-niŠki, temveč v prvi vrsti prosvetni in kulturni. Te vasi In ta severna mesta je treba uvesti v veliko duševno in državno življenje nove domovine, treba je z besedo in dejanjem oznanjati vero, ki nas same redi in oživlja. S prosvetnimi in kulturnimi predavanji, tečaji, akade-
mijami in šolami, ljudskimi zabavami, sokolskimi izleti, nacionalnimi manifestacijami itd. bedo vzbudili interes ter ljubezen do tega, kar tvori ideale gospodarske nacije in države. Pređimo notranje vezi prepričanja, verovanja, ljubezni, nacionalizma! To je mogoče doseči s široko prosvetno in kulturno akcijo.
Ali Je mogoč sporazum med klerikalci in radikali?
Nesporno je, da obstoja tako na radikalni, kakor na klerikalni stranki razpoloženje za medsebojni sporazum. Položaj radikalne vlade v parlamentu je silno težaven in popolnoma razumljivo je, ako se vlada, opirajoč se v glavnem samo na radikalno stranko, trudi, da bi si v narodni skupščini zasigurala tako večino, ki bi izključevala vsaka presenečenja.
Na drugi strani pa so naši klerikalci že zdavnaj siti trdega kruha opozicije in skomina se jim zlasti od Časa, ko je Radič popihal v inozemstvo, po polnih vladnih loncih.
Ker je torej na obeh straneh razpoloženje za sporazum podano, bi Človek mislil, da je potreben samo Še en korak, da se izgladio glavna nesoglasja in da se formulirajo točka za točko vse zahteve, ki jih stavlja ena od pogodbenih strank, da jih izpolni druga.
Toda zdi se, da premostitev prepada, ki zija med klerikalci in radikali, vendar ni tako lahka, kakor se kaže na prvi pogled. O tem razpravlja prof. Gjo-nić v beogradskem »Glasniku« in prihaja do tega-le zaključka: »Dr. Korošec nima namena kar na vrat, na nos vstopiti v vlado. On ne more in ne sme ravnodušno preiti preko politike, ki jo je dosedaj vodil brez kakršnihkoli konce-si. Najmanj, kar mora zahtevati, to je sprememba organizacije države v av-tonomističnem duhu. Ako ne izvojuje takšne spremembe, ni verjetno, da bi Šel v vlado, ali da bi jo podpiral v parlamentu. Ako bi namreč priznal vidov-dansko ustavo, bi desavuiral vso svojo dosedanjo politiko in riskiral bi, da izgubi svoje volilce ... Takšen je sporazum s Koroščevega stališča. Z radikalnega stališča ni nič lažji. Pašić stoji ne-omahljivo na črti vidovdanske ustave. On in njegova stranka, dokler jo on vodi, ne pripuščata še sedaj nobene spremembe. In potem: ako se na eni strani zahteva kot pogoj za sporazum revizija ustave, na drugi strani pa se postavlja nedotakljivost ustave kot nekaj, o čemer se ne more razpravljati, kako je potem mogoč sporazum?
Prav tako, kakor smo bili uverjenl, da je sporazum Pašić - Radić nemogoč, tako smo prepričani, da je nemogoč tu-
di sporazum Korošec - Pašić. Nemogoč je iz enostavnega razloga, ker se stranki ne moreta složiti za ceno tega sporazuma. Vidovdanska ustava se je postavila kot zapreka pred obe. Ona je fatalno razbila vse dosedanje poskuse za sporazum, pa bo razbila tudi ta.«
Tako sodi o šancah radikalno - klerikalnih pogajanj prof. Gjonić. V objektivnem oziru je njegova sodba docela pravilna. Toda on ne pozna naših klerikalcev in ne ve. da klerikalnim voditeljem načela nikdar niso bila in niso tako sveta, da bi jih ne žrtvovali, kadar jim to velevajo strankarske koristi. Ne dvo-
mimo, da bodo radikali neomajno vstajali na svojih načelih, prav tako pa smo prepričani, da bodo klerikalci brez posebnih pomislekov takoj vrgli preko krova svoje principe, samo ako jim radikali ponudijo v efektivni vrednosti toliko, da se bo dobro izplačala ta žrtev.
Ne motimo se. ako trdimo, da bodo konfederacijo, federacijo in avtonomijo takoj položili med staro šaro, ako jim vlada seže pod pazduho v gotovih, ne toliko političnih, kakor gospodarskih vprašanjih. O tem pa spregovorimo prihodnjič.
Ves čas razprave se je kralj zelc intenzivno interesira! za vsako po-
Važna seja ministrskega sveta pod predsedstvom kralja.
Razprava glede Reke. — Nikaki definitivni sklepi. — Intervencija Francije. — Kralj in invalidski zakon.
— Beograd, 14. septembra. (Izv.) V političnih in parlamentarnih krogih m z napetostjo pričakovana seja ministrskega sveta je bila včeraj na dvoru od 11. do 13. popoldne. Za potek te seje pod predsedstvom kralja je vladalo veli ko zanimanje, kajti na njej se je imelo definitivno precizirati stališče naše kraljevine napram Italiji radi reškega spora. Definitivni sklepi v tej zadevi niso bili storjeni.
2e dopoldne ob 9. je Nj. Vel. kralj izrazil željo, da se naj skliče seja ministrskega sveta pod njegovim predsedstvom. Na dvor so bili tekom dopoldneva takoj pozvani vsi ministri.
Na seli je bila najboli živahna debata o Rek!. Po vsem je sedaj opažati, da stopa reško vprašanje v končno odločilno fazo. Ministrski predsednik Nikola Pašić ie kralju na seji poročal zelo obširno o svojem potovanju v Pariz, o razgovorih s francoskim ministrskim predsednikom Poincaržjem, italijanskim poslanikom grofom A v e z z a -n o m in angleškim poslovnim odpravnikom C r e w e - j e m. V svojem poročilu je g. Pašić omenil tudi stališče Francije, ki se ne bi rada do skrajnosti eksponirala, ker je precej angažirana v ruhrskem problemu in je treba napram Italiji uravnavati stališče Francre. Francija pa želi, da se spor z Italijo mirno reši in Izravna.
Namestnik zunanjega ministra, minister dr. Ninko Peric je na to preči-tal vsa zunanjemu ministrstvu došla poročila o delovanju paritetne komisije in o novih italijanskih zahtevah. Med drugim je ugotovil, da naša vlada Še ni prejela odgovora iz Rima na njen predlog, da se naj reški problem predloži v razsojo mednarodnemu razsodišču. Splošno razpoloženje v rimskih oficijelnih krogih pa je. da se to vprašanje čimpreje likvidira in spravi z dnevnega reda. Poročilo dalje kratko začrtava italijanske zahteve glede administracije Reke, Baroša in Delte.
drobnost. Kakor je izvedel Vaš dopisnik, ta seja ministrskega sv ta na dvoru ni donesla nikalih končno vel javnih sklepov. Sklenjeno je bilo le, da se brzojavnim potom odpošljejo nova navodila našemu poslaniku g. Antonijevići* v Rim. V političnih, dobro informiranih krogih pa zatrjujejo, da je ministrsk' svet odložil odločitev radi tega, ker jc vsak moment pričakovati prijateljskega posredovanja Francije hi ostalih velesil. Naša vlada še vedno dalje vstra-ja pri načelih, začrtanih v rapallski pogodbi in v saintmargheritskih konvencijah. Njeno stališče je tudi da se inu? to vprašanje v skrajnem slučaju napetosti rešiti pred mednarodnim razsodi-ščem pod predsedstvom predsednik? švicarske zvezne republike. Ta spor p? sedaj nikakor ne spada pred forum Društva narodov, ker rapallska pogodb* do danes Še ni pri njem registrirana in raditega tudi ne more društvo bre? predhodne registracije posegati v reši. tev spora, razven v slučajih, ki so določeni v Statutu, če pride med obemr drŽavama do resnega konflikta.
Vlada je dalje sklenila, da se odpošljejo zunanjemu ministru v Ženevi dr Ninčtču posebna navodila, da sondin teren pri Društvu narodov In da prouči razpoloženje raznih zastopnikov ako je potrebno, da se rapallska pogodba registrira.
Ministrski svet je dalje kratko raz-pravlial o grško-itailjanskem konfliktu
To vprašanje je za nas sedaj stopilo v ozadje. Ker se vprašanje nahaja v sta-nju končne likvidacije, naša vlada se* daj ni v tem vprašanju tako angažirana
Ministrski svet je vzel na znanje poročilo o končni ureditvi solunskegf vprašanja. Konvencija o svobodni coni v Solunu se ima takoj po povratku pro-metnega ministra dr. Velizarja Jankovi-ća in trgovinskega ministra dr. Koji-
Clande Farrere — prevel Miran J are:
Roman. 32
»Sai vam priznam. Toda, Če bi bil stanoviten,
bi bil nesrečen . . .«
Tedaj se je spozabil in prvič v svojem življenju sanjal Čisto naglas:
»Človek je lahko nestanoviten, ne da bi bil nezvest. Sladke ure davnine sem ohranil v najhva-ležneišem spominu; toda to so mrtve ure; čemu bi mi njihovi strahovi ubijali sladke ure sedanjosti? Kadar obrnem list svojega življenja, skušam novo stran čitati z novimi očmi. To je kaj lahko, kajti niti dve strani si ne sličita. V Saigonu-nisem nič več oni japonski Fierce, kot sem bil pred dvemi meseci; in japonski Fierce prav nič ne sliči pariškemu Ficrcu lanskega leta, a tudi ne turškemu ali tahiti-škemu Fiercu iz prošlih dob . . .«
Gospodična Sylva se je živahno nasmehnila: »PripoT-dujte nam o vseh teh Fiercejih, ki niso več vi!«
»Zdijo se mi kakor najbližji prijatelji, ld sem jih nekoč zelo ljubil, in često si domišljujem, da še žive v deželah, kjer sem jih spoznal. Tako, na primer, je bil tahitiški Fie;ce zamišljen človek, ki je nad vse ljubil drevesa, travnike in potoke. Vse dni se je sprehaial po pokrajini, oblečen v »parao« iz modrega platna; na glavi ie nosil velik slamnat
klobuk — hodil je, seveda, bos. V vasici Papeete, ki jo je mogočno naziva! glavno mesto, si je najel hišico sredi kokosnega vrta. In ko so enkrat na mesec dospela pisma in časniki, pestro nalepljeni s francoskimi znamkami in pečati, ni odprl pisem, časnike pa je raztrgal ter i njimi zanetil v štedilniku ogenj.«
»In turški Fierce?«
»Ta pa je bil zelo veren Mohamedanec, ki ni nikdar zamudil običajne tedenske molitve k Alahu v kaki najresnejši stambulskl mošejL Nato je posedal na terasi v kaki turški kavarni in molče" opazoval Bospor; vsak petek — to je namreč mo-hamedanski praznik — pa je Štiri ure sanjal v skritem kotičku skutarskega pokopališča.
»Ali je tudi kitajski Fierce?«
»Seveda! Ta se je ves Čas ponašal z najstarejšim plemenom na zemlji in z njegovo najjasnejšo in najbolj ironično filozofijo. To je bil neznosen človek; brigal se je samo za papir iz riža in za tintne čopiče ter je zaničeval ves svet«
Gospodična Sylva se je zamislila.
»Toliko soslednih možgan pod enim samim čelom! Ta misel je vznemirjujoča. Jutri se boste že spet spremenili, in če vas bom srečala v Parizu ali na Japonskem, bova morala na novo začeti svoje znanje . . .«
»Morda. Zdi se mi, da sem podoben fotografski pioSči: le en soinčni žarek in — vtisnjena slika se
Izbriše; toda fiksativ zadošča, da ostane nespremenljiv odtis.« »In fiksativ?«
»Doslej ga še nisem našel.«
Dolg molk. Pot se zajeda v gozd arek, ki mejijo na Tuduc; zdaj ni več ne magnolij, ne rižnih polj, ne rdečega prahu, ki se sveti v solncu. Samo arekova drevesa stiskajo svoja vitka in kot sveče ravna debla drug ob drugega; petdeset čevljev od tal pa sklepajo tesno široko odprte liste, ki tvorijo mračen obok svetišča, ki ga nosijo nešteti jonski stebri. Med drevjem pa je zemlja rjava in vmes se svetijo skrpe vode. Ves gozd molči. Gospodična Sylva je sklenila roke na koleno; željno opazuje in je brez besed. Fierce občuduje resne, modrozelene oči in se zavzema, da zna taka deklica gledati lepoto gozda, čeprav ni tu ne cvetlic, ne ptičkov, ne solnca.
»Gospod,« je spregovorila slepa gospa. »Zdi se mi, da nam zdaj še niste vsega povedali. Prav dobro razumem, da ste v vsaki novi deželi odkrili nekako novo dušo; toda, mislim, da ste se vendar le povsod spomnili svojega doma, svoje družine; In to nepretrgano spominjanje tvori nujno vez, tvori sorodstvo med vsemi različnimi ljudmi, o katerih ste menili, da ste za povrstjo vi sami . . .«
»Jaz nimam ne družine, ne doma.« je odvrnil Fierce.
»Nikogar?«
»Nikogar.«
»To je za človeka vaše starosti prav žalostno .. .«
Fierce je pomislil. Dom, — to je ječa: to ječo še poostrijo verige: sorodniki in prijatelji, to ga ni nikoli privlačevalo.
Družina? Gospod, gospa in Še tretji! — kričavi in umazani otročaji; — nekaj sužnjevanja, ne-kaj smešnosti. nekaj sramote: zapeljiva mešanica!
— Fierce se hoče smejati. Toda ko dvigne oči, zagleda to družino, ki ga osupne in zmede: ta smeh« Ijajoča se in nežna mati, to nedolžno in lepo dekle
— in čisto odkritosrčno odvrne:
»Žalostno je, da — včasih pač: kadar se ml zgodi, da — večni Ahasver — dospem na svoji poti do tihega in toplega doma, in ko vidim skozi pol odprte duri zadovoljnega moža, ljubljeno Ženo in lepe otroke. Ob takih večerih zamrzim svojo ladjo in samota me zateži in nehote zaželim vsem tem presrečnim — zlo. Človek zavidna zver, ki se veseli ob nesreči svojega bližnjega, in obratno.«
»Prečesto oglodana laž je pač romantična legenda o blodečem mornarju, ki ga je usoda izgnala iz cele zemlje in ki tiho hrani v sebi smrtno kopr-nenje po nežnosti in domu; ta laž bo pa vendarle večno varovala Ženske, ker skrivajo prav vse pod različnim loščom svoje vzgoje, svojih navad in običajev prav isto globino čustvene plitkosti. — Fierce je sirota; Fierce nima doma, skoro niti domovine ne.« ženski, ki ga sočutno poslušate, skušate nežno ublažiti njegovo trdo osameloet
i.
Siran 2.
»S C O V PN 5 K I        A I? O D«      n e 15 scotembra 1923.
štev 210.
ta iz Soluna podpisati in predložiti narodni skupščini v odobrenje.
Notranji minister Vujičfc je za tem >oročal o notranjepolitični situaciji. Kralj se je zelo zanimal za sedanji par* famentarni položaj, za nadaljni program
Žarlamentarnega dela ter je Izrekel že-o, da se ima Invalidski zakon predlo-litl narodni skupščini v najkrajšem čašu v razpravo. Razgovor |e bil tudi o hrvatskih prilikah ter se ugotovilo, da 9ađićeva akcija v inozemstvu nI uspela. Notranji minister je končno naznanil poročilo o javni varnosti v južnih krajih. Po nekaterih vesteh je makedonski revolucionarni komite pripravljal nove vpade v Južno Srbijo. Sedaj pa prihajajo poročila, da je makedonski komite začasno to akcijo ustavil, ker pričakuje končnega rezultata volitev v bolgarsko narodno sobranje. Makedonski komite pričakuje, da bo pri teh vo-
litvah dobil med bolgarskim narodom znatno moralno podporo in večino.
— Beograd, 14. septembra. (Izv.) Z ozirom na to, da na dopoldanski seji ministrskega sveta niso bila najvažnejša aktuelna vprašanja v vseh detajlih proučena, je bila sklicana za popoldne druga seja ministrskega sveta, ki je trajala od 17. do 20. v ministrskem predsedstvu. Na tej seji so bila najpreje rešena nekatera tekoča vprašanja posam-nih ministrstev. V glavnem so bile rešene zadeve ministrstva notranjih del in ministrstva vojne in mornarice. Vojni minister je dosegel, da je ministrski svet odobril načrt nove razporeditve naše vojske In orožništva. Ministrski svet ie bil obenem obveščen o skorajšnji realizaciji francoskega posojila v znesku 300 miljonov frankov za našo vojsko. Za tem je sledila debata o notranjepolitični in parlamentarni situaciji, na kar je bila seja zaključena.
Telefonska f n brzoiauna poročila
piše diplomatični poročevalec »Dailv Telegrapha«, da je v diplomatičnih krakih včeraj prevladovalo naziranje, da postaja položaj v južni Evropi od ure do ure bolj resen. Rok italijanskega ultimata Jugoslaviji glede Reke poteče prihodnjo soboto. Iz severno od Reke ležečih krajev prihajajo že poročila o koncentraciji čet. Ako Italija ne prekliče svoje zahteve glede takojšnje ureditve konflikta, stojimo bržkone na pragu nove vojne.
ANGLIJA NEVOLJNA NA JUGOSLAVIJO?
— Rim, 13. sept. (Izv.) »Nuovo Paese« piše: V krogih blizu jugoslo-venskega poslaništva se dementira vest, da bi bjla Anglija na kakršenkoli način pritisnila na beogradsko vlado glede reškega problema. Tudi so prezgodnje vesti, da bi hotela Angliia nase navezati Malo antanto, pričenši pri Jugoslaviji, zlasti ker v Londonu neprijetno občutijo beogradsko frankofilstvo. Pa-ši'ć je bil v Parizu, pa ni posetil lorda Curzona ali angleškega min. predsednika. Ta poset je bil določen že v marcu, pa se ni izvršil. Zato vlada v Londonu nevolja proti Beogradu. Zelo ne-všečen je bil tudi razgovor poslanika Antonijeviča z zastopnikom Anglije v Rimu pred nekaj dnevi.
Sestanek ffaolini - Pašić.
— Rim, 14. sept. (Izv.) V političnih trogih je razširjena vest, da se skoraj se-)taneta ministrska predsednika MussolinI U Pašić. Dan sestanka in kraj še nista do-iočena. V italijanskem zunanjem ministrstvu izjavljajo samo, da so te ves U neko-iko preuranjene.
— Trst, 13. sept. (Izv.) Dopisnik gra-tke »Tagespošte« Je prejel Iz Rima danes reformacijo, izviraiočo iz rimskih političnih frogov, po kateri se Ima reško vprašanje iirektno rešiti na sestanku MussoIInija ;n fašlča. Kdaj In kje bo ta sestanek, Šc nI loločeno. V zunanjem ministrstvu so na tadevno vprašanje izjavili, da ie ta vest ircura^iena.
Anglija in Reka.
— London, 13. septembra. (VVolff.) Prof. Gilbert Murrav, južnoafriški delegat v Društvu narodov, j© poslal Društvu narodov brzojavko, v kater: pravi, da je položaj glede Reke zelo nevaren. Ako Društvo narodov ne bo Interveniralo, pride do nesporazuma in kcntL'kra med Italijo. Grško, Jugoslavijo, Bolgarijo in Madžarsko. Bate imalo nekatere balkanske države že pripravljene vojaške načrte.
— London, 13. sept. (VVolff.) O krfskem in jugoslovenskem problemu
Pred krvavimi dogodki na Španskem.
— Madrid, 13. sept. (Havas). Posadka v Barceloni, kakor tudi več drtrgrlh garnl-t\l se nahaja v energičnem uporu proti vladi.
— Pariz, 13. sept. (K.) Havas Agen-)ura poroča Iz Barcelone: Guverner Primero de Rivera je Izdal proklamacijo, v jaferl obsoja vlado, da vodi državo v po-fcin in naznanja, da je vojaška stranka iklenila z orožjem v rokah nastopiti proti jesposobnl vladi In proglasiti obsedno jtanje. Telefonska centrala je bila zasedena ob Štirih zjutraj. V mestu ie še mirno. JJapovedani ukrepi bodo bržkone uveljavljeni v najkrajšem času. Po poročilih iz Madrida ie bila v naglici sklicana seja mi-b:'strškega sveta.
— Barcelona, 13. sept. (Havas). Pričakujejo, da bo nemudoma proglašeno obredno stanje, ki v resnici že obstoji od 3. tjutraj. Vojaške oblasti se poslužujejo cen-rure. Posadke v Madridu, Sarragossi m Sevilli so se pridružile revolucionarnemu pihanju. V neki proklamaciji se govori, da Je proces naperjen proti ministrskemu predsedniku Alhucemasu in proti zunanjemu ministru. Nova vlada bo sestavljena pod zaščito vojaških oblasti. Vojaške oblasti so prekinile telefonske zveze. V proklamaciji ie izražena vdanost In zvestoba kra-
lju. Upor je torej naperjen proti vladi, ne pa proti kralju. Zunanji minister je bil baje aretiran in se nahaja v San Sebastianu.
— Milan, 13. sept. (Izv.) Listi javljajo, da je v Barceloni in v ostalih mestih Katalonije izbruhnil upor. Katalonsko prebivalstvo je dan popreje priredilo demonstrativen sprevod po ulicah proti dosedanji politiki vlade v Maroku. Tekom noči so se demonstracije spremenile v odkrit upor proti vladi. Položaj postaja zelo resen. RevolucijonarjI zahtevajo takojšnjo spremembo vlade in da se stavilo vsi člani dosedanje vlade pod obtožbo. Vstaši so se polastili že več važnejših mest. V mestih Saragoza in Sevilja so vstaši gospodarji situacije. Vstašem se je pridružila tudi veČina garnizij v Kataloniji. V Madridu je položaj zelo težaven. Vlada Je v permanentnih posvetovanjih. Narodna skupščina je zasedena od vladi zvestih čet. Splošni vtis Je ta, da hoče vojska prevzeti vlado. V kratkem pričakujejo padca sedanje vlade, ki se skuša z vsemi sredstvi vzdržati na svojem položaju. S posebnim proglasom apelira na narod. Vstaši splošno razglašajo, da revolucija nI naperjena proti kralja, marveč samo proti sedanji vladi, ki Je spravila deželo radi svoje politike v globoko propast.
Br. Korošec in Radićeva stranka
— Beograd, 14. septembra. (Izv.) Dr. Korošec je odpotoval v Zagreb na sestanek z voditelii HRSS. Po poročilih iz Zagreba je dr. Korošec snoči odpotoval v Ljubljano.
Ves čas svojega bivanja v Beogradu ni dr. Korošec prišel v stike z uglednimi in vodilnimi politiki radikalne stranke, ni imel niti sestanka s Paši-fiem, Čeprav so bile v političnih krogih zadevne vesti živahno forsirane. Pred svojim odhodom ie dr. Korošec Imel daljši razgovor edinole s predsednikom narodne skupščine Ljubo Jovanovi-£em. Pred svojim odhodom v Zagreb je podal dr. Korošec kratko Izjavo o konferenci z vodstvom HRSS. Gre za Dclitično situacijo in za stališče, ki ga 'ima zavzeti SLS v parlamentu. V finančnem odboru so včeraj klerikalci glasovali proti zakonu o povišanju taks z motivacijo, da ta zakon nalaga narodu prevelika bremena.
— Zagreb. 14. septembra. (Izv.) Snoči je dr. Korošec zapustil Zagreb. Kakor pravi oficijelne komunike, Je »predsednik slovenskega narodnega zastopstva« dr. Korošec imel v prostorih HRSS včeraj dopoldne daljšo konferenco s predsedništvom hrvatskega narodnega zastopstva. Razpravljala so se aktualna vprašanja ter Je bilo sklenjeno pozvati tudi zastopstvo jugoslo-venske  muslimanske  organizacijo na
IftigitogMtffc
— Beograd, 14.* septembra. (Izv.) Kakor je izvedel vaš dopisnik, se je angleški parlamentarec Noel Buxton zelo zanimal tudi za dr. KorošČevo politiko. Želel se je Ž njim sestati, da bi mu sporočil gotova od Radića dana navodila.
Radicevi sriM^i
v Beogradu.
— Peograd, 14. septembra. (Izvirno.) V političnih krogih je vzbudil mnogo živahnega zanimanja prihod angleških parlamentarcev v Beograd. Trije člani angleškega parlamenta, pristaši angleške delavske stranke (Labour Partv) so prispeli v Beograd, da se na mestu prepričajo in informirajo, kakor sami zatrjujejo, o resničnem položaju v naši kraljevini. Angleški parlamentarci so včeraj dopoldne povsem ineognito dospeli v Beograd. Med parlamentarci pa se nahaja tudi znani bol-garofil In Radlčev prijatelj Noel Buxton, k! je, kakor sedaj znano, materijalno In moralno podpiral Radlčev beg iz nase države in njegovo (potovanje v London. Vsi trije angleški parlamentarci so obiskali voditelja socijalistov in bivšega nar. poslanca Korača in socialističnega poslanca Ivana D Ive a. Pri obeh so se skušali Informirati o politični situaciji. Najbolj so se zanimali za takozvano hrvatsko vprašanje in so tudi povpraševali o položaju Makedoncev v naši kraljevini. Oba socijalista Dl-vac In Korač sta Jima Jasno In točno odgovorila In označila svoje stališče. Na njih vprašanje o centralizmu In avtonomiji sta odgovorila, da ie Jugoslovenska socljafl-sHčaa stranka proti separatističnemu gibe-
strativno samoupravo v smisla programa socUallstične stranke. Angleški parlamentarci so ae dalje pri obeh z nenavadnim zanimanjem hoteli Informirati o njih mišljenju glede Radića. CL Buzton je povpraševal, če Je Radič res demagog. Dobil je odgovor, da le Radič tak demagog« katerega ne pozna politična zgodovina in ki se še nI nikjer rodil nobenemu narodu. Angleži se temu niso mogli načuditi. Pomisliti je treba pa, da ie Dnrtcn direktni podpornik Radlčev.
Angleški parlamentarci so ca to snoči odpotovali v Sofijo, kjer se nameravajo, kakor so izjavljal^ sestati s glavnfml voditelji komunistične In pa socialistične stranke. Zanimiva Je tudi okolnost, da ravno g. Noel Buxton, ki je bil Indirektno udeležen pri strmoglavi jen ju Stambolijske-ga vlade, sedaj pred volilno kampanjo na Bolgarskem potuje v Sofijo, kjer bo gotovo razpredel živahno propagando za sedanji bolgarski režim.
FINANČNI ODBOR-
ZAKON  O  TAKSAH IN PRISTOJBINAH.
— Beograd, 14. septembra. (Izv.) Finančni odbor je včeraj dopoldne od 10. do 11.30 imel kratko sejo, razpravljajoč v podrobnostih o zakonu glede povišanja taks in pristojbin. Z večino glasov je bil sprejet prvi člen zakona, na kar je sledila podrobna debata o drugem členu. Ker sta bila na seji navzoča ministra dr. Stojadinović in dr. Vojislav Janjič pozvana na dvor k seji ministrskega sveta, je odbor debato ob 11.30 zaključil.
RUSKI BEGUNCI IN DIPLOMATIČNI ODNOŠAJI DO RUSIJE.
— Beograd, 14. septembra. (Izv.) Glavni odbor ruskih beguncev v Jugoslaviji je izročil predsedstvu ministrskega sveta in NJ. Vel. kralju daljšo spomenico, v kater! navaja razloge, ki govore proti obnovi d^plomatlčnih stikov z Rusijo. Spomenica skuša opisati sedanji položaj sovjetske Rusije v drugačnem smislu, kakor pa govore nekatera vladi predložena poročila. Spomenica pravi, da Je položaj Rusije še vedno zelo težava. Edine koristi od Rusije ima Nemčija, ker skuša v Rusiji obvladati trg za svoje industrijske proizvede.
Grška-itaiijanski konflikt.
— London. 14. sept. (Izv.) Listi de-mantirajo pariška poročila, da bi Anglija silila Italijo k evakuaciji Krfa. Te vesti so neutemeljene.
— Pariz, 14. sept. (Izv.) Po poročilu Iz Rima je Italija ojačila posadko na Krm. Položila ie tudi mine med otokom in celino.
ANGLIJA SILI NA EVAKUACIJO.
— London, 13. sept. (Izv.) Angleška vlada ie mnenja, da se izvrši evakuacija Krfa lahko tekom par dni, ker so Italiji zajamčene vse reparacije. Grška vlada je že vložila pri neki švicarski banki svoto 50 milijonov, kar pač priča, da Italija dobi vse. kar zahteva. Angleška vlada vstraja pri tem, da se Izvrši evakuacija Krfa kar najhitreje. Ako se bo Italija protivila, je to znamenje, da se hoče s to priliko okoristiti v reškem vprašanju, za kar naj bi Jej služila tud! francoska naklonjenost, pridobljena za uspešno nastopanje Italije v ruhrskem vprašanju. »Dailv Mail« in »Morning Post« pravita, da mora ostati Anglija prijateljica Italije in da torej treba predvsem vpoštevati njene zahteve in sklepe glede" Krfa, toliko bolj, ker je Mussolinijeva volja trdna in odločna.
— Pariz, 13. sept. (Izv.) Na vele-poslaniški konferenci je predlagal lord Cre\ve, da se Ima določiti d*n evakuacije Krfa na 27. september, ker ta dan bo mednarodna preiskava zaključena. V konferenci so na to na dolgo razpravljali o angleški in Italijanski zahtevi glede evakuacije. Avezzano je izjavil novinarjem, da je Mnsso8nffev odgovor zelo koncilijanten in da Italija evakuira Krf, kakor hitro Grčija dokaže trdno voljo, da izvrši, kar jei je vele-poslaniška konferenca naložila. Pričakuje se z nestrpnostjo sklep veleposlanikov.
Reparacijski problem.
— Pariz, 13. sept. (K). »Ouotidienc Je Izvedel, da je berlinski delegat v reparacijski komisiji Haguenin prispel v Pariz s posebno misijo od državnega kancelaria Stresemaima, ki hoče na ta način stopiti v neposredne stike z ministrskim predsednikom Poincarejem. V tej poslanici kancelar baje izjavlja, da bo prisiljen demisijo-nfrati, ako ostane Francija še nadalje nepopustljiva in da Nemčiji preti v tem slučaju nevarnost, da se zruši pod pritiskom skrajnih desnih hi levih strank.
— Pariz, 13. aept. (Wolff). »Petit Pa-rislen« izjavlja, da včerajšnja vest »Intran-sigeanta« o sestanku Baldwlna s Poincarejem, ki bi se imel vršiti 21. trn. v tej obill-kl ni povsem točna. Na merodalnem mestu izjavljajo, da čas sestanka še ni natančno določen, ker Je angleški ministrski predsednik prisiljen odpotovati preko Pariza tako, da bo njegov poset pri Poinca-reju samo običajna vljudnost.
— London 13. sept. (K). Reuterjev urad poroča Iz Pariza, da angleško poslaništvo v Parizu še nima nobenih Informacij o nameravanem sestanku Baldwina s Poincarejem^
IProf. IHaksp Pletersnik t. 1
Pokojni prof. Pletersnik si je temelje svojega jezikovnega znanja pridobil na dunajskem vseučilišču v šoli svojega slavnega rojaka Frana Miklošiča. Pridobil si je trdno in Široko zasnovano jezikovno podlago* na kateri je kasneje gradil, dokler ni dogradil tistega velikega dela, ki se ž njim ponašamo Slovenci pred ostalimi slovanski-mi narodi, — »Slovensko-nemški slovar.«
Kot mlad profesor je pričel v Ja-nežičevem »Cvetju« 1. 1866 s prevodom staroruske epopeje o polku Igorje-vem. Nato je bil sotrudnik malodane vseh leposlovnih listov, ki so izhajali v Slovencih: Janežičevega »Glasnika«, Jurčičeve »Slov. knjižnice«, Pajkove »Zore« in »Vestnika«, Dunajskega In »Ljubljanskega Zvona«. Ko je 1. 1S6S. jel v Mariboru izhajati »Slovenski Narod«, je pok. Pletersnik takoj stopil v krog njegovih sotrudnikov in ostal listu zvest do zadnjega vzdiha. Pisal je za list znanstvene in poučne članke, pošiljal je listu dopise in tudi sicer sodeloval pri listu. Ob prvem dovršnem četrtletju je list priobčil v feljtonu »Sporočilo »Slov. Naroda« Njegovi Svetlosti kralju Matjažu, Nj. Sv. referenta za slovenske pokrajine, podano od kronista »Slov. Naroda«. Ta kronist je bil Mak-so Pletersnik. Ker bo to »Sporočilo« marsikoga zanimalo, je o priliki priobčimo. Skupno s profesorjem Majciger-jem in Božidarjem Raičem je spisal knjigo »Slovanstvo«, ki je izšla v izdaji »Slov. Matice«. Njegovo življenjsko delo je bilo, kakor smo Že zgoraj omenili, njegov »Slovensko-nemški slovar.« Gradivo za slovensko-nemški besednjak« ie jel nabirati že Valentin Vodnik. To delo so nadaljevali Metelko, Caf, Levstik in drugi, dovršil pa ga ni nihče. Sele 1. 1560 je Cigale izdal s pomočjo škofa Antona Wolfa nemško-sl o venski del velikega slovarja. Gradivo za slovensko-nemški besednjak pa je Še narastlo in se množilo, ne da bi bilo prešlo v spretne uradniške roke. £ele, ko je Pletersnik prevzel ta kaos listov, spiskov in foliantov, je stvar prešla v dobre in spretne roke, ki so spravile tisoče in tisoče besed, izrazov in rekel v red ter nam podale v letih 1S94 in 1895 znameniti Slovensko-nemški slovar, o katerem pravi ruski slavist Ljapanov, da je ta »prelepi slovar eden največjih pojavov na polju slovanske filologije sploh in slovenske še posebe.« Tako je Pletersnik z jekleno vztrajnostjo in marljivostjo do-
vršil delo. ki so je pričeli davno pred njim drugi, a so pri delu omagali. Kdor pozna izborno sestavo besedišča teh slovarjev in kdor ga je vporabljal že v znanstvene svrhe, ve, koliko kritičnega posla in znanstvene točnosti je bilo treba, da je besednjak tako vzorno urejen, kakor je.
Pokojni Pletersnik je bil že od leta 1866. član in ustanovnik »Slovenska Matice«, njen odbornik pa je bil od leta 1S72. Opetovano je bil urednik Matičnega »Letopisa*. V Marici je deloval z največjo vnemo, z navdušenostjo za stvar in marljivostjo. Ko se je Marija odločila izdati zemljepis slovenskih pokrajin in je bil osnovan krajepisni -d-sek, je Pletersnik stopil na čelo tega odseka ter z občudovanja vredno vestnostjo sestavljal krajepisno gradivo naše zemlje. Kakor smo že zgorai ocenili, je bil pokojnik sotrudnik »Slovenskega Naroda« že ob rojstvu tega lista v Mariboru. 2S. maja 1S6S. je priobčil v »Slov. Narodu« prvi svoj članek »Naša prlhodnjost V tem članku pravi med drugim: »Primorje bi radi imeli Lahi, Nemci pa najrajše vse naše kraje, da bi se reklo potem, »Deutschland ven der Ostsee bis zur Adria« in nato nadaljuje: »V naših časih narod, ki neče poginiti, ne pogine. Ko bi vsak Slovenec živo mislil in čutD: Jaz sem Slovenec, Jaz sem Slovan, moja narodnost Ima toliko pravice obstojati In se razvijati, kakor vsaka druga, kl se nam ne bilo treba bati narodne smrti.« Pod istim naslovom je Pletersnik nato pri-ob.il še dva Članka. V drugem članku govori o potrebi skupnega vseslovan-skega Jezika, v tretjem pa se zavzema za ustanovitev višje dekliško Šole v Ljubljani. Propagiral je torej že leta 1868. idejo, ki se je uresničila šele skoraj pol stoletja kasneje.
V prinzanju zaslug, ki si jih je pokojnik pridobil na znanstvenem in književnem polju, zlasti pa kot eden najbolj marljivih odbornikov, ga je »Slovenska Matica« na svojem občnem zboru leta 1911. na predlog takratnega prof, \Vesterja izvolila za svojega častnega člana. To je bilo menda edino priznanje, ki ga je dobil pok. prof. Pletersnik za svojo skoraj polstoletno, svojemu narodu posvečeno delovanje. Jutri polože tega zaslužnega kultunega delavca, kakršnih je sedaj malo med nami, k večnemu počitku v rodnem njegovem kraju v PiŠecah. Ob odprti rjegovi gomili žaluje ves slovenski narod in mu kliče: »Večnaja pamjat«!
Prof. M. Pleteršniku v spomin.
Abiturijenti leta 1883. smo 5. in 6. sept slavili štiridesetletnico mature. Po nalogu svojih tovarišev sem v imenu »pripravljalnega odbora« napisal vabila še živečim profesorjem — dvornemu svetniku šukljeju, prof. Vodušku, kanoniku prof. dr. Svetini ln prof. Pleteršniku. — V pismu na naslednjega sem povdarjal, da s hvaležnostjo In s ponosom štejemo njega za slovensko književnost telikai zasluženega moža med one svoje nekdanje učitelje, kateremu se imamo največ zahvaliti za svoje znanje, ker nam je bil vsa leta gimnazijske dobe, od 1. do 8. šole profesor v raznih predmetih, ter ga prosil, ako bi mu bilo možno počastiti naše slavlje s svojo navzočnostjo, kar bi nam vsem bilo v posebno čast in radost. Pozneje smo izvedeli, da je vnovčno težko obolel. Kljub temu smo prejeli od njega k naši proslavi sledeče lastnoročno pismo:
»Vaše pismo s prijaznim vabilom na Vaš sestanek me le zelo razveselilo, ker sem videl, da me imajo moil nekdanji dijaki še v prijaznem spominu, — ob enem pa razžalostilo, ker se Vašega sestanka nikakor ne morem udeležiti. Jaz sem namreč že od cvetne nedelje bolnik, navezan na posteljo in sobo. Te vrste Vam pišem z veliko težavo na divanu sedeč. Živčna bolezen se Je lotila mojih nog, da ne morem hoditi. Izročite torei vsem udeležnikom sestanka mojo najsrčnejšo zahvalo za povabilo in moje najsrčnejše pozdrave z zagotovilom, da mi je Uub in drag spomin na ves Vaš razred bil in bo vedno, in z iskreno željo, da naj bi bila tudi prihodnja Vaša pot skozi življenje kolikor mogoče srečna ln prijetna. Tisti večer 5. sept. bom v duhu med Vami. Želim, da bi Vaš sestanek obhajali prav veseli Srčno Vas pozdravlja vse Vam vsem udani Maks Pletersnik.«
KANDIDATURA   DR. BENESA.
— 2enova 13. sept. (SBA) Zastopniki Male antante so sklenili predlagati češkoslovaškega zunaniega ministra dr. Beneša kot kandidata na mesto nestalnega člana y svetu Zveze narodov.
KRITIČEN POLOŽAJ V NEMČIJI.
— Berlin, 14. sept. (Izv.) Zadnji govor državnega kancelaria dr. Stresemanna Je v nemških radikalnih krogih Izzval veliko ogorčenje, ker pomenja po njih mišljenju kapitulacijo Nemčijo pred Francijo. 2i-vahno Je tudi gibanje med nemškimi narodnimi socijalisti, ki groze, da Izzovejo posebno veliko propagando proti kancelat-Ju. Na Bavarskem ie položaj zelo kritičen, ker Je opažati pojav gibanja, da se ustanovi samostalna monarhistlčna bavarska država proti Pruslji. MonakovskI dopisnik berlinskega »Vonvarts« opisuje položaj na
j Bavarskem za zelo kritičen. Omenja, da j se pojavlja agitacija proti plačevanju skup-\ nib davkov«  Nekateri agitatoru ptfivajp
Ko se je na sestanku prečitalo to plw-mo, je vzbudilo veliko navdušenje. Soglasno se Je zatrjevalo, da se mora na to zahvalo odgovoriti ter obžalovaje obolelost izreči želja, ki navdaja vse. da cenj. na5 bivši učitelj ozdravi in Živi še dolgo vrsto let Poverila se Je meni naloga, da izvršim ta sklep, kar sem tudi vestno storil opisavši na kratko potek našega slavlja.
Naša želja se nI izpolnila — nemila smrt nam je ugrabila blagega starčka. Eno pa nas tolaži, da je še zadnje dni svojega Življenja se vnovično uveril o spoštovanju in ljubezni, katero so gojili nekdanji učenci do njega. Najbrže je bilo pismo, katera Je kljub težavam in bolezni še lastnoročno pisal svojim nekdanjim učencem — njegovo zadnje in zato nam bo vsem tem dragocenejša svetinja.
Kakor sicer pogosto, če smo se shajali sošolci, tako je bilo tudi oni večer na sestanku, govorilo se je s posebno vnemo o Pleteršniku in vsi smo prekipevali njegove hvale. Tudi g. dvorni svetnik Šuklje, ki se je udeležil našega sestanka, je o nJem, svojem kolegu In prijatelju, mnogo pripovedoval ter ga ni mogel prehvaliti. Mož, ki je bil v šoli skrajno stvaren, strog in natančen, užival je kljub temu neomejeno uda-nest svojih učencev. Njegova resnoba nam le imponirala — in dasi ravno kot mladina, razposajeni — se njemu nasproti nikdo ni predrzni! najmanjše nekorektnosti. In kdor od nas je pozneje prišel ž nlim še kdaj v bližjo dotiko, imel je vedno Isto visoko spoštovanje do značajnega. plemenitega moža, kakršnega ie v nJem spoznal že v svoji mladosti in kakršen se mu je razodeval vedno pozneje. Naj bodo te skromne vrstice Ie mal, nezadosten znak spoštovanja cerj. profesorju od strani hvaležnega bivšegi učenca. Fr. G. aaia—ama--l xj----1----------1_ ■_______ i
Bavarce, da ne smejo plačati Berlinu niti pfenlga davka.
VELIKE DEMONSTRACIJE NA DUNAJU.
— Dunaj, 14. sept. (Izv.) Narodni socijalisti so snoči v nekem predmestij priredili svoj politični zbor. Na sestanek je (prišlo okoli 600 narodnih socijalistov takozvanih »Hackcnkreuzlerjev«. Pred lokalom se Je zbralo več sto komunistov, ki so začeli nastopati protf narodnim socijalistom. Prišlo Je do ostrih pretepov. Po končanih demonstracijah pa so narodni socijalisti začeli pretepati ipo kavarnah In gostilnah razne goste, ki so imeli semltsko fizionomijo. Policija Je aretirala okoli 20 oseb. Več oseb je bilo tekom pretepov ranjenih.
Zbirajte znamke za Jugoslovensko Matico"!
Stev. 210.
»SLOVENSKI   NAPO O« "dnr 13 septembra 1923.
Stran 3.
Politične vesti.
Jubilej ministrskega predsednika
Pašfča, V radikalni stranki se vrše, kakor poroča beogradski ruski list »Novo-je Vremja«« velike priprave za svečano proslavo predstoječe 801etnlce rojstva ministrskega predsednika Pašiča. Vlada namerava proslaviti ta redek jubilej na posebno svečan način. Kolikor ie nam znano, je ministrski predsednik PaSSč rojen L 1846. v Zaječarju, torej bi bila njegova osemdesetletnica šele leta 1926.
as Mladini In ljubljanski mandat
Preteklo sredo je imelo načelstvo mladinske stranke sejo, na kateri ie razpravljalo med drugim tudi o zahtevi Narodno - napredne stranke, da posl. g. prof. Reisner v smislu svoječasno sklenjenega pakta odloži mandat Kakor smo izvedeli lz mladinskih krogov, se je načelstvo postavilo na stališče, da naj prof. Reisner mandata ne odloži, Češ, da službena pragmatika v celoti le ni uzakonjena, ker mora Narodna skupščina še sprejeti celo vrsto zakonov, ki se nanašajo na ureditev uradniškega službenega razmerja. Brez ko« mentarja!
c= O klerikalni politiki obširno piše beogradsko »Vreme«. List pravi, da • netr~ie vse vesti, da bo dr. Korošec v j enskem skupščinskem zaseda-ju stopil v intimne zveze z radikalno Strank in celo prevzel ministrski port-i -resti so se razširile z ozirom na
;   :     ki so jih povodom katoliškega shoda v Ljubljani prerejali udeležen-^ i. v/i:   Aleksandru. Toda to še ne poni 5, ia se je Korošec tako približal v    a j oči stranki ,da bi stopil v vlado In sodeloval z radikali Korošcev klub stoji slejkoprej na stališču (kot preje?), k   reba propagirati udanost dinastiji, ne more pa odstopiti od svojega :.ia glede avtonomije Slovenije in revizije ustave. V opozicijonalnih kro-l i pa temu nasproti zatrjujejo, da je Že io.ela gotov sporazum med kleri-i m radikali. Dr. Koroščeva skupi-x ne bo delala nobenih ovir vladi v park   entu. ne bo pa stopila v vlado lz i pred Radićevo   agitacijo med kim kmetskim ljudstvom«  D ruti zopet govore in te izhajajo iz ratskega vira, da bodo klerikalnih slično kakor Radić — absti-Ako bi klerikalci zapustili par-* , potem bi njihovemu zgledu sledi demokrati in morda tudi zem-liki. V tem slučaju bi vlada in rabili v narodni skupščini docela Jeni, parlament bi ne mogel delo-i radikali bi bili prisiljeni, da skle-; eno Izmed opozicijonalnih strank oalicijo,   ali pa da razpuste nent ln razpišejo nove volitve. —* piše   »Vreme«.  Vse te vesti so e kombinacije, ki si nasprotujejo ; seboj. Za kakšno politiko se bo-erikalci odločili, pokaže že bližnja dnjost. Eno je gotovo, da se bodo talci odločili za vse preje, kakor .rajno opozicijo.
ss Iz diplomatske službe. Za generalnega konzula III. razreda v Budimpešti je imenovan dr. Strašimir M i 1 e-t i ć, dosedaj sekretar ministrstva zunanjih del. Za podkonzula I. razreda pri konzulatu v Celovcu je imenovan Vladimir VukmlrovijČ.
= Bolgarski komunisti so pripravljali prevrat Kakor poročajo »Lidove" Novly« iz Sofije, so bolgarski komunisti hoteli izvršiti 17. t. m. državni prevrat. Sedanja vlada bi morala biti nasilno strmoglavljena In proglašena komunistična republika. Signal za revolucijo naj bi dala mesta Plevna, Samokov in Plovdiv, ki bi z izbruhom krvavih nemirov odvrnila pozornost vlade od Sofije, nakar bi se v prestolicl izvršil nasilni prevrat. Vlada Je pravočasno pri-šla na sled tej zaroti ln takoj odredila dalekosežne varnostne ukrepe. Ko je policija pri preiskavi našla važne pismene dokaze za nameravan prevrat, so bili takoj aretirani komunistični voditelji po vseh krajih države. V Sofiji so dosedaj spravili pod ključ 100 komunističnih prvakov. Vsi komunistični listi so prepovedani in policijska ura v Sofiji je določena do 20. zvečer. Vladni krogi zatrjujejo, da so bili komunisti povsod v zvezi z zemljoradnik!, ki so se hoteli maščevati za dogodke 9. junija. Notranji minister izjavlja, da bo vsako revolucionarno gibanje brezobzirno zatrl.
Zehfevajte povsod samo
antracen crnilo
katero se prodaja v korist ^Jugoslovanske Matice
Harry Plel
pride v
KINO TIVOLI
Dnevne vesti.
V Ljubljani, dne 14. septembra 1923.
Udeležencem skupščine CMD ▼ Ptuja!
Letošnja 34. velika skupščina v Ptuju je kaj veličastno uspela, mnogo* številna udeležba skupščinarjev, izred-no srčen sprejem na kolodvoru in prt sprevodu po mestu, obilo cvetje, ki se je na udeležnike sipalo pri dohodu vlaka in med sprevodom, srčni pozdravni govori, vse to je vsakemu skapšči-nar ju, zlasti tistim, ki so bili na skup-ščini 13. septembra 1908. dalo najlepše zadoščenje za takratne grde napade nahujskanih nemških tolp.
Na kolodvoru so skupščinarje pričakovali; ptujski družb, podružnici (moška in ženska), mestni komandant podpolkovnik g. Božič v spremstvu majorja g. Žtvanoviča in drugih oficirjev, zastopniki vlade, mestni župan g. Lo-zinšek s podžupanom g. Blažekom, šolska mladina s šopki pod nadzorstvom svojega učiteljstva, Sokol in Sokoliće v kroju, zastopniki Orjune, akademične-ga društva Triglav in društva jugoslov. akademikov v Ptuju, dekleta v narodni noši, predsednik »Petovije*, mnogo občinstva in mestna godba, pomnožena z narodno godbo iz Rogoznice. Pozdravne govore pri sprejemu so imeli g. dr. Tone Gosak v imenu obeh ptujskih podružnic, g. župan Lozinšek in g. podžupan Blažek v imenu mesta Ptuj in ravnatelj g. dr. Komljanec za ptujsko Čitalnico in Narodni donu — Skupščino sta pozdravila: vladni svetnik g. dr. Pran Vodopivec v imenu vlade in okr. glavar g. dr. Otmar Pirkmajer. Tudi pri skupnem obedu je bilo več lepih na-pitnic. Gosp. dr. Jurtela, predsednik moške ptujske podružnice, je napil družbenemu vodstvu z Željo, da bi C. M. družba tudi nadalje uspešno delo* vala; ga. dr. Horvatova, predsednica ženske podružnice je s primernim nagovorom gospe j dr. Tavčarjevi kot prvomestnikovi namestnici in neumorni narodni delavki izročila krasen šopek cvetlic. Bodrilne govore sta imela ptujski podžupan g. Blažek in g. Re-har, zastopnik mariborske Orjune.
Podpisano družbeno vodstvo spolnjuje svojo dolžnost, da izreka vsem navedenim dostojanstvenikom, zastopnikom raznih korporacij, šolski mladini in njenemu učiteljstva, vsemu dru* gemu občinstvu, zlasti pa vsem govornikom svojo toplo zahvalo. Posebno zahvalo pa zaslužita obe ptujski podružnici, ki sta v najkrajšem času izvršili vse predpriprave in priredili popoldansko veselico, ter se pri tem nista ustrašili napornega dela in izgube časa.
Povodom skupščine je CMD sprejela več denarnih daril, telegrafičnih in pismenih pozdravov. Iskrena hvala za vse to. — Končno izreka vodstvo svojo toplo zahvalo CMD naklonjenemu Časopisju, ki je dragevofje prinašalo notice o družbi ter obširno poročalo o poteku te za družbo velepomembne skupščine.
Vodstvo 5b| »Družbe sv. Cirila in Metoda« "''T v Ljubljani. P •   • m
— Svečan krst prestolonaslednika. Po poročilu iz Beograda, ki smo ga prejeli preko agencije »Oko«, je določen svečan krst prestolonaslednika na dan 14. oktobra t. 1. Pri krstu ima prestolonaslednik dobiti Ime svojega deda Petra Karagjorgjevića. Dne 15. oktobra pa sledi svečana poroka princa Pavla s princezinjo Olgo, hčerko grškega kraljeviča Nikole. Na dvoru bodo prirejene posebne svečanosti, ki jim bodo prisostvovali kot boter angleški princ vojvoda Yorški, dalje romunska kraljevska dvojica, ruski veliki knez Ciril, knjeginja Jelena, romunska kraljična Ileana, grški kraljevič Nikola in drugi visoki dostojanstveniki Po poroki se princ Pavle s svojo soprogo stalno naseli v Zagrebu.
— Strah pred koroškimi Slovenci. Pred nekaj dnevi so imeli nemški naci-jonalni socijalisti v Solnogradu shod, na katerem so sklenili, da se ne udeleže volitev v državni zbor prihodnji mesec. Vsenemce je ta vest silno zbodla in sklep nacijonalnih socijalistov so proglasili za veleizdajstvo na nemški stvari. Vsenemci pravijo: ako se nacijonalni socijalisti na Koroškem ne udeleže volitev, se lahko pripeti, da bi mogli dobiti koroški Slovenci Štiri deželnozborske mandate za državni zbor. To bi pomenilo novo >nevarnostc za Koroško! Slovensko ljudstvo na Koroškem naj torej gre 21. oktobra do zadnjega volilca za »koroško slovensko stranko«!
— Učiteljica češkega Jezika v Ljubljani Konzulat Češkoslovaške republike v Ljubljani naznanja češkoslov. državljanom, da je ministrstvo Šolstva in prosvete v Pragi poslalo v Slovenijo učiteljico češkega jezika in domoznan-stva gospo Vlasto Horakovo, da izvršuje pouk za češkoslovaške otroke. Pouk je brezplačen in se bo vršil v slovenskih šolali v Ljubljani in v Aiari-
torej roditelje otrok, naj se v uradnih urah ustmeno ali pismeno zglase na konzulatu C.S.R. v Ljubljani do 18. septembra 1923. Rojstna leta otrok in oseb. ne podatke roditeljev je treba pri pismeni zglasitvi točno navesti.
— Ožja volitev v zdravniško zbornico za Slovenijo se vrši dne 24. t. m. Člani naj pošljejo vposlane jim glasovnice, pravilno izpolnjene in podpisane zdravstvenemu odseku v Ljubljani ali pa naj se sami zglasijo in oddado glasovnico volilnemu odboru. Slovenska kandidata sta: dr. Benjamin Ipavic kot Član in dr. Viktor Kac kot namestnik, obav Mariboru. Volilce pozivamo, naj odpošljejo glasovnice takoj in ne čakajo na zadnji dan! Prepričani smo, da store sedaj slovenski zdravniki svo* jo narodno dolžnost!
— Poveljnik kraljeve garde. Dosedanji poveljnik 18. pek. polka polkovnik LJu-bomir Maksimovič je Imenovan s kraljevim ukazom za poveljnika peh. polka kraljeve garde.
— Zakon o uradniški službeni prag. raatlkl prlobčaje »Uradni list« v svoji 86 številki z dne 12. tm. Kdor se zanima za stvar, naj si nabavi to številko »Uradnega Usta.«
— Hišne preiskave   prt goriških
Slovencih. V zadnjem času je bilo več hišnih preiskav pri Slovencih v okolici Gorice. Tako so se vršile preiskave v Solkanu pri trgovcu Makucu, Živino-zdravnlku Grbicu, pri komunistu Sre-brniču, v St Petru pri bivšem županu Crnicu, v društvu »Prešeren«, pri učitelju Kramarju, pri Andreju ln Josipu Blažlci m v novi stavbeni zadrugi Preiskave so bile brezuspešne. Aretiran ni bil nihče.
— Šentjakobska knjižnica   na ceetl.
Šentjakobski knjižnici Je hlšn! lastnik odpovedal lokal, češ, da ga bo potreboval za se. Razni odborniki šenjakebskega društva so napravili že neb roj korakov, da bi tej naši važni kulturni Instituciji dobili drug primeren prostor, a vse zastonj. Ako se v kratkem času at položaj ne spremeni bo Šentjakob. Jcnjižnfco treba zapreti. Da bi bila to občutna škoda za napredno stvar pa tudi za občinstvo, ki v tej naši največji javni ljudski knjižnici dobtva najboljšo Izbiro knjig, bo potrdil vsak, kdor pozna razmere. Nujno potrebno Je torej, da se šentjakobski knjižnic! preskrbi lokal, zato prosimo vsakoga, kdor bi Imel kak primeren prostor na razpolago, da sporoči to omenjeni knjižnici.
— Za spomenik ob Triglavskem jezeru so darovali: g. Peter Kozina, tovarnar. 100 Din, g. HanuS Krof t a, ravnatelj »Ljub. kreditne banke« 50 Din ln g. Lavoslav Schwentner, knjigotržec vnovič še 20 Din, Iskrena zahvala!
— Celjske vesti. — Porota. Pošta-rica Ana Rath, ki se je morala v sredo za* gcvarjati radi poneverbe in o kateri obravnavi smo obSirneje že poročali, Je bila oproščena. — V četrtek dopoldne se je radi hudodelstva ropa zagovarjal Rok Pilko. cženjen čevljar v Cerovcu pri Šmarju pri Jcišah. Obtožen Je, da Je v noči 19. Julija leta 1919 v družbi še šestih drugih ropar-skh tovarišev maskiran udri v hl5o gostilničarja Vovčka v Podklepu pri Sevnici. Roparji sc z dolgim kuhinjskim noism grozili domačim, ter so jim pobrati v**, kar so količkaj mogli odnesti sebol. Ostalih Sest roparjev je svojo kazen ie prejel<\ Rok Pilko pa je takrat pobegnil v Trst Id se ga je posrečilo šele sedaj prijeti. Porotniki so soglasno potrdili krivdorek in scdnl dvor je Pilkota obsodil na 12 let težke Ječe. — Takoj na to se Je radi uboja zagovarjal 23-letni posestnikov sin Alojz Cesar od Sv. Štefana pri Šmarju. V Babni gori je 5. avgusta 1923 v nekem pretepu radi nekega dekleta z nožem zabodel Jurija Povaleja. Ta Je vsled dobljenih poškodb umrl. Obdolženec dejanje taji, ker je bil splošni pretep. O Izidu razprave bomo poročali. — Prvenstvena nogo-metna tekma se vrši prihodnjo nedeljo popoldne na igrišču pri »Skalni kleti« med celjskima športnima kluboma »SK Celje« In »Atletiki«. Ker sta to najboljša celjska kluba, Je pričakovati zanimivega poteka tekme. — Okrožno sodišče Je obsodilo na 6 tednov strogega zapora rudarja Ivana Klemenca iz Trbovelj, ki Je 5. avgusta t 1. grozil rudarju Al. Schonerju, da ga bo pretepel, ker Je hodil kljub rudarski stavki na delo.
— Spopadi med nacOonaffstl in kontu-musti na Turjaškem trgu. Včeraj zvečer ob 22. so se na Turjaškem trgu pred »Delavskim domom spopadli s shoda Iz Mestnega doma se vračajoči komunisti in or-junaši. Padlo Je Pri spopadu tudi nekaj strelov m sta bili razbiti dve liri. Policija kije bila pripravljena na eventualne izgrede, je takoj prispela v močnem števila In razgnala obe skupini. Do spopada je prišlo baje radi tega. ker so komunisti odstranili državno zastavo, ki so jo razobesili orjunaši nad »Delavskim domom«. Popoldne ob 16. je prišla pred hišo deputacija »Orjune«, ki je zahtevala, da se zastava zopet Izobesi, kar pa se ni zgodilo. Radi tega je prišlo zvečer do kolizije med obema skupinama. Komunisti so baje Izročili zastavo, ki so jo orjunaSI razobesili na strehi »Delav. doma«, policiji.
— Obesil se Je na neki farmi v kraju Thomas v Ameriki Anton Osredkar. V travi pod njim Je ležala prazna steklenica, v kateri je bf!o žsranje. Baje sta nesrečnika gnala v smrt alkohol in nesrečna ljubezen.
— Na državni kmetijski šoli na Grmu v Norem mestu se prične novo šo'sko leto s pričetkom novembra ti. Prošnje s prilogami je vlagati do 20. septembra ti. pri ravnateljstvu Šole. ki daje tudi vsa potrebna pojasnila.
— BoIJševiškl vohun aretiran. V Spli-tu Je bil aretiran neki Rus, katerega ime se do sedaj ie ni ugotovilo ln ki ie osumljen, da se je bavil z vohunstvom v prilog Rusije.
— Roparski napad za Cekinov!m gradom. Včeraj v četrtek ob 8. se je Izvršil za zidom ob Cekinovem grodu drzen roparski napad na go. Katarino Schaucr Iz Šiške, ki je šla po tej poti v Ljubljano. Iz gozda sta skočila nenadoma dva roparja, od katerih jo je mlajši sunil s tako silo da je priletela v zid, starejši pa ji je iztrgal lz rok torbico, v kateri se je nahajalo 16 tisoč kron denarja, ročna zapestnica m nekaj manjših predmetov. Oba roparja sta nato pobegnila. Tivolski gozd je, kakor se vidi eldorado vseh poftpuhov, zato bi bilo umestno da b! policija večkrat napravila pogon po tem gordu. Občinstvo nal bo oprezno pri sprehodih ro tej šumi.
— Večerni komercialni teč ali. Dne 1. oktobra otvori zopet prof. F. Sič dva večerna komercialna tečaja za bančno knjigovodstvo ln splošno trgovsko knjigovodstvo. Predavanja se bodo vršila v prostorih Glasbene Matice. Prijave sprejema In tozadevne Informacije daje od 15. sept. do 1. okt. od 1-—3. ure pop. v GradaŠki ui 18. I.
— Sadjarska ln poljskopridelna raz-stava se pripravlja za prihodnji mesec v Metliki. Priredi jo, kakor se nam poroča, belokranjsko učlteljstvo, ki je vedno skT-belo za pTOCvIt sadjarstva.
— Koncert v kavarni »Emona« se vrši danes v petek ob 8. zvečer. Igra I. ljubljanski salonski orkester.
— Učni tečaj za babica na državni ba-brškl šoli v Ljubljani se prične 5. novembra ti. Natančnejše v Uradnem l?«tu št. 84. KOT NASLADA IN KOT rTRANA JE NAJ-
BOLJŠA ČOKOLADA »SANA.«
— Hlgljen-čna č>«»l?ilca ta dame O. FETTCm - FRANKUEIM, LJubljana, Kongresni trg 19. Negovanje las. Ondulacija. Barvanje z L'Oreal Henn6. EL masaža lica. Manlcura. Izvršuje vsa lasna dela. kupuje izpadle in odrezane lase po najvišji dnevni ceni. Parfumerija.
Glasbeni vesfnik.
Mi
— Pevski zbor »Glasbene Matice ima
redne vaje za sopran in tenor v ponedeljek, sredo, petek, za alt In bas v torek, četrtek, soboto; ženski zbor vsakrat ob 18.15, moški ob 20. Točen in reden obisk obvezen za vse vpisane bivše ln nove člane. Danes v petek sernran in tenor. — Odbor*
f Turistika in sport.
— Vsem turistom in zimsko športnikom v vednost! Koča na Veliki planini, Tu-ristovska koča v Kamniški Bistriei, hotela Sv. Janez in Zlatorog ob Bohinjskem jezeru ostanejo orvorjeni in oskrbovani tudi čez zimo.
— Zatvoritev Vilfanove koče. V nedeljo, dne 16. t. m. se zatvori »Vilfanova koča« na Begunjščici. Planinci in ljubitelji gora ne zamudite prilike, še enkrat obiskati divno Begunj ščico I
— O rož nova koča na črni prsti. Slov. plan. društvo v Ljubljani naznanja svojim članom, da se z nedeljo t. j. 16. t. m. zatvori vsled prestalega poseta Orožnova koča na Crni prsti.
— Aleksandrov dom pod Triglavom ostane odprt do 25. septembra, v slučaju ugodnega vremena tudi dalje. Vodnikova koča na Velempolju ostane do nadaljnjega odprta. Vrše se pogajanja, da ostane odprta vso zimo.
— Nedeljska tombola Športne Zveze obeta biti zelo interesantna ter je prodaja tablic v polnem teku. Dobitki so prvovrstni ter si lahko vsakdo za malo srečko pridobi visokovredno darilo. Srečke raz-prodajajo športniki sami, debe se pa tudi v trafikah in nekaterih trgovinah. Ne zamudite ugodne prilike in segajte pridno po tablicah, ki vam lahko prinesejo lepo korist, obenem pa pomagate vzvišenemu namenu.
— Umetniška m*t'ne]a v dramskem gledališču, ki se vrši ob prUIkl ol mpijske-ga dne v nedeljo dopoldne ob 11. uri obsega: koncertne točke naših najboliših opernih moči z deli Mozarta, »Smetane«, Marxa, dr. Ipavica in LaJovica ter recitacije lz »Tagora« Župančiča ln Shakespeare. Vstopnice se prodajajo od petka dalje v predprodaji ter objavimo Jutri celotni spored matineje.
— Nogometne tekme v prid Olimpijskemu fondu. — V nedeljo 16. t m. se vršita na igrišču Ilirije v korist fondu za udeležbo Jugoslavije na Olimpijadi v Parizu 1. 1924 nogom, tekmi med SK Hermesom In SK Jadranom (pričetek ob 14. uri) ter med SK Ilirijo in SK Primorjem (pričetek ob 15.30). Ne glede na namen prireditve, vsled katerega zaslužijo podporo najširše Javnosti, bo zainteresiralo tekmovanje štirih najboljših domačih klubov sigurno vse prijatelje sporta; posebno velja to za srečanje med Ilirifo In Primorjem, ki Je privabilo še vselej mnogoštevilno publiko.
Gospodarstvo.
Izpred sodišča.
LJUBLJANSKA POROTA.
Ljubljana, 14. sept. 1923.
Včerajšnja obravnava proti Francu S p a e a 1 u, doma lz St. Andreja pri Gorici, sedaj mizarju na Jezicah pri Ljubljani, je pokazala po izreku drž. pravdnfka D o-m en i ca tipično grd slučaj v tej seztjl posilstvo in oskrumbo. Dne 27. maja so aretirali obtoženca, ker je postili in deloma tudi oskrunil dve nedoletnl deklici, 7 letno P. K, h S letno V. A. v Stožicah. Obtoženec, ki ga Je zavogarja dr. Svlgelj Je krivdo delno (prrznal. Porotniki so vprašanja glede krivde   soglasno   potrdili in
—g Hmelj. XV. brzojavna tržno poro-
čno! Žatec, CSR. 11. sept. 1923. Živahno nakupovanje na kmetih po 2900—3100 K<5 za 50 kg — v Zatecu do 3300 zelo čvrsto, rastoče cen?. V Žalcu se plačuje od 400 do 430 iK za 1 kg.
—g HMELJ. XVI. brzojavno tržno poročilo: žatec C. S. R„ 12. sept. 1023. — Na kmetih mirnejše nakupovanje po 280» —32^0. v 2atecu po 3100—3300 ČK za 5d kg. Razpoloženje mirnejše — a čvrsto,
—g ZagrebšKa blagovna borza 13* septembra. Na produkta! borzi norh-ajo* Pšenica bačka 79-80 kg, franko natovorna postat* *'*vnmrtca  78-70 kg, franka
postaja denar 342 in pol; roba 350 ; 78 k« franko Vrbovac 1 v»K. x>o 345. Oves bosanski rešetani frar.ko natovorna rr^aj« denar 230. roba 235; slavonski franko postaja roba 240. Moka bačka «0» franko bačka postaja roba 555. Orrr^i pariteta Zagreb denar 155, roba 160. Tendenca ta moko In pšenico. Čvrsta.
—g Novosadska blagovna borra 11 septembra. Na produktni borrt r^tirajot Pšenica bačka 79-8* kg, 2% 1 mpoi Vaff. 3t2 rn pol; bačka 79-80 ks:. 2% dupfflcai kasa, 2 vag. 350; banatska 79-80 kg. 2%. Zenta 5 vag. 347 In pol; banatska 79-80 kg 2% 1 vag. 342. Ječmen pomladni hačkl 68 kg ponudba 290. Oves bačkl ponudba 255. Koruza bačka 3 vag. 270; bačka defektna 1 vag. 175; bačka v gtorffh 7 vag. 120—135. banatska 1 vag. 265. Moka «0» 4 va*. 560 —575; bačka »O« S vag. 557 tn pol: >2« 3 vag. 487 In pol; 5« fi vag. 437 m pol: »6* 3 vag. 385^—400; sremska »0« 1 vag. 550. Otrobi v pa.pirnatlh vrečah 1 vag. 140. Tendenca mirna.
—g Prodaja sklađliča v Mariboru. 8T pfsarni inženirskega oddelka Dravske dtv<-zfjske oblasti v Ljubljani, Kongresni trt L vršila se bo dne 25. septembra ti. ob 11. url dopoldne U5tmena dražba za prodajo skladišča v Eins^ilerievI ulici v Mariboru. Predmetni og!as Je v pTsarnI trgovske hi obrtniške zbornice v Ljubljani Interesentom na vpogled.
—g Dobava delov ra ve§t!n*:-Tavom Pri ravnateljstvu državnih železnic v Su-boticl se bo vrnila dne 26. septembra t!, ofertalna lkr?taciia glede dobave de>lov zal vesfnj^zavcre. Predmetni oclas r natanč«« nc/S-mt podatki je v pfsarni trgovske fcf obrtniške zbornice v LJubljani interesentom na vpogled.
—g Dobava sena ln slame. Pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani te bo vršila dne 25. septembra tj. druga ofertalna licltactjn glede dobave 600.000 kg sena in 270.00n kg slame, dne 24. septembra ti. pa pri komandi vojnega okruga v Mariboru glede dobave 600.000 kilogramov »ena in 260.0°0 kg slame. Predmetni ojrTas je v pisarni trgovske In obrtniške zborntce v Ljubljani tet«.resentom na vregled.
Borzna poročila.
ZAGREBŠKA BORZA. Dne 14. septembra. Sprejeto ob 13.
Radi zunanjepolitične nejasnosti je trgovanje zelo rezervirano. Napram včerajšnjem dnevu so bili tečaji v splošnem čvrsti, toda njihov porast zadržuje s*e vedno pomanjkanje gotovine. Narodna banka, katera je na borzi pro* dajala Čeke in Izplačila, je krila vso potrebo na devizah.
Na efektnem tržišču je bilo le malo prometa. Pri posamnih papirjih so bili storjeni manjSl zakliučki Nekaj več povpraševanja je bilo po našičkih delnicah.
Ob zaključlcn so notirale:
Devize: Curlh 16.55—16.75, Pariz 5.325—5.375. London 421—425, Berlin 0.00015 0.00025, Dunaj 0.131—0.132, Praga 2.80— 2.82, Trst 4.06—4.10, Ncwyork 92.7S-93.25 Budimpešta 0.50—0.52.
Valute: dolar 92 blago, lira 4.03^—1.04.
Efekti: 7% Invest. drž. pos. od !. 1921 72, Ljublj. Jrred. banka 215—225, Prva
hrv.  šted.  117fJ-1175.  Slavenska banka
112, Hrv.-slav. zem. hip. banka Zagreb 147.5—160, Hrv. esk. banka Zagreb 178— 181. Jug. banka. Zagreb 160—161, Trbov. premog. 930 Slavonija 240 zaklj. SeČeri 2270—2280, CxpIoatacIja 215—218. Outt-mann 1560—1590, Nar. šum. mdustr. 140.
INOZEMSKE BORZE.
— Čarih, 14. sept. (Izv.) Današnja preil-borza: Beograd 6.in. Berlin 0.0O006. Amater dam 221.25, Newyork 562.50, London 25.58, Pariz 32.40, Milan 24.85, Praga 16.85, Budimpešta 0.03. Bukarešta 2.55. Sofija 5.55, Varšava 0.0020, Dunaj 0.007925, avstr. žig. krone 0.0079.
— Trst. 14. sept. Beograd 24.56—24.65, Berlin 0.00025,—4).0O03, Dunaj 0.320—0.325. Praga 6*8—68.25, Pariz 130.50—131. London 103.05—103^0, Newyork 22.65—22.75. Cu-rlh 406—403._ _
VREMENSKO POROČILO.
— Dunaj, 13. sept. (uradno vremensko poročilo). Splošno je bilo vreme v Avstriji včeraj jasno m toplo. Ponekod je temperatura prekoračila 25 stopinj V Inomostu In Išlu, je bilo vihamo ln deževno. Danea zjutraj Je bilo vreme večinoma Jasno. V Nemčiji m Franciji je znašala opoldanska temperatura nad 25 stopinj, ▼ Parizu celo 32 stopinj. Jugozapadno od Irske Je opažati depresijo, ki bi v kratkem vplivala tudi na naše podnebje tako, da bomo imeli nekaj časa slabo vreme. Pričkovatl Je najprej večinoma jasno, nekoliko topleje, stalno lepo vreme pa nI več gotovo. Bržkone se bo vreme že v soboto obrnilo na slabše._
Glavni mr sinih: KASTO PUSTOSLEMSEK. Odgovorni urtdnik:
♦
42
stran 4.
»SLOVENSKI   NAROD« dne 15. septembra 1^3
stev. 210.
OPOZORIL
Ker se Sirijo po mesta različne neosnovane govorice glede smrti mojega pokojnega soproga LEONA, izjavljam, da je po izjavi g. primari ja dr. Prana Minafa podlegel zastrupljenfn vsled prisadne pike na glavi (pik od mahe). Proti vsakomur, ki bo trosil okrog lažnive Izmišljotine, bom nastopala sodnim potom.
_Marij*. Maoorattljeva.
SLAVKO J2RŠAN
MIMICA JERŠAN roj. Kaplja
poročena
Celje Ljubljana 8. septembra 1923
vizifhe ni Koverte
priporoča
RiBinjBiniB
Znižanje naročnine.
Naročnina na dokazano naJrazSlrjenejii nemlki dnevnik v Češkoslovaški Republiki in v tujini
Prager Presse
tnala sedaj za Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev mesečno samo
ca Jutranje in večerno Izdanja ••••••
tamo jutranje izdanje ..........
poedina številka jutranja z večerno.....
številka nedeljsko Izdanje z il u s trovano prilogo
Din 40*—; Din 28*—; Din 1*80; Din   3—.
DraH0F  DpDCCH  prinaša   najboljše in objektivne
riagKI    T M Ka2K   informacije o dogodkih, trgovskih,
finančnih In industrijskih razmerah Male An ta n te, Srednje Evrope In vseh dragih držav, posreduje vrlo in neprestano vzajemne poslovne tveze vsake vrste (iskanje in ponudbe vsakovrstnega blaga) tako da je največji in najuspešnejši oglasnik.
Številke na ogled in ponudbe oglasov brezplačno.
Uorava PRAGER PRESSE, Praga m.
V-\      Nedudova I. (CcSkoslovaška Republika.)
Račun postnega Čekovnega orada v Zagrebu 40.156. , . #    . LJubljani 20.264.
, pri Podružnici Ljubljanske kreditne
.,,   t, banke v Mariboru........11.268
Velik zaslužek!
Za vsak okraj v Sloveniji iščemo
generalnega zastopnika
ki Je zmožen naše proizvode, to je žlvinoredilni robost, na svoj račun prevzeti. Potrebni kapital 10.000 do 15. DLn.
Jagosl. torama MRditieiia rohnita
Maribor, Rajeeva ulica 6
Nove vinske bačve
od 25—700 It prvorazredna Izradba, vsaku količinu odmah, uz cijenu od Din 176*— po hl gore.
Skladišne bačve
od 70—50 hl, sa vratima i patentnim zavorom, nz dieira od Din 23 6«— po hl gora, postavno tvornica nudja : Zagrebačka tvornica tacava đ. d. Zagreb. Zastupnik: Lf. Je mri ć, ft ari bor, Popovićeva ul. 7. 7232
Priporoča zalogo
odgovora upr naj se priloži 1 dinar.
IUHLIOGLHSI
Ceno oglasom do 20 besed Oln Sa—; vsđka nadaljna bestu'a 50 para, s davltlno vred
i
prodam
Motorno kolo
s priklopnim vozom pro* da po ugodni ceni tvrdka Kenda, Ljubljana
Oprema za
novorojenčka,
popolnoma nova, se proda — Ogleda se od 1. do 3. ure. — Naslov pove uprava »Slov. Nar.«. 9742
Leseno skladišče,
krito z »Eternitom«, 12 m dolgo, 6 m široko, prvo* vrstno tesarsko delo, je ceno naprodaj. — Poizvc se: Stari trg 32, v tršo* vini. 9707
različnih voz
lastitegn Izdelka
Matija Terlep
Sv. Jerneja cesta 38, Sp. SiSka
JOIM MMl ZA mt JOLE
uiimiiiHiiiiiiiiiiifiiiiMirriiiiiniiiiiiiiiiiiiiniimiiiiiniiir-iniiimiimiiiummiiiuiiiuHimn^
ter šolske potrebščine
priporoča
nHRonnn et"ijigrrihi, ljubljhiih
MitMiimiiiiiMiiiiiiiiiiiifiiriHimiiiiiiiiiiMiitiijniiiiiiiiiiiiiiiiiifiiuiiiiiiiiiiiiiiii^
PreSernooa nI. 7
Motorno kolo
»Neckarsulm«, 2*/t HP, v najboljšem stanju, pro* dam. Cena 4700 Din in moško kolo »Stvria«, ce* na 1550 Din. — Sp. Ga* meljne 17, pri Črnučah.
9754
Stavbfnsk? mojstri in pečarji pozor!
80 komadov lončenih peči razne velikosti, še do* bro ohranjene, se pO ugodni ceni oddajo. Več se izve pri vratarju ho* tela »Slon«. 9819
Prodam
veliko množino vinskih sodov in 5 močnih hram* nih sodov po 40 hekto, za pivo, vino aH žganje. — Auguštin, Ljubljana, Sp. Steka, Jernejev« cesta št. 237. 9268
z&fr* .MIH,'.
4c
Potrti globoke žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naš iskreno ljubljeni brat oz. stric
Maks Pleterinik
prof. v pokol«, lastnik reda sv. Save m. racreda, častni meščan stolnega mesta LJubljane, častni član f lov. Uattoe, itd. idt.
dne 13. septembra v 83. letu svoje starosti po daljši bolezni, previden a sv. zakramenti za umirajoče,  mirno izdihnil svojoblago dušo.
Pogreb predragega ranjkega bo v Pisecah v soboto, 15. septembra ob
ednajstih dopolne.
talojo« vstali.
T PISeeah, dne 13. septembra 1823.
Lepa spalnica
(nova) za eno osebo, iz je se nove ga lesa (masiv* na), z dvema Ia zimnica* ma. se radi pomanjkanja prostora zelo ugodno proda. — Interesenti naj pošljejo ponudbe na upr. »Slov. Naroda« pod »Le* pa spalnica '9789«.
Prostor
v Kamniku nasproti ko* lodvora v obsegu 3000 m* se proda. Prostor je na ravnem in leži med dve* ma deželnima cestama. Prostor je primeren za lesno skladišče ali za stavbo mdustr. podjetja. — Naslov nove: Fran Rode, Kamnik. 9765
Hiša v Šmerjeti
št. 32, zidana in z opeko krita, tik farne cerkve, pet minut od Rimskih toplic, se proda. Prostra* ni lokali za trgovino, oho* kana klet. štiri sobe in kuhinja v pritličju. Spo* daj m v podstrešju Še tri sobe, vrt za zelenjavo, sadonosnik in drvarnica. Ponudbe sprejema last* nlk Janez Bidcr, posest* nlk m gostilničar, iCokar* Je h. št. 28, p. Mozirje.
9300
Otroški voziček
»Premier« v dobrem sta« nju se po ugodni ceni proda. — Stari trg 6'IU.
9795
r
Stanovanja
Prazna soba
v pritličja ali na dvori* >ču se išče. Plačam do* bro. — Naslov pove jprava »SI. Nar.«. 9734
Išče se soba.
Gre tudi kot sostanoval* ka; za takoj. — Ponudbe na tvrdko F. K. Kaiser, puškar v Ljubljani. 9784
Mlajši dijak
se sprejme na stanovanje s hrano. Pomoč pri uče* nju. Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 9776
Na stanovanje
se sprejmete dve gospo*
dični. — Naslov pove uprava »51. Nar.«. 9790
Meblovano sobo
s posebnim vhodom, naj* raje v bližini glavne po* šte, išče s 1. oktobrom mlad zakonski par. — Ponudbe pod »Mladost 9^00« na upravo »Slov. Naroda.«.
Dva dijaka
se sprejmeta na stanova* nje in hrano. — Naslov pove uprava »Sk>v. Na* roda«. 9797
Odda se lepa meblovana soba
z električno razsvetljavo in vso skrbo. — Naslov pove uprava »Slov. Na* roda«. 9782
Iščem orazno sobo
v kateri bi lahko izvrše* vala Šiviljsko obrt. Naj* raje v sredini mesta. — Pismene ponudbe pod »Šivilj a/9775« n« upravo »Slov. Naroda«.
Stanovanje
in druge ugodnosti v lepi vili na Gorenjskem, je na razpolago samo* stojni gospej, katera bi Imela tamkaj lahko dela opravljati m postrežbo samostojnega gospoda. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 9733
Meblovano sobo
s posebnim vhodom išče vesten akademik s 1. ok< tobrom. — Plača dobro; prevzame vzgojo in in* strukcijo. — Ponudba pod »Akademik« na Alo* ma Companv, Kongresni trg št. 3. 9718
tekali
BJ*••>•••»»»»•♦•<<>>•>>■
Lokal v Sp* Šiški
se odda. — Naslov pove uprava »Slov. Nar.«. °767
Dve sobi
(meblovarri) v novi hiši v mostu, visoko pritličje, oddam v najem aamo gospodu (samcu). — Po* goj: plačilo najemnine za dve leti naprej. — Po* nudbe pod »L*dobno sta* novanje'9745« na upravo »Slov. Naroda«.
Stanovanje,
obstoječe iz sobe in ku* hmje, z električno raz* svr ti javo ter vsemi pri* tikiinami v Spodnji Šiški zamenjam za enako ali malo večje. — Ponudbe pod »Lepo stanovanje 9720« na upravo »Sloven* skega Naroda«.
Stanovanje,
obstoječe iz dveh sob, kuhinje ter vseh pritiklin v sredini mesta, zame* njam z večjim do 3 sob istotako v sredini mesta. — Ponudbe pod »Stano* vanje v sredini mesta 9791« na upravo »Slov. Naroda«.
Iščem prazno sobo
Zaželjena prostorna so* ba, dve ali več, po moz« nosti s pravico do jutra* nje in večerne souporabe kuhinje. Najemnino kot za meh lova ne sobe. — Ponudbe aH naslov na upravo »Slov. Naroda« pod »Podnajemnik,9799«.
i    Službe j
Pletilka na stroj
(izvežbana) se išče. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 9781
Kuharica
se sprejme takoj v večji hotel — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 9777
Popoldansko delo
išče jurist s trgovsko na* obrazbo. — Ponudbe pod »Popoldansko delo/9783« na upravo »Slov. Nar.«.
Ključavničarski
vajenec
se sprejme. — Slanovic, ključavničar, Selenbtirgo* va ulica 6. 9731
Dobro izurjena pletilka na stroj
aa jopec se sprejme. — Mahkota, Spodnja Šiška št. 79. 9811
Izvežbana
prodajalka
papirne stroke se sprej* me. — Predstaviti se je v trgovini Iv. Bonač, Se* lenburgova ulica 5. 9769
Kot učenec
Šali vstopiti v večjo trgo* vino močan deček, kateri je dovršil dvorazredno meščansko šolo s prav dobrim uspehom. — Na* slov: Ivan Verstovšek, Piršenbreg 30, pošta Globoko pri Brežicah. 0794
Trg« pomočnik
železne stroke, vešč slo* venskega in nemškega je* sika, mlajša moč, z do* brim priporočilom, dobi takoj ali s 1. oktobrom stalno dobro službo v večji trgovini z železom v Mariboru. — Ponudbe pod »Dober prodajalec 9814« na upravo »Sloven* skega Naroda«.
Zobozdravniška
asistentka
s prakso, perfektnim zna*
njem slovenskega in nem* Skega, deloma francoske* ga, Italijanskega in hrvat* skega jezika, išče mesta asistentke, sprejemne da* me ali kaj stičnega, ev. tudi izven Slovenije. — Ponudbe pod »Asistent* k a/9696« na upravo »SI. Naroda«.
Instrukcije
za ljudske, meščanske in nižje razrede srednjih šol daje dijakinja.— Ponud« be pod »Domača učite* ljica'9798« na upravo »51. Naroda«.
Išče se vrtnarica
za k pet let staremu otroku, in sicer samo ra po* poldanske ure. — Vpraša se v trgovini Iv. Bonac, ^elenburpova ulica 5 (pri blagajni od 5. do 6. ure).
9770
Šivilja,
samostojna in izurjena, zeli premeniti kraj. Gre tudi v trg ali kako večjo vas. Naselila bi se stalno.
— Ponudbe pod »Stalno 9S17« na upravo »Slov. Naroda«.
Polirja,
spretnega in verziranega v vseh visokih stavbah.
Hčc nujno Rtavbrto pod« jetje ing. dr. Miroslav Kasala. — Zgiasiti se je v pisarni na Mirju št. 11.
9779
Učiteljica
se priporoča za inštnik* cije za ljudsko in meščan* so šolo. kakor tudi nem* Ščino in srbohrvaščino. — Ponudbe pod »Pouk 9778« na upravo »Slov. Naroda«,
Koresponden tinja,
vešča slovenskega, nem* škega in italijanskega je« rika, perfektna stenogra* fin j a in strojepiska, z večletno prakso, se spre j* me. Le prvovrstne moči naj pošljejo svoje po* nudbe na: E. Vajda, Ca*
kovec.
9S15
posojila
Amerikanci pozor I
Kdo posodi dobro situ* iranemu trgovcu na sigur* no mesto, na prvo vknjižbo posestva 150.000 Din proti visokim obrerHm, Sprejme se tudi brez so* rdeležbe družabnik aH da dam posojitelju krasno stanovanje. — Ponudbe na upravo »Slov. Na* roda« pod »Varno nalc* ženo#630«.
Razno
Obleko,
lepo narejeno, računa sa
delo samo 200 Din krojač L. Boštelo, Ljubljana, Dalmatinova ul. 3. 9695
Seno* oves slama
dobiče se najbolje na vagone kod M. Dhnid, Zagreb. Jurišićeva ul. 24.
9757
Kot družabnik
z glavnico do 200.000 Din želi vstopiti v kako vele* trgovino ali industrijsko podjetje Ljubljančan. — Reflektira se le na resne in solidne pismene ponudbe pod »Ljubljančan 9756« na upravo »Slov. Naroda«. 9756
Vsakovrstne pile in rašpe
izvrstno nasekava tet kupuje stare po najvišjih cenah Ivan Fitjar, pilarskl mojster. Ljubljana, Hrc« nova ulica 19. Vo3?
Meso 72—76 K kg
sveJe goveje, jako dobra kvaliteta, pri večjem od» jemu tudi popust, se doi bi pri Anton Sugmeis^rr mesar. Spodnja £iška. K'~>, lodvorska ulica 150. 97oĆ
Družabnika
z manjšim obratnim lo. kalom za izdelovanj*, brezkonkurenene^a pred meta živilske stroke a« IŠče. — Ponudbe p^d Nad 100 % dobiček 9761 na upravo »SI. Naroda«
Modistka
Pavla Ogrin
Ljubljana, GosposvctsV cesta 12, I. nadstr. se p: poroča cenjenim dam* ter naznanja, da spre; ma vsa v to stroko si dajoča dela. 97
M anufaktii~a
Krispe
Pridelovanje vate. Lju Ijana, RoJna ulica št. — Prideluje in ima v 7 logi   vse   vrste pami:Č vate.  Za  odeje, krrnr. stvo, bandažiste in k-fekcijonarje. 92.
Poziv!
Neki Leopold Pa j« dolži naju, Jo/.eta in A tona Lavrinška, da B mu zlomila levo vrhti čeljust, dočim jc po^V dovanec žc pred let* dni govoril, da je to f Škodno dobil med s^ tovno vojno od neke nadporočnika. Komur o tem kaj znanega, t to takoj javi najine t zagovorniku dr. Alojz Vrtačniku. odvetniku Ljubljani. Beethovna ulica št. 10. 9-
Vizitke
priporoča
Narodna tiskarn
+
Znanstveno društvo za humanistične
vede v Ljubljani javlja žalostno vest, da je njegov pravi član, gospod
Maks Pleteršnik
gimn. profesor v pok«
dne 13, t. m. na PiSecah pri Brežicah umrL
Zaslužnega znanstvenika ohrani  narod v trajnem
spomina
septembra
Zobni atelje
tal Peten
je zopet odprt
... &
8tavenska Matica naznanja Žalostno vest, da je dnnes v svojem rojstnem kraju v Pišecah pri Brežicah umrl njen častni član in odbornik, profesor
Maks Pleteršnik
starosta slovanskih lozikoslovao«.
Pogreb se vrši v soboto, dne 15. t. m. ob 11. uri dopoldne Skromnega moža, a velikega znanstvenika, u.tvaritelja slovenskega slovarja, ohrani slovenski narod v hvalež:::::i spominu!
V LJablJanlf dne IS. septembra 1923.
Vaafiaa in   tisk   »Narodne tiskarnec
1D